Številka 306 TRST, v četrtek 5 novembra 1908 Tečaj XXXlil mmmjm IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta X 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, a&roonlna na nedeljako Izdanje ,,EDINOSTI" stane : o«l®-—— letno K 5-20, pol leta 2 60 — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošilj ati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilniSni račun 5t. 841 652. TELEFON St 11-57. Politična društvo „Edinost" vabi ca sarejni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 8. novembra t. I. ob 10. uri dopoludne v Sokolovi dvorani. s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. ODBOR. da se hči nemške cesarske dvojice princesinja Viktoriia Luiza v kratkem zaroči s princem Krištofom, šsitim sinnm grškega kralja. Princesinja. najmlaii otrok in edina hči namške cesarske dvojice je rojena 13. septembra 1892. Grški princ Krištof je pa rojen ' 29. julija 1888. _ DOGODKI NA BALKAHD. IZ BOSNE. SARAJEVO 4. Vlada je izdelala načrt ! glede bolniškega zavarovanja delavcev in i skliče za 20. novembra enketo v Sarajevo, da sa o načrtu izjavi. Eokete se udeleže za-j stopnik skupnega nrnisterstva in zastopniki i velikega števila interesiranih podjetij ter od-. poslanci delavcev. Iz Srbije. LONDON 4. — „Times" pravi, da bi Srbija izgubila dobrohotnost Evrope, ako bi storila tak korak, ki bi utegnil prekiniti mirni napredek pogajanj. Ni kaj lahko razvidno, odkod naj se vzame teritorijalna kom-; penzacija, ki jo zahteva Milovanovic. Umljive | so želje, naj se napravi statu3 do Hrvati pri tem naglašali svoje nemogočne zahteve na Bosno, ali proti sebi nsjdejo kakor enega človeka vse madjarske stranke. Na razpravi o aneksiji ne bo težav, zaključuje list, ali težkoče bodo pri volilni reformi. Premirje med Čehi in Nemci. DUNAJ 4, Govori se, da skuša baron Beck izposlevati med Č=hi in Nemci provi-zorično premirje. Nemci zahtevajo popolno narodno ločitev. Nemški cesar v Avstriji. ECKARTAN 4. Ce?ar Viljem je točno po voznem redu pri3pel na postajo Sieben-brunnen, kier ga je vsprejel nadvojvoda Ferdinand. Kolodvor je bil okraš?n z venci in avstrijskimi ter nemškimi zastavam5. Cesar, ki je bil v lovski obieki. je nadvojvodo prisrčno pozdravi! in objel. Nato sta se cesar in nadvojvoda s spremstvom v avtomobilu odpeljala v Eckartsan. Množica ljudstva je cesarja živahno pozdravljala. Iz Maroka. ilELILA 4. Združeni rodovi so napadali čete Roghija. Boj *ie trajal 5 ur. Izid ni še znan. Roghi ima 25 jetnikov. Danes prične zopet boj. R sija ne zaupa več Nemčiji. PETROGRAD 4. — „Novoje Vremja" pravi v nekem članku, da ne more Rusija več zaupati Nemčiji, naj bi diplomatje obetali karkoli. Car Aleksander III. je imel prav, ko se je oddaljil od Nemčije in se obrnil do Francije. Francoska zbornica. PARIZ 4. Na današnji predpoludanski seji je zbornica razpravljala o predlogu, naj se smrtna kazen odpravi. Posl. Willm je ob živahnem pritrjevanju najskrajneje levice predlog zagovarjal, dočim je posl. Berry naglašal potrebo, da se smrtna kazen kakor odredba v varstvo človeške družbe obdrži. Potres. GRASLIC 4. Včeraj opoludne 6e je čutilo tukaj in v okolici močne potresne sunke, ki bo 6e popoludne io zvečer v vedno krajših razdobjih ponavljali. Močan potresni sunek je bil ob 2 uri 28 min. popoludne. najmočneji pa ob 6. uri 27 min. zvečer. Vso noč je bilo neprestano čutiti bunke z močnim bobnenjem. Krasti šolski svet v Graslicu je danes ukazal Balkanska konfederacija. CARIGRAD 4. Govori se, da drhvjo Mladoturki na to, da pride med balkanskimi državami do konfederacije. Naj bi v koufede-racijo stopiie balkanske države razun Tu;ske, potem pa tudi Turčija. Slovensko stališče ob srbskem vprašanju, (Dopis iz hrvatskih krogov.) „Slovenec" od torka poleaizuje na uvodnem mestu s srbskimi novinami in pravi : „Nam bi bilo Čisto vseeno, če bi s bski politiki zahtevali z Bosno vred cel Bilkan zase, če ne bi te njih zahteve bile v navskrižju z drugimi ravno tako opravičenimi slovanskimi interesi. Mi pa. ki nas vežejo s Hrvati najtesnejši kulturni in politiški stiki, težimo za osnovanjem velikega jugoslovanskega državnega kompleksa v okvirju habsburške monarhije, h kateremu zgodovinsko pripada tudi Bosna kot del trojedine hrvaške kraljevine. Da bi tako teženje bilo neslovansko, to pač zsmorejo trditi le teki ljudje, ki posebne srbske težn;e identiiikujejo z interesi celega slovanstva. kar je za vsakega pamot-nega človeka čisto neumevno."' Do tu podpisujemo tudi mi. Ali nam nikakor ne gre v glavo taktika, ki se jo poslužujejo okoio „Slovenca*, da dosežejo svoj cilj. Kajti mi smo bili vedno mnenja, da treba o Srbih pisati bratski, da spoznajo v nas svoje rodne brate, ne pa neka vrat ela-vofobskih Nemcev in naravnih neprijateljev Srbije. „Slovenec" pa tekmuje te dni s samimi nemškimi novinami v smešenju vsega, kar je srbsko, se roga srbskemu dvoru, hvali Obra-noviče in Milana, ki se je predaval sovražnikom Srbije. In na koncu svetuje med vrstami Srbom, naj odstarijo tudi Karagjorgjeviće in naj se podajo pod habsburško žezlo. Ker nas bo sedaj — pravi „Slovenec" — Slovanov v monarhiji toliko in toliko milijonov več. Evo, v tem se ne moremo složiti * „Slovencem Kajti, ako gospoda pri „Slovencu" menijo — in to mislimo tudi mi —, da je pustolovstvo od strani Srbov, ker toliko groze radi Bosne, pa je pustolovstvo in še veče tudi to, ako se zahteva, da se Srbi odrečejo samostalnosti in da iščejo bolje sreče v združenju z monarhijo. Bodimo vendar iskreni! Cegav je sedaj jug monarhije. Pak? Kje nam je jedinstvo in naše gospodstvo Slovanov v obče v monarhiji, kjer živi absolutna večina slovanskega življa ?! Ako srno ljudje, si moramo v tej monarhiji, kakoršaja je, ustvariti dostojen položaj, a ko nam bo bolje, ko iz te države ne bo več silila samo germanizacija, potem spregovorimo o državnih mejah glede Srbije. Ali potem tudi Srbija ne bo več gledala v Avstrijo kakor v pajda^ico Germanije. J Ssdaj pa je naša naloga, da uverimo Srbe, tako bo nam in njim bolje, ako bomo organizirali skupne svoje sile proti vsenemštvu! Uverimo jih, da sedanja Idoba ne z&hteva od nas krvoprolitja, ampak ekonomskega in kulturnega tlel , iz katerega sama od sebe nastaja — svoboda! ' Zahvala Spinčićeva. Državni poslanec prof. Vjekoslav SpinČić nam ie dopoelal nastopno zahvalo : Pod vodstvom slavnostnega odbora, iz-I voljenega dne 14. oktobra na sestanku volil-cev županije Kastavske in spopolnjene-ga po občinskem zastopstvu v njega seji dne 15. ! oktobra z županom Kazimirjem Jelušićem na | čelu, proslavila se je šestdesetletnica mojega življenja. Na večer, prirejeni v očigled mojega rojstnega dne 22. rečenega meseca, sem se zahvalil občinskemu zastopatvu, ki me v omenjeni svoji seji počastilo na osobit račin, županu, slavnostnemu odboru, političnemu društvu za Hrvate in Slovence v Istri na naslov navzočega mu predsednika Matka Manđića, pevskemu društvu „Istrski Vi!iu v Kastvu, tamburaškemu zboru v Srdočih in vsem navzočim mnogoštevilnim gospodom in gospem iz vseh slojev, na udanosti in prijaznosti, ki so mi jo izkazali preraznovrsteo in prepolni meri z besedo in dejanjem povodom mojega nastopa v stara leta. Že enega večera došlo mi je pismenih in brzojavnih pozdravov; a prihajali so tudi Bledeč* dnii, ali v Kastav ali v Opatijo, vse do danes. Došlo jih je toliko, da mi tuli ob najbolji volji ni možno posebej odgovarjati na vsakega in sem prisiljen odgovoriti jim Bkupno in javno. Ponavljajoč svojo najtoplejo zahvalo svoji rojstni občini in njenim občinarjem, na čelu S ran TI * EDINOST« štv. 30G V Trato, dne 5 novembra I90S jim dragemu mi pobratimu občinskemu gla-varjn, na izkazanih n.i časteh, igavljam tudi tu, dsenc — r.e da bi zcnrmarjal svoje ćo/žr.osti do osialth občin kakor zastopnik raroda — cd mladosti se staral za n;eno dobrobit in n e duševni in materijalni rispre-dek fn da bom tako delal, dokler bom mrgel. Zahvaljujem ae iz vsega srca svečeni-1 kom. doktor em. profesorjem, učiteljem, uči-! tel icam, trgovcem, obrtnikom, veljakom in; micgim drugim zasebnikom in zasebnicam! š'rcm Istre ; občinam in občinskim upravam in njihovim načelnikom, čitalnicam, pevskim is sokolskim, gospodarskim ia ostalim društvom j Istrskemu klubu na Dunaju, hrvatsko-siovenskira akademikom v ferijalnem društvu ,. I^tra*4 v Pazinu, a nad vse deželnozbor-1 skim tovarišem in političnemu društvu za! Hrvate ia Slovence v I tri, kfctero smatram' kskor nekak upravni svet vsega hrvatskega in 5;ovenskega naroda pokrajine. Jaz sem doz.vei v lik preobrat v hrvatskem in slovenskem narodu Istre v vseh panogah javnega živl enja. Mnogi, ki ao ga povsp°šili. so že preminuli. Špominja^oči se jih hvaležno, delajmo, kolikor nas je kje, kaj in kakor moreiuo za duš 3vni in gmotni napredek, našega naroda, a nam naj s--" pridružijo mlajši složno, da bomo. oprti na njihove sveže sile. napredovali dalje. Lo tako se bomo mogli uoraniti dvojnih močnih neprijatelje? in ohraniti pred njimi naše svetinje in — sami sebe. Zahvaljujem sa najsrčneje mnog številnih, pojedincem, rodbinam, gospodom in gospe m, prijateljem in pobratimom, klubom in društvom: v Zagrebu, na Rek?, v Osijeku, Varaždinu, Karlovcu, Jaški, Krapini, Rado-baju, Petrinji, Glini, Vinkovcih, Veliki Kc-panici, Petrovini, na Sušaku, v Bakru, v Podtažici, Cirkvenici, na Grobniku, v Mariji Bistrici v obče vsem v današnji Banovini. Vzgojen na hrvatskem gimnaziju na Reki, sem bil \edno hvaležen Hrvatom Banovincem, da so za rana poskrbeli za vzgojo ca podlagij maierinega jezika, vsikdar sem Banovino smatral kakor matico vseh Hrvatov, okolo ktere se morajo zbirati tudi duge dežele, obljudene narodom hrvatskim. Izrekam srčno zahvalo bratom v Zadru, Spljetu, Šibeniku, Dubrovniku, Kotoru in Imotskem. V prošlosti sta imeli Dalmacija in Istra v giavnem enega skupnega neprijatelja. Dalmacija, ki je premagala njegive ostanke, v Istri, ki se še bori proti njim — obe ti deželi imata novega neprijatelja, nevarnega, ki oprezno, s šolo in uradnim jezikom, pa z vsakovrstno obrtjo in trgovino sili vanjo. Obraniti se pred niim je možno samo, ako ?.e obe povsem ujedinita z matico vseh Hrvatov. Zahvaljujem se hrvatskemu akademič-uemu društvu „Zvonimir" na Dunaju. Zahvaljujem se tudi onim pojedincem in odličajakom na Dunaju, v Rimu, v Benetkah, v Zlathem na Ogrskem in v New-Yorku, ki so se me spcmoiii dobrohotno. Mnogi, nahajajoči se iz* en domovine, morejo muogo dobrega storiti zanjo in store, mnogi drugi io začenjajo v tujini močneje ljubiti. Posebej se zahvaljujem oni pojedini rodbini v Bosni, ki se me ie blagovolila spomniti, kakor tudi Srbu, nekdanjemu milemu mi drugu. Jednega jezika smo z dvema imenom?. Skupna nam je zgodovina. Skupno živimo v raznih deželah, tu jcdai pretežno, tam drugi. Moje davno uverjenje je, da se ne smemo jedni postavlja t i nad druge, da bratski stopamo in postopamo, ker le tako ae bomo mogli ubraniti posebno dvojih glavnih neprijate-l:ev, ki r>e mrzijo med seboj do skrajnosti, a fci bi hoteli, -jedni in aiugi, nas, te ali one u potrebiti v svoje a vrhe, da nam potem uničijo skupno domovino. Posebna zahvala bodi izrečena političnemu društvu „Edinost" v Trstu, upravi in uredništvu list h, „Eiino3tM v Trstu, čitalnicam, podružnicam in gospodarskem društvom, soboritebem, prijateljem in tovarišem j v Trstu ;n okolici, izvrševalnemu odboru! naroano-napredne stranke v Gorici, tovari- ■ šem. poslancem, županstvom, bralnim dru-' Stvom. podružnicam, pojedinim prijateljem,! rodbinam, gospem q:> Goriškem, Kranjskem! in Stajarskem. Že v gimnazi.i, petem v semeniščih in vseučiliščih, drugoval sem se Slovenci in ee je moja ^ubav do slovenskega n.iroda razvila sama po sebi tako. da nisem nikdar delal nikake razlike med Slovenci in Hrvati. Dospevši v Koper na učiteljišče, kjer e&m največ slovenski predaval, mi ni nikdar! niti na miaei prihajalo, da ne bi bil med' svojimi. Med Slovenci sem zapričeli s7oje politično življenje. Slovenci' okraja koperskega so me izvolili prvi v de-i želui zbor. V Trst sem zahajal na skupščine: političnega društva „Edinost" kakor na svoje.! Kakor vsakemu pojedinemu Slovencu so rci! bile na srcu potrebe slovenskega naroda in sem se, ne da bi delal kako razliko med; strankami, kjer- in kadarkoli se je nudila kaka prilika za to, zavzemal zanje, posebno' pa za potrebe Slovencev Trsta in okolice tedaj, ko so bili brez zastopnika. Jaz sem j smatral, da mi je dolžnost in pravica zastopati jih, kjer je trebalo. Meni je globoko v srce zasajeno uverjenje. da se Slovenci mc- i rajo ubraniti tvojega sovražnika, severnega in zapadnega, jedino z medsebojno slogo in tesnim priključenjem k Hrvatom in Srbom, ujedinjenim v Hrvatski. Iskrena hvala bratom Čehom, pojedincem in rodbinam, bivšemu ministru-krajanu dru. P a c a k u in sedanjemu P r a š e k u, izvrševainomu odboru svobode miselne stranke ; češke, vsem njenim pripadnikom in njenemu predsedniku, delegatom Zaborskemu, KLfdču iu Staneku, in predaedoištvu glavnega kralie-j vega mesta Prage in njenemu županu. Za časa svojih bogoslovnih naukov počel sem se učiti češki jezik, a ko s«n jih dovršil, podal sem se na filozofsko nauke na vseučilišče v Pragi, kjer sem večinoma slušal češka pre- j davanja, čital češke novine in knjige, zahajal v češka društva in se tako naučil poznavati češki narod v njegovi prošlosti in sedanjosti in sem se marsičesa naučil cd njega. Ko sem bil izvoljen poslancem v državnem zboru, našel sem s svojimi ožjimi sodrugi Hrvati največjih prijateljev in zaveznikov v predataviteljih češkega naroda. Vezi bo se obnovile in učvrstile. A tudi ako ne bi bilo nikakih prijateljskih in bratskih vezi, vezale bi nas skupne koristi in skupni neprijatelji, ki so tem drzo-viteji, kolikor smo mi nesložneji in neodloč-neji, a ki delajo tako na pogubo Hrvatov, Srbov in Slovencev na jugu, kakor na pogubo Cehov na severu. V tem naj sa nikdo ne vara, niti naj se ne daja omamiti, niti zavesti, ni sladkimi besedami, ni obljubami, niti izrazi simpatij. Na to se dela sistematično, po programu, neprestano, tu pa tam z manjo, ru pa tam z večjo silo. Tu <5slajo oblasti, to uradi, šole, obrr, trgovina, tu dela moč od zunaj. Upreti temu se moremo jedino, ako trdno stojimo za svoje svetinje, z delom med narodom, povzdiganjem njegove moči v poljedelstvu, v obrti, v trgovini, zadovoljenjem opravičenim zahtevam delavcev, medse-aojno ljubeznijo v naših narodih samih in med njimi, slogo v njih in med njimi, iskaje in goječ ono, ki nas 3paja, in prizadevajoč si, da se odstranja ono, kar bi nas moglo ločiti, odbijaie posebno vsaki poskus tujin-cev, pripravljenih vedno, da vržejo plameni razdora med ca°. z odločnostjo nasproti vsa-, komur, ne popuščajoč v ničemur in pod tai-kakimi pogoji v tem, kar nam gre. Prošlost, d&vna in nedavna, zgodovins. nas je že dovolj poučila, čosa se imamo cu* vati in kaj in kako moramo delati, ako nočemo, da bomo tudi nadalje tujinski sužnji ia da ne izginemo z lica zemlje.,.. Zanvaljevaje se vsem na dobrohotnosti in željab. izraženih mi. želim iz vsega srca in prosim Vsevišnjega, da iim da dolgo življenje, debro zdravje, da tako skupno z vsemi sonarodnjaki in soplemenjaki delamo za jedinstvo in svobodo, napredek in dobrobit svojih narodov. Kastav-Opatija. 31. oktobra 1^08. Vjekoslav Spinčić. 1, r. j Kriza v Avstriji. Danes je za avstrijsko krizo in s tem' tudi za Beckovo vlado kritičen dan prve i vrste. Pozornost politične javnosti je danes zopet obrnjena v Prago. Tam se store danes sklepi, ki utegnejo odločilno vplivati na razvoj stvari v Avstriji in odločiti o vacdi — Beckc-vega mini3terstva. Danei se sestine v Pragi izvrševalni odbor čeških strank. Posvetovanja, ki se jih vdeležita tudi ministra Fiedler in Prašek, bodo posvečena položaju, ali točneje rečeno : poskusom barona Becka za rešenje sedanje krize, oziroma za rekonstrukcijo kabineta. Danes se bo v Pragi gotovo v glavuem sklepalo v dvojnem : ali naj Cehi sploh še vstopijo skupno z Nemci v ministeratvo, in pod! kakimi pogoji bi te, moglo to zgoditi ? Kar se tiče namer barona Becka prevladuje v nemških listih mnenje, da pride do aemi3ije vsega kabineta. Kakova bo se stava prihodnjega minister*tva, to bo pa — kakor rečeno — odvisno od sklepov čeških strank. Nekateri nemški listi hočejo že sedaj vedeti, da se Čehi odločijo proti vstopu v minister-stvo. S tem pa menda ne izražajo toliko Ovojega prepričanja, kolikor svoje — želje. Bankerot dualizma. Profesor na graškem vseučilišču, dr. Gumplowicz je rekel graškemu poročevalcu „Budapešti Hiriapa** o najnovejem političnem položaju v monarhi,i sledeče: Bankarot dualizma jo danes izven vsakega dvoma. Kar je leta 1867. moglo biti prav in koristonoano, to so razmere v 20. stoletju napravile popolnoma nemožaim. Temeljno načelo dualizcua je to, da hegomonija estane v rokah Nemcev. ; Ali temu že dolgo časa ni tako. V Avstriji ! se ne bo več preganjalo drug ga naroda nego ! nemškega. (??? Ured.) Vlade favorizirajo ' Slovane že dlje časa. Gumplowicz je govoril I tudi o dogodkih v L ubijani in je rekel, da ; se smejo v Ljubljani obešati na prodajalnicah j samo slovenski napisi. Rekel je, da avstrijska politika noče računati a temi dejstvi, marveč da vodi poulično polit.ko. Nadalje je rekel, da se slovanofilsko politiko protežira z najvišega mesta, a to daje javna tajna. (??? Ured,) O Češki je rekel, da je za Nemštvo izgubljena. O Jugoslovanih pravi, da so se z aneksijo Bosne in He:cegovine ojačili. Kako da se reši težko vpra5an:e definitivne združitve Bosne, se ne ve, ali dejstvo je. da so se z aneksijo Bosne in Hercegovine v monarhiji Madiari in N^mci oslabili. Hrvatje pa ojačili. Prof. Gumplowicz gleda — tako pravi dopisnik rPešti Hirlapa* — bodočnost mo- | narhije v črni luči. Nemški element se v teh 1 odnošajih uda velikj nemški ideji, a Madjari ne bodo dovolj močni za borbo s pretežno tfločnejim Slovanstvom. Volitve v Dalmaciji. Skupni rezuhat volite* v Dalmaciji je nastopni : „Hrvatska stranka*' dobila je 17 zastopnikov: J. Biankini, L. Borćić. T. Braj-kovič. dr. Ivčevid, dr. Katnić, dr. Macchiedo, dr. Marovič, dr. Mihaljević, V. Milic, A. Ri-dić, M. Rddimiri, N. Ribičič, dr, Tommaseo, dr. Tresić, dr. Trumbić, A. Vuković in dr. Zaffron. Samostalna organizacija „Hrvatske stran-1 ke" dobila je 4 zastopnike: dr. P. Čingrija,j J. Kunjašić, I, Lupiš i dr. M. Medini. „Stranka prava" dobila ]e 6 zastopnika:] dr. Dri n ko ^i c, dr. Đu'ibić, A. Matulioa, dr. j Mladiaov, I. Prodan, S munić. Kakor sedmi more se smatrati tudi „starčevićanac" P. Vuković. „Srbska stranka" dobila je 7 zastopnikov : dr. Bakotić, dr, Baljak, dr. Knežević, J. Kulišić, dr. Mitrović, Serzentić, V. Simić. „Italijanska stranka" dobila je 6 zastopnikov : dr. Giljanovic dr. Krekić. dr. Pini, dr. Smrkmić. dr. Ziliotto. Po poklicu je: 16 odvetnikov, 7 posestnikov, 3 zdravniki, 3 svečeniki (od kateri 2 novinari), 3 viši umir. uradniki. 3 profe-■ sorji v. na,, 2 aktivna uradnika, 1 književnik, i 1 ljudski učitelj, 1 trgovec in 1 seljak." V svojih prejšnjih dopisih smo dovolj i karakterizirali te volitve: bila je to horba kampanilizma in osebnosti, borba osebnih interesov in antipatij. Smodlakovi kandidatje so popolnoma pogoreli, a radi nelepega vedenja Srbov v veleposestniški skupini gornje Dalmacije (Zadar) so „Italijani" odnesli tudi to pot štiri veleposestniške mandate, ki bi se ]im jih moglo | oteti. „Hrvatska stranka1"* prihaja v deželni , zbor razcepljena v dva krili, ali umeje se ob j sebi, da se Trumbić in Čingrija združita v jedno kolo, kO bo to zahievala domovina. Kdaj se sestane novi dalmatinski deželn: zbor, ni Še znano. Ali zgodi se to čim prej, ker Dalmacija ne more več čakati: prvo na rešenje jezikovnega vprašanja, a v drugo na volilno reformo. Čim prej pride ta na red, tem prej bo deželni zbor razpuščen. Zanimivo bo, kako se novi dalm-itinski deželni zbor izjavi o novem položaju hrvatskih dežel. Nadejati se je, da se ne izneveri svojim tradicijam ter da bo tudi to pot zahteval jedinstvo trojedine kraljevine. Glede Boane: zavzame novi deželni zbor po priliki stališča ] banovinske hrvatsko-srbske koa-| licije. _______ Ogrska "Pred se tankom ogrskega državnega zbora. Prihodnji ponedeljek dna 19 t. m. se sestane ogrsko-hrvatska zbornica. Nihča ne ve, kaj bo. Andrassy-jeva volilna reforma nima predsankcije in 30 tudi ne dobi. Radi tega je položaj zelo resen. Šovinizem madjarskega škofa. Iz Igla poročajo : Škof Parvy je županj-skega kapelana Floriana Tomanega suspendiral od službe radi „narodnostnih agitacij" ter ga poslal v samostan. Tomanega ie proti tej odredbi protestiral na sv. Stolico. Duhovščina igloške županije je izročila škofu Parvy protestno noto. Dnevne vestL Spinčić političnemu društvu „Edinost". Posl. Spinčić ja dopoaial političnemu društvu „Edinost" nastopno pismo : Slavno društvo! Kakor vse čestitke k moji šestdesetletnici. tako me ie počcboo razveselila tudi čestitka tega slavn-ga društva. Prizadevanje moje za koristi tudi tržaških Slovencev bilo je dano samo po sebi tudi iz razloga, ker je to slavno politično društvo imelo svoj delokrog ne samo v Trstu in njegovi okolici, ampak tudi v Istri. Kdor je delal za narod jednega. delal je tudi za narod druzega tega ozemlja. Kakor ni mej med slovenskim narodom na Tržaškem in slovenskim narode m v Istri ; in kakor ne bi j niti najbolji fiiologi zamogli točno določiti, j kje da končuje slovenski in kje da začenja J hrvatski narod v Istri: tako nho tržaški in istrski slovenski in hrvatski politiki delali j , nikakih razločkov med Slovenci Trsta in \ ! Istre, in med Slovenci in Hrvati v Istri sami. i .Skupno, bratsko bilo je njihovo! 1 delo. Skupno, bratsko naj bo tudi izanaprej, za vse čase, brez ozira na I to, da sta sedaj dve politični društvi, za I vsako ozemlje svoje, ali jih bo v bodočnosti i še več. A ta skupnost in to bratstvo naj se j raztegne tudi dalje ni ves naš narod ' na jugu. S to vročo željo se najsrčneje zahvaljujem na krasnih besedah, s katerimi me je , počastilo to slavno in vel^zaslužno društvo • o omenjeni priložnosti ter beležim najodlične-; j jim spoštovanjem udani V j e kos 1 a v Spinčić. Kastav-Opatijs, bi. oktobra 1908. Spinčić našemu uredništvu. — Poslanec j Vjekoalav Spinč'ć je poslal našemu uredništvu ; nastopno pismo: Slavno uredništvo ! Na čeati'.kah izraženih mi povodom moje i šestdesetletnice, zahvaliujem se najsrčneje I ! temu uredništvu. Razvoj Vaševa lista kažeua razvoj slovenskega naroda v Trstu in okolici ter v sloveoskemu delu Istre. Kdor prispodoblja „Edinost" prčd 32 leti z današnjo, vidi kaj nazorno ne samj napredek lista, ampak tudi napredek omenjenega dela slovenskega naroda. Da napreduje še bolj, stoječ čvr3to za svetinje naroda, vroča moja želi a. Blagovolite V3preieti izraze odličnega spoštovanja, katerimi se beležim udani Vjekoslav Spinčić. Opatija. 31. listopada 1908, Pomanjkanje jezikovno sposobnih uradnikov. Iz uradnišk h krogom n.im pišajo: Velecenjeui gosp. urednik ! V pondel -kovi številki Vašega ceoj. lista st> priobčili dopis, v katerem se nekdo pritožuje, da so novoustanovljeni davčni administraciji II pri-delj eni samo jezikovno nesposobni uradniki. Gornja vest odgovarja žalibog — z malo izjemo — resnici. — Vendar pa temu zlu r.i krivo vodstvo tioančnega ravnateljitva, te: -več dejstvo, da v področju istega ravnate. -stva manjka našega jezika sposobnih uradnikov. — Kolikor jih je. so večinoma sporaz-deljeni do okrajnih glavarstvih in drugih me stih. kjer se brez znanja našeg* jeziki izhajati ne da. Od kompetentnega vira smo obveščeni, da bi sedanji gospod finančni ravnatelj iz srca rad vsprejel konceptne praktikant* zmožne našega jezika, ako bi sa ti prijavili. Mesta praktikantov so vakantna, ali ne prijavljajo niti taki, ki bi bili vešči vsai italijanskega jezika. — Kaj pomaga zahtevati znanje slovenskega in hrvatskega jezika, ak > pa vi prosilcev za izpraznjena mesta ?! Dolžnost gospoda finančnega ravnate^; a pa je, da vpliva na svoje podrejena uradnike, da se na vsak način in tudi v svoio korist priuče našemu jeziku. K temu jih pa lahko prisi.i tudi naie ljudstvo samo, ako se vedno in povsodi poslužuje svojega materinega jezika, me3to se še danes po večini sili in pači v ptuieiu jeziku, ko prestopa prag kakega urada. Resnici na ljubo bilo bi še omeniti, i2a je od uradnikov nove davčna admistraci e eden popolnoma zmožen slovenskega jezika, drugi pa več ali manje slovenski ali hrvata:, lomijo ! Linhart — urednik „Deutsche Wacht~. Govori se, da odide znani L:nhart v kratkr.-,. iz Ptuja iz Celje, kjer prevzame uredništr < ii^ta „Deutsche \Vacht". j Tako lepo od stopinje do Btopinje..... kamor vleče srce! Gospod Karol Linhart e j v Tr3tu dobro zuan; in vsi se ga spominjan-*kako je na raznih ehodih manifdstiral evo e ' socialodemokratično . . . . komedijo : z razt:-ganimi hlačami, razdrapanimi č-evlji ia ovratniki, ki gotovo cele mesece niso prišli z mokrim elementom v dotika.... Mi smo že ted^r prav taksirali g. Karla Linharta socijalistično — uverjenje. Nič na3 ni torej presenetilo ko smo čuli. da je obesil svoj talmi-30cijalizem na klin i u odšel v Ptuj kakor kakor niapec germanskih srditežev. Ali tam je še urejeval „slovenskega" „Siajerca", toda korak je bil storien do ljubezni njegovega nemškega srca. V imenu ta ljubezni je Linhart vodil tudi kanibalski nap&a na skupščiuarje ia skupščinarko družba i7. Oirrla in Metodija v Ptuji! Zato tudi dun^s nismo presenečeni, ko čujemo, da je etop:i za stopinjo bliže do germanskega raja: v uredaišt?o prosluie „Deutscho Wacht~. Nikar pa misliti, da se je morda v Korlotu iz/rši: -kaka evolucija vslt:d poznejega spoznanja. O n'2 ! Zameni! je samo vnanjo pr padnost k stranki, po mišjenju pa je vedno spadal v uredništvo lista najbesnejših pangermano?. Ne omenjam} tega ccord* zato, ker temu d<.-godku in vseh gospoda Linharta pripišujen. kako važnost ampak le pokazati tmo hoM' našim delavcem, kaki ljudje grom o včasih •• socijalističuih odrov na našo stranko in i o-proklinjajo radi — 11 irodnega šovinizma ! ! Iz Rocola. — Priiatelj našega lista naa^ piše : Dovolite, gospod urednik malo prostor.-i v Vašem cen. listu. V nedelio 1. t. m. *e naša pev. društvo „Z^cnimir"* prir edilo jak jako lep popoludanski idet. Ker je bil lep ;e?enski d*n. sem se tii^i I jaz udeležil tega izleta. Kakor prva toči:^ programa je bil določen obisk grobja na K:-.-tinari kjer smo sa v duhu spominjali svoj h pokojnih nepozabnih nam priiateijov. In res: j komaj sem pokleknil r.a grob prijatelja, da itsm pomolim za dušo njegovo in v vseh ! lih ki tam spijo večni »eo. Zadonel mi je na uho globoko v dušo pretresliiv akord: „Blagor mu, ki se spočije". Zbor „Zvonimira" je jako lepo izvajal to milo, v srce s^gajočo žalostinko- Na tem gre v j prvi vriti zasluga povovodji g. Jos. Lah-u 1 Ii da so milo sveneči akordi segali v dno 'duše v3ega navzočega, je pričalo dejstvo. G* je oko vsakogar navzočih ro3ilo soke. Zapeii so še „Jamico t ho"* i;i v sla slišale so se še besede: ^Da vidmo v rs u večnem se nad zvezdami"*. Potem smo se podali v bližnje Kicmanje kjer sd je vršil krasen sestanek, o katerem pa Vam gotovo oporeči drugo pero. Večerna šola v Škednju. Redni pouk na tef šoli prične dž»nes četrtek 5. t. m. ob 7. uri zvečer. K lor še ni vpisan, a žj!i obi ako vati večerno šolo, se lahko še danes pred pričetkom pouka upiše. Pouk, v s.ovenskeui jeziku in računstvu, traja skozi pet mesecev po trikrat na teden. Trstu, dne 5. novembra 1903 * EDINOST« št. 30G Stran III Prošnja do človekoljubov. Neki ubogi E'baki držšvlan. ki je bii odpuščen iz službe ii;ibaja se a svojo bolao žano in tremi otroci v obupnem položaju, Obrač* se na tlovanske č.07ekoljuba v Trstu, da mu poinorejo vssj Ld par dn\j prehraniti sebe iu rodbino, da zainore zopet nastopiti službo, ki mu je že obljubljena tukaj v mestu. Vsaki tudi najmanjši dar bo hvaležno vsprejet. Darove vsprejema uredništvo lista. Priporočamo prodajalnico pisalnih strojev in pečatov g>spe Evgenije Cossovel v ul. aeUe P.ste št. 6, kjer se dobi po jako zmer-n:h cen«h n we in rabliene pisalne stroje kakor tudi gromof^ne in p'cšče. Tržaška mala kronika. Pomotoma zastrupljen. Včeraj popoludne je bila zdravniška postaja poklicana v kavarno Porcici di Chiozza, kjer natakar Henrik Mauro, star 52 let, pomotoma izpil k&rbolne kisline in ga je lomii krč* Po prvi pomoči so ga ponesli v bolnišuico. Nezgoda na delu, Včeraj je bil spreiet v X oddelek b laišnice, padainč Ivan Piilinini star 19 iet, stanujoč v ul. S. Catarine št. 1. — Padel mu je med deiom debel kamen na nogo- Pretep. Ćuden projektil ! S noči je v neki gcsti'ni v ulici Crosada nastal pre.ep med dvema težakoma. E len niiju je iskal z rokami kak projektil, ki bi ga zalučal nasprotniku na glavo in — zgrabil dobrorejeuo krčmarjevo icačko. ki je revica prifrčala kakor kaka kanonska kroglja na lice drugega pre-pirijivca. Maščevala se je pa s tem, da ga je opraskala, kar se Je dalo, tako da se je mora: zateči na zdravniško postajo. Loterijske številke izžrebane dne 4. 10. oktobra 1903. Brno 68, 70, 72, 74, 14. I n o m o s i 13, 88, 24, 65. 68. Smelnica. Mlada gospodinja: Res Suano, da so ravno sianiki tako slani; drsge ribe plavajo vendar tudi v slani. vodi. Koledar in vreme. Danes : Caha-rija. oče Ivana Krstnika — Jutri : Leonard sp. Temperatura včerai ob 2. uri popo- ludna -j- 14 0 C ris. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno, aemtertja megleno. Zai 'rni vetrovi. Temperatura hladna. V začetku lepo, potem motno. Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo zvečer vprizori se na našem odru krasna šaloigra „Katakombe". Z neusahljivem humorjem slika v njej autor rizae tipe v birokratičnem življenju, od urad-e ga sluga tja gor do ekscelence ministra. Igra, ki je na repertoarju vseh na;boljših g edališč in si naklaoja vedno občinstvo s arojo duhovito koraiko, dokaže gotovo tudi pri nas trajen uspeh. Popoludue bo pa repriza igre „G o s p o d G r o b s k i". Tržaška gledališča: Verd i: Danes Bissonova komedija — ,.1 no s tri b i m b i" (Naši otroci). Glavno vlvgo igra Novelli. Politeama Rossetti: — Danes opera rI s t r s k a svatb aw. Feuice: Dane3 „Pomladni dih" Društven® vesti. Glasbeno društvo ,Trst£ v Trstu vabi vse gg. tamburašice in tamburaše na redno vajo, ki se vrši v petek dne 6. novembra ob 8. in pol. zvečer v društvenih prostorih ulica Stadion št. 19. (Trž. podp. in bralno društvo) Vaje se vršijo vsaki torek in petek. Sprejmejo se novi člani. Verdelski Sokol. Jutri v petek ob 8. uri zvečer se bo vršila III. redna seja „Verdel-skega Sokola". Gg. oaborniki so naprošeni da pridejo točno. Tudi namestniki naj pridejo polnoštevilno. Na zdar ! Predsednik. Telovadno društvo „Tržaški ^iSMC Sokol". •iSfefr Danes večer točno ob sedmih in se bo vršila pevska vaja pod • - D ^S/vodstvom brata Mi^ka. — Ker bo ^jft tudi pogovor glede na daljnih vaj, se pozivlia brate pevce na gotovo vdeležbo na tej pevski vaji. Na zdar! »Čitalnica*4 pri sv. Jakobu. Danes četrtek pevska vaja. Vsprejemajj se nove pevke in pevci. Jutri petek odborova seja. Sobota plesna šoia. Nedelja ob 4. in pol uri pop. ples v društvenih prostorih. Narodna delavska organizacija. Delavec, ki se dobro razume na inštalaterska dela, vod j in plin, najde stalno in dobro službo. Več izve o tem v uradu Nar. dela7. organizacije. Tovariši javite se za začetni in nadaljevalni poučni tečaj, da se zamore čim prej pričeti z rednim poukom. Darovi. Za škedensko podružnico sv. C. in M. se j i nabralo v veseli družbi ob priliki kr3ta Mizavice Rafaele Sancin — Piko 7 K. Darovali so sledeči gospodje in sicer vsak po huse vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrsle po najnižjih cenah. Peter Jeraj TRST, ulica Vincacrza BeflfnS štv. 13 ter vogr&I nlics sv. Katar?na. m •i- v<5 • -.'.t } Gumijevi izdelki in podmorske cevi. ' Josef Reithoffer'' Me Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 Zaloga vseh predmetov za postrežbo otrokom in bolnikom kak tudi vseh vrst potrebščin iz trdega in mehkega gumija. si m m I »A m 1 K, gg. A. Merlak in Lovro Sancin (botra). Mihael Saccin — Piko (oče). Fran Stantič. Gerk Šteiac. Sigmund I~an starejši, Sigmund Iv. mlajši G. Josip Prelc :e daroval 4 K za „Dijaško podporno drnštro^ ia 2 5 za družbo sv. C. in M. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu oktobru t. 1. K 1,564.049*72 prometa. Med tem je bilo vloženih vlog K 472.705 50. dvignjenih vlog pa K 425.457*01. Posojil se je izplačalo K 103.580*32, vrnilo pa K 84.816'o6, Letošiji promet do inkl. 31. m. mcsccr». znaša K 15,340.046 80. „Tržaška posojilnica in hranilnica" je prava pcdpirattljica Le samo kmetskega stanu v okolici Istre i« na bližnjem Kra^u, ampak k njej te zatekajo tudi rszni podjetniki, trgovci in obrtniki. Osa je pripomogla mnogim zadolženim malim iu v* čim posestnikom. d.i so danes popolnoma sami svoji gospodarji na fvoji grudi. Mn^ gi se imajo danes zahvaliti le temu zavodu, da jih ne izkorišča več židovski kapital. kakor je to bilo predao se je ustanovil ta prepotrcbni denarni zavod. Ta zavod je podpiral in še podpira vsako leto tudi razna kmetska, izobraževalna in podporna društva ter ie v teku svojega obstf-nka razdelil podpor in daiil do inkl. 1. 1907. kakor ksžejo sledeči podatki : Kmetski dražbi za T:st in cko- lico........K 3000 Razn im dijaškim podp. društvom ,. 5380 Družbi sv. Cir. in Met. . . „ 1850 Tržaški podružnici „Slov. plar;. društva........ 800 Družbi sv. Nikolaja . . . 550 Učiteljskemu društvu za Trat in j okolico....... „ 200 ■ Družbi sv, Rafaela za izseljence „ 200 Dramatičnemu društvu v Trstu ,. 2100 : Za slovensko trgovsko šolo v } Trstu.......„ 10.000 Razuim društvam . . . . „ 1920 Skupaj K 26.000 Ta denarni zavod si je znal pridobiti j zaupanje ne samo v;ega tlov. ljudstva v j meatu in okolici, ampak ga vpcštevajo tudi drugorcdci. Zgradil 6i je palačo „Narod oi dom", ki je njeg"va last v ponos tržaškega Slovenstva, i Zato tudi po pravici vživa vse zaupanje vla- j gsteljev. Vesti iz Goriške. j Čipkarska šola v Cerknem zagotovljena.' Te dni je bil v Cerknem prcf. Vogelnik z j z Dunaja, ki je določil dsn otvoritev na 7. j decembra 1908. Dosedaj se je prijavilo za | to §o!o 500 čipkaric, a >ih bo gotovo še več. j Dinamit ji je odtrgal prste. Te dni s0 pripeljali v mestno žensko bolnišnico lOletno Franšlško Begno iz Nemškega Ruta. Na cesti je našla dinamitno patrono, jo pobrala in jo jela ogledovati. Nakrat pa se je patrona raz-počila in deklici razmesarilo tri prste, enega pa odteslo. Najbrže je bedo morali vsled hudih ran odrezati roko. Vesti iz Kranjske. Umetno obrtna strokovna šola v Ljub- j Ijani. G. Josip Mercina, mizar v pomorskem i arsenalu v Puli, je izneuovan za delovodjo na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Poučeval bo kakor stalen potovalni učitelj mizarstvu v Solkanu pri Gorici. Prvi veliki koncert „Gia bene Matice" za I. 1903—09 s pevskim zborom bo v nedeljo 8. novembra v veliki dvorani hotela „Union". Dan 20. septembra — dan narodne žalosti. Ćuje se; da se be vgako leto dan 20. septombra v Ljubljani slovesno praznoval kakor dan narodne žalostf. za moške in ženske. Si! mm Obleke otroke i od TO do MO krajcarjev naprej. —..ur,..-- i Volnene nogoviee, blnzc, srajce za moške in ženske, pletenine, zgotovljeni pred-j pašniki itd. Naj zm crn rje cene. J U M E T N I ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez Amelia Martinico Trst, ulica Barriera vecchia št. vsake bolečine 19 v zobozdr*vmškćii: kabinetu f. jpertet urar 1. vrste Trst ul. Poste nuove 9 kJSr. J. Cermak m fj. Jusche; TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst Konjidencijalna posredovalnica EROS Trst, ul. Nuova 49 1. nad. I Ugodni sklepi v delikatnih zadevah. Organizovano anonimno nadzorovanje. PoBebne misije v tu- in inozemstvu. Internacionalna korespondenca. Resnost in korektnost. Najatrožja tajnost. — Absolutna diskretnost. Informacijski urad za osebne in trgovinske kakor tudi neprimičnin^ke zadeve. — Posredovanje za kupoprodaje, hipoteke in posojila. Pisarniškega - -.....uradnika strojepisca in po mogočnosti Stenografa išee odvetniška pisarna zunaj Trsta. — Prednost imajo oni, ki poznajo hrvatski jezik. — Ponudbe pod „Uradnik'' na Inseratni oddelek Edinosti, ulica Giorgio Galatti št. 18. = lovo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Uia Uincenzo Belini št. 13. Telefon Št, 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne) še vrste v odprtih, kakor tudi r s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz ametnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ In dru&i. Pf Za otroke Prve avtoritete tuzemstva in - - - inozemstva priporočajo - - ,Kufeke' - kot najboijSe živilo proti • -bljevanju, driski črevesnemu - - katarju itd. v\ Direktni dovoz štajerskih kokoši it ajc. S39ci:aliteta : Graške Pottlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dam Ulica Campanile št. 15. Mnenje dr. Tschenett urednika lista ,.Aerztliche Standeszeitung" na Dunaju, --• + *-- Gosp. J. SERRA VALLO Trst. Velikim zadovoljstvom zamorem Vam naznaniti, da je Vaše ŽE-LEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Fer-ruginoso Serravallo) izvrsten izdelek, ki povspešuje slast toliko odraslim kolikor otrokom. Posebno v otroški praksi dosegel sem z istim izvvstne uspehe s tem. da sem je predpisoval po vsaki infekciji, nakar so zadobili otroci v kratkem rasu svoje prejšnje stanje. DUNAJ; 20. februvarija 1908. Dr. T S C H ENE T T. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu je TpK nflNfl PnniNR v T"*" Mm, lekarna „*lla JHaaanna della Salu It" pri i Ll vUvllli i V3UJL/IIII 1 Od lekarnarjev: sv. Jakob« in Josipa godina, lekarna 3gea' farneb K Stekleaic« stane E 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti podt. povzetja ali proti anticipatni po3iljaSvi zneska 7 K {ranko pošt, in zavoja Stran IV Promet tujcev v Ljubljani. Meseca oktobra lf08 ie prišlo v Ljubljano 4o92 tujcev ; 913 manj nego prejšn i mesec in 242 več kaitor lani meseca oktobra. Vesti iz Koroške. Sam mor soproge bankirja Wink!erja. V Celovcu se ie soproga radi kockurza aretiranega bankirja Winkierja Matilda v svojem stanovanju obesila. Samomorilka je bila hči hišrega posestnika Faleschini-ja. Vesti iz Štajerske. Umrl je v Gradcu podadmiral v pokoju Konstantin pl. Pott. Pokoinik ie doživel dobo H7 let. Rojen je bil v letu 1842 v Olden-burgu in je leta 1852 stopil v avstrijsko mornarico. Razne vesti. 80-letnica kardinala Grusche. Dunajski nadškof kardinal Gruschaje3. t. m. praznoval 88- letnico svojega rojstva. Deficit dunajskega jubileiskega sprevoda ZL£Ša 800 tisoč kron. Slavnostni odbor se hoče obrniti na dunajsko občino in na vlado, da pomagata ta deficit pokriti. Žrtve divjih živali in kač. V bengalski pokrajini so divje živali in kače leta 1906 uničile okolo 13.000 ljudi. Od 1. 1882 do 1906 je na ta način poginilo nad 300.000 Ben-galcev. Vredno je zabeležiti, da dočim število divjih živali pada, narašča število strupenih kač naravnost v groznem razmerju. To pa radi tega, ker da;a vlada dobre nagrade onim, ki uničujejo divje živali, dočim je nagrada za poubijanie strupenih kač zelo mala. Žena, ki je imela dva moža, enega po dnevu, drugega po noči. — Sodnik Aepinal v Brooklynu je izrekel teh dni razsodbo za razporoko v vrlo zanimivem slučaju. Po dokazih, ki jih je zbralo scdišče, je vodila gospa Katarina Stroebel dvojno zakonsko življenje. Prvi njen soprog je bil P. Stroebel, s katerim je živela po noči, drugi S. Vallusse, s katerim je prebila dan in sicer v neki drugi ulici. To njeno dvojno življenje soproge je bilo omogočeno s tem, da je prvi delal po dnevu, drugi pa po noči. Katarina Stroebel je pred sodiščem izjavila, kako je zjutraj, čim je njen Boprog odil šel ca delo, zaprla vrata svojega stanovanja in šla k drugemu možu Vailusseju, s katerim je preživljala dan. Toliko eden kakor drugi je našel vedno svojo posteljo pripravljeno miza pogrnjeno in jed gotovo. Vse to je lepo šlo in trajalo, več časa, dokler ni vedenje zvite gospe postalo Stroe-belovi sestri nekako čudno, ki je radovedna kakcr je bila, takoj spoznala taj c ost. Ogorčeni soprog Stroebel je takoj zahteval razporoko. Trinajstletna mati. V Otrovi jo teh dni policija radi čudnega ponašanja na ul. aretirala deklico, ki je ncsila kratko krilce. Na zasliša-vanju se je opazilo, da je v blagoslovljenem stanju. Na vprašanje urednika je odgovorila povsem mirno, da je stara 13 let in da je zapustila hišo svojih roditeljev, ker se čuti mater. Tekom zaslišavanja se je dokazalo, da je deklica bržkone žrtev zločina, in ker te nikakor ni moglo od nje seznati, kdo da je krivec zločina, so jo pridržali v zaporu. Zimsko spanje živali. — Mnoge živali prespe zimo. Med temi niso samo vretenčarji, ampak tudi brezvretenčarji. Pa vprašate: „Kako pa morejo živeti tako dolgo brez jesti ? Res je, da je čudno to. Ali boljše je še vendar, da ne čutijo toliko lakote, ker pc zimi ni lahko dobiti hrane. Zato pa so živali z zimskim spanjem tudi spomladi vse mršave, vse shujšane. V tem spanju kar otrpnejo. Ali v notraujo&ti njihovi življenje ni umrlo. Nabero si v času zadostne hrane toliko maščobe, da jim ta v tem težkem času vzdržuje življenje. Rekli smo, da tudi brez-vrettnčarji spe zimsko spanje. Posebno deževnice in pijavke so med črvi, ki ob pali temperaturi zapadejo mirnemu spanju. Polži se zaližejo v svoje lupine, puste le male lukcjice, ki jim skozi nje prihaja malo zraka, ki ga rabijo. V vodi živeči polži pa zapadejo popolnemu miiU kot smrti. Kače Ee zariiejo v zavarovane in skrite kraje ali pa gredo v bližino gorkih vrelcev. Zabe prezimijo speč v blatu voda. Med ribami baje spe zim&ko spair.e le one, ki drste pred zimo ali spomladi. Gredo v votline ob bregu in pod korenine ali večje kamene. Ribe, krastače in žabe preneso celo to, če zamrzne jo. Izmed! jajc. ki zmrznejo, pa ne vzdrže tega nobena d rupa kot jajca rakov in črvov. Med pticami pa ni nobene, ki bi imela zimsko Bpanje. i ngnan^s^Bi Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po noči se vsprejema v „Tiskarni Edinost". ========= „EDINOST" štev. 306 V Trstu, dne 5. novembra lOOS. Vatli m Vas v nede^0 Ea popustijo VdUlIII pavekega vina in na veliki ples. Vstop brerplačen. Ulica Belvedere, H. KcsiČ. gostih; a pri J stari breskvi. 1747 ! D»;iol#n ifinn bel° izvrstno se ProdaJa na DrlJSKU VIIIU drobno v ulici Barriera vec chia 12. ___17-! I nucIfO ncira Pr°g&sta> s kratkim repom LUVoKCl JloIUCl je v Zr.gradci pri Komnu 6t. 31. Kdor jo je izgubil, naj se tam ogiasi. l/inn Pr°da se po ceni. I5čejo se kupe ISiloKU VfllU iu kramarji. Pojasnila daie Poretka klet (Cantina parentina) na Opčinah št. 1(0. 7oniths 28-letna nenc^ka trospodična. katera I lUd. služi in ima nekoliko premoženja bi ne rada sezuanila a pcJtanim mladeničem, ki j« državni rluga. Pisati je pod : „V e i 1 c h e n 90" poste restante, Trst. poŠta ulica Stadion. 174* Kraški teran Ancon Stare, IVt. ul. San Lazzaro štev. 22, po 90 stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničaije in krčmaije dogovorne cene lf 52 Prodajata jestvic ii kolonijalnep isim1 Trst, ulica Foscoio 2 Ctannu'" nip primerno išče m»la družina (3 OldllUVriIIJC osebe) v bližini velike vojašnice. Predrost imajo stanovanja v novi hi5i. ali ona. katera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod -Tri osebe" ca Inseratni oddelek Edinosti. 1721 :*2COOGOC GGG Z C4 —-- vogal Barriera vccchia Vdobi se vsake vr-ie kave, sladkorja, riža-t«.| •tenin itd. — Sladkor v prahu po 7 6 • • Sprejmejo se naročiia po pošti od 5 kg napre vse po naizmrmejših ccnah. Priporoča se slavnemu občin-tvu v me .. J. ČEONE. okolici Udani Tl/alniro platna in damasta išče patovalca I KdllMLd. z visoko provizijo, katero bi obiskoval zasebnike. Ponudbe pod K. K. na Inseratni oddelek Edinosti. 1714 Pilit (visoka pisalna miza) malo časa rabljen. = UE L proda rInseratni oddelek Edinosti olo „ 72 Belo viško po J«K»st. Istrsko . . „ 4»! .. FlU.jalka (krčma v ul. G RosninUC J K •72 68 JiC. Nova prodajalnica manifakturnega blaga EUGENIO DELLA TORRE prej agent tvrdke F. CASTELLITZ e Successori G. SCATTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich Veliki novi »loliodi izdelanega perila za moške, ženske in otroke, kakorn. pr. srajce, pletenine, spodnje hlače, krila in predpasniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice itd. = IZREDNO NIZKE CENE. ■——JI V moji filijalKi na Opčinah št. 175 — — prodaja se — — msT pristno vino —— jz- rnojih poreških kleti -■ ~—— Teran v sodih od 56 litrov ... po '.M s.ot. , v steklenicah za dum . . „ , „ v lokalu........ lo n Beli burgundec v aedih Tio litrov „ „ „ „ v etekl. in v lokalu „ »s ., ., Za večje množine, cene po dogoveru toliko r.a Opčinah, kolikor direktno 7 Poretu. Udani G. STANICU posestnik. T?! ISIISi tml !■! [S! LSL' IjjJ lmjlmjlm]^ imi Engeuia Cosso\ el prej ravnateljica TržaSkega grafič. zavoda (Stabilimento grafico Triestino c^t R. Salem) časti se naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla r ulici delle Poste št. 6 Prodololnlco novih In rabljenih pisalnih strojev vseh zistemov. Aparati reprodukterji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. MT Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče lini in navadni iz najboljših tovarn. - MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. - Telefon 16-82. , :: Prodajalnica. in pekarna :: F. PBTBBfflET* je preložena iz ulice Giulia 76 gtiSST v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila v?eta o-l prejSr ej?« lastnika V\*ran, Jos.je zopet dovoljeua sedanjemu lastniku P. PETERNUL fflnfotel prenočišče „Alla vecchia abbondanza štev. 20 — Trst, ulica Giosue Carducci — štev. 20 fl|S I^L travna lega. Čiit in nmjbogi^ k^ort.^^ra^l^^h^pm^jsfcih rru - v TrSl*MB Tržaška posojilnica in hranilnic Piazza della Caserma šfeu. 2 u lastni palači ^-s^scskss^ (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 iiua na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. oddaje jo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 3 O . pol leta „ 20 „ četrt „ za en mesec „ 6 Shrambice so 24 em visoke, 21 em široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. _ mar Oddaj* hranlne puiioe, katere ae priporoča poaebno atariiam, da na ta najnovejftl ln najoapeinejl način navajajo itediti avojo deco Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah NAJBOLJŠA namizna vina. Prodajam najtineiSe ln zj men<> pristno vino, f«l 12 litrov n;-i'r- : i fi-ploćuo na iJom -a. i .i»»merif j>osku.4nj<» v ori^. buteljkah 1 1 -:ot. ve«', brez buteljke]. pristni viški opolo po 68 si Cmo dalmatinsko „ 65 „ pristno viško belo „ 76 „ istrski teran »» «'v* »» Sprejmem poJiljatve 1 tri- J-1 povzetju) v 8<-<]ib ne niauje oU .r"' ■ ter raCunam jsode ptisebejj 24 f-ot s manj pri litru. Uzorci: za vsik posamezen prosim, tla -e po-lje 25 »totink v j - -ti o znamkah. Ol> prilikah spomnite ■<• m«> < zaloge lmteljk t. Sunieiiiu vinom, kim Jizertuim iu medicinalniui i--*- ' tu«li z likerji in -irupi izvrstn« trai in po jako zmernih conah. Preprodajalcem popust. E. JURCEV jTrst, Acquedotto it. 9. ANTON S KEP L mehanii. zaprl»©ifenl Izvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Zaslepit tovarne fcoles ic mctotoles Jssj Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Ući in prodaj* mofonov, zonofouov, ln fonogra'ov. Zaloga priprav za toćlt: i vi • Lastna delavnica za popravljanje *iv. tirojev, kole«, aiotoko.' Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri — Gorici. - L*aien železniški tir: Gorica, drž. kolod., Solkan Mizarska zadruga v Solkana Osrednje ravnateljstvo ZALOGE: SOLKAN. TRST, via Caserma 4 ZALOGE: REKA Via Pile 2 SPLIT.na novoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst | Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohin]) Letna produkcija = K 1,000.000 = I