Katolisk cerkven li«t. Danica izhaja 1.. H» in 21». dne veaeiga mesca na celi poli, in volja po posti /a rolo leto :i cM.. za pol tcla 1 -Id. IJO kr.. % tUkarniri sprejcmana na leto 3 gld. (iU kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako oni dnevi zadenejo v i». d, Ij« ali praznik, izide Dani«« dan poprej Tečaj XVII. V lijuhljani 1. vclicega travna I SIU. lA*t 13. m iiM^im Smarnice , Smarnice ! *) Približal se je nam rez vse veseli čas. kterega so pobožni castivci Marije 1». željno in z veseljem pričakovali. Cvetoči majnik je čas. Marii, naši ljubi materi v počeševanjc darovan ; vas ob katerem se prelepe Smarnice obhajajo. Smarnice so zares zdravilne rožice za vsacega človeka. za vsako dušno bolezen ; pa tudi imajo toliko sladkost v sebi. kdor jih enkrat okusi, da potem vedno po njih hrepeni. Pri Smarnieah zadobivajo grešniki spoznanje, pravični podporo k stanovitnosti v dobrem iu pomoč, da sc morejo serčnejše vojskovati zoper skušnjave iu vse navade hudobnega sovražnika. S prelepimi berili se budijo grešniki iz smertnega dušnega spanja, v vsili sereili se vnemajo dobri tklcj.i za novo življenje. Pri Smarnieah se kaže vsakemu natančno in čisto ogledalo, de more spoznati svoje grinte in napake: z lepimi zgledi in čednostmi Marije in njenih pobožnih časti v cev pa se vsi vabijo k posnemanju lepili čednosti, in kličejo se pod varstvo neoinadežaiie Device Marije. Smarnice so za vsak stan iu za vse starosti zdravilne rožice; vsak se more ozdraviti, če je še tako bolan. Za kmetiški stan so pa še zlasti potrebne, ker ravno pri kmetih je nar več takih, ki brati ne znajo. Pridige, keršanski nauk dostikrat premalo umejo, prav radi, kar v cerkvi ob nedeljah slišijo, tudi v nedeljo pozabijo, in tako vedno le preradi v svojih napčnostih živijo. Pri Smarnieah sc jim njih napake vse zaporedoma dan na dan pred oči stavijo, in živo pa prijazno iu pohlevno se jim kaže, če v teh ali unih grehih živijo, če se ne spreobernejo, de bo žalosten njih konec, njih smert nesrečna. Lepi zgledi svetnikov in prijatlov Božjih pa jih zavračajo ua zaupanje v Marijino pomoč in kažejo jim, kako veselo in prijetno je Bogu služiti. lles eni pravijo: za kmeta niso Smarnice, nimajo časa vsak ■lan hoditi. Časa dosti je, pravim jest; le o pravem času je treba na kmetih to lepo opravilo vravnati, to je, zjutraj za časa, ker zjutraj se posebno v tem mescu pri kmetih druzega ne zamudi, kakor malo spanca. Po nekterih krajih obhajajo Smarnice pozno zvečer, kar je pa prav nevarno, ker kmalo ima tam hudoba svojo žetev. Zjutraj je pravi čas. Serce še ni tako razmišljeno in s skerbmi razdjano; Božja beseda pada na pripravno zemljo človeškega serca, in tako ložej kaj sadu rodi. Ce bi se pa tudi kaj malega telesnega zamudilo, de sc dušna hrana dobi, kaj je to? Koliko pa se zamudi duši zavolj telesne hrane in potrebe! Leta in dnevi pretečejo v telesnih skerbčh, duša pa ostane lačna in žejna. Prav radi so naši kmetje •) Ta spis je iz priproste roko in kaže, kaj keršansko ljudstvo misli zastran tega Marijinega opravila Vr vsak dan lanskega leta hodili k Smarnicam; vsak dau jc bila polna cerkev: in vendar niso nič zamudili: veliko več pa pridelali kakor diugc leta. Kmetje, le radi hodimo k Smarnicam: Marija Im /c skerbela, dc s tem lic bomo ni« zamudili; temuč še le ua dobičku bomo. To se je pri nas gotovo pretečeno leto žc spoluilo. Žugale so nam mnogotere nesreče, oginj, suša, toča, kar se je od mnogih krajev slišalo. Nam jc tudi žugala suša, slalia letina; ali malo nam jc škodila. Večkrat so sc pripodili cerni oblaki iu so nam pretili polje pokončati, posebno 4. mal. serpana. kateri dan je bil dosti 1'aiam prav nesrečen dan, so sc grozne teme bile tudi k nam pripodile in so vse s strahom napolnile. Ali tudi ta dan smo bili obvarvani nesreče. Iu tako smo imeli dobro letino, de malokdaj tako, ktere res zavolj naših grehov nismo bili vredni; gotovo pa nam je usmiljena .Mati Smaruiška to sprosila in hudo odvcruila. Preljubi na-i gg. dušni pastirji, če šc kje nc obhajate lepih Smarnic. prosim, nikar ne zamujajte zlatega časa. dobre prcdobie paše, za vaše ovčicc. Dneve in leta si prizadevate, dc hi dobro pasli svoje čedice: ženite jih enkrat tudi na Miiar-niški pašnik. Gotovo jih boste v tem kratkem času prav dobro napasti, ker s to pašo, ki ima tudi iz Kima svoj blagoslov, je združena posebna pomoč ncomadežane Device Marije. Ko bi se po kmetih povsod ta lepa pobožnost vpeljala, gotovo bi sc grozne napake greha, posebno po-nočevanje. manjšale, veselje do čednosti bi se množilo, češenje neomadežane Device Marije rastlo. in po njenih prošnjah bi si pomoči iu milost pridobili, katerih \-i brez razločka potrebujemo. K. D. Vojaki Marii za Šiiiaruice. Spisal vojak Ant. K - r. Kaj. Marija. ljuba Mati! \ šmarni venec hoc 010 djati Mi vojaki sereni ti. Ker tud naša .Mati si ? Tebi visi se poklonimo, Sablje, puške posvetimo. De stoj mo za Božjo čast. Ureha taremo pošast! Zmage slavne lovoriko. Srečo malo al veliko Ti na smarnični altar Benemo. Marija, v dar Za krepost in za pravico. Za nedolžnosti cvetlico Vsak vojskuje se junak. Vsak življenje d* vojšak Ti pa sprosi, da bi v vsaki Z so d i serčni bli vojšaki . Hrabri, močni kakor gr<«m. Za cesarja. vero dom ! Marii Kraljici na Rožniku pri Ljubljani. Spi>al rokodelec S r. t vetličnovenčana Kraljica. Ki k Ta rane več n«? skic. Ce cvetka ta ob.-ija Rolchao mu serce. I'e ga sr.vraznik rar:. Dc hudo oboli. t.a cvetje Nje ohrani . Da smerti n? n. -dl.. Nam znana je i «etlii.i Nebeške milosti: Precis ta je Devica Marija se ;la»i Marija ljubeznjiva. Izbrana lilija. Nevesta sramozljiva Je svetega Duha. Marii čista sije Lepota iz Nje lic: Prijetnimi ne dije Nobena zmed cvetlic Tolaži . Cvetka maja ! \ dolini solz nam zdih; Tvoj duh naj nas obdaja, kraljica cvetji vsih ! \ skušnjav nevarni jeei Nam sprosi mir. svetost: Po smerti daj doseči Izvoljenih sladkost. Pozdravljen nam inajnik! l-al služabnik in strežnik Mat. > m - I - ar O /arija lepa se nam približuje, ker inajnik cvetlični se žc naznanujc. In Zgodnja Danica se nam poročuje ' Zdaj stari in mladi in srednji ljudje, kateri Marijo presercno ča.-te. Naj v radosti novi se razvesele! Ze zopet Marija kraljica cveteca. Med rož cami Smarnic na tronu sedeča. Nam prosi. kar blagor za nas jc in sreča. 0 lepa prelepa si. roža Mar.ja! \ aih milost nebeških le solnce obsija, 1 asti ie v>ih angelskih trum tovaršija. Mladenci. dev ice. Vse milosti ca? Je majnik prijazni prinesel za vas : V Marijo uprite ponižno obraz .' kateri pri Rogu ste se zadolzili. Tecite vsi k Materi grešnikov mili Npromila vam bo . de se Rog vas usmili. kateri pokoro potrebni so zlo. Zaupno naj v manjku k Marii tek i : Dosegla jim mir in zveličanje bo. Nedolžni! studite posvetnnst otožno; Zvohte za Mater kraljico »i razno . De spro-i življenje vam vedno pobožno. ») Po: »K* bi j lit der Rlumen eine." Otroci! vi drage ste rajske cvetlice. Če var'jete čiste, nedolžne dušice: Oklen'te se zvesto nebeške kraljice ! Vsi stari, nadlosni! tud vam je ta kraj Presladko hladilo in milosti raj : Le pridno hodite vse k Smarnicam zdaj ! Zdaj rožice vse pa naj lepo dišijo. Veselo in zvesto naj z nami častijo Naj lepši cvetlico : kraljico Marijo. Ta pesmica voši pa h koncu gredoč. Naj bo. ko dušica z življenja se loč'. Nam Jezus, Marija in Jožef pomoč. Marija Smarniška nase pribežališč. Spisal učitelj M. R—t. O Marija, Dvica sveta ! Srečna ti si nad vse. — Ti brez madeža spočeta. Sprejmi naše Smarnice ! Mi smo grešniki nadležni. Od skušnjav preganjani. V dobrih delih zlo ubožni: Prosimo. pomagaj Ti! kadar svet nas k grehu skuša. Mi v Marijo kličimo ; Rada Mati nas posluša, ko pomoči išt-mo. kadar serčnost se pogreša, Hudih želj pritiska moč. ko ljubezen , vera peša : Je Marija nam pomoč. Serčno se priporočujmo Zvezdi mil'ga upanja. \ Smarnicah Jo počesujmo; Zlcgov nas bo varvala. Sej je ona Mati naša . Serčno se ji smilimo . \ slišati nas ne odlaša . Če zaupno prosimo. O Marija. Ti sprožila Milost boš pri Rogu zdaj. \ smertni uri pa spremila k Jezusu nas v sveti raj Vetrenica <*). Spisal duhoven P —r —I Pokazala Vetrenica Zdaj si. pomladna cvetlica. Svojo vklonjeno glavo. Rojstvo tvoje naznanujc. De zmerzlina odjenjuje . Hude zime več ne bo. Med cvetlicami le ena Si. enaka ti nobena Ni v okrogu vse zemlje. Zalo tamnomodro krilo Drago hrani nam zdravilo, ktero tvoje ima serce. Lep ovratnik te obdaja, kakor plajšček granostaja. **) Svetlobeli. ko srebro; Serce dviga se iz krila. Polno močnega zdravila , Vse rumeno, ko zlato. Radostno tc ogledujem. Moč zdravilno prečudujem. ki si jo delila mi! Stvar si Božje le modrosti. Nji gre čast na visokosti, ki jo jc vlastila ti! Lepši pa se nam razcveta Še cvetlica, ki obeta Dati jo cvcteči maj ! Ta cvetlica jc Marija . ktere večna domačija Cvetni je nebeški raj ! Tti na zemlji ni ne ene. Tudi v raju ni nobene Nji enake bilo kdaj. Moč nje čudno razglasiti. In jo vsim priporočiti. V pesmi bom poskusil zdaj. Maj 11 kova Cvetlica. II. Maja miliena cvetlica. Rožic vsili nar lepši cvet. Neomadežna Devica, Naj te občuduje svet! Zopet jameš nam cveteti. In po milostih sloveti, ktere obilno nam delu Tvoje materne roke. Doli is raja nam poslana Cvetka bila si zemlje, Moč zdravilna ti je dana Nam za ranjeno eerce. In v nebesa prenesena, Veličastno presajena V večno cvetni Božji raj, Si še pomočnica sdaj. •) Wiesen-Anemone, Pulsatilla, na Rusii rvetrenica,u na Pivki. ,,kotlic*,a kuchenschelle. ••) lierireliniuantel, na Ceskera in Poljskem ..granostaj- Hermelin. ..velika bela podlasica." Naj bi tebe vsi spoznali. Kar na svetu jih živi! Vredno slavo vsi dajali Tebi, Božji Materi! Dal te je sam Oče večni, De te človek bi nesrečni — Bodi dan al bodi noč — Verno klical na pomoo. Kar je zagrešila Eva, Zemlja polna je nezgod ; Šolnčna še svetloba dneva Ne pokaže jih povsod. K tebi zdihnil tim v nebesa, Ko% se teža je kolesa Že vertela mi na vrat, Na ledini tistikrat. Ti v trenutji pristopila Na pomoč si tisti čas. In življenje mi rešila. Ko viselo je za las! Naj očitno zdaj zapoje Dolžno hvalo serce moje Pomočnici ti v nebo. Ki odne-la si kolo! Na povodnji tam grozeči, Ko potop mi je protil; V tvoji hiši po nesreči. Ko na pol sim mertev bil: Ti si milost mi skazala, Milo mi roko podala, Ko zdihvalo v tvoje ime Je prestrašeno serce. Ko pred tvojo sim podobo Prosil — ti veš za koga, -Si poslala tisto dobo Berž pomoč mi od Boga. Ti si zdravje res bolnikov, In hromotnih mučenikov : Naj le tebi se zroči. Kdor pomoči si želi! Ko me tolikrat napadu Zdaj telesna že slabost, Ko ne mislim, iz nenadc Jame pešati serčnost: Nc odlašaš pomagati. Če le zdihnem : „Mila Mati!-4 Ali vzamem tc v spomin, Mine teža boločin. K tebi, Materi premili. Klical bom šc zanaprej; V dušni in telesni sili Stoj na strani mi vselej! Skrite kaži mi nastave. In me vodi pota prave; Prosi za-me, de kadaj Pridem k tebi v cvetni raj. Smarniea prelepa Ti. Spisal romarski duhoven M—č. Smarnica prelepa Ti, Bela si cvetlica; Znamnje si nedolžnosti. Blaga nam rastlica. Čast Bogii, Svetemu, Večnemu! Smarnica. nebeški glas, To si Ti. Marija ! Tvoj je bil, je čist obraz, 7, venci Bog Te ovija. Slava Ti Naj doni Vse strani! O Marija, Smarnica! V Tebi se rad nje m. Moja si odžalnica. Kadar kolj žalujem. Naša vsa Si tio.-pa Smiljena. Za Marijo Smarnico Tebi, Bog, bod' hvala! Ti si obogatil Jo : Nam bo pomagala. Prosim zdaj, Vsem nam daj Sveti raj! Jiafnikove zeeztlice. x. Na kvaterno nedeljo v posti (21. febr. 1864) gre Blaž Kbner, knap na Hrastniki v doljnjem Štajarji, oh 11 uri ponoči od svojega dela proti domu. Ko pride na visoki most stranske železnice, sliši čudno kakor še nikolj poprej pod mostom vodo šumeti; postoji in posluša, ino ko voda ie na moč šumi, hoče čez most pogledati, ali jc mar povodenj nanagloma priderla? V teui pa, ko se nekoliko čez most nagne, se mu zdi, da mu jc kdo obč nogi spodbil, pade z mosta sedem sežnjev globoko v potok. Padši pa je bil zdihnil: „Jezus in Marija!'4 In lejtc čudo! mož je živ, in nobeue rane nima; samo oinoten je; leži kake pol uro v vodi, potem pa vstane ino gre proti svojemu stanišu. V zahvalo jc bil te dni pri Devici Marii v Lankovici blizo Ciradca božjo pot opravil, ino za terdo jo obljubil, da ga nihče več ne bo mogel posiliti. da bi kedaj več ob nedeljah ali svetkih težko delo opravljal. Pervi dan tekočega mesca, bil je petek, sc igrajo knapovski otroci na Hrastniki blizo železnice, ki pclj.i od cesarske železnice do hriba, iz kterega premog dobivajo, ino se menijo: da bo Martin Luter prišel, vse ljudi, tudi otroke, v krivo vero posilil, zato ker v šoli, ki jo tam imajo, se nič ne učijo keršanskega nauka, ainpak samo le pisati, brati ino številiti. Desetletni dečko posluša, z glavo odmaja ino reče: „Jaz sc pa rajši dam ubiti, kakor da bi lutriš bil;" in glej! šc tisti dau, malo ur poznej ino na ravno tistem mesti, kjer jc fantek to izrekel, prileti tri funte težak ojster ksmen od skale, ktero so blizo tam raz-streljali, fantu glavo pobije, ino mladi goreči spoznovavec v groznih bolečinah . pa poterpcžljiv, na belo nedeljo zjutraj v Gospodu zaspi. Iz Trebovelj 18. aprila 1864. .1. - k. XI. Znan jc v cerkvi čč. gg. LTrštiliuaric v Ljubljani altar ,,M. D. sladkega miru." Tukaj so verniki žc marsiktero pomoč dobili od Bogu na prošnjo Marije Device, ki je ..mir kristjanov." Zapisnik poprejšnih časov (pričet 3. aprila 17:18) med drugim to-le pripoveduje: Plemeniti gospej Nu«sdorfarci je bil njen sinček nevarno zbolel. C>.aljeua mati. posebna prijatlica in goreča častivka tu milostne podobe, iše pomoči pri tej svoji pomočnici, iu obljubi da hoče prinesti obljubilo tablico v hvaležni dar. — Marija pobožno častivko uslši. otrok se ozdravi. Gospa nc pozabi obljube iu precej da obljubljeni dar narediti. Ko jc pa podobo šc doma v slanici imela. jo obiše zdravniški dohtor in jo vpraša, kaj čc s tem. Dobra gospa mu vse dopove, kako jc bil undan njen sinček zadobil zdravje na prošnjo Matere Božje, iu da sc s to tablo hoče hvaležno skazati, svojo obljubo rešiti. Zdravnik jo pa zaverue rekoč, to so babje pobožnosti, otrok bi se pač bil lahko z natoruimi pomočki ozdravil. — Ber/. ko po tem govorjenji zdravnik domu pride, ga kar neprevidoma v očeh tolike bolečine napadejo, de pogled zgubi. V taki nesreči iu silnem tcrpljenji pa v duhu spregleda , sc -kesa zavoljo prederznega govorjenja, ludi Marijo na pomoč klice, in pošlje dar na njen altar. ,.Nato sc mu jc nekoliko /.boljšalo, vender še ne vidi lako, kakor poprej." — pravi *klep te dogobe. XII. D o b r o v s k i z a p i s n i k. L. 16lis jc bil v Ljubljani fantič z visocega okna padel, —mati jc zaklicala za njim: ..Marija na Dobrovi ti pomagaj!" Iti lantic se ni le samo nič poškodval, temuč kar sam jc v stanovanje nazaj šel, de so sc vsi čudili. — Cvetlica za vsaeega na dom Sprejmite na dom seboj za perve Smarnice prijazni lipov cvet, ali če vam je ljubši celo lipovo drevo. Uui mladenči v ognjeni peči v Babilonu velevajo . dc naj ,,v s c stvari Gospodove Gospoda hvalijo in p o-v c I i č u j e j o ;u presodite torej doma do jutri, kako uaj tudi lipa ta namen doseže, ta poklic spolnuje? Vidili bote.de vse, kar je in kar ima in pomeni lipa, je pripravno. Božjo hvalo in čast oznanovati. Lipa jc gotovo eno izmed uar častitljivših dreves, posebno kadar sloji košata v svojem cvetji in ima na tavžeute veselili iu marljivih gostovavccv. pridnih čebelic, ktere pita s svojim sladkim medom, -zraven tega pa vse na okrog silo ljubeznjivo in prijetno svoj duh razširja. V tein je res lipa živa podoba človeka, kteri jc bogat z obilnimi čednostmi iu tudi druge z njimi obogatuje. Mehki lipov les jc pripraven za oltarne podobe, tedaj hvali lipa Gospoda po cerkvah; jc dober tudi za mnogotero hišno orodje, — tedaj hvali lipa po hi-ah iu hramih Gospoda. Lipovo ličje ali spodnji lub ie dober za mnogotere pletenine, pastirske plajšo zoper de/. (šeprunc> itd.: tedaj lipa hvali v slabem vremenu Gospoda. Lipovo cvetje jc poseben pomoček zoper razne bolezni: tedaj hvali *) Iz dogotovljencga šmarničnrga rokopisa, v kter«m jc rarUg.ui »pev treh mladenčev v ognjeni peči na HaMbm-kcm W. lipa v bolezni Gospoda. Zernje z lipovega cvetja je dobro za olje; ledaj lipa bvali po kapclich , pred križi iu znamnji in po človeških stanovanjih Gospoda. Košato in gosto lipovo perje daje popotniku naj ljubeznivši senco poleti: tedaj hvali lipa v vročini Gospoda. Vender se pa dobro varujte, dc kdo pod lipo ali drugim drevesom v senci ne obsedi, kadar ga dolžuout veže v cerkev k Božji službi iti, bodi si postavim na Dobrovi, ali na liožniku, ali pri kteri koli cerkvi. Zakaj pri taki priložnosti bi bila lipova senca za vašo dušo s meri na »enca! I.ipa doseže višavo 60—70 čevljev in tudi globoko v zemljo seže: tedaj lipa hvali na višini iu v globočini Gospoda. Pravijo, de se to drevo ohrani 500— 101Ml le!: tedaj lipa od rodu do rodu hvali iu poveličuje Gospoda. Imenitno je še tudi posebno to. de lipa je žc od silo davnih časov pravo slovensko drevo, in jc bila že našim davnim spreduikom nekako posvečena iu posebno častitljivo drevo c' |. Upa je pravo slovensko drevo: tedaj hvalite vsi .Slovenci Gospoda: poveličujte ga čez vse na vekomaj! IV/jr/or«!1/ od sporedi. S p i - u j e M. Smol e j. (Dalje.) T rad n i k. Ilcscdovati res dobro znate, iu vam ni lahko priti na konec: vender pa nikar še ne mislite, da je ze pravda vaša dobljena. Hodi si tudi temu tako, kakor t« rdite, da je namreč Kristus res po besedah pri sv. Janezu, na katere sc posebno opirate, apcsteljfiom iu njih naslednikom podelil posebno oblast orehe odpušati. vender i i nikjer zapisano, da bi jim bil zapovedal v spovrdnict* hoditi in posebne spovedi vernih sprejemati, kakor tudi vernim ni nikjer ukazano k spovedi hoditi in se svojih orehov posebej in na drobno obtoževali. Kristus Ic splošno od odpušanja govori iu nikjer z besedico ne omeni posebne spovedi, katera sc toraj s sv. pismom tudi nikakor zagovarjati ne more. Zdravnik. Lejtc, tudi meni so žc enake misli dohajale. Gospod, ki nam greli odpuša, in edino le odpustiti more. jt- vender Ic llog. llog pa je vse-gaveden iu mu jc greli znan, ko ga storimo in preden s«? ga sc obtožiti moremo. Al bi nc zadostilo toraj, ako bi grešnik pred spovednikom kot Kozjim namestnikom kar le sploh za grešnika se spoznal in ga v Kozjem imenu za odvezo prosil, in lic da bi bilo potreba p«» spovedniku llogu posebej naštevati, kar že poprej vr. G o s ji a pastor jeva. Tu ste pač res pametno govorili. V resnici le tisti, ki hoče llogu njegove lastnosti kratiti, more še posebno spoved zagovarjati. Jasno jc tedaj tudi, da nikakor ui potrebno iu prav, da katoliški duhovni svojo radovednost v spovednicah pasejo in vse skrivnosti zakonov, hiš in družin zvediti si prizadevajo. Duhovni pomočnik. Nc zamerim in ne čudim se vam, gospa, da govorite kakor uniete, in ker sem o radovednosti in kratkočasovanji, ki ga katoliški duhovni kot spovedniki iiuajo, zadosti /.»* poprej povedal, da bi bilo po pameti misliti, da si tega nihče več omeniti ali celo očitali uc bode upal, me ziiaj le eno sr mika vas poprositi, da bi namreč nam razodeli blagovolili, koliko takih zakonskih skrivnost in skrivnost od h.s ju družin sle li od katoliških duhovnov ze z vedili ? - Čuditi pa sr moram vama. gospoda, iu vajnim •j Neki Nemec sicer terJi. 2 ua Tcrsat v. č. oo. Frančiškanom v dar poslal. Zaupanje te spodbuda klicati: ,,Oh oberui, naša Pomočnica! svoje uiilostive oči v nas. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! dc hotno vredni obljub Kristusovih/4 In sladko upanje se spet v serce verne, de bo prijeten dar nebeškemu Očetu, ki se mu bo daroval. Po sv. maši sc prijazno povabljeni podamo v veličansko poletno obcdnico, kjer nas ljubi stari prijatli in znanci prav priserčno sprejmejo iu z zajuterkom okrepčajo. Po tem v. č. oo. gicjo vsak po svojem opravilu, mi sc pa spet v Božjo vežo vernemo, svoje molitve opravimo in pobožnim čutom tek damo. Pač nekak nedopovedljiv čut spreleti kristjana ua tem božjem potu, in pa toliko več, ker se njegov začetek opira na tako prečudno prigodbo. Potlej pa misel, zakaj de sc jc na božjo pot podal ? De ga kot siroinaško dete ali kaka dušna ali pa telesna potreba prižene k njegovi preusmiljcni nebeški Materi, po ktere preveljavni prošnji zaupljivo pomoči v svoji nadlogi pričakuje. Iu če se na obličje raznih molivcev oziramo, so nam gotovo zerkalo njihovih notranjih serčnih nagibov. Kajti, tu kleči siv mož naslonjen na svojo romarsko palico in otožno gleda v čudodelno podobo, (,'bogi stari oče! nehvaležnost tvojih otrok ti serce tare, pritožil bi se čez nje, — pa misel: oh! pa so vender le moji otroci! ga prešiuc in — obmolkne. Globoko priklenjena zdihuje tu bleda žena, ustnice se lahno gibljejo. Mati je. ki ima doina ali telesno bolnega, ali pa na posvetnem morju dušne nevarnosti plavajočega otroka. Poleg nje neka druga ženska oseba z ogerbenčenim čelom, temnimi očmi, upadenim obrazom, s suhima visoko sklenjenima rokama v Marijo stermi: — uboga vdova jc. — Prišli so vsi trije k „Tolažnici žalostnih." — Tam v kotu, kot de bi sc vsake človeške družbe bala, tiči vsa zgru->lcna podoba nekdanjega jeruzalemskega častnika v tem-pcljnu; — skeleča vest jc prisilila v greh zabredenega se podali k ..ptibežališu grešnikov." — Ves v molitev za- mišljen moli na kolenih šibek mladeneč, hvali ..Zgodnjo danico" ki mu jc dosihiual na potu zemeljskega romanja svetila iu sc ji (udi za prihodnjost priporočuje. Cvetcča devica, ki ji hvaležne solze v očeh igrajo, vsa zamaknjena v Mater Božjo gleda. ..Zdravje bolnikov" je obvarovalo njene ljube starše ali sestro — ali pa (udi lastno — človeško — serce nemile smerti. Izmed druzih steguje proti Marii svoji roki ogorcl mornar; njegova molitev jc na pol glasna in ognjena. ..Morska zvezda" ki se ji je bil zaobljubil, ga je čuvala, ko so njega z barko vred strašni valovi v morsko brezdno pogoltniti žugali, še nekdo med množico kleči, usta se mu vedno gibljejo, pa blebeta, de sam ue ve kaj, ter okoli sebe zija: je neko navadno človeče, ki ga ni pobožuost, ampak le zgolj radovednost tje pripeljala, iu ki torej ni na božjo pot. temuč Bogu uu pot prišel. — (Dalje nasled.) Ogled po Slovenskem in (topisi. Iz Ljubljane. Pretečeno nedeljo popoldne o j jc bil tako lep iu slovesen pokop, da Ljubljana malokrat tacega vidi. Mil. knez in škof v spremstvu precastitcga kolarstva, duhovstva iu brezštevilne množice vernikov, so spremili k sv. Krištofu prečast. gospoda korarja kanila Zorn-a, viteza c. k. Franc-Jožefovega reda. iiifuliraiiega stolnega dekana, bivšega stolnega fajmoštra. dekana ljubljanskega okrožja in okrajnega šolskega oglednika . jubilur-nega mašuika itd. Umerli so po dolgi bolehnosti iu na zadnje hudi bolezni, posebno v nogah. 22. u. m. v M. letu svojega življenja. Ilaujki. silo usmiljeni iu dobrotni gospod, pravi biser duhovšiuc, so bili rojeni 13. kim. I "so na Kerš-kciu, mašnik posvečeni G. majuika 1801 . služili so torej skorej polnih šestdeset let Gospodu kakor goreč iu vest in mašuik. Pred pokopom so nesli truplo v stolno cerkev, kjer so ..Libera" odpeli. Marsiktcra solzica jc tekla za to blago dušo. Bog daj duši večni mir! „l.aib. Ztg.u ima nektere prav mične certice o raujkem dekanu. V pervo jc bil kaplan v Polji, potlej na Vačah. Kmali potem ga je vzel škof Kavčič za škofijskega kaplana v Ljubljano. Ker so bili pa škofovi prihodki pod francosko vlado močno stisnjeni, ui mogel več imeti svojega kancleria ( aliejevo nedeljo kar neprevidoma dobi Zoru dekret za fajmoštra v Polje. Bil jc povabljen h kosilu k škofu iu takrat je svojo izvolitev dobil pod pertičem z napisom: rt'ahej male postave, stopi hitro doli v Polje za fajmoštra.M Tukaj je goreče pastiril l."> let, obnovil iu razširil cerkev. I.. |vjj kar spet lic prosivši iu nepričakovano dobi od svojega nekdanjega prijatla Alojzija \Volfa poklic za kanonika „ad ba-ctiluiir* v stolno cerkcv. Takrat ko je bil Zorri kaplan pri škofu Kavčiču, jc bil Anton Al. \Volf notar. Sošolca sla bila od mladih nog prav prijatla, in ta prijaznost sc ui nikoli razdcrla. V Ljubljani si je Zorn pridobil z zidanjem kuple na stolni cerkvi velike zasluge. Z njo jc bila stolnica, pred 100 leti po stolnim dekanu Dolničarju tThalnitschci i zidana, prav za prav dokončana. Njegovo ncatrudljivo goreče djanje jc toliko veči hvale vredno, ker je bilo vselej liho, ponižno iu brez skazovauja. Komej je bil v grobu stolni dekan, umerje 25. u. m. mestni župan, dezclski poslanec in odbornik gosp. Mih. Ambrož za mertvudom. ki ga jc bil zadel nektere dni poprej, še Ic v .iti. letu svojega neutrudno delavnega življenja. I.c en glas jc po vsem mestu, kako ic škoda zaii|. Pokopali so ga 27. u. ni. popoldne prcčastl. stolni prošt gosp. Anton Kos /. velikim spremstvom. Sprevoda st jc. bi djali, vse vdeležilo, kar koli v mestu stanuje. Spremljale so ga vse šole. družbe in vradovi — vsaki posebej, če* trideset raznih kardel z mnogimi zastavami, čast. oo. frančiškanov red iu drugo duhovstvo. c. k. poglavar z deželno vlado, veliko naj višjih vojaških častnikov, \ojaska glasba domačega polka llohcnlohc in sc silo dolga versta ljudstva. Nesli ga in svetili so mestnjani , čez veliki terg meni sv. Jakopa. po križanskih in gosposkih ulicah meni frančiškanske cerkve. Vzdignili so ga ob 5ih, ob Tih je bil v zemljo djan. Prodajalnicc po mestu so bile zaperte, černe zastave po oknih so vihrale in pliuove luči gorele. Pred mestno hišo s o peli pevci filharmoiiiške družbe po nemško, na grobu pa citavničarji po slovensko. Sploh se govori, da 'ako slovesnega pogreba še ui bilo v Ljubljani. Iz Ljubljane. (Postava ali statva čistega spočetja pri s i Jakopa.) Spomimca imenitna, da le malo tacih, se ima postaviti v šentjakopski duhovnii v Ljubljani med cerkvijo iu Virantovo hišo na tergu , namreč postava ali statva č i s t c g a s p o č e t j a p r e s v e t c Marije Device, .le pa pri malo kaki napravi toliko zuamenitast. kakor pri i podobi, /namenilo je. da delo k tej podobi je bilo sklenjeno že pred 2<»0 leti. to jc. 1664, dokončana in postav -Mena pa je bila leta 16s2; leta 1*44 pa jc bila zopet odmaknjena. menda zato. ker se po skorej nezmerno dolgih obravnavah niso mogli zediniti, kdo bi jo bil popravil, kose e žugala podreti, iu ker bi bilo iicktcrim drago, da bi sc nikoli več ue bila postavila. Zdaj o dvestoletnici se ima presta-v it i tedaj ta preimenitua podoba naj berže in nar bolj na prizadevanje ondotnega gosp. fajmoštra Kr. Ilrovat-a. Postavila pa se bo tako, da bo imeniten spominek za celo mesto. Ilelo ho dobil domači kauiuar gosp. Toiuaii, kakor jc znati. Kamni pod stebrom bodo s Krasa ; steber je ze narejen iz marmorja na Lesnem berdu pri Verhniki; lepo rudeckaste baive je. 14 čevljev in 2 palca visok. Zokelj je nov že lodelan. kapilel t nadglavnik I poprejšnji. Posebuo imenituost temu znamnju bo delal vkladni kamen, ni so ga gosp. fajmošter llrovat dobili iz Jeruzalema iu jc prav z Oljske gore usekan. Ta kamen . bel marmor, zdaj -hranjen pri gosp. fajmoštru sentjakopskem . je IT palcev dolg. lip. širok . '.» p. visok. Take znamenitosti gotovo nima kmali ktero mesto ua dolgo iu široko. Spričalo z je-Mi/aleNiskima pečatoma pravi: Lapidem liuuc, . Iz le^a sc očitno vidi. da bi mesto ne delalo pošteno, ako bi nc ohranilo spoaiinika. ki so ga očetje iz hvaležnosti poplaviti sklenili iu iz obljube postavili, in nič redno se ne poda. da se je mo»la Ncomadežaua »oliko vo|skova»i za svojo pravico, kar zapisniki i/, poprejšnjih let •lolno polenu jejo. Obljuba pobožnih sprednikov bi sc gotovo mogla brez kazni prelomiti: velike hvale vredno pa i*- prizadevanje, da se ta podoba zopet postavi. Zavolj dvestoletnice mislijo v. č. g. fajmošter delo šc letos pričeti. Stalo bo nekakih 6000 gld. Denarja je dozdaj 1800 v po-pirji in za 1050 gld. zaveznic. Vidi se tedaj, da bo še veliko treba, upati pa je toliko bolj, da se bo tega dela vsih pet duhovnij vdeležilo, ker bo znamnje patronov vsih pet mestnih fara pred oči stavilo. Na 4 ogleh podnožja bodo namreč podobe sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Jakopa in sv. Janeza Kerstnika. Kakor je bilo torej to znamnje v začetku spominek celega meta, tako bo tudi nadalje, ko bo v novo postavljeno ... Da se pa Ljubljančanje še bolj prepričajo, kako imenitno je to znamnje. uaj povemo še nektere pobožne opravila, ki so bile z njim v zvezi. Deželui stanovi I. 1664 so bili sklenili praznik Marijnega čistega spočetja vse prihodnje čase praznovati in v predpražnik se postiti, znamnje čistega spočetja postaviti, vsako leto procesijo napraviti iz stolne cerkve k znamnju iu vsako saboto litanije pred podobo čistega spočetja dati opravljati. Ker se je pa bilo to do I. 1T22 iz raznih vzrokov opustilo, torej so stanovi v deželnem zboru 13. rožuika 1T22 v stanov iii, da naj se te pobožnosti uadaljevajo in dobili so tudi od mil. škofa k temu poterjenje. Procesija v god čistega spočetja je šla ob treh popoldne iz stolne cerkve, pred podobo so bile pete litanije iu potem se je veruila v stolnico nazaj. Stanovi v vstaiiovuein pismu 4. grud. 1T22 prosijo, da naj bi jo ali sami škof vodili, ali pa kacega korarja k temu povabili. Ob vsih velikih Marijnih praznikih so bile ravno tamkaj pete litanije z muziko, in še marsiktere določilu so v imenovanem pismu. li Ljubljane. „T e c h u i s c h e s P o I v g I o 11 - O n o-masticum iu sieben Sprachcit (nemško. laški, francosko, angleško, slovensko, latinsko, greško, s furlanskim narečjem J von Jos. Vuk, \Veltpriestcr ect. ect. iu Uorz,u natis-njeu v Terstu 1864. Tega dela, ki bo dalo knjigo kacili 400 strani v veliki osmerki. sla dozdaj na svitlein 2 zvez-čiča po 3 pole. Tacih zvezcičev bo osem po 50 kr., iu vsak mesce izide eden. — To delo jc mično za jezikoslovce in koristno za vse, ki imajo z mnogoterimi narodi opraviti. Ker si je pa gosp. pisavec žc prizadjal besednjak v toliko olikanih jezikih na svitlo dati. bi se bil gotovo štir" ali petkrat bolj razširil, ako bi bil k slovenskim besedam pristavil še kako dvoje ali troje druzih slovanskih narečij, iu tudi madjarščine ne opustil, ki zdaj noben zveden ne bo več tajil,da je olikan jezik, kterega več milijonov Avstrijanov govori. Sicer pa opomnimo samo to, tla iz tacih del se brezstrastui človek z esteličniui čutiloui nar ložej uči in prepriča v kterih jezicih je veči kratkost, gibčnost, lahkota m lepota. V poskušujo naj denemo tukaj precej pervo besedo iz tega poliglotta; sodniki naj bodo brat ei sami. „Aalf;inger, (Aalverkaufer); ital. pescatore d' angui.le : furl. pesehiador di anzilis; (I. peš-čador di anzilis); f anc. uu pčchcur d' anguilles; angleško an eels-catcher; slovensko: jeguljar; latinsko piscator anguillariuš, auguillarum piseator, anguillas capicus et veudeus; greško nitnmj, <>. o r/^t/.vtu Ammo/joi. ** Močno se zviša lepota inajnikovc pobožnosti, ako so zraven lepili cerkvenih tudi altarji mično osvetličeni in oza-lišani. Za šmarnične olepšave iu druge cerkvene lepotije iu priprave se sme priporočiti gosp. Kr. Orcškova zaloga (v špit. ulicah), ki ima šopiče ali pušeljce. vence za baudera itd. ua zbiro in mnogotere velikosti in podobe. V Iz (jiorotana. (Nadalje.) — Cerkev sv. Petra stoji na stermem houicu tikoma mogočne Drave. Zares prav na lepem kraji stoji iu o spomladanskem in poletinskein času mora tu kaj prijetno biti. O zimskem času pa jc morebiti malo drugače, vsaj po stermem klancu sc nam jc pot tako težavna iu celo nevarna zdela, da smo nehote z glavo majali, kako da morejo tako ledeno pot imeti vzlasti o času, ko so duhovne vaje. in se nihče ne potrudi, da bi vsaj ledene plošč nekoliko potolkel ali razbil. Sc celo berače sem o tem tožiti slišal. Krog cerkve se sprostila pokopališče, kakor pogostoma tudi drugod še, kjer jc po starem. Kavno so prinesli merliča ter ga po navadi pred cerkvene vrata „na pare" postavili. Žlahtniki bližnji in daljni so krog njega zbrani, ga krope in molijo za dušo rajneega. da duhovšina pride iu ga v cerkev preucso, potem po navadnem obredu pokopljejo. To pa opomnim zato, ker že davuo nisem pri kaccm pogrebu na kmetih bil. V ces. stolnem mestu iu v njegovi okolici sc vse nekako drugače godi. Duhoven opravi navadno v cerkvi molitve in če je kak velik pogreb, gredo potem ,,s procesijo" trikrat po cerkvi krog in krog, potem pa se po dokončanih molitvah duhoven ali duhovni poslove, in pogrebci sami spremijo merliča ali peš ali pe-Ijaje se na pokopališče. Tukaj pa navadno (se ve da pri nižjih pogrebih) preden se poslove. kak srenjsk služabnik, ali kakor ga imenujejo, ..Grundvvachter ali Gemeindedicuer" v praznični obleki vstane ter z debelim ginljivim glasom množici naznanja, kdo da je ravno zdaj pokopan bil, kako lepo je živel, v koliko zgubo jc domačim in drugim sploh, in da se vsim znancem in prijatlom v molitev in v pobožen spomin priporoča. Druzih govorov ni, razun pri krivovercih in sturovercih, ali pa tudi. čc se pokopuje duhoven, ki je imel visoko cerkveno čast (po navadi pa v cerkvi žc). Vendar se na kmetih vse nekako bolj ginljivo iu pobožno godi, ker so tudi naj bližnji sorodniki pričujoči kar. se ve da, pri mestih iu gospodi ni navada, kjer kakor hitro kdo oči zatisne vsi uagloma od njega zbeže *cr ga drugim iz-roče, da mu zadnjo čast skazujejo. Protestautje pa še scin-tertje hočejo, da bi posebno katoličani njihove mertvece na pokopališče spremljali, tudi celo po katoliškem obredu, češ, da je to vse jedilo, iu da se po splošni zapovedi keršanske ljubezni že samo po sebi razume! — Ob 10 stopi č. vr. oče I.azarist na lečo, ter začne govorili z ginljivim bolj tihim glasom od pokore in poboljšanja. od greštiikovega stanu, se ve da v slovenskem jeziku, tako lepo in prijetno, da ga jc vse z veseljem in tiho pobožnostjo poslušalo. Mislil sem si pač tu. kako se je od nekaj časa sem vse nekako spremenilo, kako lepo že zdaj mili nam slovenski jezik iz ust naših častivrednih pridigarjev tece — zdaj kakor rahlo šumljajoč potočič, zdaj pa tudi kakor bolj deleča in šumeča reka — brez spotikljeja iu tujih nerazumljivih besedi in stavkov. O. slovensko ljudstvo žc dobro razume lep govor, iu ga vč tudi bolje ceniti od pokvarjenega in s težko sapo in s trudom iztesanega ter hudo z kterimi koli „šprahainiu uamešanega jezika! Ker mi ni bilo dolgo tam bivati, sem se po opravljeni pobožnosti zopet proti mestu napotil, vzemši slovo od lepo malaiie in prijazne cerkve z visokim zvonikom in vbranini zvonjeiijem. Zopet je bilo dosti ljudi na poti. Štajerec je po vsem nekako gibčen iu vesel, razodeva ga že v tem jezik njegov, ki sc mehko glasi brez terdobe ali potegljivosti. Podoben je lako bolj Dolencu, Ipavcu in sploh Primorcu, ue tako pa Gorcncti iu Korošcu; ali ne zavolj tega, kaj pravite? ker onadva ne obdelujeta vinskih goric, ampak le bolj terdo zemljo in kopljeta semtertje po rudnih jamah rudo vsake baze? Za pijačo jim je le bolj voda (ali studenčina), ki iz skalnatih gor izvira , le poredkoma kdaj in bolj za praznike in druge posebne priložnosti se ponuja ,,niajolika" ali kupica rumenega vinca, ki jc pa drago, morebiti tudi slabo in kdo vč, kako zbrozgano, da imata kupec in kerčinar veči dobiček. Ljudje naj pijo, kar čejo, čes, sej jc \>e dobro zanje! Zato se pa tudi zmiraj bolj čuje, kako se sem tertje, posebno v hribih, žganja in žganjice sploh poprijemajo, kar ni dobro znamuje za ljudsko nravnost, ker po žganji hira človek in hira denarnica njegova, dasiravno „glažek" male velja, pa zato (udi malo izda, in ga je vedno bolj treba ponavljati! Treba pa je še, da sc tej žganjski kugi tako ali tako okom stavi in ljudstvo dušne in telesne nevarnosti obvaruje. S takimi mislimi smo prišli zopet v mesto Maribor. Iz Maribora. 25. aprila. Nemila smert jc ludi v vinogradu lavauliuske škofije pretečeni teden nadepolno mladiko utergala, pa kakor v Boga zaupamo, le zato. da jo je v lepši vert nebeškega raja presadila, za kterega je dozorela. Cmeri jc v našem semenišu 10 u. in. po dolgem bolebanju za svoj poklic ves vneti bogoslovec 4. razreda. Simon Megla, rojen v šent-Lenartu pri Veliki nedelji S. oktobra 1S39. Že tako blizo zaželenega cilja, ni imel druge želje, kakor včakati še prelepega ducva perve sv meše; ali kakor se kleriku spodobi, sprejel je tudi ve-vdan britki kelih tako rane smerti, ker tako je bila volja Božja; in zato se veseli nadjamo, da je prištet častitim korom sv. levitov. kteri tam gori strežejo velikemu duhovnu Jezusu Kristusu pri tisti daritvi, ktero vekomaj za nas opravlja pred trononi sv. Očeta, kjer „vedno živi. da za nas prosi iu se za nas kaže obličju Božjemu." i llchr T, 25. — 9. 24.) — Občna ljubezen iu občno omilovauje mu je pripravilo lep iu častitljiv sprevod na pokopali-e Kazuu bogo-lovccv, vseh bogoslovskih učiteljev, prečastitih stolnih kanonikov in mnogo drugih duhovnov, so spremljali sprevod, kterega so sami stolni dekan vodili, učenci normalnih iu gimnazijskih šol in obilno vernega ljudstva. Bogoslovci. kteri so z enako ljubeznijo v bolezni kakor pri mertvaškem odru pri svojem tovaršu čuli noč in dei . in ga ua lastnih ramah k pogrebu nesli, so mu še ludi na grobu pred pogrebom prelepo latinsko, po pogrebu pa slovensko pesem za milo in premilo slovo zapeli; drugo jutro pa zopet prečastiti g. stolni dekan v cerkvi sv. Aloj/.ija slovesne zadušnice za njim opravljali. Naj počiva tedaj v miru iu naj bo naš priprošnjik pred Bogom. To žalostno novico pa nuj spremljajo druge vc-elej-c Ko so milostljivi knez iu škof svojo voljo duhovništvu naznanili. da želijo vtemeliti vstav v pomoč do*lužcnim in onemoglim dušnim pastirjem, so pristavili, ako se ogla«! 20U družnikov, se bo družba spoznala za vteineljeuo. Ii glej, ni se jih oglasilo le kar 200, ampak skorej vsi duhovni brez razločka so se tej ljudomili družbi pridružili Kakor zapisniki kažejo, bodo znesli ročno zdaj že letni dohodki nad lono gld. Tudi sicer je došlo tej blagi napravi že nekoliko milošnje. Bog naj jo blagoslovi in ohrani! Prihodnjo nedeljo prevzamejo častiti očetje frančiškanskega reda i/, graške provincijc predmestno slovensko far o Matere Božje v Marhurgu. ktero spremembo so že pokojni kucz nasnovali, pa izpeljave nc včakali. Nove dušne pastirje bode farauout predstavili preč. g. stolni farmešter it okrožni dekan J. Kostanjevec. Nova družina bo imela T udov; štiri očete, meti kterimi so trije Slovenci, in 3 brate Tudi je prišla te dni od deželne uamcstuijc v Gradcu določba. da nema kaj zoper lo, da šolske sestre prevzamejo dekliško šolo za uboge otroke, ki jo je vpeljala gospejska družba. Prihodnjo jesen utegnejo te hčere sv. Fraučiška, ki pridejo tudi iz Gradca, to šolo prevzeti. — Smarnice sc bodo tudi to leto v dveh cerkvah obhajale: v nemškem ieziku v stolni cerkvi, v predmestni farni cerkvi Matere Božje pa v slovenskem jeziku. Prihodnji teden se začnejo tiskati ..Drobtinice" za to leto . ki bodo prinesle zopet nekoliko dragocenih biserov i/, zapuščine pokojnega kneza Antona Martina. — Njim v spomin se je kupil tudi za 205 gld. prelep kelih v gotiškem zlogu iz čistih dohodkov njih nemškega življcnjopisa za sc-meniško cerkev sv. Alojzija, v kterega je jako razvidno vrezan napis: Memcnto An t oni i Martini Slomšek Donatisujen je tudi drugi natis njih slovenskega življcnio-pisa po lanskih ..Drobtinicah," kteri se dobiva pri pisatelju po 36. kr. MoJ Je kej norega po širokem *refu ? Cesar Maksimilijan I je prišel 17. u. m. s cesaric« in 50 osebami svojega spremstva v Kim. Sprcje: jc bil slo- vesno z veseljem vsega prebivavstva , ker cesarja Maksimilijana vse spoštuje, tudi celo italianissimi. Drugo jutro ste bili Veličastvi pri sv. maši v podzemlejski kapeli pod cerkvijo sv. Petra, kjer so svetinje sv. Petra in Pavla. Maševal je mlgsp. Nardi. davni prijatel Njih veličanstev, ki ju je tudi povsod po Rimu spremljal. Opoldne sta se podala cesar in cesarica pred sv. Očeta in sta bila pri njih nad celo uro. Tisti dan do večera sta prejemala cesar in cesarica ludi obiskovanja vsih rimskih iineuitnost: v večer pa se kotali umaknila, ker drugi dan sta prejela sv. Rešuje telo i/, rok sv. Očeta. 20. u. m. sta z družbo vred zopet Rim zapustila iu se na barki „Novari** podala proti Mehiki V Londonu se jc pričel pogovor zavolj šlesvik-holštein-skib lioinatij. Nasvctvano jc bilo, tla naj sc boj na suhem in ua vodi ustavi, dokler se primirje nc sklene, samo za-perijc pristanov naj ostane. Kaj bote Avstrija in Pm*ija na to tekli? Predlog jc očitno Danii v prid, klera bi o pri-mirji vendar smela nemške barke premsati. Francija. Anglija. Rusija in Svedija si tedaj v komolce delajo, za Rusijo ne vedo, kam se bo nagnila, torej i.d konferencij nič ne pričakujejo. Ze vpijejo časniki, naj bi nemški poslanci rajši London precej zapustili, .,kjcr Ic samo z nemškim Mihatom burke uganjajo,** kakor pravi .,\Vien. Ah. P." — Po drugi strani pa zopet govore, da je Napoleon naredil angleškemu kraljeviču iz \\'ales-a černo piko, ker je roparja Garihalda z obiskaiijeiu počastil. Fnkrat bo Anjrlija svoje bratenje z rovarji gotovo plačala. — Potem ko so undan Prusi glasovite Dupelne Dancem z napadom vzeli, je zdaj zopet precej enotero. razun da Pilili sčasoma zmiraj dalje v .lutlandijo tišijo. M^esniki, Jabeika in lesnika. Pi-krec laske svobode. ..Couimercio" v Floiencu 9. u. m. pisc: V ntdeljo-večer jc bil duhoven Fr. Burati poklican, da naj berž ;*ie nekega bolnika v sv. olje devat. Hiti s fantičem, ki se jc jokal, kar se mu nekdo pred obličjem zadere: Viva Mazzini! potem bruhne neko krivoversko hogo-kletev. pa spet drugo iu šc Ic — zmiraj ponavljaje: Viva Mazzini! Duhoven nič lic odgovori v skerbi, tla bi bolnika s sv. oljem ne zamudil. Ali čez malo stopinj sa nekdo mahne po glavi, pa diugič, in tietjič — zmiraj hujši. Duhoven sc ozre, pa hiti berž naprej, toda spet ga zadene nov mahljcj po glavi in ob enem ga tako sune. da se v nezavednosti na zemlj o zgrudi. Pet potepuhov jc bilo, ki so ga bili napadli. Kje pa je bila policija ? Policija ima opraviti s preganjanjem pridigarjev in umihov. „0h civilta tla ca-naglia!" sklepa ..Commercio." — Freimavrarji današnje dni vse žile strašno napenjajo, tla bi vero zaterli. Gnjezdo nar veči hudobije je na Francoskem. Nad Rcnanom, ki je udaril na keršanstvo z betom, in kteri gnoj so celo meti slovenske kmete spravili, nad tem Rcnanom so blezo obupali, zakaj gorečnost se vsled tega le še bolj poživlja pri dobrih. Prišel je pa nekaki roman „Maudit** z Julijanovim orožjem, kteri trobenta ..prostomiselnost" v Cerkvi. I.e-ta udarja na svetno vlado papežev, na jezuite, na presilnost rimskomislečega škofovstva v razmeri z nižjim duhovstvom, na ..klerikalni" tisk: poganja sc, češ. za „poduhovnjenjeu Cerkve iu za odrešenje od vse ..posvetne ropotije" (rešiti hoče namreč Cerkev vsega posestva in premoženja, kakor se godi po Laškem); napenja se, da naj bi se Cerkev zaročila z uapredvajočim duhom časa, tako namreč, tla bi ne svojega duha znebila t malo po Prutekovo*): peha se *l Ker bo to ime Mevika zdaj pogosto na versti. p t mora pisava vManoviti. Mt\ika in Mejika je dvojna razločna španjska pisava. \ in j p» imata v špaajol.skem ravno tisti glas. namreč zlo kakor ni- h: torej nam bo nar bolje kazalo pisati Mehika. Italijani pisrjo Mesiko. ki se sici-r lepši glasi. pa je veoder viditi manj resnično. zato, kako naj se Cerkev čista ohrani in jo želi (po protestanško) otrebiti vsih pridevkov, kteri češ da iz Rima izhajajo (galikanizem). — Obresti angleškega deržavnega dolga so od I. 1764 narasli od 4,600.000 na 26,200.000 liber šterlinov. — — Neki protestanški pastor v Flcns-burgu ua Šlesvik-Holšteinskem, ki ni nevarno, da bi kdo toierancijo za njim metal, je rekel svojim prijatlom: ..To je pa vender čudno, ta katoliška cerkev! Ravno ko človek misli, zdaj se mora koncu bližati, se zopet pomladi in rodi nove prikazni in nove stvarjenja, ki djansko v življenje sežejo in jo torej vkoreninijo. Jest, ki ne verujem v nika-koršno naključje, spoznavam čudno pirkazen tudi v tem, da je toliko redovnih ljudi prišlo v naši vojvodini, in tla so se vedili tako naglo vstanoviti in delavnost dobiti. Bojim se, da te sestre (usmiljene) bodo v rokodelstvo segale našim bratom (pastorjem), kteri že tako niso v nar boljši koži. Kar naši učijo z besedami, skazujejo une v djanji. Ktera pridiga bo imela več moči, naj drugi sodi!" — Duhovske spremembe. V ljubljanski školii. Gosp. Jan. S ti i t a r. mestni kaplan pri sv. Jakopu v Ljubljani, pride za kuratnega be-neficiata v Šentvid pri Zatičini; — Gosp. Jan. Tomazin namesto njega k sv. Jakopu ; — gosp. Jan. Z a g o d a s Sorice na Trato ; —gosp. Mart. lndof s Poljan nad Loko v Rovtc. Cmerli so: 16. u. m. gosp. Juri P e č e, lokalist v pokoj u v Polomu. 22. u. m. jjosp. Karol Z tiru, stoljni dekan in korar itd. v Ljubljani (gl. Ogl.); — 26. u. m. gosp. Flor. Mulej. fajm. v llinah. tlinc so torej 28. u. m. razpisane. V teržaski školii. Gosp. Val. Matjan je izvoljen fajmošter v Rizanu. g. Jan. Mican pa v Kringi. I meri je g. Jož. L ršič, duhoven v pokoju. ( V poprejšnjem listu naj se bere ,.\csič" nam. ...Mesic" in ..Bahor" nam. ..Bar<>h\) V lavantiimki školii. Za farmeštre so postavljeni čč. gg.: Frančišk Mak v Šmartiu v rožni dolni, — F r a n č i š k L o r e n č i c v Malo nedeljo, Karol R i p š e I j v Loko. Prestavljeni so gg. kaplani: Melhior Goličnik v Ti nje , — Jernej Guzej v Šmarje, — Jakob Petni k v Marenberg, — Joau Ne p. Kuncj v Slivnico pri Celji. — Frančišk Petan v Rogatec, - Joau Košar v Climje, — Frančišk Svirc v gornjo Polskavo, — Benedikt Juri v Sevnico, — Joau. Stiper v Muto, — Blaž Trunk v št. Lorenc v si. g., — Jakop ilole v št. Andrej v si. g., —Jakop Ko led ni k v Malo nedeljo — J u r i C u r i n, v Svičino, — Mihael M i I o š i č v Negovo. Dobrotni flarori. Za duhovsko matico. Gosp. Mih. Horvat 5 gold. Za Riharjev spominek. G. Mih. Horvat 1 gold., g. Ant. Klemen 1 gold.; neimenovau gosp. 10 gold. Za gosp. Pire a. G. M. Aleš, rokodelec 5 gold.; — nektere device 4 gold.; — neimenovan gospod 3 gold.; — gosp. R. —k 10 gold.; gosp. in neka dekla 5 gold. — Iz Zaliloga 1 gold.; dobra roka 3 gold. Za afrik. misijon. Iz Zaliloga 4 gold. (Tudi za brat. sv. Det. prej. 7 gold.) Pogovori z gg. clopisorarei. G. M. >1.: Mi v » —ci*' nismo tako hudega pomena naHli, tudi drugi vzroki svetvajo v to reč ne drezati v naših okolišinah. — Vč. g. K.: Bomo skusili drugo pot. — G. J. B. v C.: Gosp. BI. t—r pride sam o liink. v vaše mesto, in tedaj se zamorete dogovoriti. —G.—ar v M : Bo kmali; hvala za poslano! — G. B. v T.: Serčna hvala." J. h. Podk.: Naredite le napis na gosp. P., in pismo ga bode gotovo našlo. Stanoval dosihm. na Bregu, posilim, pri „Zvezd. fprehaj."4—