PoStnlna Diafana » gotovini Leto XL, št, 12. („jutro" xxi., št. 64a> Ljubljana, ponedeljek 18. marca 1940 L pld * iii.'l * « - IuIm litim MiflJiIrVä - ivicf-if n {i Ti S I Iii uzt Insf-i^iri >• i it-ifK l.juniiana ^pipd ourtrova ji - rei ir. 44»i Kkli'i^n i h viirihiit Iraiski tre ' re<»-f.it <455 P01I1 >jzii!i a f » ■ en«?va ulica 't - IVi^t.ir n 190 Pfxlr ■>• • « insenire t-"n Koiodvon. r. t ito Po«lr'j7ii . » m.-v< mesto Ljuni ìansKa jesta V. »2 P'......>•> * ' .....vile v usi ir Kaum- EDELJSKA IZDAJA Cena t Ureun istvo LJubljana Knafiieva a. ò l'e*« ton St 31« 3123 il/4 mf> m il^tt PoneUeljsKa izdata »Juira« ìzr.^ja /sa» oonedeiieK «jutrai Naroča * Dosefx»' in i'H'a r>« •••^ti orejemana Dir oc ~az.na.4al-Cil) iostavii«»na Din 5 me-erno Maribor Sraiski trg 1 leieloß 4t 2455 Celle Strossma verieva ul 1 Tei SS Rokopisi ie ne vračajo - Oeiasi c« tan fu ssissisijonaiflj teu © vojsi in mm Wellesove misije — Na sestanku naj bi psöla zzv oäfnä odgoäen f.im. 17 marca br (Havas) ?vlinistr. pit-ciseiln.k Mussolini je ob lJ.äÜ oepii-Ci.kcvi.no odpotoval iz Rima proti severu. Kakcr zaiijujejo v poučenih kio-g h. ie krt ni) n;> bienncr Po teh informacijah ni nobenega dvoma, da st bo tam sestal s kanceiatiem Hitlerjem. Lim, 17 marca br Agencija Stefani je noccj cbjavila. da se bosta jutri sestala itaiij; n*ki min predsednik Mus-s< lini in nm.'ki državni ksneelar Hitler Mussolini je dr.ncs ob 13.30 odpotoval iz Kima v spiemstvu zunanjega ministra Cii.na. Po informacijah agone; je United f « s iz Fciiina jc tudi ililler že zapusti5 Fcilin in odpotoval proti jugoza- j pjtiu Nem."ki zunrnji minister Hibben- j trt p jc zapustil Lcilin v isti snicii že davi. V zvezi z napovedanim sesfrnkorn Mussolini ja in Ilitlci ja na Brenneiju je prejela agencija Lnited Piess v F:i-raii informacijo, da je bil dižavni pod-tajnik v ameii'kcm zunrnjem min'str-sivu Sumner VVtiles obveščen o Mtis-solinijevi nameri, da se se tane s Ii;t-lerjem. Zaradi tega ie bii odhod italijanskega parnika -Conte di Savoia«. s kf'pr'm ie nameraval Sumner VVellcs v sredo iz Genove kreniti nn not preko Oeerna. za nedoločen ras odgodon. V rimskih pp'itir'n'h krogih so se rlrde na sestanek Musso'in;ja in Hitlerja pojavile v-e mor^'e kcmN'n"cije. Po ne-krferib verzii-b nrj bi se na tem sestanku določile osnovne *m"rnice za r-vn mirovno rkp'*o. no d'urih p» tria Hitler narren. inrcrm;r?t? Mussoì'nija 0 «■r»»-Tv."]<; ronzivi, ki so jo napovedovali le vso zir-o Finski slu»!"-ni J-.i-.o-? s" zrl» rezerviran' in n° dH^jo o s'-s- -nku na PrcmTiu n- l-T.'b izi^v. Pvv'-'nn so se v F i mu vs'i, d^ jc Mussolini odpotoval v Eeilin, kar p>„ je bilo že uro kasneje demantirano. Zf neresnične so se izkazale tudi govorite. da je Mussolini krenil v Rocca delle Cantinate Množica delno si nasprotujočih se vesti je bila vsekakor ^rknz da ie vest o sestanku "itlerja »n Mussrìinija izzvala v -im«Ušh krogih največjo senzacijo Kornun'ke agencije Stefan^ >e končno razò'Sti] s^tu^ci^o R>m 17 marca br (H^vas) V d«hro plivr^-cn''1 {rrr^'h se ie noci zvedelo, da sc hr^i" l'iter in "'■''ii^selinj s^st^Io »-,-wT-rne v !nnsbiucku ali pa v Mona-kovu. r» — - r- " - ' I .i. ' — T— .1 — -t . .7 --» 11 ■A zzateti i otreIzowzlalìzv M'.a*i 17 mara z. »C,',t—'o-o della sera« poroča, c'a s? bo o b^Skorip v Kratke-n sestali ita! jarski in nem? k j žeiezmški strokovni'1-''! 7. n«'o°o da ured^ oro"lem nrevoza nemškega premoga v Italijo p^ ž~l~"n;ci V T.Mžn in F°n CartdHu se vršijo ž? velike priprave, da bi se lahko pro-•v.~t ti'-'i no teh n'-onh ne*~>"*e*io razvijal r'om'ki n-emo" hr>''o ^revpžali tnd' o"eko E pn^eria ter r> e •ko Jercnic fn Po^b.da v Tt.op-io Trhižki in ž^le^ni prehod nai bi c-ji-v-'i za transporte pre- moga iz Gornje Š'ezij3. f j» tm Ecoči-sj Pretest Af;h,r> 17 mi-ca z Pc. *nf rmac'iah 'i ^ta "C'»rr'era ie'"a «era« it nr-eakovati ia br odßovor ang'e ke v'a le na 'ta'iian'-ko protestno nnto z dne 1 mare:» izročen ita-!:ian"k°mu zunaniemu mm-strstvu že v pri hf-dnjih 24 urah Anö'e ki odgovor obsega 8 «tram in ie že v rokah ang'e kega po-s'an ka v Rimu Po informacjah omeniene-ga lista se ang'c ka v'ada v njem sk';cuje na svoje pravice v okviri, mednarodnega prava, a tudi na ^ra\ico, da reagira na ncm.ke vojne ^ 1 r» f S& v u. £WMl%M V ä % Ö» Danes I?s pa^ež P2| XEI. ■1 Eic-seveJtovera of::cs!aJtca r!m 17 mnroa br fStefa^ii Včeraišnji popo'c'a^ski sestanek Muss^M^iia z d'-zav-n'm podtain;krm v ameriškrm zunanjem ministrstvu Srm^er Welles^m je po+ekel. kakor pravi kratek kcmur;ke o niem. v nad vse prisrč-"~m duhu. Razgovoru sta prisostvovala tudi italijanski zunanji minister grof C'ppo fer ameriški pos^n'k nri Kvirma'u Phiìlipps. P?7CTovor je trajal 70 m'-ut. Zvečer je italijanski zunanji minister C;ar>o priredil posebnemu odn<->s'pn-cu rrp-'-Vp^ta Pnoceve'ta int'm^o več^^io. k' se ie je udeležbo tudi nekaj naivišnh f im VH i pr> a rjev ita1i*ianskepra m;T^r+T-?+va. Je pred vp^pr^n ie We11es spre;e^ rovin^rie. pa tudi takrat i;m ni {-ir-^p1 ftpti rr^^P^e npiir"""1«? '7ÌavP o svojih Tiitri rb 1190 bn ^'""«r Wellesa sprejel v avdienci papež Pij XII. TT H L* V Sàià ii p^SÜ'jjjMS S® O Trafen tsil? S-3 ee tosrl^ mali naro^ü vara; 221 stph-sve mc|e zseöctakljlve Wash'ngtcn. 17 marca br Prezirlent Roosevelt je imel snoči v VVashingtonu govor v zvezi s pozivom nizozemske kraljice Viljemine kongresu krščansk h za^ednic za akciio v inozemstvu Govor so prenašale vse ameriške rad;-'ske postaje V svo;em govoru ie Roosevelt še jasr>e4e k'kor doslej obeležil stališče amorirke vlade glede na sedanjo vojno v Evropi in znane mirovne porose enega in drugega voinega tabora N;egove iziave so v zvezi z misijo drž. podtaini-ka v zun ministrstvu Sumner Wellesa zbud'le v vseb amerrk'h političnih k'o?:h naiveó'o po^o^rost Ponovno ie b:lo že nre^ŠTO da je 'mei Sumner We^es n-'o^o zbrpti v Evopi neposredne informacije in PTd:vo za novo Roor^v"1+ovo m:"ovno rk^'O Razširile so s° tud' vo5t; da ^o Fk,'?ol en ?li d^ugi vo'n' t"i"or Roosev^'ta in m'1 rr k rr?'iinp če bi se ^okn- z°lo da rne":?ki r-.r^^-'cle-rt r>e bo za-V7e] ctal-'""" k; bi b^o v sk^^u z na-,n ci J t ì t^^o^a Prav za- ie ;r*r"jl p ''•>-> i i rfn-^o1" dpr-t-} se ip p^-fM še pyprt^n gp ip V vrjl'1 v W" cVlin OT- ton ppr^rr v ;e n^-p^el perre-^-o 7p n'-k-^-i fragmentarnih poročil svo^ posohen pom^n. Govoreč o miru je Roosevelt poudaril SJ.-rlit ip BcIrcVn «rovi """T. bo- d( "s' I! priliki svojega obisk3 v Italiji Med dni--^m ie naglasi: da mu j€ Mussolim zagotovil da bo [talita orisko^iia na pomoč tumumu če ni hila irt Katerakoli stran1 lanarlena Rumunski senat je sprejel tr ziavc na 'nanje ? velik m zadovoljstvom m odob:avanjem mcrsska mvm lfm Tufi vla^a Zsiürjetiih t!ržav si že?! zmago An^Cfe iz. Francke London 17 marca br Današnji -Ob~er ver« ie obtavil zarim:v članek ameriškega aovirarja Browna ki ie z dvema drug"'m-aovinariema sorem'ial amerške^a državnega podtajnika Sumnerja Wel esa v rlavne evrop~ke prestolnica B own u°o tavlia v svojem članku, da ie Sumnei Wel'es -bral v Evroo mn~ž:c informacii ki iim oo njihovem pomenu m ob^eeu izlena ni ormere v zpodovini diplomat ;k:h misij v tiirm. ie Sumner Welle? že tako' od ooòetka auotovi. dfc Italia ne bo mo oče or dobit kakršnokol: mi rovno pobi dr. k- b Pila diktirana '.sol" oo interesih eneea al- drn.oe?a voine^? 'abora M uss i'r>i?u 'p «i.-er m^rp na -em 1a bi dal ini'-ia* vp mi-^vno o oalnnic malo oa ie ver letno da bi Dri 'em sledi i intencijam Nemčije ali Da merda Velike Bri.anije in Franc je Bistven vtis. ki so ea Američan: dobili v Berlinu je bilo d.iit.o. da si tud nemški narod nad vse žel. miru. Prvo vprašanje ki so ea na nemški meli d stav li Brownu. ie bilo: »Ali nam Welles prinaša mir?« Odgovornim nemškim ool t kom ie mnoeo na tem da bi Amer ko držali kolikor moeoče daleč stran od voine. toda niti Wel.es niti rarodn socia: stičn. vd-telji si niso delal; n kakih iluzii. da bi zaveznici pristali na sedanie nemške mirovne pogoje »Sundav Dispach« ie objavil v svoi današnji številki kratke beežke razpoloženja amerškesa naroda glede voine v Evropi '.cakor mu iih ie podalo sedsm ameriških novinarjev in novinark V tei anketi so sodelovali znani po it'èni reo >r-terji iz zapadne in srednie Amerike k so nodali naslednic» sliko Povpr čen Američan nasprotuje narod emu sac a :zmu ter želi zmago demokracijam Nikomur v Amerik: ni tajnost di si tu-d: vlada Ze-d njenih držav želi zmaao Ansile in Francije ker ie mnenja da b' bi' niun poraz trdi za Ameriko v°lika nevaio st. Uveljavlja se =odba da b-^do morale Zedinjene države na ocm-č zaveznicam če bi jima pretila resna nevarnost ooraza D ematiti aiHeri^kcga poslai!rika v Lsmüonu lortJoo 17 mnrca br (Reutc). Ncm:ke vesti, da ie nastalo nesporazumlienje med anglc ko viado !n ameri.:k;ni noslanikom Kennedy jem ie snoč' demantiral rudi '«vcnncdv sam Posanik je novmaijem >zia-vil da tako ljubke pravljice zlepa šc n: stivai kakor so si io tokrat izmislili um. ki smatrajo za svojo g'avno na'oqo. da mtri-g'r3k med judmi m narodi Davi je tudi amer ki dižavni f2jnik Huli iziavil. da so bi-e te vesti očnno raz irje-ne iz krogov ki hi hoteli povzročati vznemirjenje pc svetu V angleških službenih krogih izražajo nnenje da ic šlo očitno za manever nem-ke propagande k1 b; rada pov/n-či a ne-porazum med Veliko Britanijo in Žedi-ijemmi državami. ' 1*3rfr. 17 m-^pa A A 'Havas) O razgovorih ki jih je ime! Svm^er Welles z ita-!;ia"sk'm kra'jrm. grofom Cianom in Musso"in''jem, ni bilo izdano nobeno podrobnejše poroci'o. R'mski diplomatski krogi kažeio največje zar:manje za te razgovore. Ob prvfm obisku Roosevelto-ve^a or'n^c'anna v R'mu ie b;lo zanimanie italijanski d'plomatskih krogov mnogo ! manjše V F?;m i nrev'rtdnìp vtisk da «e 'e i evropski poVžaj v zadri-'h treh tednih ! ra-vil in t^a je prerl o^^pči^im pre- rV-p^m. Tta'üpnski poMt:č"i krogi čutijo, c'a ip na rnod'paroHr-pm r>p''iu nastal nov pomemben dofpr'rk v času WpMespvpga b'-v Evropi Smurato, da ip RopcpvpI-fpv predai nrp^^-^dn'ku fr?n- vtar'e na n"vra*ku iz T pndona poslanico predsednika Roosevelta. a e m fön ä r; ^m t a ne Osebni vlak ie med vožnjo iz Karlovca tic vimu mestu Srešai v plaz skalov a n enih ie okoli 25 pot&.kov, število mit ceni o na 10 do Ì2 proti Ra' pa i Pravi m'r n' rno^on "o np templi! na i "r?zn "*u osnovnega načela, človečrn-skega bratstva. Trajen mir ni moroč. če se naj dosere z zit-'r-n^piri ljudi, z n^siliom in Irkoto. Miru ne more us+v"r?ti voi"?ka s'la. še m^ni g» ohranil. Pravi mir n' nr^oč. če morajo mali narodi nepres^mo živet? v s*rpbu r>rp-i svormi m"'T'x';r»5rni sospdi. Fesni-"en bo m'r le te^«j. ko n-^niìpm ne bo treba ^pl'k'b tri^utov za svoi obstanek. Pravičen bo mir le tedaj, ko bo vsrkomur npomeieno pri--n-T>" i-pr^V" cttr^nJn 7"fn s? n^.rcd more brleti lo trk »"ir. v katerem bo^n '"■'"""in in uvpl'""lì',n'> os- «-''rio ^r-'cf.ra prn.r,f'o- hrr'p 'n vero r»"w' Tp Ho ^i-r—'?-•> vP''"'4 ! r» co bo- (1'1-Vr f" *r?n?y>'!r"l! no r e tj ideali morejo edini tudi -migati. v?i krof?' fo cripte na to ra- dijsko poslanico prez;denta Roosovelta •erpprčani, da ie hotel z n;o pričeti ve-l'kc m^ovro ?koj'o. krtere ne mee-'o o eiud'c'rati niti nainoveiše vojaške ->püp v Evropi ki so danes tudi v New Yorku in Washingtonu zbudile veb'ko nozo^nost Po mneniu teb kropov ie hotel Roosevelt že od vsega početka za-vrn'ti tudi mirovno kampanìo ki so io •">om?ki k'-ogi pričoli v zadniih tednih mtenz:vno pripravTati in ki ima svo-:o rn-ptke v vpptpb po katerih naj bi Sil Sumner Welles o priliki svoiega obiska v Berlinu z navdušenjem sprejel ' lika, 17 marca Mirne Belo Krajino je davi pretres'a vest o hudi že'eznuki nesreči, ki se je bilia pripetila med postajama Za.uko in Ozljem na pre-gi Novo mesto Karlovac in sicer pn ki lumetru 17, komaj kakih 6Ü0 m od postaje Za!uke. Zakrivil je nesrečo plaz skalovja k se je utrgal na nevarnem ovinku, kjer sta desni breg Kolpe in hrib tako tesno skupaj, da le ozek pas zemlje omogoča železnici prehod Na tem mestu je nekaj po 5 uri nastala železni ka nesreča, kakršne že dolgo ne pomnimo. Železni ki paznik na postaji Za'uki Ivan Rujevčan je nekoliko pred 5. uro nenadno opazil, da se je tres'a streha in da so telefonske žice nekam čudno brne'e in se zibale. Tega pojava si ni vedel drugače razlagati, kak:t da se je moralo na progi pripetiti nekaj usodnega. To je telefonično sporočil postaji Ozlju, češ naj zadrže osebni Vlak. ki vozi proti Ljub jatu. Z nasprotne strani pa so mu javili, da je osebni vlak pravkar odpe'jal s postaje in da mora ktna-Iii prispeti v Za'uiko. Paznik je poh tel na progo toda že čez nekaj minut je začul odmev silnega treska. Nesreča se je že zgodila Ko ie pnhitel paznik na kraj nesreče, je bil priča strahotnega prizora, vlak je zavozil v plaz, ki je bil nekdliko poprej zgrmel na progo. Lokomotiva se je s tako silo zari'a v skalovje, da jo je kar dvignilo, a siloviti sunek je povzročil, da sta se iztiri'a tudi oba prva osebna vagona II. razreda, ki sta s ra-talki vred zärknjla po obrežju v Kol^u Voda je oba vagona čisto zakrila. Tretji vagon II. razreda pa je po naključju obvi-sel na strmini. V tem vagonu se je vozil tudi prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta in le njegovi du'evni prisotnosti se je zahvailiti, da nesreča ni zahtevala £e več žrtev. V najusodnejšem trenutku je namreč skočil skozi okno in si tako relil življenje, a takoj nato se je z občudovanja vredno spretnostjo lotil reševalnih del. Opazil je, da je tudi lokomotiva na ska'ovju nevarno nagnjena in da se utegne vsak hip zvaliti v Kolpo Z g'asnimi klici in kriki je opozoril strojevp-djo Ivana Pogačarja, kurjača Ailojzija Marinška in vlakovodjo Cadeža, da so v zadnjem trenutku skočili s stroja in tenderja. V naslednjem trenutku se je tudi lrkomotiva zakotalila po bregu in se zavalila na oba vagona v vodi. Lokomotiva se je prevrnila tako, da je ostal dimnik v vodi. f Na progi sta osta'a le dva osebna vago na in k sreči tudi vseh sedem pr ključe nih vagonov s katerimi -o se vozili vojni obveznik: Razen enemu ki je odnesel le lažje praske, se nikomur ni nič pripetilo ! V teh usodn h trenutkih se je tud* pose j bno izkaza' p sestnik Rupcna 'Z Mirne pe i či V trenutku največje nevarnosti ko so ! vagoni drveli v vodo. ie razbi! š:po na I oknu sam skočil skozi okno nato pa je ■ krepko p-ma^al pri re'eva'n'h de'ih. Nje-, mu. Ciri'u Adamu in še nekaterm drugim. ; ki so takoj pričeli re'eva'na dea se je zahva'iti. da so bili ranjenci v osebnih va-'"mih takoj deležni pomoči Med potniki je 25 rar^fs^l??. cd tel» 02e;n harf o , Med hudo ranjen:nii je upravite'i:ca ljudske -Ve Z ata Dem "ar jeva iz Radati vičev pri Metliki, neki de'avec iz Da'macije. ki sc je pelja. v Ljub'jano na obt--k k smrt-J no bo'nemu smu. in fe več drugih, katerih istovetnost še ni ugotov'jena Med lahko ranjenimi je večina dpbi'a poškodbe po g'avah. rokah -n mglh. Prvo strokovno pomoč sta ranjencem nudì'a dr Omahen in dr Koder iz Metlike, ki sta se s prvim jutrnöm v'aVom pripelia'a na kraj nesre če Dr Omahen je sam obvezal okrog 15 ranjencev Pozneje ie pri"'o na pomoč še pet zdravnikov iz Kar'ovca. tako da so bili izdatne p~moé; de'clni vsi ponesrečenci. Vse ranjence so naVžill na tovorne avtomobile in jih prepeljali v bolnišnico v Kar-lovcu Na krai nesreče je prlvte'a iz Novega mesta tudi re'eva'na gnrn;ti'ra z de'avci ped vodstvom inž. Novaka. D-'avci so ta-k^j zaèe'i čist:ti rro«o, na katero je pa-d'o prib';žno 200 kub:kov ska'ovja Ker je bi'a ve':ka nevarnost, da se utegne utrgati še de' ska'ovja s strmine, odnosno da spol-z* v g'ob;no nov p'az. so mora'i del hriba razstre'iti Tud' iz KarVvca je bi'a pus'ana tehn;čna pomoč, poldne pa je prispe'a g'avna pomoč iz Ljub'iane. odkoder so po-s'ali pomožni v?ak z žerjavom, s katerim edino bo mogoče dvigniti l^V^motivo in potopljena vagona iz Ko'ne Takrat bo šele mogoče uff"foviti. ko'iko žrtev je terja la katastrofa. Točno tega zdaj ne ve nihče a soglio, da le *«a*inanj 10 do 12 mrtvfii Proga je zaenkrat čisto zatrpana Dopoldne sploh ni bil na njej mogoč promet, popoldne pa se je vršil s prestopanjem Očišče valna dela se vršijo z največjo intenzivno stjo in je verjetno, da bo proga že v teku noči pa najkasneje do jutri očiščena. V Metliki in nekaterih b'iznjih krajih je v ada.a velika zaskrbjenost zaiadi negotove usode nekaterih oseb. ki jih pogre ajo in ki bi morale priti s tem vlakom Tako p«, še nepotrjenih vesteh pogrešajo nekega kan ana Martina Starca nekega Božidarja Kovačiča iz Metlike in nekega Ne-maniča iz Zagreba, ki je tudi javil, da prispe s prvim vlakom v Metliko. Drugič sta ušla smrt! Sreča v nesreči je spremljala strojevodjo Ivana Pogačarja m kurjača Alojzija Marin "ka Na prav čudežen način sta si rešila življenje. Enako srečo sta imela že lani ko se je 23 km od postaje Za'uke pri-pet;,a podobna nesreča Tudi takrat je zgrmel na progo p'az in z sto lokomotivo sta se zarila v maso na progi, a srexa jima je bila mi'a da se jima ni nič zgMilo. Nesreča takrat ni ime'a zlih pos'edic Stra'na katastrofa je globoko pretres'a vse prebiva'stvo. Od b'izu in daleč iz Bele Kraj'ne prihajajo Ijudjt na kraj nesreče neš. z vozovi motorji in kolesi. Prav gotovo skozi Mct'iko že več mescev ni zdrvelo to'ik" avtomobilov kukor danes Nesrečo ie rač pripisati sprostitvi naravnih sil in pa usodnemu naključju ★ Zarad; nesreče odfm mornarjev '^atlete vojne ladje. En<» izmed nemških letal je bilo sestreljeno. F'knr lei že. je bilo nekaj nadaljnjih ìcial pcäkodova-ni'i. V tukajšnjih krogih naglašajo, da je bil pri *nr< nj«-m nemškem kt^-l-S^eni napadu r.b-t i angleški <'žviil«t. Angleška in franco-ka letala «'» !»Ha is ponovno na« nemškim pa tudi češkim in poljsk'ns ozemljem, a njihove akcije do*!ej med nonv.kim c;'. iinim prebivalstvom šc niso -/.«•> h ievale nebcae žrtve. Nemško vofre pofccils Be l n. 17. ma:ca. br. (DNB). Vrhovno p ive i inibi vo nem.š'-:e voj.ske ie davi izdalo naslednje vojno poročilo: Ju^o^ipn 'jo od Zweibrückna .j** bila 15. marca o;)ül:ijanko. Nemčka napadalna četa je 16. marca na saaI!=ki fronti razdejala francosko opar.cvpJno postojanko, ne da bi ime'a pr; tem izgube. Ts* :nš! a letala »o b"!a i;a irvidmškfh po-nad Severnim morjem nad vzhod-r.o F rane'jo. Nemška loiska letala s« se-ft-eUla francoski pritrjeni lalon xapadno od Ere>baeha, ki «e. je med padcem vnel. Nu osnovi izvidr.išk h rezultatov zadnjih dni je nemško letalstvo v večernih urah IS. marca /. jačj-mi bojnimi eülaJixi izvršilo i-Spešen sunek proti severozaparlu ter je napadlo v Scapa Flovra stacio-iirane dele britanskega vojnega bvodovja. Pri tcni so bile najmanj štiri vojne ladje, med njimi tri bujne ladje in ena križa'ka z bombami 7.1'dete in te/ko poškodovane. Kakor kaže, sta bili poškodovani še nadaljnji dve vojni ladji. Ilazen teja so bila bombardirana letališča v Stronnesu, Oers?j, IPasen in C'orkwally, kakor tudi neka protiletalska topniška postojanka. K'jiib hudi obrambni akciji sovražnih lovskih letal ter protile-tal ikera topništva so nemška b"jua letala uspešno izvršila svojo nalogo in se brez izTb vrnilm r>a svoja oporišča. Berlin, 17. marca. Or. (Stefani) Službeno so danes demantirali zatrjevanje angleške admiralitete, da je bilo pri snoč-njem letalskem napadu na Scapa Flow sestreljeno neko nemško letalo. Nemška letalska akcija je bila tako skrbno pripravljena in tako nenadno izvršena, da naravnost ni mogla ostati brezuspešna, kakor zatrjujejo v Londonu. Nocoj sta prispela v Berlin dva nemška letalska oficirja, ki sta sodelovala pri tem napadu in ki sta v razgovoru s tujimi novinarji opisala vse podrobnosti napada. V celoti sta potrdila ugotovitve današnjega nemškega vojnega poročila. PsMvai nemški letalski nsisad London, 17. marca br. (Reuter). Nad vzhodno Škotsko obalo so davi opazili šti- ri nemška vojna letala. Takoj so se z bližnjih letališč dvigniia angie.ka lovska letala. Malo pozneje so se nad Severnim morjem v bližini škotske obale že spopadla z dvema nem: kima bombnikoma. Oba sta bila zadeta in poškodovana. Nemška vojna letala so dopoldne napadla ob vzhodno škotski obali tudi tn ribiške ladje in večji premogovni tovorni parli'k. Odvrga so nanje vcc bomb. vendar pa ladje ni>o bile poškodovane. Pari/., 17. marea, br. (Havas) O današnjem nemškem letalskem napadu na angleške ladje ob vzhodni škotski obali so se zvedele naslednje podrobnosti: Trt nemške bombe s o udarile v neposredno bližino neke ribiške ladje, ki pa je kljub temu ostala nepoškodovana. S premogovne ladje »Ridehool« so takoj pričeli obstreljevati nemška letala s strojnico, s katero je parnik oborožen. Nemška letala, ki so se po bombardiranju spustila nizko nad parnik. so bila nato prisiljena, da so se naglo umaknila. Kmalu zatem so se nad ladjami pojavili angleški lovci, ki so naglo odbrzeli za nemškimi letali. Pristanek francoskega letala v Fosaarfu Berlin. 17. marca. AA. (DNB). Včeraj okrog 7. zjutraj se je na osamljenem kraju v saarski pokrajini spustilo francosko letalo, čigar posadka je očividno izgubila orientacijo. Pilota sta se obrnila na delavce, ki so tili neoboroženi v bližini in z grožnjo zahtevala, naj jima pokažejo smer proti Franciji. Delavci so jima prisiljeni ugodili in k?r niso bile nikjer v bližini čete, ki bi prijele francoska letalca, se jc letalo dvignilo in se izgubilo proti Franciji. Nemrlso Istalo parilo na danjM otok Pariz, 17. marca. br. (Havas). Kmalu po polnoči jc nemško letalo padlo na danski otok Lo'and. Dva člana posadke sta se rešila s padalom. Nato sta takoj zažgala ostanke svojega letala. Nesreča nizozemskega Amsterdam, 17. marca. br. (Havas) Nizozemska ladja »Sancta Malan« jc v bližini peščin Fairbanks naletela na mino in sc potopila. Posadko jc rešila neka druga posadka. parnik žrtev mirni Amsterdam, 17. marca, br Ob obali Wallesa se je včeraj popoldne iz doslej še ne pojasnjenih razlogov ponesrečil jupos'o-venski 4512 tonski trgovinski parnik »Slava«. Na ladji je nastala eksplozija, zaradi katere se je dobro uro pozneje potopila. Z rešilnimi èo'ni so se člani posadke rešili na bližnjo obalo, le za enega mornarja se še ne ve. kaj se je z njim zgodilo. Bržkone j.* postal žrtev nesreče. Parnik »Slava« je že ticija jugosiovenska trgovinska ladja ki se je potopila v zvezi s sedanjo vojno. so&elovania i umi o Ustanovitev rumunsko-jugoslovenske gospodarske ztumlce v Beogradu Beograd, 17. marca. AA. Dopoldne je bila v slavnostni dvorani beograjske trgovinske zbornice ustanovljena jugosloven-sko-rumunska gospodarska zbornica v Beogradu. Navzoči so bili minister za trgovino in industrijo dr. Ivan An?res, ki je zastopal vlado, ter zunanji minister Cin-oar Markovič, rumunska gospodarska delegacija z ministrom za zunanjo trgovino Jonom Cristom na čelu, rumurjski veleposlanik Viktor Cadere ter več članov poslaništva, turški vele,poslanik Korperler, zastopniki potriarha, vojnega ministra, pravosodnega ministra, beograjske občine ter vseh glavnih gospodarskih ustanov in kor-poracij. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Milan Krekovič. Svečanost je otvoril s pozdravom predsednik pripravljalnega odbora Damjan Brankovič, na čigar predlog so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kralju Karolu H., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Cvetkovlču in predsedniku romunske vlade Tatarescu. Nato je spregovoril rumunski minister za zunanjo trgovino Jon Chris tu, ki je med drugim dejal: Statistika o zunanji trgovini zadnjih let kaže. da se nam je s skupnimi napori, ki so bili v skladu z balkanskim sporazumom, posrečilo ch'igniti obseg izmenjave blaga med našima dvema državama. Po rumun-slcih poiatkih se je od 1. 1935 ko je vrednost nimunskega izvoza v Jugoslavijo, ki je znašala 180.460.000 lejev, dvignila v 1. 1839 na 431.820.000 lejev. Rumunski uvoz iz Jugoslavije se je v istem času dvignil od 45.328.000 na 233.366.000 lejev. Navzlic tam lc-pim rezultatom obstojajo še velike možnosti za povzdigo medsebojne trgovine. To je razlog, da z največjim veseljem pozdravljam ustanovitev nove trgovinske zbornice, ki je poklicana i<3rati prvovrst no vlogo in tesneje povezati med seboj^ ru munske in jugoslovenske gospodarske kro- sklm zvezam naših poslovnih ljudi. Otvoritev rumunsko-jugoslovenske gospodarske zbornice prihaja o pravem času. Danes, ko ustvarjajo izredne razmere na svetu velike težave naéim gospodarstvenikom, obstoja potreba tesnega sodelovanja med nami in Rum unijo na gospodarskem področju. Razen tega se mora soje io vanje razviti tudi v smeri skupne prodaje na inozemskih tržiSčih, da bi se izključila medsebojna konkurenca. Nazadnje bi bilo zanimivo proučiti pogoje, kako bi skupno kupovali v inozemstvu blago, ki ga Rumunija in mi uvažamo, Na ta način bi mogli na inozemskih tržiščih olajšati nabavo surovin, ki jih je sedaj zaradi mednarodnega položaja in prometnih ovir težko nabaviti. Za tako sodelovanje obstojajo naravni pogoji in prijateljsko ozračje ter dobra volja na obeh straneh. Najboljše jamstvo za uspeh tega sodelovanja so tradicionalne zveze med obema narodoma, ki Dodo dobile sedaj še trdnejšo podla- Predsednik rumunsko-jugoslovenske go-spodarske zbornice v Bukarešti Dimitrij ■< egida je pozdravil prisotne v imenu zveze rumunskih trgovinskih in industrijskih zbornic. Rumunski veleposlanik Viktor Cadere je med drugim dejal: Mogoče bi lahko bil kdo presenečen, ker imo prišli tako pozno in izpolnili äele danes obstoječo vrzel, toda želja je ohstoia-la že davno in najti je bilo treba samo pri-iko, da se uresniči. Sedaj se začenja praktično delo z določenimi cilji. Polje dela >u-goslovensko-rumunske zbornice je široko in želim, da bi bilo to delo plodno. Na kraju svojega govora se je veleposlanik Cadere zahvalil članom obeh vlad. ki so počastili ustanovno skupščino s svo-io prisotnostjo, s čimer so pokazali veliko zanimanje za razvoj trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Rumunijo. Z govorom veleposlanika Cadere je bilo zborovanje končano. Po zborovanju je gastocn na čast priredil v Jockcy-klubu rumunski veleposlanik Cadere obed, Popoldne je bila gostom na čast prirejena na Kolarčevi univerzi slavnostna akademija. ge. Minister Christu je izrazil upanje, da bo nova zbornica zaradi svoje elastičnosti podprla uradne ustanove pri organizaciji trgovine med obema državama. Jugos'ovanski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andre» je v začetku svojega govora izrazil iskreno željo za prijateljskim sodelovanjem Rumunije in Jugoslavije na gospodarskem polju. Zahvalil se je iiimunskemu ministru za zunanjo trgovino, ker je v sedanjih težkih časih prispel v Beograd in posvetil toliko pozornosti razvoju jugoslovensko-rumunske zunanje trgovine. Veselim se tudi, je dejal, ker vidim tu prisotne mnoge gospodarstvenike in predstavnike rumunskega gospodarskega življenja, ki bo:1 o v neposrednem sodelovanju z nami pomagali, da se gospodarska izmenjava med obema državama poveča in dobi obseg, ki bo ustrezal proizvajalnim možnostim obeh držav. Ju-goslovenska zunanja trgovina z Rumunijo se je gibala doslej v precej skromnih mejah. Od jugoslovenskega uvoza odpadeta na Rumunijo samo 2°/«, od izvoza pa komaj l«/o. Jasno je, da ne moremo biti zadovoljni s tem. V interesu obeh držav je, da se medsebojna izmenjava blaga poveča, posebno, ker obstojajo za to mnogi pogoji. Obe državi razpolagata s mnogimi surovinami in drugimi proizvodi za izvoz. Med obema državama obstojajo dobre prometne zveze po železnicah in rekah. To so najboljši pogoji za širše sodelovanje na gospodarskem polju. Razlog, da se gospodarsko sodelovanj? z Rumunijo doslej ni dovolj razvilo, je v tem, ker se doslej nismo ■dovolj med seboj spoznali. Gospodarski krogi obel držav so slabo poučeni o medsebojnih poslovnih možnostih. Ne vežejo jih zadostne trgovske zveze, ki obstojajo z drugimi narodi. Na-ši gospodarstveniki le nerari zapuščajo stare zveze in iš^eio nova t^ži5ča. Jueros'ovenako-ru-mun?Ka t^ov-n^ka zbor*v>a mora to na- i domestiti ter dati večji polet gospodar- \ Utrjevanje turške sfeale cb črnem morju Ankara, 17 marca. br. Danes je prispel v Ankaro francoski admiral Mourain Službeno poročilo pravi, da jc prišel na povabilo turške vlade in da bo proučil nekatere probleme obalne obrambe. V političnih krogih pripisujejo prihodu francoskega admirala velik pomen v zvezi z novimi utrjevalnimi deli v Dardanelih ob Bosporu in na zapadni turški obali vzdolž črnega morja. Lojalnostne izjave rumunskih manjšin Bukarešta, 17. marca AA. (Rador). Med razpravo v parlamentu in senatu o odgovoru na orestolno besedo so vsi Doobla-ščenci predstavnik: narodnih maniš:n podali izjave zvestobe in lojalnosti napram kralju in domovini. Naelasili so. da se zavedajo skupnih interesov, ki obstoiaio med vsemi državljani Rumunije. Senator Hans Otto Rot je izjavil, da je nemška manjšina pripravljena za žrtve da bi s tem prispevala k oborožitvi in obrambe države. Senator Kovacs ie izjavil: Madžarska manjšina v Rumuniji smatra za svojo dolžnost, da iskreno sodrluie z ru-mun * imi državljani na nacionalnem, socialnem in mednarodnem polju Pos'an sc Zonev se je v imenu bolgarske manjšine pridružil tem izjavam ter obljub 1 lojalno sodelovanje Poslanec Cerkavki ie v imenu poljske manjšine izjavil hvaležnost in zvestobo napram krallu Karolu. Naglasi' je. da nobena žrtev ni dovoli vel ka za ojačanie rumunske vojske. Te izjave predstavnikov narodnh manjšin ponovno dokazujejo čut neomajne solidarnost; manjšin v rumuskem narodu. Dr. C!^ius v Bukarešti Bukarešta, 17 marca AA (Havas) Nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius bo prispel jutri v Bukarešto na čelu oscmč'an ske nemške delegacije. Švedski nakup?, vojnih potrebščin v Amer'ki Neapelj. 17. marca. br. (Stefani) Švedski princ Bertil se je z italijanskim parni-kom »Rex« vrnil iz Zed-'njemh držav. Bil je tam z večjo misijo švedskih strokovnjakov. V Ameriki so Švedi nakupili za 100 mHijonov dolarjev streliva, plinskih mask in drugih vojnih potrebščin. EksfS^àja frrmbc na newyorSki postoli New York. 17. marca, br. V garderobi newyorške centrarne postaje je eksplodirala bomba, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Okrog 100 policijskih agentov je takoj obkolilo postaino poslopje in izvršbo preiskavo. Policija ni mogla nikogar aretirali, ker med potniki in drueimi ljudmi ni morej dovede do končne zavezniške zmase. .Nedvomno bo kritika v zbornici, k se bo «stala pojutrišnjem, še vse ostrejša. Glede na to napovedujejo, da se bo Da-adier odločil za rekonstrukcijo svoje .iade še pred torkom. Gotovo ie. da bo menovan nov zunanji minister in da bo ustanovljeno tudi posebno min strstvo za propagando. V tem primeru bi Da ad er topil pred poslansko zbornico s oreosno-vano vlado. Za sedaj še ni znano, ali na-nerava min. predsednik nreosnovati svoio vlado v tem Fnr'slu. da bi povečal število mnistrov in tako pritegnil k sode^ovaniu vse najusledneiše francoske pol:tike. a po-e^ tesa ustvaril ožji voini kabinet, ali oa oo število članov vlade dejansko zmanjšal pozameznim ministrstvom pa dodelil večje število državnih pod ta in kov. Vsekakor se bo skušal izogniti krizi vlade v starem parlamentarnem smislu. bi uteenila povzročiti Franciji veliko notranje in zunanje politično škodo. Berlin, 17. marca. z. Tukajšnji ool tični krogi zasledujejo z velikim zan maniem razvoj dogodkov v Franciji v zvezi z napovedmi o preosnovi francoske vlade. Berlinski krosi so mnenja, da bi utesnilo prav finsko vprašanje, slede kateresa se je Anglija ves čas obotavljala in ie Daladier na decembrski seji vrhovnega vojnega sveta zaman zahteval takoišnio in odločno pomoč Finski, ustvariti nezaupanje med Veliko Britanijo in Francijo, kar bi bilo Nemčiji zelo v Dri lo s. »^"ÄMß i" -'il :mmo-rs nmn I&AVL on A = Maribor čez nedeljo Maribor, 17. marce Lep uspeh akademskih pevcev Snoči je bil v polni dvorani Sokolskega doma krasno uspel koncert Akademskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Franceta Marolta. Koncertu eo prisostvovali tudi mariborski odličniki s polkovnikom Petrom Kilerjem na čelu, ki je na koncertu zastopal pokroviteljico koncerta Nj. Vel. kraljico Marijo. Iz polnih grl je zvenela prelepa naša pesem, ki se je stopnjevala do viška v Pirnatovi »Pomlad ln jesen«, v Sachsovem »Vzdihu«, Gerbiče-vem »Rožmarinu« in Michlovi ?Sokratovi smrti«. Navdušenje občinstva je bilo toliko, da so morali pevci dodati še Adamičevo zdravi co »Komur mar» in »Od Uraia do Triglava«. Organizator koncerta g. Božo Podkrajšek pa je v imenu Maribora izročil zboru krasen venec. Premiera „Gejšeu V polno zasedenem narodnem gledališču je bila snoči premiera znane angleške operete »Gejše«. Dirigiral je vojaški ka-pelnik kapetan Jiranek, zrežiral pa je opereto režiser Anton Harastovič. ki ie naät udiral tudi plese. Inscenacijska dela je spretno izvršil g. Usar. Pr*t*T,<*?aginjskega shoda ni bila Za danes dopoldne je bil sklican v Narodnem domu protidraginjski shod vseh državnih uslužbencev in upokojencev Shod pa je bil odpovedan zaradi nenadnih zaprek. Pač pa so se sestali zastopniki posameznih organizacij in sprejeli posebno spomenico, v kateri se zavzemajo za 13. plačo, zvišanje rodbinske doklade in za posebno doklado 800 din mesečno. Nenadna smrt župnika Altona Zupaniča Pri Sv. Juriju ob Pesnici je nenadno umrl tamošnii župnik g. Anton Zupanič, star 56 let. Pri Sv. Juriju ob Pesnici je bil provizor od leta 1934 Pred tem je bil kaplan pri Sv. Juriju ob južni železnici Njegova nenadna smrt jc vzbudila toplo sočustvovanje z njegovo usodo. Narodni železničarji so se zbrali danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma k rednemu občnemu zboru mariborske podružnice UJN2B, ki predstavlja čvrsto postojanko našega nacionalnega delavstva. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik g. Jože Vokač. Poročila funkcionarjev so pričala o uspešnem delu. Poleg predsednika sta izčrpno poročala tajnik g. Jože Bačnik, blagajnik g. Lojze Piìai in za nadzorni odbor gosp. Josip Hren. članov je 1215. Dohodkov je bilo'27.686 din, za podporo članom je šlo 2170 din. Odbor se je vztrajno zavzemal za koristi svojega članstva. V ta namen j;o se zastopniki podružnice udeležili neštetih anket in sestankov, Posebno mnogo se je trudil, da bi v sedanji naraščajoči draginji zvišali prejemki naših železničarjev." Na občnem zboru je bila sprejeta posebna resolucija, ki vsebuje zahtevo po spremembi pokojninskega zavarovanja, stalnost akordantom, centralno ambulanto v Mariboru, zvišanje plač, sorazmerno z naraščaicčo draginjo in drugo. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor s predsednikom Vokačem in podpredsednikom Ropretom in Roškarjem. J a dr an—Nanos je imel danes dopoldne svoj občni zbor v gornji mali dvorani Narodnega doma. Vedli ga je predsednik g. Rapotec, ki je iskreno pozdravil vse navzoče člane in zastopnike. O marljivem delu so pričala poleg predsednikovega poročila tudi poročila tajnika Grmeka, blagajnika Polha, gospodarja Koršiča, Rojca za pevski odsek, Plnterjeve za ženski odsek, Mirka Novaka za omladinskl odsek, Marina Kralja za prosvetni odsek in prireditveni odsek in Lavrenčlča za socialni odsek in socialno akcijo. Članov šteje druätvo 774. Denarni promet je znašal 59.000 din. Socialni odsek je imel 32.021 din dohodkov in 31.429 din izdatkov. Podprl je več ubožnih dijakov, 35 ubožnih družin in 11 vdov in samcev, ženski odsek Je zbral ob božičnlci 70.000 din in podprl 141 ubožnih rojakov s čevlji, blagom in drugimi darili. Za nadzorni odbor je poročal Bratož. Pri volitvah Je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z g. Rapotcem na čelu. Občni zbor so prisrčno pozdravili Dojči-novič za sokolstvo in CMD, žerjav za Hubljanskl »Tabor«, Kalčič za zagrebški delovni odbor in »Istro«, Fili za ceHsko »Sočo«, Kralj za Zvezo kulturnih dru- štev, prof. Lojze Bizjak za Jadransko stražo, prof. Mirk za Ipavčevo pevsko žu-po. razen tega tudi zastopniki ženskega društva, s Drave« in drugih prijateljskih društev. Mariborski hišni posestniki so obravnavali pereča vprašanja na svojem današnjem občnem zboru, ki je bil pri : Novem svetu«. Poročila so podali predsednik Meglič, tajnik Kocuvan, blagajnik Merčun za nadzorni odbor Kus. Društvo hišnih posestnikov je vneto podpiralo interese svojega članstva, članov šteje društvo 882. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z Megli-čem na čelu. Jugoslovettska f}<3zdovniška liga je Imela danes dopoldne v kolodvorski restavraciji svoj redni občni zbor. Vodil ga je predsednik dr Marin. Poročali so vrhovni načelnik Klojčnik in predsednik posameznih lig, odnosno rodov. Pri volitvah je bi' sog'asno ponovno izvoljen za starosto dr. Marin. Podstarosta je dr. Tomčič, vrhovni načelnik pa Klojčnik. Medicinski gles Je hil lepo obiskan Ljubljana, 17. marca. Sinoči so ljubljanski medichici s svojo elitno prireditvijo zaključili letošnjo vrsto plesnih zabav. Ples medicincev je sicer vsako leto priljubljena in dobro obiskana prireditev, toda letos so nedvomno odnesli prvenstvo. Velika in mala dvorana in prostori Avtomobilskega kluba v Kazini so bili prepolni sijajno razpoloženih gostov. Poleg prevladujoče mladine so bili zastopani predstavitelji vseh inteligenčnih poklicev, a zlasti mnogo je bilo seveda zdravnikov. Program, razpoloženje, toalete in še vse drugo, kar da taki prireditvi oznako resničnega družabnega dogodka, vsega je bilo v zvrhani meri in moralen uspeh je bil prvovrsten. Nedvomimo pa, da bo tudi finančni efekt izkazal pomemben prebitek. In tega bodo naši medichici najbolj veseli, saj potrebujejo krepke gmotne podpore v svojih socialnih in studijskih akcijah. Zaradi navala neodložljivega gradiva smo morali danes izpustiti rubriko »Minuta pomenka. Za življenje in za vsak dan.« čitatelje prosimo, da nam to opro-ste, hkratu pa jih zagotavljamo, da bomo v prihodnji številki odmerili toliko več prostora. Angleško »francosko s 3 de izvanj e v kolonijah Pariz, 17. marca. br. Razgovori angleškega in francoskega koionijskega ministra so se danes intenzivno nadaljevali. Minv-stra Macdonald in Mandel sta imela več sestankov. Delno so pri teh razgovorih sodelovali tudi gospodarski in kolonijski strokovnjaki obeh ministrstev. Pri današnjih razgovorih je šlo v prvi vrsti za koordinacijo agrarne industrijske produkcije v anglelkih in francoskih kolonijah ter za izenačenje cen koionijskega blaga. Jutri dopoldne se bodo razgovori po dosedanjih dispozicijah zaključili in sc bo angleški kolonijski minister Malcolm Macdonald s svojim spremstvom vrnil v London. Aretacije komunistov v pariški okolici Pariz, 17, marca. br. Policija je v pariški okolici davi odkrila dve tajni komunistični organizaciji. 27 komunistov je bilo aretiranih. Pri hišnih preiskavah v njihovih stanovanjih so našli mnogo propagandnega gradiva. Povečanje davkov na Japonskem Tokio, 17. marca. br. Reprezentančna zbornica je danes razpravljala o zakonskem načrtu, po katerem naj bi se vsi davki povečali tako, da bi se državni dohodki zvišali za 500 milijonov jenov. Zakonski načrt je bil že načelno odobren. Pogreb Seime Lagerlöf Stockholm, 17. marca. AA. (Havas) Pogreb umrle književnice Seime Lagerlöf bo v soboto na pokopališču Ostraemderujg, kjer so pokopani njeni starši. Inseriràjte v »Jutru« Mladina med narodom na Kočevskem Kakor na meji, tako nas tudi na kočevskem otoku čaka še mnago prosvetnega dela ki iih ie bilo v Borovcu pet. smo na pobudo g. upravitelja Tratarja priredili še matinejo za šolsko deco. Top^l je bil stik z najmlajšimi in g. upravitelj se je zelo potrudil, ko ie v našo počastitev priredil za uvod v matinejo lep spored, '.i so era izvajali šolski otroci. Težko je bilo slovo od Inlaufa in Borovca, toda pot nas je vodila še v osem kilometrov oddaljeno Kočevsko Reko. Kakor smo se težko ločili od borovških prijateljev, tako so nas znanci z Reke ljubeznivo sprejeli. V teku pol tedna, ki smo ga prebili v Kočevski Reki. smo spoznali, da je naše dosedanje delo na narodno obrambnem torišču rodilo lep sad; nujno pa je, da dobi Kočevska Reka svoj Narodni dom, kjer se bodo Slovenci lahko shajal:, kjer naj bo telovadnica z odrom, čitalnica, kuhinja. morda tudi otroški vrtec, ki naj postavi Kočevsko Reko za žarišče prosvetnega dela v ondotnem okolišu. Tudi v Kočevski Rek:, kjer smo Pri Lesarjevih imeli udobno bivališče, smo priredili štiri večerne sestanke in jutrnjo predstavo za šolsko mladino. Poleg tega smo za en večer odšli v dve uri oddaljene Šlalcarje, kjer smo v tamošnii šoli imeli prvo pre- Pogled na Kočevje „ a neslovensko nacionalno akademsko društvo »Jugos'a'.ija« iz Ljubljane ie v let šnjem februarju priredilo svoj tretji zim* lei tabor v južno-vzhodnem delu lene kočevske dežele in sicer v treh vaseh: Borovcu, Kočevski Reki in Stalcariih. Zadnji dve leti je narodno zavedna javno; t z zanimanjem zasledovala napore mladine, predvsem akademske, ki zastavlja vse svoje sile in v veliki meri usmerja svoje delo v narodno obrambo v ogroženih krajih: na severni meji. v Prekmuriu in na Kočevskem. Dolgo vrsto let so bili ti kraji izven pravega zanimanja in ti predeli naše zemlje so bili prepuščeni samim sebi. tako da ie imel tui vpliv prosto pot pri rronicaniu v naše narodno telo. Čeprav ideia naredno-obrambnih taborov ni nova, je na severni meji in v Prekmuriu prišla do pravega izraza šele lansko leto. čstudi so že prejšnja leta nekatera društva priredila te bore ob meji na severu. Lansko poletje je bila vsa meja posejana z mlad'nskimi tabori, ki so svojo nalogo bolj ali mani vestno opravili. S tem :ie bila dana konkretna smer narodne obrambe na terenu in s prepričanjem pričakujemo. da bo letošnja žetev na tem polju še obilnejša in boli plodna. Nujno je tudi, da začnemo že posvečati večjo po-zo^ost tudi Prekmuriu. To ozemlje, ki je te. V o ogroženo od dveh strani, je precej oddaljeno od naš-h kulturnih centrov, Ljubljane in Maribora, in v narodnostnem in socialnem oziru skoraj do skrajnosti zanemarjeno. Toda letošnie ro' et i e je bil tudi v Prt'smurju led prebit in če bo časa in sredstev dovolj, bodo tudi ti kraji kmalu prebredl: krizo, v kateri se danes nahajajo. Povsem drugačen kot na severni meji in v Prekmuriu ie položaj na Kočevskem. Nemški kolonisti, ki so pred šest sto leti prišli iz Srednje Nemčije, tvorijo danes v osrčju Slovenije jezikovn-' otok. Kočevski Nemci so sicer obdržali svoje staro nem- bavnih filmov. Dolga je bila pot od Kočevja do Inlaufa pri Borovcu, kjer nam je nudila zavetje gostoljubna in topla Po-jetova hiša. S smučmi smo si krajšali pot od doma v Inlaufu pa do šole v Borovcu, kjer smo imeli vsak večer sestanek z domačini. Sestanke je z veščo roko vodil ta-mošnji marljivi narodni delavec, g. šolski upravitelj Marjan Tratar. Težko pišemo o velikem opravljenem delu gospoda upravitelja in sodelavcev pri ondotni po- Kočevska narodna noša Žko narečje, ki se danes docela razlikuje od vseh ostalih nemških narečij, privzeli pa s» od ondotnih Slovencev-starincev marsikatero šego in navado. Dolgo časa je bila Kočevska izven zanimanja in še danes velja v veliki meri načelo, da ie Kočevja kazenska postojanka bodisi za učitelje ali za upravne uradnike. Prav tako se posveča premajhna pozornost javnim delom, pa najsi bodo to prometne zveze ali oa izrabljanje bogatega kočevskega gozda. Zdi se nam. da je ta politika nepravilna: prav Kočevska, kot narodnostno ogrožena pokrajina, ki jo v poletn;h mesecih posečajo cele trume tujcev, bi morala dati in kazati zavedno narodno lice in naši Slovene: v tamošnjih krajih bi morali biti socialno tako samos'ojni. da bi jim ne bilo treba iskati zaslužka pri tuie-rodcih. ki j m ga običaino ne dajo radi. če ga pa dobijo, je pcsklonjen pod posebnimi pogoji, ki so za vsakega delavca krivični, za vsakega Jugoslovena pa sramotni. Te te. ' .e in obupne razmere so pripravile naredne-ebrambni cd^ek akademskega društva »Ju.gos'av'ie«. da se ie začel :ntenzivno zanimati za vprašanja naš;h ljudi na Kočevskem. Danes, ko gledamo nazaj, z zadoščenjem opazujemo napredek tega dei a Letošnji zimski tabor ie bil šesH na K čev-skem Pa tudi lanskoletnemu birmaniu v Borovcu ie dalo društvo svoi Dečat: botrovalo je malemu Poie'o-emu Tončku, ki so ga šli »botr« to zimo cb:skat; s številnim' drugimi ooseti na Kočevsko so akademiki dodobra snoznali težko borbo našega človeka k: mora ma*-?i^dai. stradati pri do'nem loncu! Ča« teb r°n:a se mera ravnati no ljudeh ki j;h nameravajo študentje c-bi ' ati Čeprav ie zima dokai ne-prik'^den čas za biva^ie in n^ehrano kažejo izkustva da nriia zimski čas ondot-nim lù'dem še naiboli: ooseb^e^a dela v gozdovih ni noi je oa tako n tako počiva pod belo od°io Os^m^a^sM tabor se ie 15 februarja ob 23 stopnjah terana nodal v Bomvec. da oriredi tamkajšnjim S1ov°ncpm nekai prosvetnih večerov s predavanji petiem glasbo in predvajanjem kulturnih in za- Mladi pionirji gredo na pot družnici družbe sv. Cirila in Metoda. Njemu in g. Figarju, prosvetarju iz Kočevja, smo dolini vso hvalo, da se je naš vpogled v kočevske razmere še boli poglobil in poostril. Z veseljem se spominjamo bivanja v Borovcu, naših sestankov s Slovenci, njihovega zanimanja za naša predavanja, posebej še za vprašanja preseljevanja manjšin, njihovega pazljivega zasledovanja naših perečih notranjih in zanimivih zunanjih razmer, dalje pogovor o izboljšanju težkega položaja našega kmečkega in delavskega proletaria ta, razgovorov o položaju cerkve na Kočevskem, o vplivih propagande in ondotnih župnikih ter še o neštetih bodisi prijetnih, bodisi neprijetnih novicah. Zelo lep je bil v toplem pomladanskem soncu smučarski izlet na Borovški hrib Krempo. ki bi s svojimi bajnimi smuškimi tereni lshko postal važna turisfrčna postojanka. Zanimivi so bili obiski po sosednjih vaseh in ondotnih ljudeh. Poleg rednih večernih sestankov. davanje te vrste. Naši ljudje v Štalcarjih so nas bili zelo veseli in upamo, da bomo njihovi želji, naj bi se čimprej vrnili v njihovo lepo vas. lahko kmalu ugodili. Po slovenski maši, v nedeljo, 18. februarja, je bil v šoli zaključni sestanek naše turneje. Zborovanje je vcdil gospod upravitelj Tratar iz Borovca, ki je ob koncu predavanja enega naših tovarišev spregovoril zaključno besedo in se pri tei priliki nrisrčno zahvalil ljubljanskim akademikom in akademičarkam za njihovo požrtvovalno delo, posebej oa še predavateljem: predsedniku Z dariču. Iskri. Sav-niku in Vedamu za njihova zanimiva in poučna predavanja. Vodjo taborenja. g. Svatopluka Zupana, je pa prosil, naj v Ljubljani pravilno tolmači navdušenje slovenskega prebivalstva za visokošolski tabor ter naj ebenem z zahvalo sporoči tudi željo, da bi akademiki čimprej spet prišli v njihovo sredo. Vsak® ve©!e prekopavanje na Trojanah še dandanes odkriva mnege zanimive najdbe izza rimsizih sini Bilo je v Trojanah med velikimi počitnicami, ko so Stojčevi kopali temelje za novo gospodarsko poslopje. Vedel sem, da bomo pri tem kopanju naleteli na ostanke iz starega Otransa, ker so na tem mestu že večkrat našli različne stvari iz starih časov. Pridružil sem se domačim fantom, ki so krepko zasadili krampe in lopate. V vseh nas so oživele že skoro pozabljene zgodbe, kako je tega in tega oče nekoč pri košnji na trojanskih vrtovih naletel na jamo, ki je držala globoko v zemljo, kako je spet drugemu ušla v tla železna palica, s katero je sadil preklje, kako so pri prelaganju državne ceste v Trojanah našli zlatega malika, potem ga je pa domačinom nekdo L. K.: 03*5 Ta čas, ko se je sonce osemnajstič dvignilo v pomlad, se je v Marti prav močno, skoraj boleče zbudilo hrepenenje, ki ga je sicer z vsem svojim notrajnim bitjem že dokaj dni sem skrivala pred seboj in ljudmi. Prav za prav je bil njen svet laido majhen na oko in njeno življenje močno tesno — njena mati je bila lastnica majhne mlekarne v mestnem zakotju in tod sta. životarili, to se pravi, se za silo prebijali skozi težave in skrbi ; res, prav ničesar posebnega ali velikega se jima v takšnem ni moglo zgoditi. Mati je prezgodaj ovdovela in skrb za bodočnost hčere edinke ji je postala prva in poslednja življenjska misel. Poslala jo je kajpak v šolo in po končani trgovski je Marta estala doma. Zelo mlada je še, je rekla mati, naj se malce odpočije in ozreli, potlej se bo že našla kje prilika za dobro službo ali pa — no, če bo sreča mila — prilika za ugodno možitev. Toda kje je pač še to v negotovi daljni bodočnosti! Seveda, saj je bila Marta na koncu vseh koncev res da še otrok, takšen prisrčen, prav lep, postaven osemnajstleten deklic s kodrastimi črnimi lasmi do ramen in z velikimi, zastrtimi, zasanjanimi očmi. Toda vprav te oči so že davno izgubile tisto otroško, brezskrbno vedrost. postale so globlje, nekam skrivnostne v iskanju, v slutnjah in prvih dognanjih, njeno telo je že davno dozorelo v žensko in se nezavedno ponujalo samo po sebi še nepoznanim, nedoživetim slastem. Vse to in še marsikaj drugega je Martina mati prezrla, zanio je bila Marta še zmerom majhen, neveden, čisto nezrel otrok desetih let in nemara bi se zgrozila, hitel, da pride dlje v mejo, to pa je bil tudi vzrok, da smo pobili nekaj vrčev, ki bi jih drugače lahko rešili. Proti poldnevu je Ciril, najmlajši izmed nas, našel tri bakrene novce. Dva sta bila od cesarja Hadrijana, eden pa je bil tako razjeden, da se je le vladarjeva glava rahlo poznaia. Poslej smo pazili na vsak za-jemek zdrobljene opeke in ometa, ali ne bi bilo v tej mešanici kaj starega denarja. Seveda, za bakrene in bronaste novce nam ni bilo — takih ima pri nas vsak pastir — gledali smo za rumenimi in belimi, teh pa žal ni bilo. Jože se je medtem globoko zakopal v mejo in kar naenkrat se je zemlja z vrha udrla in pred našimi očmi se je pokazal širok opekast obok. Kakšno veselje! Hiteli smo klicat druge domače, ali preden so prišli, je Ciril po nerodnem izdrl debelo opeko in ves obok se je zrušil. Lahko si mislite. kako smo bili poparjeni, saj smo se že veselili, da smo vsaj nekaj vrednega našli, kar bi pokazali domačinom, ki so si veliko obetali od našega kopanja. Zdaj nam ni ostalo drugega, kakor da smo zložili opeko na kup. da jo pozneje porabimo za zidavo Ciril pa jih je moral to pot od naše strani veliko preslišali. Jože in France sta ga enostavno odstavila od ko- panja, češ taka neroda ni za tako delo. Prijeti je moral za »karolo« in si z njo nategovati kite. Kmalu po južini, ko smo spet zgrabili, se je zemlja iznova udrla in pokazala sta se dva manjša oboka, nad njima pa več prav majhnih iz zakrivljene opeke. Z največjo previdnostjo smo zdaj odvažali in prelagali udrto prst, da nismo ranili obokov. Cemu naj bi služili U oboki, smo si drug drugemu stavili vprašanje. Jože je menil, da sta oboka majhni kapelici, drugi so uganili, da smo naleteli na staro pokopališče. Sklenili smo. da našo stvar sporočimo v muzej, jaz sem pa moral domov po svojo kamrico, da bi fotografiral našo najdbo. Preden sem se vrnil, sta Franc? in Ježe lepo očedila okoUco, da bi bila slika tem lepša. Vsi skup in vsak posamič smo hoteli biti slikani pred našim ^rimlianom . kakor smo najdbo nazvali, ali imel le še dva posnetka na filmu. Po dolgem prerekanju sem se odločil, naj bo en posnetek namenjen jami sami, dr"gi pa naj pokaže Cirila in Fr anceta v r.pcč°h • kakor mlada Rimljana. Na naše največje veselje sta s? posnetka posrečila in tai-n io ostal spomin na rrimljana« kajti drugi f1rn si nrišli zidarji in zazidali te peči. Franc Kralj. izmaknil. Take in podobne misli so nam vstajale v spomin. Nihče ni prav verjel v njih resničnost, vendar je vsak izmed nas na tihem upal, da najde vsaj zlatnik ali kako drugo dragocenost, ki bi nas pio-slavila. Premožen kmet, Stojčev oče, so tedaj pa tedaj prišli pogledat, kako delo napreduje; seveda jim niso bile v mari črepinje velikih vrčev, ki smo jih izkopavali. Takih čre-pinj in celih vrčev so Stojčev oče svoje dni imeli cel kup na podstrešju in se zdaj niso brigali za naše revne izkopanine. Zadovoljni so pa le bili, ker smo bili tako pridni in zato so nam pogosto prinesli vrč ja-bolčnika Teren je bil nagnjen, saj je b la meja in de.io je šlo hitro od rok; vsak je In memoriam bratu Začudeno odprta knjiga na Te čaka. pred Tvojo sliko Tvoja bleda ženka plak< in sinko Vide išče vseokoh, rad našel bi besedo, ki le zanj. le zanj. si morda v temni slutnji jo zapisal zadnji dan. mlado srce i re peče v prvi boli. Ce se beseda trudna nam za hip v pokoj usmeri. venehoma uporno se v bolest srca iztiri; spet: očka moj, moj mož in brat, gospod, Ti v srcih si, v besedah, v solzah vsepov sod Raz sliko gledaš, se bridko smehljaje v očeh pol hvale za ljubav, za bol pol graje-»Da radi ste imeli me. saj vem. zato pa moji dragi tole naj povem: za l 'as sem tvegal, upa1 v lek iz ran. da le družinica bi mala še neokrnjena ostala, moj bledi up je bil zaman zaman: stce v življenju je preveč izdalo, pri zadnji preizkušnji je zastalo smrt vsepravična ne pozna izjem, in to še, žer.ka, Vide. nai povem, vse. kar je v srcu zaplamtelo. v blesteči čar besede se je vzpelo, o j, ne želita mi, da vrnil bi se živ — a nem!« Tako nam govoriš v ekviru rož, ki pletejo hvaležno vence tihe slave pcelu in apostolu narave — in dečko, i'ide Tvoj. postaja mož. Mari'a Grošlieva < <9 O ■~te 2 :„ "i £ j i Ameriški geološki zavod je izračunal vodne sile na zemlji. Po teh računih so leta 1920. izkoriščali 23 milijonov konjskih sil. 1. 1923. sc je to številv dvignilo na 2^ milijonov, 1. 1926. na 33 milijonov, I. l'C>U. na 40 milijonov, 1. 1934. na 55 milijonov. 1. 1936. na 60 milijonov, ob koncu predlanskega leta pa žc na 64 milijonov konjskih sil, tako da se je izkoriščanje v IS letih dvignilo za skoraj 180 odstotkov Kar se tiče poedinih dežel, so bile ob koncu predlanskega leta na prvem mestu Zcdinjcne države s 17.9 milijona konjskih sil. potem Kanada z 8.1 milijona. Italija s 6 milijoni, Francija s 3. Švica z 2.8. Švedska z 2.2 in Rusija z 1.6 milijona konjskih sil. fottio« sa brezplačno ,,I£*nuto rr*n?e»ka" Št sv. 26 Ribiška — Kaj pa loviš, prijatelj? — Postrvi. — Ali si že katero ujel? — še nobene: — Kako pa potem veš, da loviš postrvi ? V uredništvu — Vaš spis ni slab, toda pisati bi ga morali bolj priprosto, da bi vas razumel lahko tudi "bedak! — Kaj vam pa ni jasno, gospod uied-uk ? Otroška — Mati, ali še ni čas kosila? — Ne, šele čez pol ure, Janezek. — Tako? Moj želodec torej prehiteva za pol ure? čudno vprašanje — Si že bil kdaj v konkurzu? — Ne, še nikoli! — Od česa pa potem živiš? če bi vedela, kakšne misli o stvareh in rečeh se skr-vajo za hčerinim ostroumnim čelom. Misli o življenju, ki ji ga je mati spretno prikrivala in ljubosumno prepovedovala. Tako smešni, tako slepi postajajo včasih ljudje v letih, čisto pozabljajo, da so bih nekoč sami mladi, neprestana misel rase jih dela krivične. Lepo in prijetno je bilo za Martino mater imeti takole hčer pri sebi, samo zase. da ji je t. svojo prisotnostjo odganjala puščobo in osamelost dneva in ji izpolnjevala življen-sko jesen — da bi le zmerom tako ostalo, si je želela iz srca. Toda Marta? Ali se ni v nji vprav ta čas nekaj povsem novega, velikega odprlo in ji razburkalo kri in razum, kljub vtes-njenosti so ji rasla hrepenenja iz samotnih. polprečutih noči Nekaj se bo na vsak način danes ali jutri moralo zgoditi, nekaj česar se je prav toliko bala. kolikor jo je na drugi strani z opojno, gorečo privlačnostjo mikalo spoznati in okusiti Majhna, bela sobica s ceste z nekaj mizami in s prodaialnim pultom na kraju — to je bil ves Martin svet Tod je živela enolično, lahko se reče na *,unaj vsaj, prazno in pusto življenje iz dneva v dan. Pomagati materi pri prodajanju, to je bil ves njen posel. Koliko ur je potlej ostalo za razmišljanje, za opazovanje tega malega sveta, za pogovore s seboj in, no, in. za tisto veliko, srce in tele prešinjajoče hrepenenje posledniih dni. — Klanjam se, gospod Klanjam se, mi-lostljiva. želite milostljiva? Hvala lepa, se priporočam. Klanjam se, zbogom--- Kupovalci prihajajo in odhajajo, študent- je. mladi ljudje posedajo krog miz in pijejo mleko, šalijo se z Marto, da mora zmerom znova zardevati pred njihovimi p^Jedi. prav ta blesk njihovih oči ji že toliko dni sem ne da miru. Ljubezen. Da, o ljubezni razmišlja venomer. O ljubezni, ki jo tu pa tam podoživi ja v prizorih na filmskem platnu, na straneh romanov, ki jih slastno požira, iz govoric, ki jih mimogrede ujame. To je veliko čustvo in Marta ga spoštuje. Strašno lepo mora to biti, če ima človek ko 25 stop nj. ti* nabrekne, in ga potem posušimo. Zgornja plast postane potem večinoma tako mehka, eia se praske za-p:-'nijo. Seveda pa ta procedura ne sni» trajati pre o'jo. kajti voda te top'ote nam lahko odpravi ne samo prask, temveč tudi vso plast s f Ima. Stari, že neko-l;ko zaroženi negativi zahtevajo nekaj da-!i*o kopel r<*go sveži. Isto tako tudi filmi ki smo iih obravnavali z utrjcva'no koneljo. Vsekako je potrebno, da. napi-a-v:mo mej nekoliko poskusov s filmi, ki j'h n' ikoša. če se pokvarijo. Pjškcdbe v emajlu (n'zv'ialne sklede itd.) popravimo na več načinov. Predvsem moramo odstranit! rjo s poškodovanih mest. To gre s fin "mi »m ir ko v im papirjem ali pa še bolje tako, da namnžemo rjasto mesto z vazelMiom, pustimo nekoliko dni in odrgnemo rjo potem z giobo kipo. Sedaj poškodovano mesto lahko namažfmo s segret'.m pečatnim voskom, ki ga zgladimo, če pa hočemo, da se to mesto ne bo razlikovalo od svoje ;:eJe oko'ice, si pripravimo emajlni lak: 5 g damarjeve smole. 5 g kopala (veliki in bs-ezbarvni kosi) drobno zmeljemo, primešamo 4 g beneškega terpentina in Se toliko alkohola, da nastane gosta kaša. Ta kaša postane bela z rumenkastim odtenkom- če jd dobro primešamo 5 g cin-kovega belila v prašku; rumenkasti odtenek odpravimo z majhnim dodatkom berlinskega modiila. Maso v visoki posodi segre jemo. da alkohol izpuhti. Ko se ohladi. postane trda in trajna. Kadar hočemo poškodbo v emajlu popraviti, očiščeno kovino dobro segrej^mo, na t remo nanjo nekaj omenjene mase. ki jo po potrebi z vročim železom zlikamo. Belo pisavo na povečave, razglednice Itd. dobimo po nasvetu nove številke »Photoblätter-. zeio preprosto na ta način, da napišemo te lest s precej temnim neokok-cinom :'n peresom pod zaščito rumene ali r.ieCe šipe na povečaLne*m objektu na pripravljeni pozitivni papir. Pisava mora biti seveda na kraju, ki bo pozneje temen. Nato papir osvetlimo, ga razvijemo, ustalimo. izperemo — med to proceduro se neokokein s papirja od topi, na njegovem mestu ostane bela pisava. Povecavanje je več nego golo nategovanje slike na večjo ploskev, pravi Knappov -Foto-Beob-achterv zelo pravilno v svoji tretji letoénji številki. Povečavanje pomeni poenostavljanje. zgoščevanje, oplemenitovanje in, če gremo zelo visoko, tudi ustvarjanje. Osebno vplivanje fetagrafovo nam je ostalo te-c-aj turli v dobi avtomatičnega razvijanja v tank'h; to osebno vplivanje, ki je bilo nekoč namenjeno pred vsem tudi iadelavi negativa, se je samo premaknilo in se izživlja danes v povečevalnem procesu. Ni torej nobena manija. če vzpodbujamo či-tatelja vedno znova k lastnemu povečanju. šele s povečavo sprejemamo najvišjo odgovornost za svoje delo. Tako pravi »Foto-Beobachter« mi bi k temu še tole dodali: So amaterji, m sicer taki,, ki si lastijo naslov mojstrov pa obstoji vse njih delo v tem, da neki motiv, ki se jim sam ponudi, pritisnejo, vse ostalo, od izdelave negativa do izdelave povečave, pa prepuščajo, kolikor jim je mogoče, tujim, poklicnim m morebiti tudi bolj poklicanim rokam, kajti s kakšnim posebnim znanjem v teh stvareh, s tistim znanjem, ki je brezpogojno potrebna osnova vsakega prostega ustvarjanja, ?e ti čudni amaterji z naslovi mojstrov ne •morejo ponašati. Piavi amater, ki goji ffo-grafijo zaradi fotografije same in ne zaradi nagrade, priznanja ali slave, dela seveda drugače. Pri posnetkih spečih otrok nam delajo, kakor ugotavlja Nklitschok v navedeni reviji in kakor smo tudi sami gotovo že izkusili, nekaj težave blazine zavoljo svoje popolne bele barve, že pri nekoliko skopi osvetlitvi postanejo kožni toni v primeri z njimi pretemni, tako da utegne posnetek učinkovati nenaravno. Osvetlitev torei ne sire biti skopa in pred vsem moramo uporabljati pankromatska tvoriva in sicer po možnosti z rumenlco, da dobimo prav svetle kožne tane. Razvija nje naj stremi ssa nežnim negativom, kajti n'č ni grSega nego kredasto bele blazine brez vsake risbe. Tudi kopiranje naj bo mehko. Fotokiiib Ljubljana: v torep izlet ssa- .četniSkegs tečaja, v petek ob 7. zrčjtni-ški tečaj . po/ne j* običajni ilanski večer. zumilo rešiti, če se reši gmotna stran. Si-ccr pa, kdo ima pravico soditi, kaj je pametno in kaj je važnejše? Važno socialno vprašanje Vsekakor je anketa pokazala, da je to poglavje zeio važno socialno vprašanje posebno za Slovence. Že Anton Aškerc (pa da ne bi kdo mislil, da se je na tej anketi govorilo o Aškercu!) je pel o mladi Anki, kj mora v svet za kruhom služkinje: Gre po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno. Kovčeg lahek nese mi v levici, solze z desnoj briše si po kici in vprašuje cvetice ob poti in ptice pod nebom: Skrb vam nikdar srca ne pretresa, solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, kdor na domu nima več prostora, komur starše v rani grob dejali, kogar kruha služit so poklali! Hočete li, ptice, razodeti, kaj sirote hodimo po sveti? A niti cvctice, niti ptice ji ne odgovore, šele potok ob cesti ji razodene: »Daleč mene pot po svetu vodi, dosti potok vidi. koder hodi. To-le vé ti dekle, razodeti: Prva nisi — zadnja ne na sveti!« In leto za letom mora tako marsikatera Anka iti za služkinjo, ne samo iz revne družine, temveč tudi iz dobre kmečke hiše, če ne prej tedaj, ko »mlada« prevzame posestvo. In mlade Anke gredo služit kruh ne samo v Ljubljano. Maribor m druga slovenska mesta, temveč najmanj toliko ali rajši še več jih gre na Hrvatsko — samo v Zagrebu je več tisoč slovenskih služkinj — v Srbijo, Dalmacijo in tudi preko meje. „Traži se Slovenka.. ln slovenske služkinje imajo zelo radi po hrvatskih in srbskih družinah. O tem nam pričajo že sami številni mali oglasi v zagrebških in splitskih dnevnikih: »Slovenka, koja zna kuhati ; obavlja sve druge kučne poslove, traži se za odmah«, ali »Mala obitelj traži djevojku Slovenku i za sve, uključivo kuhanje« — »Mladu dje-! vojku Slovenku traži manja bolja obitelj« — Dobra djevojku za sve kučne poslove, okretnu, solidnu, spretnu i inteligentna tražim za odmah. Slovenke prednost« — take in podobne male oglase lahko citate skoro vsak dan v listih na jugu. Slovenske Anke nam dc>1ajo čast med Hr- vati in Srbi s svojo poštenostjo, razumnostjo in skrbnostjo. Kot dobre gospodinje najdejo med njimi tudi može. Tako si jc na pr. izbral slovensko služkinjo za ženo srbski žandarmerijski narednik, ko je služil v Škofji Loki. Po službeni premestitvi je odvedel svojo ioško ženko s seboj v južne kraje v daljni Prilep. Tam je bila ta «zgodna« Anka tako všeč dvema njegovima tovarišema, da sta pisarila nekam v škofjeloško okolico in si tudi izbrala ženi. In tako so tam v slavnem Prilepu-gradu kraljeviča Marka omožene kar tri loške smojke. Vsem pa ne gre po sreči- Marsikatera se ne znajde v tujem mestu, in ce beremo v zagrebških dnevnikih, da se je ta ali ona služkinja zastrupila, je to navadno Cilka tam od Kozjega, ali Rezka iz Mozirja ali Micka od Krškega. In pri nas ln pri nas doma? Mlado dekle lahko povsod najde zaposlitev, v »boljši« a>li »slabši« hiši, kakor se reče. Toda nad 40 let staro že navadno nikjer ne sprejmejo radi, kot postrežnicc so pa «dabo plačane. Kaj naj počno? Starostno zavarovanje se prične šc-Ie s 70. letom. Prej so se preživljale mnoge s tem, da so najele kako stanovanje in imele dijake ali abonente m podobno. Danes je vse to mnogo težje, ko imamo vedno več raznih domov, javnih in dobrodelnih kuhinj itd. Naibolje je, če sc o pravem času omože. ln kakor kažejo statistike — nekaj jim le moramo verjeti — dobe še precej lahko moža. Tako smo imeli 1. 1938 v veliki Ljubljani blizu 3700 služkinj; v istem Gospodovem iletu je bilo v našem mestu 958 nevest, med temi 150 hišnih uslužbenk. Kar lep odstotek. In od teh 150 Ank jih je spremljalo k oltarju štirideset ženinov iz samostojnih poklicev. 24 nameščencev in uradnikov in 86 delavcev. Toda vse le ne morejo postati srečne zakonske mamice. Od rojstva do smrti Služkinja pomaga človeku takoj, ko pride na svet, streže mu v bolezni in nesreči, za delo so ji različno hvaležni, zato pa mora skupnost biti toliko obzirna, da se bodo mogle marljive Anke preživljati tedaj, ko so tudi one potrebne pomoči. In zato bo pravično in dobro, če bomo od obravnav in izrazov usmiljenja napredovati do zakona, ki bi v naši državi uredil socialno zaščito in podporo tistih, ki posvečajo svoje zdravje in žh ! jen ie pomoči in skrbstvu drugih ljudi. I natrpanostjo šole, ko vidimo prenatrpanost bolnice? V dvajsetih letih smo zgradili mnogo posvetnih in svetih poslopij, b.xni-ca pa je ostata, kakršna je bi.a. Nasiedijih dvajset let bomo putratiii s tem, tla bomo iz treh narodov in jezikov t!e;a i zopet enega, vse ostalo pa bomo pustili v nomar. Pri takem deiu se ne smemo ničemur čuditi. Se bog, da gre tako, kakor gre. Da se razbremenijo posamezni razredi, je tre- Javna tribuna i ba novih šol, kar zahteva mnogo denarja. Tega pa nimamo. Imeli bi ga morda lahko, j če bi bolj smotrno gospodarili. Toda to ;e druga povest, bi dejal Kiipiing. Mi pa ostanemo pri stari igri: Dvajset let sredobežno-sti, dvajset let sredotežnosti, pa zopet cd ! začetka. Drugi narodi gredo naprej, mi pa j se motamo vedno na istem mestu. V tem je bistvo, ostale naie mizerije so le spremlje-j vaine epizode. & Na pobocj&h Zlatibora če bi tttdi naši Jadralci imeli enako lepe dotacije ... -../v?.;; ifs;^^ m Eden najlepših je sinji sport Se o tegobah nase srednje šole Kdor čita anketo o tegobah sodobne siednjc šole, ki so jih v prejšnjih dopisih iznesli zlasti posamezni srednješolci, se ne more dovolj načuditi, kako se krivda zanje skuša natovoriti zdaj učiteljem, zdaj učencem, kakor da bi tretjega ne bilo. To tretje pa jc in v tem je bistvo vseh tež-koč. Mi nekako počasi urejamo naše javne posile. Ta počasnost in brezbrižnost se javlja v prenekateri panogi, na poprišču šole pa jo opaža mladež, ki je prišla v mlin tc počasnosti. Mi imamo vsi velikansko nagnjenje k odmišljenim problemom in med temi se najrajši poiščemo take. kidiše po smešnosti in nimajo niti najmanjšega pomena za življenje. Dvajset let že razglabljamo vprašanje, ali smo en narod ali smo trije, dvajset let že pretuhtavamo sme-šno-važno budalost, ali je naša govorica jezik ali narečje, ali gre za tri ali za dva jezika, — dočim za reševanje vprašanj, tičo-čih se naših vsakdanjih potreb, nimamo trohice smisla. Po dveh desetletjih smo ugotovili tri jezike in tri narode, in ljudje božji, ali nam je od tega lažji? Ali je keša, ki smo si skuhali bolj za beljena in bolj polita? Tako je prav povsod zato se ne smemo čuditi, da šolstva nismo znali urediti. Mesto tega smo zapeli učitelje in učence v nepraktičen jopič, ki je enim pretesen, drugim preohlapen. Kdor sc pri nas ukvarja s srednjo šolo. tava v izhojenih, starih kolovozih, ki izhajajo iz srednjega veka. Zato mora naš dijak prenašati torturo poliglot s t va celo na tistih šolah, ki nosijo naslov realnih gimnazij. V nižjih razredih ima učenec teh zavodov štiri, v višjih celo pet jezikov. Latinščino so dodali iz razloga, ker je odlično pomagalo za učenje modernih romanskih jezikov. To utemeljitev smo čuli povsod, resnica pa je taka, da učni načrt določa francoščino že v prvem razredu, latinščino kot pomagalo pa šde r petem. To je, kakor bi lestev pristavljali, ko smo črešnje že obrali. Enako prazna je tista o strogi življenjski potrebi raznih drugih jezikov. Ni verjetno, da bi dijak, ki se jezikov težko uči, bil prepričan o potrebi tujih jezikov, ko ve, da njegov profesor zgodovine ne zna nemško, da njegov profesor slovenščine ne zna francosko, da njegov oče, ki je višja svetnik na tem in tem uradu tudi ne zna obeh teh jezikov. Kaj bi še bilo, ko bi zvedel, da celo ta in oni predsednik vlade ne zna vseh ti.*-ti hjezikov, ki se jih gimnazijec uči leta in leta in bi jih moral znati. Kje je tedaj ona, toliko naglašana potreba tujih jezikov? Kaj neki rabi tuje jezike n. pr. «reški načelnik v Doljnji Tuzli, čemu neki bodo davčnemu upravitelju v Kozjem? Taka strahovita važnost se daje tujim jezikom, pa se nihče ne zaveda, da s tem na lastne stroške in z lastnim trudom «ami ukvarjamo predpogoje za širši kulturni prostor tujcev, ki iz tega izvajajo prav opa sne zaključke. V obveznem učnem načrtu bi lahko zadostoval en sam tuj jezik. Seveda pa bi moral srednješolec dobiti priliko, da se neobvezno uči poleg tega še raznih drugih jezikov. Na humanističnih gimnazijah bi si moral vsakdo izbrati ene-izmed tujih jezikov, dočim bi bili na realnih to le prosti predmeti. Uspehi bi bili v vsakem primeru dosti boljši, kajti jezikovno nenadarjeni so profesorjem in součencem samo ovira pri učenju. Ko smo že pri učenju jezikov, ne smemo mimo slovenščine in srbohrvaščine. Če pomislimo, da slednje dijak po osmih letih ne zna tako gladko, kakor jo zna vojak, k: je osem mescev služil kje na jugu, potem je to gotovo huda obsodba učne metode in načina učenja. Toda to je dejstvo, ki se mu ne da oporekati Kar se slovenščine tiče, je splošna sodba roditeljev, da se * njo uganja uprav nekak pretiran kult Ni nobenega dvoma, da mora profesor zahtevati brezhibno znanje rodnega jezika v govoru m pisavi Kdor tega ni zmožen, mu pač ni pomoči. Dejstvo pa je zopet, da se na govorico ne polaga prav nikakršna pažnja in da naša šolska mladež za-pada vplivu onega narečja, ki je ravno najslabše in je skoro žargon. Sola v tem pogledu stori premalo, da. skoro nič. Samo poslušajte, kako govore naši sedmošolci. osmošolci in celo akademiki 1 Slične malomarnosti ni v nobenemu drugemu narodu. V tem pogledu bi bil kult naravnost pre-potreben. Nepotreben pa je v pogledu učenja našega slovstva. Vsa čast očetu Marku Pohlinu, tako zaslužen pa le ni, da bi moral dijak vedeti o njem vse letnice. Pade. kdor ne ve, kdaj je bil ta rojen, dasi letnico ve samo eksaminator, ostalim članom komisije je Pohlin deveta briga. Delajo resne obraze, nekateri cek> ogorčene, vedo pa — s izaslanikotn prosvetnega ministrstva vred — o Pohlinu daleko manj nego maturant O ostalih predmetih n!, «da bi Izgubljali besede. Kdor ne more uspevati niti pri sedanji ločitvi na realne in humanistične šole, ta je dUbo izbral in naj ne dolži nikogar, marveč naj si čimprej prebere, ali pa je nesposoben za učenje tn naj tudi ne dolži nikogar. Ko se odstrani nesmiselno poliglotwtvo, bodo učni uspehi na naših srednjih šotah takoj boljši, prihajal pa bo x njih na visoke šole gotovo tudi boljši material in vseučiliški profesorji morda ne bodo več tožili nad nezadostno spremo svojih poslušalcev. Naie Šolstvo je zamotan problem, U ga ni mogoče opisati v enem članku. Vsi vemo, da so šole prenatrpane in da profesorji ne morejo uspešno delovati v trušču in gnječi 60 učencev ▼ razredu. Toda to je popolnoma drug problem, ki bi bilo treba posvetiti vanj Kaj naj tožimo nad p»-c V letu 1934. so pobočja Zlatibora oživela. Povsod je odmevalo stotero veselih glasov mladine, ki je prišla še celo iz naših krajev, da položi svoje jadralne Izpite. Z velikim začudenjem so gledali kmetje iz okolice te mlade ljudi, ki so ves dan vlačili njim neznane ptice lz lesa m platna na hrib, odkoder so se potem lahno šumeč spuščali v dolino. Od ranega jutra pa do mraka so neumorno opravljali svoje delo, ne da bi pri tem občutili le za trenutek utrujenost ali vročino poletnega sonca. Ves dan so švigali brezmotorni aeroplani raz. mnogoštevilna pobočja, vodile so jih mlade, toda izkušene jadralske roke. Pod vznožjem je stal star. na pol raztrgan vojaški šotor, ki ga je jadralcem posodilo letalsko poveljstvo. Tu je bila obenem * spalnica in jedilnica. Vendar so se mladi jadralci v tem šotoru, pa sploh v jadralni šoli bolje počutili, kakor ne vem kje na Rivljeri, v najsijajnejšem hotelu. To je bil torej dom jadralcev! Vsaj tako so ga oni sami nazivali. To je bil torej jadralni »logor«, v katerem so se vzgajali pionirji jadralnega letalstva pri nas. Na pobudo pokojnega akademika živka Jozanova, ki je daroval svoje mlado življenje na oltar našega jadralnega letalstva, se je pred leti osnovala Akademska jadralna skupina, katere glavni cilj je bil, širiti idejo jadral-stva v naši domovini. S pomočjo izkušenj, ki jih je ta skupina dosegla v prejšnjih letih, je zdaj ustanovila lastno jadralno šolo in center na Zlatibora. Seveda se ji je stavljalo na pot mnogo ovir, vendar je z mladostno ambicioznostjo premagala in dosegla svoj cilj. Korak za korakom je osvajala nove vrste mladeničev, jim dala krila in dosegala ž njimi lepe uspehe. In ravno ti stari šotori, ki so se redno v vsakem dežju pretvorili v sita, predstavljajo temelj sedanji moderni jadralnoletalski šoli. Uspehi so postajah vedno znatnejši. Krila so z vsakim dnem rasla... Sredstva, s katerimi je sprva razpolagala jadralna šola, so bila dokaj znatna, v zadnjem času pa so še mnogo večja v primeri z sredstvi, ki so jih imele na razpolago jadralne šole v dravski banovini. Nedavno je tudi mene privedla pot v južne dele naše lepe Jugoslavije. Stal sem pred odločitvijo, kam naj najprej krenem. Pa mi je kaj kmalu šinila v glavo misel, da bi pogledal, kako je na Zlatibora. že sem sedel v starem avtobusu, ki je močno grmeč odbrzel po prašni in za želodec dokaj usodni cesti v Kraljeve Vode. Tu sem izstopil in se znašel v senci visokih jelk. Okrog mene polno zelenih gričev! Torej sem že na Zlatibora. Počasi sem se vzpenjal po vijugasti poti, ki drži na griček, kjer stoji siva stavba, a poleg nje velik hangar, popolnoma prazen. A kaj je to poleg hangarja? Tam stoji velik vojaški šotor, v katerem je delavnica. Tu popravljajo mladi jadralci svoja razbita letala. Stopim dalje in se znajdem na dvorišču šole, ki je bilo izredno čisto. Okrog mene so hiteli zaskrbljeni obrazi, kakor, da bi me sploh ne videli. Razočaran sem stal s prtljago v roki, ne da bi vedel, kod m kam. Upal sem, da mi bo vendar vsai pokazal kdo. kam naj se obrnem. Toda zaman. Končno sem se le ojunačil ln ogovoril prvega, ki je prišel mimo. »Prosim vas, bodite tako ljubeznivi ... »Oprostite, toda ne morem biti ljubez-njiv, kajti Imam opravek!« Obrnil mi je hrbet m že ga ni bilo nikjer več. Kaj hočem? Vzel sem svojo prtljago m odkrevsal dalje. Aha, tam le na tleh leži eden, ki prav gotovo nima drugega dela ko da se sonči. Tudi druga prošnja je bila odbita! »Dovolite, da nadaljuljem z učenjem aerodinamike, gospod«, se je odrezal m se spet poglobil v študij. Tu že ne bo nič, sem si mislil, preveč pridno delajo! Konec koncev sem se res že vsega naveličal. Vstopu sem v zgradbo, kjer sem v svoje veliko veselje našel gospoda upravnika Milina, ki je bil — hvala bogu že bolj navdušen za razgovor. Lansko leto, je začelo agresivno delovanje Akademskega Aerokluba, je dejal g. Milin. Sele lani smo prav spoznali, kako in na kakšen način je treba delati, da se doseže popoln uspeh. Postavili smo veliko stavbo, kjer imamo pisarne ln stanovanja za jadralce. Poleg nje smo, kakor Vidite, postavili lep hangar, ki ima prostora za kakih 20 letal. Solo smo opremili z dobrim letečim parkom in Sele tedaj smo s VM> vnemo zagrabili za delo. To je bilo prvo leto, ki je pričelo z resnim delom. Rezultati so bili zelo zadovoljivi. Konec 1938 je naša šola izučila nekaj nad 100 novih jadralnih pilotov. Lani je šola pričela z vestnimi pripravami že 15. junija. Sestavili smo za to sezono poseben program, razdeljen v dva dela, v praktično in teoretično šolanje. Tako smo zbrali vse, kar smo upali, da se bo v tem letu dalo izvesti. S kakšnim letečim parkom pa razpolagate? — sem vprašal. — Z razmeroma dobrim, dragi gospod, vendar bi ga morali za naše potrebe še izpopolniti. Imamo 11 šolskih letal tipa »Zögling 35« in »Vro-nà«; 6 prehodnih tipa »Salamander«, 2 prehodni tipa »Musa Kesedžija« in 3 visoko-zraožna letala tipa »Granau Baby Il.a« ter »Komar - bis«. (Tako so založeni na Zlatiboru z razmeroma lepim številom le>-tal, medtem ko so naše filoke izšolale enako število j'udraleev s skupno 5 šolskimi in 3 prehodnimi letali!!) — Kako pa vaši učitelji jadralnega letenja? — O, naš učiteljski zbor je odličen, še prav posebno oni zaslužijo pohvale za uspehe, ki jih doseza jadralna šo!a na Zlatibora. Vsi so položili diplomske izpite za jadralne učitelje v Vršcu Ves dan presede na terenu, kjer uče in koristijo s svojimi izkušnjami mlade jadralce. V dobrih dveh mesecih so ti učitelji izučili 61 A, 56 E in 3 C prilotov. (Bloke pa z dve tretjini manjšim letečim parkom — 67 A, 42 B, 35 C, 31 uradnih C in 8 pogojev za srebrni C izpit!) Kakor sem žs deja.l. je nadaljeval g. Milin, se imamo zahvaliti za ogromni uspeh naše jadralne šole predvsem letečemu parku, pa tudi učiteljem in učencem, ki so s svojim razumevanjem in diseipli-nosjo pripomogli do točne izvršitve, začrtanih programov. — Kako pa teče življenje v tej jadralni šoli ? sem silil v g. Milina, ki mi je rado-voljno odgovarjal na vprašanja. — Vstajanje je navadno ob 5. Nato se vsi tečajniki odpravijo k umivanju. Ko so s tem gotovi, skličem vsako jutro zbor, na katerem določimo dežurne jadralce, v vsaki skupini. Sledi dvig državne trobojnice, kar pomeni, da je prišel nov dan dela za naše jadralce. Ko se konča ta počastitev, je skupni zajtrk, nato se jadralci v majhnih skupinah s svojimi letali podvizajo na teren. Tu se začne zanje najlepši čas vsakega dneva. Kosilo je ob 12. človek se pri tem nehote spomni na vojake, kajti tudi jadralci stoje v vrstah pred kotli in čakajo, kdaj jim bodo kuharji napolnili por-clje. Po kosilu je obvezni odmor do 3., ko odidejo spet na teren. Tu je na programu teoretičen del jadralnega šolanja, ki traja dnevno po 1 uro. Po končani uri preidejo jadralci spet na letenje, ki se konča ob 7. Vrnejo se domov, kjer sledi spet umivanje, nato snamejo državno zastavo ter s tem zaključijo delavni dan. Po večerji imajo jadralci dovoljenje, da gredo do pol 10. v mesto. Točno ob pol 10. so vsi spet v centra, da bi z zadostnim spanjem pridobili novih moči za naslednji dan. S tem som zaključil razgovor z g. Mi-linom, ki ml je ljubeznivo pojasnil vse, kar sem ga izpraševal. Odšel sem z Zlatibora navdušen, a vendar sem pomislil na naše uboge Bloke, ki s tako majhnimi sredstvi žilavo konkurirajo in često še nadkriljujejo jadralne šole, ki so za skoraj 100% bolje situirane. Upam, odnosno sem prepričan, da bodo tudi letos Bloke ponovno pokazale, da so take, da zmorejo skoraj iz nič napraviti mnogo! J. C. O luni — Očka, zakaj pa je luna vedno tako bleda? — Ker se nikoli pošteno ne naspi! O ženskah — AH veš, zakaj ženske same ne smejo hoditi v gostilne? — Ne! — Ker bi morale same plačati račun! Hvaležen mož. — Možiček, če bi me kdo ugrabil, ali M razpisal nagrado? — Prav rad, draga ženita, prav rad. Ponedeljek, 17. m. 1940. Original siabo č Star strokovnjak nam pripovoduje o vsiaeia, spoštovanja vrednem poslanstvu, ki ga v krimmai'istüci vrii zvesti ^varis-pes Umor in vlom Kriminalna kronika v naši ožji domov ni v zadnjih letih ne kaže nobenega koraka k izboljšanju razmer, temveč b.remo dan za dnem v dnevnih listih poročila o nai-ostuelnejših zločinih. V premnogih or me-rih iz zadnje dobe ie mc.rai tu d. vsak laik iz vrst najširše, a. osebno zaiteresiranega cbi'.nstva priti do nujnega vpraša eia. za-ka., ni mogoče zajeziti, piep.ečiti in docela onemogočiti takih zločinstev. kakršna moram. • ' sramoto našega civil.z ranega in toli.L kulturno p oudarianega narodnega občestva prenašati v dobi največjega in vse tranrkega napredka v sodobnem svetu in življenju. V izsledovanju in zas'cdcvanju težkih zločincev, kakišni se pojavljajo v naši sredin: v zadnjem času vedno boli pogosto, pogrešamo predvsem pom či dobro in vzorno zdresiranih policijskih p:ov. kakršnih se z največjim pridom in koritio poslužujejo pol ci i e drugh napre "n h držav, tako na pr. francoska, nemška, am r:'ška. o čemer nam nudi strokovna kriminalna literatura dan za dnem najzgovornejše praktične primere Zdi se mi p imerno, da kot star praktik na tem podrcčiu obudim nekaj svojih ^nominov in morda v tei smeri ponud'm A romen nasvet, kako bi veljalo pri nas naiti pravi pripomoček za čim uspešnejše pobijanje zločnstva v blagor in varnost živlienja in imetja vsega prebivalstva ter v korist obče javne varnosti v naših krajih. Nekoč v pozni noči je b.i najden starejši mož na samotnem kraai vu cesti, v veliki mlak. *.rvi. nezavesten. Vsi znak. so kazai:. da .ie bii napaden, pobit z nekim ostrim orožjem in oropan. Po kraJc. m ogledu na kraju zločina sem da:. tvojemu psu — na podiagi die u e — zm.k. na, išče v bližnji okolici premete ki bi mogli biti v zvezi s sledjj romarja ali oropanca. Po kratkem skanju ie skočil pes čez ograjo v bližnji vinograd, od koder mi ie kmalu prinesel sprednji de, citrine zkmlienega noža, zakopanega v zemlja. Nato se ie pes vrnil v vinograd in po kratkem i kaniu ie položil predme še drugi del noža z ročajem. Odpravil sem se z orožnik v bližnjo vas, kjer smo v eni uri uso ovili. da ie bil nož lastnina neke a tamkajšnjega gostilničarja in da mu je bil pre šnji več .r ukraden. Na podlagi nadaljnjega zasliševanja so orožn k roparskega napadalca še istega dne izsledili in prijeli. Naj navedem drug primer: V reki večji goriški vasi so ponoči neznani tatov' vlomili v obč;nsko blagajno. Takoi po odkritju zločina so orožniki zavarova'i vsak dostop v obč nsko pisarno in njeno okolco. mene pa so telefonano poklicali k sodelovanju pri preiskavi. S psom sva b:la kmalu na kraju zlečina Prvo sled ie zagrabil že v nekai tr~->utk:h in nas novedel v stanovanje občinskega tajnika. Čeprav JUB : r : r . Težka je dresura psa, a uspehi truda prinašajo bogate plodove Volčjak v službi pravice V začetku leta 1914. sem na Primorskem zdresiral psa voičjaka za poLcijsko službo tako dobro in zanesljivo, da mi je takratno ministrstvo za deželno brambo po dvomesečni praktični preizkušnji s strani strokovnjakov izdalo svoj uradni nalog, naj izvršujem s svojim psom policijsko izsle-dovalno službo kar v treh političnih in ^.odnih okrajih. To moje takratno sdužbeno mesto je ministrstvo imenovalo kot posebno uradno »postajo policijskih psov«. Okrajni glavarii so v tesnem sodelovanju in soglasju z okrajnimi sodišči in orožn-škimi postajami, ki so vsa dobila zadevna obvezna navodila za vsak primer zločin-stva na svojem področju, takoi odredili, naj me v primeru slehernega večjega zločina ko storilcev ni mogoče t-.koj izslediti, nemudoma pokličejo in nai se krai zlečina z vso v poštev prihajajočo okolico brez odlašanja popolnoma cernirà ozirema v pravem pomenu besede hermetrčno zapre. Prav nihče ni smel imeti dos'opa na krai zločinskega dejanja, dokler nisem prispel tja jaz-s svojim psom. poklican po naikrai-ši in najhitrejši poti. brzojavno aLi telefonano. Jasno Pa je. da sem bil v takih primerih pooblaščen in uradno obvezan, da se po-služim tudi sam s svoie strani najhitrejšega prevoznega sredstva, kakor ie to avtomobil. brzovlak itd., brez ozira na višino stroškov, ki so šli v celoti na račun države. Priznati morem in rrv-ram d^> s-m na=to- pil s svojim štirnožnim p1"7'' "teliem in sodelavcem neštetokrat v zelo ' očliivih in zapletenih primerih. na le redko kdai se je zgodilo, da sva odšla brez zaželene "a in pravega uspeha. zakai moi pes. ki ie b;l res dobro in sistematično zdres'ran ni nikdar odpovedal če le ni b'1 prostor, kjer se je zločin dosodil po tn i iih n°ookl'can:h ali tudi uradno pozvan'h osebah oreveč razhojen m p-emand an. Skorai vedno z malenkostn'mi izjemami je moj pes. če že ne drugega. vsai odkril in na'a^al tečno smer zločincev oziroma o=;eb ki s^ se mu-d:!e na kritičnem mestu v zar'n'ih 24 urah Razumljivo ie. da ie ne« sledil vsako no-same^no sle'l oo~ebej kolikor so to d^-pi-ščale splošne torensVe. vremenske in drti^e rasiere in oko^'-i-e Točno s'pd ie dr*a1 pes m^r^ikate ' -at tudi no več kilometrov v oddaljenost in ie d^t^-rat prin"vmo',el s svoj'm fìn'm. tenkočutnim in občr+1jiv'm nos-m varnostnim organom do po-")1'"'^ uspeha V dok!,7 t~h trditev si do,To!inin*» navesti p^k.ni Vonkrebrh orm°nv v ka+er'h so bi1'" ?'r;?'*>c5 7 odVči« n-rrrVMi m^e^a poT'efi«ko cfr-r-V^Trno i-vžb^e^a TV"> Ì7-d^-wn' ir« tv-ì-cH kn*- V s-> » ne bilo zgodlo Mar?'kak težak zločin bi ostai rrni ga asa n^raziasnjen in zločinec neodkrit. Ostuden zločin je bil tajnik na vsej zadavi nedolžen, je pes s tem vendar izpričal iziedno občutljivost in točnost svojega nosu. k.r se ie tajnik prejšnji večer mudil do 3. ure v občinski pisarni. Vrnili srno se na izhodišče zločina, kjer je pes kmalu poprijel drugo sled in nas vodil na dvorišče nekega kliu-čavničarja. ki ga pa ni bilo doma. Treba se je bilo spet vrniti v občinsko pisarno in pes je krenil po tretji sledi do kaka 2 kilometra oddaljene hiše. Ko smo odprl: hišna vrata, nas je pes brez obotaviiania odločno vodil v sobico do pa tr lie. na kateri je spal mlajši moški. Bil ie to n~vi železniški delavec ki sc, ca c-r žn;ki i ' i ostro prije!i. Fant se je pričal lov ti v besedah in izgovorih, nikakor pa ni moCTel verjetno oprav'è'ti zakai ni še1 to iu r~ na svoje redno delo na želrzn'c' 5= n v n: j mogel dokazati svoi alib za pr teklo noč Orožniki so vzeli fanta s seboj in vrnil: smo se na krai vloma. Sluti > s .m. da ie moral fant imeti še kakega pol .a *sča. ker pai njem doma nismo našli vi m i kesa plena iz pretek e n~č:. Pes je res po kratkem obvohavanju *.>lce popr jel še nov", četrto sled in nas v ostr m o sp š 1 rn tempu odvede! v:č k'"lometrcv izvn vasi do neke htše. v k it eri i u eb'va1 člo vek, ki je bil tatvini n drugim čin 1 vem močno podvržen. Možaka n; b:l-; d rw Orožn ki so pripravili v vsv oko'iri več zased in razširili prei^^av • v vse sm^ri Njihov trud je b'1 kmal" kron-cm 7 u~ne hnra. Prijeli so takrat ods->tnerto kMu^^v-nič?rja. mladega že'e n"ke"a d liv^a ;n izginu'ega tat:n-ke«a o^m'rr^ v ?n n o temei'ito izvMen? rs •e'^'-ai'' p->d tež žiln h okol?ščin tud! pri na'i de ?<* vi tr je i izvršil1* vom \7 r\ ?'VfVn V1--"' no. Torej se ie tudi v tem ^r'meru moi oolic? .isJk' pes izvrr+n"1 i? kazal. jo na mestu usmrtil, ne da bi ga bil kdo videl ali slišal. Kivavo dejanje ie izvrš.l v plitvi dolinici sredi gozdiča, na samoti, daleč od ljudi. Predsednik sodne preiskovalne komisije mi je izrazil svoje orepr.čdnje. da bj moj pes. čigai velika iposubnosi mu je b.la dobro znana že iz nekaterih prejšnjih kriminalnih primerov, nedvomno odkril sled za prav m zločincem. Pes ie po kratkem obvcha.anju ožje okolice trupla zagrabil Sied in jo energično ubrai po nji Cez kake pol ure je našei v visoki travi močno okajeno pipo, kateri pa navzoči vaščani. ki so jih orožniki pokl.cali v pomoč k preiskavi, niso popisovali nobenega posebnega pomena, ker so jo spoznali za last svaka umorjene, brata njenega moža. Ker ie bila ta družina zelo premožna in ugledna, cčividno ni moglo biti nobenega sumn -čenja v tej srneri Preiskovalni sednik pa vendarle ni hotei nasesti ljudskemu mnenju, temveč se je odpravil z neka; orožniki na umorjenke dóm Tam je mati njenega meža po kratkem zasl š vanju priznala, da se ie pokojna snaha večkrat pritoževala pri njej da jo možev brat neprestano zasleduje in nadleguje Večkrat je b'1 tako nasilen, da se mu ie m^ada žena iztrgala le z največjim r>aoor<~m vseh svojih sil. Tašča pa ie iz strahu ored javnim škandalom in pred lastnim sinrm č:-gar zvesto ženo je njegov lastni rodm brat tako vztrajno zalezoval, svoj' ubogi snahi ostro prepovedala, da bi o tem komurkoli oripovedeva'a. na'mani Pa seveda svoiemu možu. Zagotovila pa ii ie. da b--> sv^ffa drugega sina pokarala in ukrotila, da ii bo odslej dal mir. Na podlagi teh ugotovitev je bil s pomočjo mojega osa tudi ta gnusni umor z lahkoto pojasnjen in morilec žene lastnega brata je pr.znal svoj zločin ter prejel zanj zasluženo kazen. človek in pes Podobnih kxiiróualn h prim.rov .-an .mei v svoji aIuždi se mnogo. Priznati moram, da jüi neka) meu nj-mi nistm mogel pojasniti, zakaj od poiic.j^kega p.a, pa Laj je še taiiü oobro izučen in zcLesiran. tudi ne moremo zahtevati p. a v vsega, sai to še pri mnogo .nteligen.ncj. emu človeku marsikdaj ni m^ržno. Z.vai ludi n: \s mogočna. Znano je. da dela pe* piedv^em le s spojim vohom in sieujo; uspeh te^a oa zav.s. vedno od vremena, terena, os.be. časovnega razdobja med stor i enim zločinom in zasledovanjem ter še od neštetih drugih okoliščin. Jasno pa je, da inteligenca osa in finesa njegovega voha nista postranskega pomena. Nekaj pa naj ob tej priliki poudarim: Usposobljenost in zmožnost psi je odvisna v prvi vrst od kvalifikacije njegove Ta dreserja Za d esuro nikako: n: sposoben vsak človek, zlast na ni-o za to poklicani nevrasteniki in okJioiki. Pes ljudi te \TSte ne more vzljubiti n iih tud zelo nerad uboga. Policijski pe^ tudi ne trpi menjavanja svojih go P'dariev ali oseb. ki mu velevajo ali se ga po lužujej-> pri preiskovanju zločinov Navže se pes z vso zvestobo in z vsem svojim' vrlinami in zmožnostmi le na enega, stalnega gosTX>darja. ki pa mora kaza*i do osa vedno kar najizdatnejšo porcijo humanosti in umerjenega temperamenta. Zato tudi ni tako lahko govoriti o nastavljanju policii-sk h psov brez strokovno izvežbanih. temu namenu in poslanstvu res od^o ar'aj čih in dorasl h dreserjev oziroma vrdn kov: še tako razumen in bi?t^r ool'c'js'ci Pot; se namreč v nepravih rokah prei pokvari kakor pa izpopoV * er ie končno navadno vreden še mani k ' o*- kak oo'ov ča^sk' n°s ali pocestni cucek iz zavogalneea legla slovitih »štrasenpotpuiiiev«. T. K. Nič manj zanimiv n? bil na -ledili primer: Nekega dne dobim m dom ninno orožni ' o obvestilo o ? ago .letnem imoru in obenem ponv, nai se nemudema oripeM'-m na krai zlečina s svojim osom. ki ie tfk- at že užival zarrd' svpie dovrš ne dre-i're in izredn'h s.nosobnosii splošen sloves Razumi j vo je. da nisva iz°ubrala dragocenega časa. temveč s^/a s*aTa nrav kma'u pred sodno preiskovalno komi «i io v mnihn^m gozdiču blizu znane primor ke va a. Na mahorntih tleh je ležala mrtva, s strahovito prerezanim \T3tom lena. m^^a ženska. s+ara kakih 18 let 2e v zrč"tku r>re-tskave s^no dodali da je nesreč^Va ž^n-1 uglednega mlajšega p^estnika iz vasi :n da jo ie neznani morite«" nr^d ir- ^or.^m krvav;m zločinom tudi zVr^b'1 O^ivi^no ie zl^či^er sHit'l da Sn bo žen^k"1 za gnusno n»«!!ie k' en 1° zvr^a1! nnd "io nudila in ji je, hote?1 r^krti svoi podli zločin, z ostrim n-ežem ® riv.em. kakršen se rabi za obrezovanje trte. prerezati vrat in Vedno na novo se pojavljajo ljudje, ki skušajo po krajevnih in rodbinskih imenih dokazovati drugačno narodno poreklo tistega kraja ali človeka. Med Nemci je slovanski priimek po večini res dokaz, da so njega nosilec ali njegovi predniki slovanske krvi, pri nas pa je tuji priimek le prav redko znamenje tujega izvora. Državna uprava, ki je v krstnih maticah, urbarjih, pogodbah, zapisih hi drugih javnih listinah dajala ljudem priimke, da so se ločili drug od drugega, nikoli ni bila v naših i-o-kah, zato upravnim potom pri nas niti en Nemec ni dobil slovenskega imena. Ko smo dobili upravo v roke, so bili priimki že davno določeni in naša uprava in zakonodaja nista nikoli pokazali dovolj razumevanja, da bi vsaj slovenskim priimkom dali slovensko obliko. Toda se med nami še vedno kretajo ljudje, ki imajo lepa domača imena, a jih spakujejo v tujem pravopisu. Pokojna avstro-ogrska monarhija je bila znamenita kovačnica za predelavanje slovanskih Imen vMšmško obliko in zlasti med Slovenci se nismo mogli ubraniti nje pritiska v tem pogledu. Cas bi bil, da naši ljudje očistijo svoje priimke tuje navlako, ki je vkljub vsemu še vedno znamenje naše. stoletne podrejenosti. Značilno pa je. da se mnogi naši ljudje ozkosrčno oklepajo ravno takih posebnosti v svojih imenih, ki jim jih je obesila tuja nevednost ali zlohotna oblastnost. Največji delež tujih priimkov med našim ljudstvom gre na račuu posla in poklica, ki ga je izvrševal kateri izmed prednikov naših sodobnikov: šuštar, žnidar, Zo-tlar, Pintar, Bognar, Tlšler. Cin-perman, Draksler, Jager. Kramer. Stamcar, Mež-nar, Brajer, Glažar itd Kdor je prišel pred strogo oblast, je povedal svoje krstno Ime ter svoj poklic in ofclaFt je ta poklic ove-kovečila kot priimek. Seveda ga je napisala v r.eivški obliki: Schuster. Schneider. Sattler. Binder, Wagner, Tischler. Zimmermann, itd. To je bi'o tem lažje, ker so se no tujem vplivu tudi n^Si ljudle navzeli tujega izrazoslovja in je bi1 a večina obrti znana med inmi samo nod nemškimi nazivi. Trko je slovenski preprosti človek rr'še! do nem^-ega pr-'r-'*a Njegovi no-tcrrci ki so si no vzflr 'v drugih *v-tro-«Prov priVZf'i lrr>" flr.iro — )Č. ìf-'fi ali kod? Gomilarju, nakar izprememba postane takoj jasna. Hochmüller pa je nelogična po-pačenka, kajti mlini naravno niso visoki, marveč leže navadno v globelih. Modrinji vasi so po nemško rekli Möderndorf, zato so bili oni priseljenci, ki so priSli v pest nemškim pisarjem Möderndorferji. kdor pa ni imel te nesreče, je ostal Modrinjak. V zapadnem delu celjskega področja se nahaja ime Ofentavšek Da na kratko povemo: To so prišleki iz Labotske doline — Lavanttal. V narečju se ta dolina imenuje Lofental. Lofentalšek je v teku razvoja izgubil začetni »1«, končni bllabialni 1 pa je po pravilih naše Izgovarjave prešel v sv« in izcimil se je Ofentavšek Felaherji so čistokrvni Slovenci, priseljenci iz Bele. ki jo je nemški šribar — tudi priimek šri-bar spada v to vrsto in razodeva poklic -i poznal le pod imenom Fellach. Petovaiji i so prišleci iz Ptuja. Steinerji so Kamniča-ni, Tolminarji in Polajnarji pa vkljub tuji okvari dokazujejo slovensko poreklo iz i'oimina in Poljan Medicem in Breznäiom, priseljenim na Kočevsko, so Izpr&mtu. i priimek v Höaigmann in Pirker. Mnogo naših Pogorelcev je dobilo prevedeni priimek B«.iiiutsULtter. i-ungaržek ali t-un-gartnik je bil kmet, Iti se je naselil na upusčfciiem pucgartu — Baumgarten — ali pa je bil doma iz kraja Pungarta, kakrš.iih je na Slovenskem dovolj. Na Trnovskem pristanu v Ljubljani stoji hiša, ki jo je zgradil neki Spinner. Trnovcl pa ji pravijo Pajkova hiša, kar je znamenje, da se je prvotni lastnik pisal Pajk in da si je ime šele kasneje prevedel v nemščino. Vsak priseljenec iz češke je v tistih časih samo po sebi dobil priimek Böhm. Na Kranjskem imamo na videz čisto nemške priimke, ki pa ne vzdrže podrobnejše preiskave. Vomberger in štember-ger kričita po nemštvu, Ošlakar diši po njem — toda resnica je ravno nasprotna. Pri Smledniku je vasica, ki ji ljudstvo pravi 6t. Omprga. dasi se s nrižnice n >jno in neumestno priporoča kot edino pravo ime Sv. Valburga. Sosedje so izseljence iz št. Omprge imenovali Omprgarje, učeni, toda vkljub vsemu nevedni pisarji so ime približali nemški cbliki in ovekovečilf Vombergerja. Do pičice enak je primer štemibergerjev. Izhajajo namreč iz trebanjske vasi štamprke. Prof. Kos pravi, da je ta beseda nastnla iz nc:vüke Steinbruck. étamprkar'ie so petera pisarii napravili za étembcrgerje. ker jim ili bil znan pravi izvor priimka. V prejšnjih časih so pobirali posebno davčno uokiar'o — Aufschlag — na ta način, da se je pobirajoča komisija vsako leto ustavila pri določeni hiši. kamor so davčni obvezanci morali prihajati da urede zadevo. Hiša jc dobila ime Ošlakar. Znano je tudi, da se je goriški priimek Obr-'mk zaradi napačnega zapisa oblike v narečju >Obard'k« skazil v Oberdank. Tudi s krstnimi imeni, v ko'ikcr so postala priimki, je ponemčujoča oblast ravnala enako. Balant. tipična sloven-ka oblika za Valentina, je v zapiskih post-.l 'Val-land, Silvester, — kratica je Vcster, — na Wester. Bošte — Waschte. Gašper — Kaspar. Mohor, — ob naslovitvi na lmdsko iz-reko Mohar. pa kar Mncher. Stara nemška krstna imena, ki so bila v prejšniih čnsih pri nas bolj v navadi kakor 0?hilt, Lambert. Rupert, Bernard so v svoii prvotni obliki Oswald, Bem^srdt nršemu človVu dala pečat, kakor bi bil nemškega porekla. S tem pa nikakor nočemo trditi, da med nami ni bilo priseljenega tujega živ-Ija in da se ta ne bi bil zlil z našim ljudstvom. Zgodovina nam priča o prejšnjih tujih naselitvah v naših krajih, toda od vseh teh se je do današnjega časa ohranilo le Kočevje, kjer je oblast namenoma gojila nemštvo. Ža naše kraje velja pravilo: mesta so ponemčevala, vjusì so poslo-venjevale. Vendar moramo ugotoviti, da smo trpeči in dajajoči del v nemško-s!o-venskih odnosih bili mi. Naša kri je v rekah tekla v nemško morje, odtam pa nam je pritekala v silno tankih curkih. Obilica nemških imen med nami je pripisati dejstvu oblasti, ki do najnovejšega časa ni bila v naših rokah Delovala je hote ali nehote ponemčujoče. A. 2. Ribniška j m".rš'či Pi^tr r 'M $ čimer ie ; (iv'l-iol; r^hll dor-oč jrv—V f>tj c^^va ie *t k' nhr""''" r.o-iv: T i-'"'' ry: T^r-. -> pr^'l t"1"' ' —' -- —v n'V'*"ije, Mü'l^rje J T" '-t 'o r.-"' -1 v lt,— 1 — : -'v T n , ' ' - - T* 1 1 * ^ — * «■^VT"-« 'f ' ttr v » , f - --<1 I -rt. i ,1 Ni.tr ' - i '' - ' ' ' ' • • j-lo p" i • . K ' £>c . c . telli r ■ ;.vsko, so mu i • novi do-mačiji Kranjec, obli st p^ ga je poznala kot Kiv'n;:-r'.'t. Pves ■ 1 '.■>.■<:-(■ iz . k j •• Ul na lii-vetr pi i ek i.rčki. v r iih ki roli pa go. jc- ne: ka ur i r-va krstila "a Ari.arjc, ker so Finiti rek i i /..rch. ?Tož, ki se je iz Kamne go-/iòé pr< ;' i) v Krani. je bil v uredne zr ^i ke vr.cčr-n kot Stcin-bichler; ker pa niti s?m ni znal izgovoriti svojega priimka, niti tfga ni mo ria njegova okolica je nastrd zakadi te zadrege nov priimek v ßtempihar Fr et ki Se je iz škof jelc-škega Puštala prif, -nil nekam v Kamnik, je cdslpj nosil ime Bur^stallei in se ga ni nikoli mogel r. Siti. Nasilno ponemčevan je naSih priimkov je cvelo zlesti na Koroškem. V spisu naročnikov Mohorjeve družbe je mnogo Klec-weinov in Hebe'nov Človek bi misMl. da so to prava in pri si na nemška imena, toda pregled krstnih knjig roznrši vsak dvom, kajti razvoj priimka drži v neprekinjeni vrsti naravnost do lepega slovenskega imena H'ebanja. Enak nrimer le Hochmül-i ler. Bolj nemško zvenečega priimka menda n1 toda ve* fi je tre*« da sr roietnl i hižt slovenskih Hochmüllerjev pravi pri I Stari Jergec in pa pokojni Martinovec. čeravno skoraj soseda, se nista mogla. Martinovec je bil kovač in domači živino-zdravnik, absoivent nekdanje Blehveissove podkovske šole v Ljubljani, kar ni bilo kar tako. Jergec pa je bil priznan obrtnik in lastnik elektrarne, ki ce pa tudi ni dal vsakomur pod noge. Oho, aha, za dva krajcarja ga je bilo jako malo, pa prrrav go-tovu, na. na, hargothimels-akrament, pa toku tüd' je ln n'č d'rrrgač! Nekega večera trčita skupaj v ribniškem xparlamjant'« tam, kjer se jih je toliko pogruntalo. Martinovec jc že sedel na svojem vogalu ob peči, ko stopi v sobo Jergec. Rajni Johan, k« lih -e imel tudi za ušesi in je dobro vedel, kako sta si možakarja dobra na koncu cčesa, je povabil Jergca, •'a prisede. Bilo je prostora le še poleg Marti'ìovca. Jergec ga ošvigne z očmi: »Jest, dob' sedu poh toega šemeščeta, n?.a, oho, aha. tistu pa ne tistu! Tüd' b' raj' pred peklom dr'jake rajtou, ku tu aha, n^>a..in se vsede k mizi v nasprotnem '-"tu s"! *> T'i nič pomffalo, ogenj je bil T:e r" "en Od peči ie zahreščal Mar-ti"- -ee tK^u pa ie dobiu uogu na kre-dit. ai' ir?t šemešče, al' ti, k' prauš, de s' f b "—nt?« f-": 1 če s* ga duhu na kredit, kaj pa t--'M v^e vk'p tu, ti 1o imaš vse^lih pre-■•'-'-m "ico namreč), de b' jest kedej pi'i o'.e-in'it v..^ f-r,,,-^ g« nl*e. tvula je taku--- '—i "^rfimvec z roko po tleh, ■»v i, mjan', de jo imaš samu še ta- t—r,r pVočil v sredo sobe: T" ' ''<- <■' s" h'!»g 7 ni»rmol nr^Hhou. har-rt.pt rti,t VSrt ,-k'n tu, Mmrlsakra, na, na, t,,-** Ho nj, r)o]ei pod podom, de nezaj nv.-»« ha. ha. na n'č drrrfač. kaj, t -.v - v,-1 je ie Jergec iskal pomoči pri Jo-hp^u. jr^nry p« rtris"hen kakor le vedno bil: videm, jo imaš ti denes pr* «niobC"« f.Jrrffi^ nfon Iplrn* nomeni t^liV"» Vakor prrtTvp-ivtfvn. nr^neznaten. ne spadaš med b^^p p H navadne sloje, drži se v ozadju, pri tleh! R. P. ČUDNO VPRAŠANJE — Povejte mi odkrito, ali so vam bolj všeč one ženske, ki mnogo govore, ali one... « »Katere one?« V SOLI Učenka: »Ali je res. gospod profesor, da je bil vaš oče pastir?« Profesor: »Res Je! Zato pa tudi Jaz . zdaj goske pasem!« NE VEDNO Mira: »Ali je res. da tvoj mož jeclja?« Milena: »Res! Toda ne vedno, temveč samo, kadar govori.« Tllfl TEDNI — Kaj, že šest tednov nisi spregovoril z ženo? — Da, prijatelj, saj veš, da ni dostojno, človeku posegati v besedo. V SOLI eolski nadzornik: »Dragi otroci, stavil sem vam že lepo vrsto vprašanj, zdaj pa vam dovoljujem, da tudi vi meni stavite vprašanja. Jožek, kaj bi rad vprašal?« Jožek: »Kdaj pa odpotujete, gospod nadzornik?« i DOBER ODGOVOR I — Dovtip, ki ste mi ga povedali, gospod, j je star najmanj petdeset let. j — Vi imate pa res izvrsten spomin, go- ; spodična! filateli! a ZNAMKE V ZASEDENI POLJSKI Za zasedene pokrajine v Poljski so izdali Nemci posebne znamke, in sicer ao pretlsnil! %voje znamke z novo vrednostjo v groših in zlotih ter z novim nazivom ; -Deutsche Post Osten«. Izšle so nasled-j n^e vrednote: 6 gr. na svetlorjavi po 3 i pf., 8. gr. na sivi po 12 gr., na zeleni ■ po 6 pf., 16 gr. na rdeče oranžni po 8 pf., 20. gr. na čokoladni po 10 pf., 24 gr. na rožnati po 12 pf.. 30 gr na rjavo 1'lasti po 15 pf., 40 gr. na svetlo sinji po 20 pf., 50 gr. na uit ramar inski po 25 pf., 60 gr. na olivni po 30 pf.. 80 gr. na rdeče lilar sti po 40., 1 zlot na temno zeleni in črni po 50 pf. in 2 zL na rumeni in črni po 100 pf. PRVE ZNAMKE EVROPSKIH DRŽAV Zan'mivo je. koliko so vredne skupno prve znamke vseh evropskih držav. Teh znamk je 81 ln stanejo po Michelovem katalogu nerabljene 55 6.5 mark, ranjene pa 36.884 mark Najdražja med njimi je piva rumunska znamka po 27 paralov, ki je nerabljena vredna 30.000 mark. FALZIFIKAH Naa zbiralci se v zadnjem času pritožujejo, da prihaja v našo državo čedlalje več ponarejenih znamk, zlasti pa ponarejenih pretiskov. Naša vrhovna flatPestió-na Éii .anca naj bi se malo pobrigala da bi tudi mi čimprej dobili poseben zakon, ki bi kaznoval ponarejevalce znamk. Tak r.~k3n ma jo že skoraj vse evrcjsske d.tac v« in ni potrebno« da bi bili mi zadnji. / Prehrana — največji problem vojne Anglija je na velikopotezen način rešila vprašanje prehrane vojske ia zaleàjja med vojno V angleškem parlamentu se je nedavno raz.ua živahna debata, ko je vlada predlagala subvencije, ki naj bi pomagale ohraniti stalne cene živil. Takrat je bilo mnogo govo.a o miniati stvu za prehrano, ki predstavlja prav za prav velik državni monopol, nakupuje za iOO milijonov funtov hrane in jo prodaja za 50j miajonov funtov na ìfcto in s tem oskxbuje 45 milijonov prebivalcev Angleži, vajeni visokega življenjskega standarda, komoditete in svobodne izbire, so se sprva precej kritično zadržali nasproti racionalizaciji živilskega trga. Angleški poročevalski službi je pripadla važna naioga, da s pravilnim obveščanjem javnosti prepriča državljane o neizbežnosti izrednih ukrepov. Polago.na so si Angleži dali dopovedati, da je kontrola prehrane potrebna že zavoljo smotrnega načrta, ki j zacija se je izkazala kot zelo učinkovita. uvoznikom žita povsem onemogočeno normalno delo. A ko je v oktobru ..ačelo ministrstvo trgovske mornarice s sistematičnim delom, se je uvoz prehrane hitro izboljšal. Trgovska mornarica je uved-a sistem stroge štednje s tovornim prostorom, da je čim več mesta na razpolago za transport moštva, municije, vojne opreme in za uvoz surovin, ki so posebne industriji za oboroževanje in za izvozno trgovino. V enaki meri pa mora Anglija štediti tudi svoje rezerve v tujih devizah. Vrednost angleških tujih papirjev je bila na začetku vojne manjša kakor vrednost angleških tujih papirjev leta 1914 in s preprostim radlotelegrafskim nalogom je bilo vse meso, kar ga je bilo po morju na poli v Anglijo, pod kontrolo mi.nstrs<.va za prehrano. Mi istrstvo je takoj začelo pogajanja za velika rarečila mesa, masla in jajc z južne polovice zemeljske oble in poskrbelo, da se js prehod iz zasebne trgovine v menopohko izvršil brez neprijetnosti. Ang cži dandanes kupujejo uvoženo meso po isti ceni kakor pred vejno. Angleška vlada pa vsak teden doplača 320.000 funtov, da krije raz'iko v ceni mesa domačim pro izve dnikom, katerih izdelki so se podražili, čeprav se uvažajo ogromne količine musa, pa ga še vendar primanj- Anglija mogla prebresti težave, ki so se po.a.ile takoj pa vojni napovedi. V največji ttisKi pa so bili angleški farmerji, kar se tiče prehrane živine. Zdaj je poskrbljeno. da dobivajo po dve tretjini krme, ki so jo tr-šili v miru. Uvoz krme je v vojni povsem nemogoč, zato je angleška vlada izdala potrebne ukrepe, da se poveča domača proizvodnja. r—>—. ■ T»*1 ' wwnw > - o.«. Ministrstvo za prehrano je takoj na za- j kuje, da hi bilo mogoče stoodstotno kriti četku vojne p stalo edini kupec vseh glav- j velike potrebe vojrke in potrebe civilnega nih živilskih potrebščin, ki jih mora An- j prebivalstva. Fazen za svojo vojsko mora glija dobaviti iz inozemstva. Ta monopoli- ! Anglija v veliki meri skrbeti tudi za po- Angleške trgovske ladje peljejo živež v domovino ga terja narodna obramba. Prehrana angleškega naroda je v vojni edvisna v precejšnji meri od materiala, ki ga je treba dovažati po morju, in že zadnja svetovna vojna je Anglijo dodobra izučila, kakšne nep-ilike lahko nastanejo, če neke določene vrste živil ni mogoče o pravem času dobaviti. Kontrola prehrane je v Angliji v sedanji vojni že v nekaj mescih tako uspela, kakor je v svetovni vojni šele po treh letih. Kontrola in racionalizacija prehrane v vojni ni potrebna samo zato, da se vsem slojem naroda zagotovi potrebna količina živil, temveč tudi zato, da se razbremeni dovoz — v Angliji, da se predvsem razbremeni trgovska mornarica — in da se zmanjšajo potrebe po tujih devizah za nabavo hrane v inozemstvu. V mirnem času zavzemajo živila 45% angleškega uvoza. Vojna je trg. mornarico močno obremenila. Na začetku sovražnosti je tonaža uvoženega blaga znatno upadla, ker je bilo treba uvesti sistem konvojev, oborožiti trgovske ladje in ladje napotiti po določenih prav-cih. V teh razmerah je bilo angleškim Trgovci v New Yorku in Chicagu so začeli na debelo špekuahati s pšenico, sladkorjem in mastjo, ker so računali, da bodo cene takoj poskočile, kakor so na začetku vojne 1914. Nekatere države niso več hotele dajati blaga v funtih, ker so se bale, da bo vrednost angleškega denarja padla. S tem, da je vso kupno moč svojega naroda osredotočila v svojih rokah, pa je angleška vlada onemogočila špekulacije na svetovnem trgu. A ko je tako utrdila kupno moč angleškega funta, je obenem pridobila tudi zaupanje pri nevtralnih brodolastnikih, kar se tiče zakupa tujih ladij. Svojemu ministrstvu za prehrano je Anglija dolžna hvalo, da so cene na današnjem živilskem trgu na isti višini kakor pred petimi mesci. V Belgiji, ki je sicer nevtralna, a ni uvedla podobne kontrole, je cena uvožene pšenice dandanes dvakrat višja od cene pred vojno. Skoraj vsa tonaža svetovnega ladjevja, opremljenega s hladilnimi napravami, pluje pod angleško zastavo. Na začetku vojne je bil prostor teh pomorskih hladilnic stavljen na razpolago ministrstvu za prehrano treb-> francoske armade Tako je Anglija uspela, da tudi pred 11. marcem, ko so bile uvedene karte za meso, ni bilo navala na mesnice. Ministrstvo za prehrano kupuje in prodaja 85 odstotkov vseh uvoženih živil. Otalih 15 odstotkov — v njih je všteto tudi sadje — ie v rokah zasebne trgovine, a je vendar pod strogo kontrolo. Pravijo, da so bila vsa skladišča pšenice polna, ko se je vojna začela. Samo na ta način je Šef švicarskega političnega departemen-ta je dal zastopnikom tiska dne 3. marca tole izjavo: »Švica ne bo spremenila svoje zunanje politike. Nevtralnost je naš alfa in ornega. Niti prej niti zdaj, pa tudi ne poslej ne bomo vodili nobene osebne politike, temveč dosledno politiko zveznega sveta.« je pustila ob strani tudi sedanja vojna. Da bi sodelovala pri utrjevanju miru in pospeševala mednarodno sodelovanje, je Švica 16 marca 1Ü20. vstopila v Društvo narodov, ki ji je znova potrdilo garancije za njeno nevtralnost, potrjene že na dunajskem kongresu 1815 leta ;n obnovljene po členu 435 versailleskega miru. Z ion- Palača Zveze narodov v ženevi Najmodernejši silosi v Düsseldorfu Marsikdo si pod »politiko zveznega sveta« ne more predstavljati nikake izrazite linije, kakor si jo predstavljamo pri ostalih državah, ki inrniio oosebna zunania ministrstva. Sploh se nam vsiljuje vprašanje ali lahko sploh govorimo o švicarski zunanji politiki, ko zasledimo vsak dan v časopisju notice, v katerih poudarjajo svojo nevtralnost in nevmešnvani^ v sn re velesil. Vendar pa lahko iz zgodovine posnamemo glavne pote7e tradicionalne švicarske zunanje politike. Deželni zb^ v Sta~i~u rvr^in« Niko'laja von Flüe leta 1^81. sk'enil voditi politiko nevtralnosti. Razumljivo je. da mala Švica ni mogia voditi velike medna-•odne politike, niti se ni mogia vmešavati ti doktrini mednarodnega sode-lova ja. Vendar st a oba zaključka zmot- na.' S tem, da se je odločila Švica za nevtralnost in samo za obrambo svojega lastnega ozemlja, še ni zapustila ideje mednarodne solidarnosti. Svojo nevtralnost opravičuje danes z isto motivacijo, kakor jo je uporabil Pietet de Rochemont na dunajskem kongresu 1815: Švicarska nevtralnost je v interesu evropskega miru, ker z njo je zajamčena neodvisnost centralnega de.a Evrope, strategičnega ključa najvažnejših prelazov. Društvo narodov je prav za prav Švico razočaralo, saj je ostalo brez moči. Igrali so šah. »Toda dvajset let šahiranja ne po-menia nič v di' meri s Det sto leti. k so jila potrebna za ustvarienie k lektivne varno ti med 22 Švica.skimi kantoni«, travi jo Švicarji. »M: verujemo kliub temu v adeio mednarodnega scdslovania in ostali ji bomo zvesti!« Rože - zdravilo Kumln (lat. carum carvi) raste pogo-stOiiia po travnikih, zlasti po gorskih travnikih v Evropi. Je to dvoletna, bela korenina korenaste oblike. Steblo je oglato in vejasto. Listi so dvojno pernati. Cvetni kobul ^ bel ter podolgast. Plod je raskav. Kumin cvete maja in junija. Seme dozori julija in avgusta. Nabiia se zrelo seme, tu pa tam tudi korenina. Seme je prijetnega, močnega, posebno dišečega vonja ter ix>-dobnega okusa. Kumin pospešuje vetrove, krepi želodec in emili krče. Caj (2 do 4 g na 1 liter vode) uporabljamo proti pomanjkljivi menstruaciji in koliki, kuhanega na mleku pa proti napihovanju in slabi prebavi. Zunanje se uporablja kot masažno sredstvo proti kožnim boleznim ter proti angleški bolezni. Navadno kutino (lat. eydonia vulgaris) ali dunjo gojimo pri nas na vrtovih. Navadna kutina ima gladko, rjavo skorjo. Listi so podobni jabolčnim, toda celorobi, spodaj rjavo kuštrasti. Cvetje je veliko, svetlordeče ali belo in ni šopasto ter se pojavi po listih. Sad ima jabolčno ali hru-škovo obliko ter je prevlečen s fino. belo klobučino. Zrel sad je zlatorumen. Kutina cvete mesca maja. Sad dozori konec oktobra, večinoma pa šele, ko je že vskladi-ščen, v novembru. Sadje diši fino, aroma-tično. balza mično ter se vkuhava s sladkorjem. Kot čaj se uporablja 5 g zdrobljenih peška, ki se kuhajo na eno osminko vode proti vnetju sluznic v žrelu in želodcu. Kuhano sadje, sveže ali posušeno, vleče skupaj in se uporablja proti driski. Sadni sok (z vodo ali brez nje) je dobro sredstvo proti boleznim v vratu in prsih, krvavemu izmečku ter bronhialnemu in pljučnemu katarju. Zunanje se uporablja kutirov žlem proti kožnim razpokam, razp^kanim prsnim bradavicam in ustnicam, proti zlati žili. očesnemu katarju, opeklinam ter nroti ranam zaradi preležania. Proti ozebMnam na prstih služi prav dobro, če namažemo prst na debelo in ga obvežemo. 12 d-> 15 kutinovih pešk stresamo v osminko litra vode tako dolgo, da se stvori žlem. S tem namažemo platneno krpico in jo položimo na ozeblo mesto. Plezaioča lakota (lat. gal i'i m aparine) ali smolec raste ob živih mejah, po sipinah ter obdelani zemlji. Je to četveroo°dato steblo, ki se pripenja na dru=+Mne skuhamo na pol Htra vode) nroti co1 Si vodenici. jptr"im boleznim, skorbutu, škro-felnom, pesku in kamnu. lahko ubi aio ? Večina ljudi občuti ob posebno visokih rezkih zvokih prave bolečine, enako tudi pri praskajočih zvokih ob posode i. t. d. V tej zvezi je zanimiv poskus, ki sta ga napravila raziskovalca Chambers in Gaines pred nekaj časa z živalmi. če sta izzvala n.bpr. močan zvok 8900 nihajev na sekundo poleg rib in žab, sta doživela dovolj presnetljive posledice. V tkivu teh mrzlokrvnih živali se je stvo-rilo mnogo plinskih mehurčkov, tako da so živali že po dvajsetih minutah poginile. Ker je bilo mogoče na isti način uničevati tudi bakterijske kulture, sta oba raziskovalca izdelala postopek, po katerem sta sterilizirala n. pr. mleko. Prednost takšne sterilizacije je v tem, da ne zahteva nobene vročine Joža Šeligo: Nežnar Pomladno deževje je izpralo cesto, da se je videlo kamenje, ki so bili z njim Jeseni posuli klanec. Sonce je sijalo na mokre vrtove in odsevalo v lužah. Sedel sem na mokrih tramih ob mladih orehih. Bilo je popoldne pred praznikom sv. Jožefa. Na ovinku sredi vasi, pod klancem ob starodavni lipi, ki takrat še ni bila okleščena, sem zagledal starega Bonačka, ki je počasi in trudno stopal v klanec. Stari mežnar podružnice sv. Jožefa je šel pripravljat cerkev za prihodnji dan, ko je bila gori maša. Takrat sem vedel, da bo kmalu pomlad in da bodo zacvele tro-bentice ob ograjah in zvončki zazvonkljali po dolinah v pomladnih sapah. Stari Bonaček, ki je imel vse ogubano obličje, ki je pozimi in poleti nosil polhovko in bil obut v težke škornje, je prinesel zame vsako leto mimo naše hiše pomlad. Zdelo se mi je, da so precej za njim vzbrsteli mladi orehi, zazeleneli sivi vrtovi, zadehtele škar-pe v drobnih vijolicah in v Zalarievi hiši onkraj ceste so zakvakale žabe novi pomladi v nozdrav. Stari Bonaček jp bil. odkar pomnim, mežnar cerkve sv. Ježefa, ki stoji na okroglem hribu nad vasjo in zastira človeku poeled na barje in naprej na zasnežene planine. Njegova hiša stoji noci cesto sredi vasi ln z mahom obrasla slamnata streha se skoraj doteka obcestnega kamna. Ob nalivih kadar dere voda po klancu nd Kovačeve hiš°. je v veži polno vode, ker je pra?' ni*ü kai">r svpt okoli ba^te Sama živita <» ?t°rn Bhodi oozimi no hi- Hat na 7 žpnn obsu- jeta svoje kamenite njivice in spravljata seno iz kamenitih ograj za edino krave domov. šest let mi je bilo, ko se mi je starec nasmejal, me dvignil s tramov in me s toplim glasom povabil, naj grem ž njim k Sv. Jožefu. Skupaj sva stopala po razdra-pani izprani cesti. Z mrzlo, koščeno roko me je vodil v klanec. Pred napol podrtim križem na koncu vasi se je starec odkril, nato pa sva zavila s ceste po stezi v breg. Vrtovi pod hribom, Zavrtnice, so bile še vse puste in sive, drevje vse golo, le ob lužah pri škarpah je poganjalo nekaj bledo zelenih travnih listov in male vrbice so se silile zeVneti. Mimo kupov kamenja, mimo njiv, ki so bile vse puste in neizo-rane, sva se vzpenjala v breg proti cerkvi: steza je po Ograji mimo samotnega hrasta, po senožeti do gozdička. ki je obdajal cerkev od vseh strani. Bonaček me dvigne, in oba sva stopila preko škarpe, šla mimo mladih gabrov in hrastov ob jamah, polnih drobnega belega peska. Cerkev je ograiena z raznadajočim zidom, dvoje razdrtih kampnitih stonnic drži na prostor nred cerkvijo, na pokopališče brez grobov: tam leže spomini mladosti Dve lipi stojita ob vhodu na ravninico, ki obdaia cerkev. Pomladni veter, ki vele sem od Tisovcev, lahko pošumeva v golih ve-iah. Sonce sije na neštete bregove in gozdove tako tonlo. kakor bi hotelo izzvati trave in drevesa, da naenkrat zazelene Tam na levi ie cerkvica Sv. Ane. nod njo so redki gozdovi, lazi in ermaine. Gmaine norasle s brlm'em, se vlečpjo dalpč tia skoraj do krimskih gozdov Pod niimi se vijp ' cesta mimo samotnih hiš, mimo hrastovih gozdičev vedno vi Se in viš". dokler nc utone v gozdovih. Smrekovi kiirrski gr,r lovi so vedno enr.ko temni, pa naj bo to sborniarti, jeseni ali pozimi, ko jim silna ' ra-ška burja spina sneg s dreves. Na po: 1- -1, tu pa tam pezno v maju. 1 r,i med r.-'!-mi samotna bukev, kakor luč:-,.e se L'idèe svetli iisti med temnimi drevesi. Sivi bregovi in temni gozdovi, nad vsem tem pa mortro nebo; to je naša piva, tiha por led. S starim Ecrrčkom st T'iva pri - i "u. ki ga sonce ogreva. Na žalcstr.i gerì -e el železni zvon. edini, ki s svojim ubltl 'o eia-som naznnn.ia ljudem drn. zvoni pc' " e in zdravomari'o. Zvon na žalostni gci-i poje, da bo jutri praznik. Vse druge cerkve molče, ker so vse zvonove pobrali med vojno in jih prelili v topove. Tako bli":u je ža-l^rtna eora v tpm poml?-inf>Ti sincu, da bi čHvek samo nreskočil «rlobako dolilo, ki lrži med njo in med Sv. Jožefom. TTbiti trias odmeva v Hrastiu. 7?.dohiu in v O "t r> "'■'■'h. ki lerie na zpnpdni strani Sv Jožefa. Na drugo stran hriba s» zvonienje ne s^'si : tam tildi sorca ni. V MJpčnikn haia. svetloba samo S" od u"->itega neba in od obsijanih kamenitih fr-ain. Ali posluša tudi stori Bcnfček zvon z žalostne gore? Nema stmiva ob zidu. Starec i™a zanrte oči TMi zvon noje na žalostni gori. ki so ga kunili Amerikanci Tam so tudi vsi ripiovi sinovi in on misli nanje, ki so si od ust nritr^aU dolar in ga noslali z drugimi žalostni Mariji v domovino. Pritajeno šumi veter v ohl^plih hrinje-vih grmih. Stari mož ne sliši tega šelestenja, ne vidi pomladi, ki prihaia od Tisovcev. Več ko sedemdeset let je šlo skozi nie-govo srce, ki v delu in samem trpljenju morda ni nikdar čutilo pomladi. Ostal je sam z ženo. ki je rodila sinove za tujino ln ji 1e enega že požrla jama ont-ra j morja. Starec si želi samo sonca, ki ogreje pr; "Tie u:le, ne vidi več lepote, ki jo ob- . ; : •";••»*? žarki po tej pisani, prelepi i.t iiii zc.mji. P. ča vrata, ki držijo v cerkev, so po-r: t.; ncrcclue črke so vrezane v les. Po pras-.: enkvi odmeva š'-rtanje pljuča, ko Bor.-č:k o.", ira vrata. Mraz je v cerkvi; \ rnJar ta hlad ni tako neprijazen, kakor je po cerkvah pozimi, ker tu sije skozi velika ckna sor.ee in obliva s svojimi žarki belo o:lre nepeslikane stene, štiri vrste 1:! stoje na vsaki strani. Lesena prižni-ca je vsa razjedena od črvov in pod njo je r.a nekaj pccti črvoiedine. Tak je tudi oltar. čudovito lejx) izrezljane lesene podobe, ki se že v polmraku blišče, kakor bi bile iz samega zlata. Njegovi koraki so odmevali po cerkvi, ko je odšel v zakristijo pripravljat obleko za mrši, ki bo prihodnji dan. Prišla je še stn:a Bcn^čkovka. da sta vse očistila, i:iz na zbežal iz tega hlada ven v sončno TTpcldng. 1-Ii k je legal na cesto ob Lužnikih, ko ste se oba starca vračala v vas. Nnrlednji dan. ko je sonce tako čisto pri-Tdralo ri vedro nebo, sta bila spet oba že p-ori. Frva maša je pri fari, druga pa pri Sv. Jcžefu. Fantje gredo ta dan vsi k druf>r 15"V Ijanskih tork iz spomladanske sezone. Poročila pravijo, da so se naši belo-zeleni držali dobro in zapustili najboljši vtis. toda prJ vsem tem se je le zgodilo, kar je motalo priti in zaradi česar smo se tres'i in bali vso jesensko, še bolj pa spomladansko sozono. SK Ljubljana je po današnjem porazu morala predzadnje mesto v tabe'1 odwpiM Bački. sama pa zasesti ono zadnje ... Res je, da po novi ureditvi v na- t šem nogometu deseto mesto v tabeli za Ljubljano ne pomeni prav posebne nesre-, če, toda bridka je le zavest, da se bo mo-j rala od zadnjega ligaškega tekmovanja skunno s Hrvati posloviti z najbolj skromnega mesta, ki so ga imeli sploh na razpolago. Tekmovanje v lijji se bo nadaljevalo že spet prihodnjo nedeljo z naslednjim sporedom: , V Ljubljani: Ljubljana—Concordia, v Zagrebu: Gradjanski—Slavija (V), v Subotici: Bačka—Sašk, v Osijcku: Slavija (O)—Hašk in v Splitu: Hajduk—Split, V tabeli zaradi današnjih dogodkov ni prišlo do velikih sprememb. Hašk si je podprl svoje drugo mesto pred Saškom, Split je spet zasedel svoje sedmo mesto pred varaždinsko Slavijo, Ljubljana pa je, kakor smo že omenili, zdrsnila še na zadnjo stopnjo proti repu. Slika tabele bo do prihodnje nedelje naslednja: Gradjanski 15 14 1 0 77 : 5 29 Hašk 15 9 2 4 36:26 20 Sašk 15 8 2 5 29:28 18 Hajduk lt 7 2 6 30:26 16 Concordia 15 7 1 7 33:31 15 Slavija (O) 14 4 4 6 23:37 12 Split 14 5 2 7 17:30 12 Slavija (V) 15 4 2 9 22:28 10 Bačka 15 4 1 10 19:44 9 Ljubljana 15 2 3 10 24:55 7 (Tekma Slavija (V)—Split je upoštevana s 3:0 par forfait za Vara*'*'".) V naslednjem naša poročila: Bačka i LJubljana 3:1 (i • 0) Subotica, 17. marca. Današnja prvenstvena tekma med Bačko in Ljubljano se je končala z zrnato Backe v razmerju 3 : 1 (1 : 0). Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje in se je zbralo na igrišču lepo število gledalcev. Bilo je tudi lepo in toplo vreme, tako da je bil teren naravnost idealen. Takoj lahko rečemo, da bi bila tudi Ljubljana lahko zmagala, če bi bilo njeno moštvo igralo bolj koristno in ne samo za oko, ker je predvajalo zelo lepo igro. Nasprotno pa je Bačka igrala bolj na rezultat, ker se je ves čas trudila, da bi čim laže in hitreje prišla do nasprotnikovega gola. Tekma je bila cd začetka do konca zelo napeta. Medtem ko je bil napad Backe bolj nevaren, je napad Ljubljane igral zelo lepo in dobro kombiniral, a pred golom mu je manikal realizator. Razen tega so bili tudi domači branilci odlični. Najboljša pri Ljubljani je bila obramba, v napadu pa sta se izkazali obe krili z naglimi begi in dobrimi centerpasi. Zmaga je Bački pripadla zaradi taktično boljše igre. Tudi pri Bački je bil najboljši del obramba. Vse tri gole za Bačko je zabil Vida-kov'-č. poleg niega se ie pa odlikoval tudi Evepovič. Za Ljubljano je dal gol Kroupa. Sodil je g. Višnjič iz Zagreba. Bsrtoncelj — najboljši mož na polju O današnji tekmi med subotiško Bačko in SK Ljubljano smo iz Beograda prejeli še nekaj podrobnosti, med drugim naslednje. Tekmi v Subotici je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. Teren za igro je bil zelo rf^.^w^n in blaten ter za obe moštvi enako težak. Do odmora sta bili obe enajstorici enakovredni, po odmoru pa se je Bačka uveljavila z boljšo taktiko, ker je šla na dolge prooore. do veljave pa ie prišla tudi njena boljša fizična kondicija, ki je bila danes skoraj pogoj, da je igralec iffro vzdržal do konca. Zmaga domačih je bila zaslužena toda gostom se mora nriznati, da sc zaigrali tehnično lepo in tudi z veli-k^\ t>ri'a?oditi težkemu terenu. Naibolj-Si človek na terenu je bil LiuhHančan Bertonre1!, v ostalem pa je treba poudariti. da sta bili obe moštvi skrajno požrtvovalni Go!i so padli v 41 min. pred odmorom za Bačko. potem r^ v 4. min drugi za Bnčko. v ?,2. častni eoi za Litihiiano in v 30. min. še tretji gol za domačine. Štiri tečke za Z^reb Zagreb, 17. marca Na igrišču sita bili danes odigrani dve ligaški tekmi. V prvi je Hašk odpravil varaždinsko Slavijo s 3:1 (1:1). Moštvo Slaivije je v začetKu zaigralo z velikim elanom in požrtvovalnostjo. Cele četrt ure je Slavija diktirala tempo in dosegla tudi vodilni gol po Koprivnjaku, ki je v 7. min. s silnim topovskim strelom pogodil mrežo. V 23. min., potem ko se je Hašk osvobodil pritiska, je Duh II izenačil. Poslal je žogo z glavo v mrežo. V drugem polčasu je Hašk prevladoval zaradi svoje rutine ln je v 28. min. Vukovič zvišal na 2:1, v 35. min Da Medarič na 3:1. Slavija se je izkazala kot požrtvovalno in dobro moštvo, a glede rutine je zaostajala za Haškom. Sodil je g. Petra elio iz Osijeka. V drugi tekr-i je Concordia zmagala nad Hajdukom 2:1 (0:0). Obe moštvi sta predvedli lepo in dobro igro, polno poleta in požrtvovalnosti. Od začetka do konca tekme se je igralo v zelo ostrem tempu, kljub terr u pa je potekla tekma gent-lemensko in fair. Bila pa je ena najbolj živih in najbolj interesantnih te sezone v Zagrebu. Concordia je bila nekoliko bolj- ! ša in, čeprav je bil Hajduk dober, je njena zmaga zaslužena. V 10. min. drugega polčasa je čapeta, srednji napadalec Hajduka, dosegel vodstvo za svoje barve. V 26 min ie Pavletič izenačil, v 36. min pa je dal zr-agop"^? gol. Sodil je g. TonCič iz Novega Sada. 1 Gradjanski : Sašk 5:0 (2 s o) Sarajevo, 17. marca Pred rekordnim številom nad 4000 gledalcev je Gradjanski danes porazil Saška na njegovih lastnih tleh s 5:0 (2:0). Gradjanski je bil od začetka do konca v premoči in je njegova zmaga popolnoma zaslužena. V 2. min. je Wölfl zabil prvi gol, v 27. min. Lešnik drugega. V drugem polčasu je Lešnik zabil v 3. min. že tretji gol, v 7. min. in 35. min. pa Cimerman-čič še dva. Omeniti je, da je vratar Saška ubranil enajstmetrovko v 20. min. prvega polčasa. Medtem ko je Gradjanski predvedel sijajno igro, Sašk danes ni zadovoljil. Sodil je s. Bonačič. ki je mnogo grešil, zlasti na škodo domačih. Split : Slavija (O) 2 s 0 (21 o) Split, 17. marca V današnji prvenstveni tekmi je Split "nsiuženo zmagal nad osiješko Slavijo z 2:0 (2:0). Zmago je Split dosegel že v Drvem polčasu, in sicer je dal v 19. min. Rosič prvi gol, v 24. min. pa Bakotič drugega. Po tem rezultatu pa je Split popustil in je Slavija prevzela pobudo. V drugem polčasu so Osiječani diktirali oster tempo in njihov napad je bil ves čas pred q-olom domačih ter si ustvaril lepe Sanse, ki jih pa ni znal izkoristiti. Objektivno in dobro je aodil g. Mlina-rič iz Zagreba. Srbska figa Zmagi BSK in Jedinstva v Beogradu Beograd, 17. marca. Danes sta bili tukaj dve ligaški tekmi za točke v srbski ligi, obe med domačimi moštvi. V prvi tekmi je BSK zmagal nad Baskom s 4 : 1 (1 : 1). Do odmora je bil Bask skoraj enakovreden nasprotnik in je ter ter tja prav resno r ^žal BSKova vrata. V 35. min. je p. o celo do izenačenja in tako je ostalo tudi do polčasa. Po odmoru se je vidno uveljavila premoč modrih, ki so polagoma potisnili Baskovce popolnoma v obrambo in jim zabili še tri gole. V drugi tekmi je Jedinstvo, ki je moralo danes nastopiti brez suspendiranega Sekuliča, slavilo zasluženo zmago nad svojim velikim ri valom Jugoslavijo. Končni izid te tekme je bil 2 : 1 (1 : 0) v korist Jedinstva. Zemun: Zemun : Gradjanski (S) 3 :0. Borovo: Slavija (S) : Bat'a : 1. Novi Sad: Vojvodina : Zak 2 : 0. Otvoritev sezone v Celju Železničar : Olimp 5:2 (4:2) Celje, 17. marca Na Olimpovem igrišču v Gaberju je mariborski železničar danes v prijateljski tekmi zasluženo zmagal nad celjskim Olimpom. Moštvo železničarja je v tehničnem in kombinatornem pogledu ter tudi v startu in hitrosti znatno prekašalo Olimpovo enajstorico. Olimp ee je mogel uspešno postaviti v bran šele v drugem polčasu, medtem ko do odmora posamezni njegovi igralci niso bili v formi. Po odmoru je začel Olimp zbirati svoje sile in je tudi zaigral s precejšnjim elanom, toda bilo je že prepozno. Proti koncu so začeli popuščati tudi gostje. tako da je bila igra nazadnje precej raztrgana in tudi nezanimiva. že v 1. min. je Türk zadel Olimpovo mrežo, nakar je v 30 min. Cater izenačil, štiri minute kasneje je Cajnko povišal na 2:1 v korist Olimpa, toda že v 37. min. je spet izenačil ötiftar. V 41. min. je isti Igralec zabil tretji gol, eno minuto pred koncem pa je Türk povišal še na 4:2 za železničarja. Po odmoru je bil v 2. min. še enkrat za goste uspešen Potzeit, potem pa se ves čas do konca rezultat ni izpremenil. Tekmo je sodil domaČi sodnik g. Presinger. V predtekmi Je Olimpo va rezerv» premagala mladino SK Celja k 2:1 (1:1). Medklubski slalom na Rožci Med seniorji je zmagal član Gorenjca Lojze Žvan, med dekleti je bila prva Erika He i mova (Skala), med junior ji pa Hirijan Slavko MeguSar Jesenice, 17. marca V izvedbi jeseniške Skale so bile danes medklubske tekme v slalomu na Rožci, ki so zelo lepo uspele. Startalo je vsega skupaj 40 tekmovalcev, od katerih jih je 33 prispelo na cilj, a 7 jih je odstopilo. Tekmovali so člani jeseniških klubov Bratstva, Skale, Gorenjca, Kovinarja in SK Tržiča ter dva člana ljubljanske Ilirije. Senzacijo med juniorji je vzbudil mladi Ilirijan MeguSar, ki je zasedel z odličnim časom prvo mesto. Proga je vodila s sedla Rožce do Ska-laške koče in je bila dolga okrog 800 m, višinska razlika pa je znašala 230 m, proga za ženske in juniorje je bila nekaj krajša. Vsak tekmovalec Je moral presmučati 35 vratic, progo pa dvakrat. Proga, ki sta jo trasirala Katnik in Korenini, je bila odlično pripravljena, sneg je bil dober in organizacija brezhibna. Na startu je bila zbrana elita smučarjev v alpskih discinlinah. Razen Heima in Kleina so bili na startu vsi, ki kaj pomenijo v tej panogi sporta. Tekme za juniorje in dekleta sicer niso bile prijavljene, vendar vodstvo tekmovania željam temovalcevni moglo odreči in tako so šli poleg seniorjev na start tudi juniorji in dame. Tehnični resultati so bili naslednji: Seniorji: L žvan Alojz (ASK Gorenjec) 1:53.4, 2. Koblar Stanko 1:55.6, Praček Ciril (oba Skala) 1:57, 4. Bertoncelj Jože (Gnren-ipc) 1:58 1. 5. Lukanc Slavko (Tržič) 1:58.1, 6. Miceli Marian (Bratstvo) 2:06.8, Carman Frenk (SK Tržič) 2:11, 8. Saksida Ivan (Bratstvo) 2:11.2, 9. Ravnikar Rado (Gorenjec) 2:13.5, 10. Stumpfl Tone (Skala) 2:15.3. Dekleta: 1. Heim Erika (Skala) 1:36.1, 2. Praček Lojzka (Gorenjec) 1:40.7, 3. Stolcer Pavlina (Skala) 2:11. Juniorji: 1. Meguftar Slavko (Ilirija) 1:18.2, 2. Viktor Marjan (Bratstvo) 1:22, 3. Bukavič Ivan (Skala) 1:25.3, 4. Hafner Oto (Skala) 1:28, 5. Spec Ivan (Gorenjec) 1:30.4, 6. Cop Franc (Skala) 1:35. Naši smučarji gredo še na Koroško Naši izbrani alpski smučarji bodo letos lahko še enkrat pomerili svoje znanje v tujini, in sicer na velikonočni ponedeljek 25. t. m. v veleslalomu na Dobraču nad Beljakom. Našo reprezentanco bo za ta slalom sestavljalo naslednjih 8 znanih smučarjev slalomistov, večkratnih in raznih prvakov, in sicer: Koblar, Praček in Helm (vsi trije Skala, Jesenice), žvan (Gorenjec), Lukanc (Tržič), Vidier (SmK LJubljana) ter ju-niorja Bertoncelj (Gorenjec) in Miloš Mu-lej (Ilirija). Moštvo bo vodil član uprave JZSS Boris Kogovšek. Konkurenca na Dobraču bo precej močna in čaka naše na tej znani standardni progi na Koroškem precej huda preizkušnja. Tekme bodo že v dopoldanskih urah. tako da se bodo tekmovalci lahko še ta dan vrnili preko Jesenic v domovino. Občni zbor Jeseniške Skale Za predsednika je bil ponovno Izvoljen znani alpinist Joža čop Te dni je bila pri »Paaru« na Jesenicah, glavna skupščina T. K. »Skala«, ki je bila prav lepo obiskana. Skupščino je otvoril in vodil predsednik g. Joža Cop, ki je pozdravil vse navzočne, predvsem pa g. Ada Keržana, zastopnika ljubljanske »Skale«. Tajnik g. Stanko Ravnik je poročal, da je imel upravni odbor Skale med letom 15 sej, dva sestanka in 1 predavanje v barvni fotografiji g. rar. ph. Koželja. Smučarski odsek se je udeležil skoraj vseh tekmovanj, plezalni odsek pa je bil tudi zelo agilen, saj je preplezal razen domačih velegorskih vrhov tudi najpomembnejše vršace v za-padnem delu Julijskih Alp. Manj razveseljivo je poročilo o delu mladinskega odseka, ki mu uprava posveča vse premalo pozornosti. Slednjič je tajnik poročal, da se je pri klubu ustanovil še poseben odbor, ki bo namestil spominsko ploščo pokojnemu Mihi čopu na njegovi rojstni hiši na Blejski Dobravi. Blagajnik g. Ignac Juran je poročal, da je imela blagajna lani din 66.038.— dohodkov in din 41.135.— Izdatkov, tako da znaša prebitek din 24.902.—. Društveno premoženje je vredno din 51.787.—. Klub šteje 182 rednih, 42 podpornih in 20 ustanovnih članov. Za smučarski odsek je poročal g. Stanko Ravnik. Iz poročila je razvidno, da so se člani, članice ln juniorji udeležili skoraj vseh smučarskih tekem na ozemlju GZSP Heim Koblar in Mrak so se udeležili treninga v alpskih disciplinah med italijanskimi prvaki v Cortini d' Ampezzo, Praček pa se je udeležil mednarodnih smučarskih tekem v alpskih disciplinah v Ga-Pa. Juniorji, ki so nastopili na državnem mladinskem prvenstvu v Planici, so se prav dobro odrezali. Potrebno pa je, da bi se v bodoče udeležil mladinskih tekem tudi eden odbornikov kot opazovalec ln bi bili k takšnim tekmam pritegnjeni tudi sodniki klubov, ki pošiljajo tekmovalce na taka prvenstva. Skala je v minulem letu dosegla naslednja prvenstva: Koblar državno prvenstvo v alpski kombinaciji ter v smuku, Heim I. mesto v veleslalomu pri tekmah KID in akademsko prvenstvo, Praček državno prvenstvo v slalomu, Čopova pa banovinsko damsko prvenstvo v slalomu. Vodja plezalnega odseka g. Drago Korenini je poročal, da je imel svoje sestanke na kolodvorih ter v kočah ln bivakih. Plezalci so preplezali nova velegorja v vaeh smerefa ia ss povsfell tudi na PoUAU 8plk, nekateri pa so naskočili tudi Švicarske vršace. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Matevž Frelih, da so našli vse blagajniško poslovanje v vzornem redu ter je predlagal blagajniku in upravi razrešnlco, ki je bila soglasno sprejeta. V imenu ljubljanske »Skale« je zborovalce pozdravil g. Ado Keržan ter »Skali« čestital k lepim uspehom. V imenu GZSP je pozdravil navzoče predsednik g. Pero Vovk, ter poročal o delu podzveze v minulem letu in podal smernice za v bodoče. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen znani alpinist g. Joža Cop. Za podpredsednika g. dr. Miha Potočnik in Drago Korenini. Za tajnika g. Stanko Ravnik, za II. tajnika g. Miran Marn. Za blagajnika g. Ignac Juran, za H. blagajnika g. Božidar dtolcar, za načelnika smučarskega odseka g. Lojze Katnik, za gospodarja g. Bogomil Homovec, za načelnika mladinskega odseka g. Dominik Ker-melj, za knjižničarja g. Jože Truhlar in Erika Helm, za plezalni odsek g. Maks Dimnik. Preglednika bosta gg. Robič Pavel in Cufar Dorè, častno razsodišče pa tvorijo gg. dr. Stanovnik Aleš, dr. étempihar Ivan, dr. Novak Jože, dr. Ludwig Jože in inž. Rudesch Alfred. Močni mož Velikonočni table-teniški turnir v Celju Table-teniška sekcija SK Celja priredi na Veliko noč 24. marca v Celju velik pokalni table-teniški turnir za posameznike in moštva. Prvotno je bilo določeno, da bo turnir dvodneven, pa ga je STTZ v Ljubljani iz čudnih razlogov omejila samo na en dan. Za zmagovalce turnirja sta razpisana dva lepa pokala in bo brez dvoma ta turnir eden največjih v zadnjem času pri nas. Prepričani smo, da bo odziv igralcev iz vse Slovenije velik, posebno še, ker pri nas pogrešamo v zadnjem času table-teniške prireditve. Zato smo prepričani, da ne bo nikakih ovir s pristojne strani, da bo uspeh prireditve čim popolnejši. Prireditev se bo pričela ob 8. v mali dvorani Celjskega doma in bo trajala ves dan. * — Table-teniškega turnirja za prvenstvo ljubljanske univerze, ki ga je za včeraj razpisal ASK, ni bilo. Kakor slišimo, je bil turnir baje preložen na poznejši čas ali sploh odpovedan. Vsekakor je čudno, da prireditelji te odgoditve odn osno odpovedi niso objavili tudi v javnosti, kakor so to storili z razpisom. Razpis tekme v veleslalomu na Golteh nad Mozirjem za Meštrovov pokal Zimsko-sportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju razpisuje za velikonočni poskusite 1—2 ASPIRIN tablete Ni drugega zdravila po Imen« „Aspirin", temveč edino-l« ..Bayer" -jev Aspiri». ■»Hik a. m. »a ponedeljek 25. t. m. tekmo v veleslalomu na Golteh. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Pravico starta imajo vsi v JZSS verificirani tekmovalci, ki krmarijo na lastno odgovornost. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. dopoldne. Proga bo dolga okrog 3 km z višinsko razliko okrog 600 m. Prijave na predpisanih saveznih tiskovinah sprejema Zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju, Kralja Petra c. 9, do sobote 23. t. m. do 12. proti prijavnini 10 din, naknadne prijave pa do 24. t. m. zvečer v Mozirski koči na Golteh proti prijavnini 20 din. žrebanje za tekmovalni vrstni red bo 24. t. m. zvečer v Mozirski koči. Objava rezultatov bo 25. t. m. ob 15. v Mozirski koči na Golteh. Tekmuje se za Meštrovov pokal. V stalno posest si ga pribori tekmovalec, ki zmaga dvakrat zaporedoma ali štirikrat ▼ presledkih v smuku ali slalomu na nanovo izsekani smuški progi Petelinek—Zaloka na Golteh. — Italijansko državno prvenstvo v nogometu. Včeraj so imeli v Italiji na sporedu že vni. spomladansko kolo v tekmovanju za državno nogometno prvenstvo, v katerem so bili doseženi naslednji izidi: Bari : Novara, 1:0, Lazio : Bologna 2:2, Juventus : Milano 2:1. Genova : Venezia 3:1, Fiorentina : Napoli 2:0, Torino : Liguria 3:0, Ambrosiana : Modena 2:1, Triestina : Roma 1:0. V prvenstvu vodi Bologna s 33 točkami, sledijo pa ji Ambrosiana z 32. Genova s 30, Lazio in Juventus s 27 itd. — Nogometno prvenstvo Ceško-Morav-ske. V včerajšnjih tekmah za nogometno prvenstvo Ceško-Moravske so bile odigrane naslednje tekme: Slavija : židenica 7:0. Pardubice : Kladno 5:0, Plzen : Na-chod 4:3, Bata : šleska Ostrava 3:1, Pro-stjejov : Viktoria-žižkov 6:2. Tekma med Sparto in Viktorijo iz Plzna je bila od-godena. V prvenstvu vodi Slavija pred Sparto in Pardubicaml. Nove vesti o letošnji olimpiadi. Le ne-kaj dni je šele minilo, odkar so Finci morali skleniti mir s Sovjetsko Rusijo, p« vendar se iz dneva v dan pojavljajo nov« vesti v zvezi z olimpiado 1940, ki so jo hoteli organizirati v Helsinkih. Iz Bruslja poročajo zdaj, da je predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet Latour Izjavil dopisniku »United Pressa« med drugim naslednje: Pred dvema dnevoma sem poslal finskemu prirediteljskemu odboru vsa obvestila glede letošnjih olimpijskih iger in zdaj mora on izreči zadnje besedo. Dokler ne pride ta odgovor, ne morem izjaviti nič dokončnega. Za svojo osebo pa sem prepričan, da bo izvedba olimpiade v Helsinkih zelo otežkočena zaradi sedanjih prevoznih prilik po morju. Razumljivo je, da se vsi narodi na svetu boje za svojo mladino, ki bi bila na taki poti izpostavljena nevarnosti za življenje. Ce pa olimpijskih iger v Helsinkih ne bo, potem jih letos sploh ne bo nikjer. Tako bi po prejšnjem sklepu šele za leto 1944» prišel v poštev — London. Paasikivi potuje v Moskvo Pred izmenjavo ratifikacijskih listin sovjetsko* finske mirovne pogodbe Helsinki, 17. marca. AA. (Havas). Predsednik finske republike Kallio je sklenil ratificirati finsko-sovjetsko mirovno pogodbo. Paasikivi in Vojomna sta pooblaščena, da izvršita izmenjavo ratifikacijskih dokumentov, kar se bo po čl. 9 mirovne pogodbe izvršilo v Moskvi najkasneje 10 dni po sklenitvi miru, dan izmenjave teh dokumentov pa še ni določen. Helsinki, 17. marca. br. Delegacija finske vlade bo pod vodstvom ministra dr. Paasikivija odpotovala jutri v Moskvo k pogajanjem o podrobni izvedbi mirovne pogodbe, ki se bado pričela bržkone že v torek. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, bodo v prvi vrsti razpravljali o režimu, ki naj se uvede v Hangöju in na vsem področju okrog njega, ki ju bo Finska dala Sovjetski uniji za dobo 30 let v zakup. Po mirovni pogodbi je finska vlada doslej le načelno pristala na ta zakup, o podrobnostih pa še ni bilo nikakih pogajanj. Med tem je Hangö malone že izpraznjen. Na železniški progi, ki vodi s polotoka proti Helsinkov in A bo ju, kakor tudi vse ceste so polne transportov izseljujočega se prebivalstva. Tudi čete so ae pričele že umikati s polotoka. Priprave za utrditev nove meje Helsinki, 17. marca. br. »Usi SuomI« objavlja vest iz Moskve, da so se že pričele priprave za gradnjo velikega sovjetskega sistema trdnjav na Karelskl ožini, ob La-doékem jezeru ln v osrednji Kareliji. Trdnjave bodo začeli graditi, čim bodo določene definì ti vne meje s Finsko. Sistem trdnjav označujejo v Moskvi z VorošUov-Ijevo linijo. Po zanesljivih Informacijah tukajšnjih krogov se tudi Finska te pripravlja aa i gradnjo utrdb vzdolž nove meje a Sovjetsko Rusijo, zaradi česar finska vojaka tudi ne bo demobilizirana, nego se bo vojažtve v glavnem uporabilo za gradnjo novft utrdb. Finski poslanik v London« odpotoval v Helsinke London, 17. marca, br Finski poslanik v Londonu je danes nenadoma odpotoval v Helsinke. Na pot je krenil z letalom. BI je pozvan od finskega zunanjega ministrstva, da poda poročilo o položaju na zapadu in o stališču angleške vlade glede na finsko-sovjetsko mirovno pogodba V nekaj dneh se bo zopet vrnil v London. Italijansko potniško letalo padlo v morje Rim, 17. marca, br Italijansko potniško letalo, ki je vzdrževalo promet na progi Milan-Tripolis, se je danes ponesrečilo ter je padlo v bližini otoka Stromboli na Ti-renskem morju kakšnih 150 km severno od Sicilije v morje. Vsi trije člani posadke in 10 potnikov je utonilo. Doslej ni btto mogoče ugotoviti kako se je nesreča pripetila. Eksplozija bombe v londonskem okraju London. 17. marca. br. Davi le v Pad-dingtonu eksplodirala bomba. K sreči ni povzročila škode in tudi nI zahtevala nikakih človeških žrtev. Oddelek orotiletal-ke obrambe, ki ie bil nomotoma obveščen. da so se nad mestom Dojavila nemška letala in da bombardirajo London )• takoj od hi tel na krai eksoloziie. ktar ma pa ni bilo treba intervenirati. ... Banovinski zdravniki so zkrsvsli Da M mogli učinkovitejše zastopati stanovske interese, se todo pridružili Društvu banovin-skih uslužbencev in v njem delovali kot sekcija Ljubljana. 17. ma-ca V klubski sob: »Zve/da« so danas Dopoldne zborovali člani organizacija bano-vinskih zdravnikov Zborovanje ie vodil predsednik dr. Joža Bohinc. Poročili o delu cdbora sta poleg predsednika poda'a še tajnik dr. Franc Puc :n blagajnik d:. Andrej Jenko. Vsa poročila so bila od zbo-rovalcev z zadovolistvom sprejela na znanje. Na predlog revizorjev, v imenu katerih je podal poročilo dr. Kcmatar iz Luko-vice. je bila celotnemu odboru soglasno izglasovana razrešnica za vestno in redno delovanje Zborovan'-i ia pris stveva' tud. predsednik Zdravn J a zborn ca dr. Mer-šol, ki ie v imenu zbornice pozdravil vse navzoče. Iz poročil in d "bate smo mogli razbrati, da so bila v pretekl-m letu v organizaciji banovinskih zdravnikov na dnevnam redu mnoga važna vprašanja, ne la za Dr zadete zdravnike same ampak tudi za celotno zdravstveno skrb v naš: pokraiini. Glede organizacije same velja nagl3siti. da se stanovsko zavedni orcanVrani zdravniki pritožujejo nad mani zavedeni: tovariši ki stoie izven orga-uzsciie. Nemalo zaradi te nezrinter s' anosti tovarišev so na današn:em zboru zborovalci sklenil v skladu z cd^o ovim oredlogom. da bodo v celoti kot orai zac'ia Dritto-pili v Društvo b'mavinskin ur~dn:kov. kjer bedo poslej delovali not oosebna sekcija. S tem ukrapom si obataio bolvš;h uspehov v zastopanju svojih stänovsk h interesov. Precejšnje t>ozorno""ti in z'arir orire kritike ie bila od zboroval-e - d 1 žna nova kri ktivna pogodba z OUZD za pogodbene zdravmke. Zdravniki s? seslasno ugotavljali. da ie v močnem na s'reti u z njiho-vmi gmotnimi in tudi delovn'mi interesi, žal pa proti njej nimajo uč'nkovite\še°a zdravila kakor odk'oni'en u~ovor in pa apal. da bi jih v bodo'e pr takih p^~a-janj'h pritegnili k sod lo/anju. ne pa dalai7 brez njih. Na močan odmev is ti'd: na d->n?šni?m zborovanju naletal odstavek iz neke strokovne razprave dr Iva Pir a. v kol'kor se nanaša na podeželske zd avn'ke. nüh pripravljenost /a s'uzbovanie na deželi in strokovno usposobljenost. Z ivriinii dr Pirca se čutijo člani organizacia prizadeti na svoji stanov ki časti in zahtrvaio zato tudi zadoščenja V zveri 5 tam se ie razvila tudi precej obsežaa debata o zdravstveni služb: ra deželi sploh O.no-va tej debati je bila tako zvana zdravstvena reforma. BanovlnJ.i zdravniki v j principu ne ugova.jaja forsranj.m zdrav-1 stvenih domov, kaker iih orne*iena r for-j ma predvideva, imajo pa prot r.formi i tehlne pomisleke, ker sa jim zdi vse Dra-več enostranska. Gb ugotovitvi, da bo v e kakor treba strogo loéiti interese pcdežel-ske zdravstvene služba od posebn h osebno stanovskih intere ov banovinsk h zdravn'kov. slednji naglašaio da reforma premalo upošteva predvsem posebna krajevne p'trebe. poleg tega pa zadava preveč v živo tudi povsem stanovske k risii zdravnikov samih. Zato so mn nja da bo pri eventralnih reformah treba upoštevat tud' praktična izkustva in mnenja podeželskih zdravnikov preden se bo pristopilo k realizacijam reform Zal n? moremo v okviru tega kra k^ga P'r či a o zbo rovanju iznerii tudi nadvse zaninrve Dodatke k: so iih nekateri zborovalci v Dod-krepitev svorh mneni izn?šili Je Da Drav če mimogrede orDcm^imo. da so vedeli poročati o zelo žalostnih ■"dravstven'h razmerah na na'em oodze'iu Soričo teh razmer se razbiia še tako d^alna dobra volja naših zdravnikov za Dravo zdravstveno p-zd avni brzojavki m:nistru za finance g dr Šuteiu in upravniku državnih monopolov. Iz njegovega poročila posnemamo: Desetletia se že b-rimo traf* anti za izboljšanje na5e?a m zernega stania Kak r ste lahko izvedeli iz naših dncvn:kov. ie b'la akciia za oovišanie p-oviziie v letu 1939. že tako daVč da so ino,,ems,'i 1'sti že poročali o povišaniu prvizije. Ugibanja. koUko nai bi t"> pov:š''-1ia znašal--, n-so se zavlekla do danes. 2e febru?ria bi b'la morala biti sklVa-'a ko-fe-e-^a trafikantov dh vnravi monooc^ov v B-ogra-du. a se do danas še ni vr'ila Da bo ta konferenca morala b t:. o tem ne dvom;m ali .uspeha pa tudi od te konference za enkrat re ne mo-emo vedeti. Glede ek=T>ortnih cigaret smo bili obveščeni z Jesenic, da spet nameravajo priti v promet. Delegatu, ki je šel na k~n-gres v Eeograd. smo izrcč li naš~> zadavno spomenico, na katero so mu v BaoTrdu zagotavljali, da o tem nič sar ne vedo. Toda cnv isti dan so se poiavile na naših mejah športne cigarate. ki ša danes razburjajo trafikante. Tihotapstvo teh cigaret ie zavzelo tak obseg, da ia zelo resno ogrožena naša ekristen<~a Na ponovna ur-giranja smo izvedeli, da ima uprava monopolov ugetovlieno ve'i ko kol:čino teh cigaret, ki iih mera še spraviti v premet. Baje se nadalje te cigarate ne bodo več zde'ovale. Ponovno smo se zavzeli za to. da bi se karte za služk nie oro'ai*1 le m trafkah. Izgovor da bi potem ne bilo kontrole za ^as. ne drži. Sai se labko tako napravi, da mora vsakdo nesti karto žigosat na davčno upravo. Tako se ie vršila onr'aia kart za služk;r>-'-> in poleg te"a še banovin_k:h kolkov * ar na sam davčni upravi. Pritožbe elede praznih cigsret ša n!co ponehale. Združenje ie tudi v pretakam letu priredbo ekskur^io v tob-čno tovarno. DANES DVOJNI SPORED ZA OBCINSTvO ŽELJNO liEi-ai, GANLJIv lil I^NAPLa Ll k LuaiOv ! Prekrasna in ganljiva drama iz življenja v mestu in na vasi! Olga Sapri, Sandro Salvlnl. Rodna gruäa Očarljive slike iz Severne Italije z divno in zanosno muzi ko ln pesmijo, ki jo poje slavni pevski zbor »Romagna« z T -"vana. Veliki ""-t^'ovRki film, v katerem se je nekoč pros'avil veliki Dou^lbanks K? 3 Š Č 2 V S I ß C Joliii _______— Helen Christian — Ncah Barry. Fantastična pustolovščina novega Zora — junaka vseh junakov bodo držale vsakega gledalca v napetosti od začetka pa do konca. KINO ST.OSA, tel. 27-30 Radi dolžine filma predstave danes bo lß., 19. in 21.13 uri, jutri ob 10."0 (znižane cene) ob 14.S0, 16.45, 19. in 21.15 uri - v^c^grafliafif 1 ti um* nmt Prav tako nam ia bil cmog čen obisk tvornice vž'galic v vi bovškem, katerega se je pa udeležil le en naš član Z zdru-'enjem v Zagrebu smo bili v staln h stikih. Sledilo je tajnlškj oorcčilo. v katerem e tajnik g. Preša Franc poročal o podrobnem delovanju uprave v pra ek em poslovnem letu. Tudi pretekla leta ja poteklo v znamenju ostra b-rba. Se d-nas ne vemo. ali se ba m"ntoolcka uprava delila posabei na banovino Hr.a'sko al: na. Leto 1939. je bilo v vsakem oziru o !no oresenečeni. Voina osihoza ie mnogo ško- dovala našemu gcsc.da s'.vu n t di traf;-kantem ni b lo pri ane e-o Zir ž nia šteje danes 5?0 čla-o/ in člrnic. Se zma-rem se vrš tiho.acstvo ek:~or n h c'c> ret. Zarad nolejalna kenkuren e ie združenje viožilo tudi nekai težb Izkaz b a-aine je rodai bla?ainik eo~n. Jerman Vi- ko. na'i ra ia o edsednik nadzornega odbora g. No. a': Ant~n pred'agal. da re nodel-i des da riarmi cdboru ra r š-nioa. PrecllaPana Usta. na kateri so z majhnimi izjemami isti odborniki, ie bila sprejeta soglasno. Tridesetletnica litijske gasilske ž^eu Lani je gasila pri 19 p ožai ih lit cb varo vala za poldrugi niilFisn narečnega preiscženja Litija, 17. marca V sa'onu Boriškove gcsti'ne je bi! trideseti občni zbor litijske gasi'ske župe. Zborovali so zastopniki 37 četnih ed nic. colot-na župna uprava in nadzorni odbor. Zboru je prisostvoval tudi priljub jeni sreski načelnik dr. Gregorin s sresk;m sanitetnim referentom dr. Vadimirjem Orlom. Skupščino je vodil predsednik g. Dolinar Jože iz Kresnic. Pred prehodom na dnevni red je celotni zbor pozdravil na ega m'adega kralja Petra II. in visokega gasilskega pokrovitelja princa Tomislava. Zbor ie počastil spomin med letom smrtno ponesrečenega župnega b agajnika Emila Koprivnikarja. Čestitali so k za^užnemu odlikovanju Ivanu Marko-vicu iz Stične. Posamezni funkcionarji so poda'i izčrp na poroči-a o de'u marljive litijske gasilske župe. Vse edinice so sode'ova e na zadnjem gasilskem kongresu. Tedaj so se v na"i župi prvič pojavili gasilski nara čaj-n;ki. Zdaj so uvedli nara'čajnike v Hoti-či! Vi "nji gori in Litiji. Na gasi1ckcm kongresu so se najbolj uveljavili gasilci iz Šmartna, ki so tudi nastopi'i pri tekmi rojev in dosegli vidno mesto. Šma^čani so nastopili kot edini iz na'ega sreza in so tek movali z Ljub'jancani, Mariborčani, Jeseničani in drugimi. V na'i župi je bilo med letom več vaj in nastonov, in sicer v Zagorju, v Senože-t;h. na M ;nfah in drugod F'orianova proslava pa je bila skupno na Javorju, ki Itrži na sredini med Do'cnjsko in Zasavjem. Večja prireditev je bi'a v št. Juriju pri Kumom kjer so otvorili nov gasil-sk1 dom. Lastno pos'onje so otvorili tudi v Tirni pod Sv goro. V Kolovratu pa so si nabavili novo brizga no. j Iz gasi'skega sk ada so dobivale pofamez-ne čete podpore po nasi'cJnjcm ključu za vsako četo po 500 denarjev in ^'e po 12 dinarjev za vsakega čara. Zupa pa je prejela 2000 din in po 95 din za vsako četo. Na dnevnem redu jc b;'a tudi razprava o gasi'ski samopomoči, ki podpira pri požaru ponesrečene gaseče in c gasi'ski revij» »Cìasi'cu« Sedanj' čas pa k"'če po ! osnovanju samantanskin odsekov. Kiedila so pon eva o snuioči se gasilski šoli. o po-veljni k'h iznifih in teoaj'h. Litijsko gasil župr. sestavlja 37 čet kakor je poroča1 tajn'k g Zanušck V vsi-m litijskem okra ju je 1190 rednih n 1205 podpornih č'anov m 84 nara'ča-n kov V župi je 26 domov. 70 br'zga n in 70.00C metrov cevi Cete so priredile 192 redovn h in orod-n;h vaj, 22 predavanj m 15 dramskih predstav Vse društveno premožen ie je vredno dva m Htona d narjev poh .'ale vredna «te-vilka! V prefek'em letu je bde 19 požarov. Gasi'ci so obvaroval 'kode za po'drugi milijon ljudskega premožen'a Oben' zbor je potekel v lepem redu. Pr' vo!i*\nh ie bil izvo'jen v g'a»nem dosedanj odbor z g. Doiinarjem iz Kresnic na čelu. v tei ckolici. posebno zaradi t°ga. ker Je v soboto 9. t. m. neki fan. pinujai CCjO din nekemu l^aseu. da vzema co" do dar", a-ve konje in nje?a peüe v Tr:b ia na sestanek ob pol 11. zvečar. Ta fant ia 1a • vccer popival po m'rn Ic h go t ".nah n kazal ve ja vsoto d n-rja dssi ia zn^no. j da ga cd doma nima :n ea tudi ni :mal kje zaslužiti. * Maribor, 17 marca Poroča'i smo že svoječasno, da je Hace prihajal tudi v mariborsko okolico. T. kaj je imel razne pajdaše, med drugim: nekega Ilešiča in nek-ega Kmata, potem nekega 1 etra Unterlcchncrja s Pobrcžja in nekega Kol ka. Pri sestankih, ki jih je in 1 Hace s temi svojimi zaupniki, je igra a precej važno vlogo neka Kol- koa Krali še od ie eni. k- i^ ori njemu v Mokronogu k-'^ova1 kruh Malo ored tem bil Hace obstreli' Dri Trebal-orc7n;ka. Hace se je vozil na kolesu z^m'-e »Ve- ria« kamera ^e imrio na z^d^i^m b^at" ku naDis Ja^ka Erjav a iz S^'èna k' prodaja kolesa Ob tei prih'k ie reka' Ha~e Kralju. da se pel;e v Sevnico i" da ima tud' v Tržiču p^sla or n k^m znancu Ko s*a se oba p--:pal;a'a do Rako- n;va ia š^l Krali v Z pan"-'č°vo postilno Hace pa se ie pelia1 nao-ei P'-oti Bvtr'ci Krali je v MokronoTti javi' n°kem'1 eo-scodu. da se ie vo il s Hac t "m č5sar oa ta ni m-fo^e V in- teresu rr-1' kave b'lo d^b-r» n-; za'-T-ševanju ugotoviti. '.kko se prinravi pojedina ob krstu, vam kaže poseben aranžma z razkošno Košakovo torto sredi mize, hkratu pa so razstavljene krstne opreme vseh vrst, za prerrcste, za srednie sloje in za bogptaše. Ko je razstava že z"?'a v velikonočni čas. u&m posebna mizica kaže. kako se otrokom servirà velikonočni žesren. Poleg raznih zdravstvenih no-trebščin je na ogled tudi strokovna literatura o n?šem dojenčku in malem otroku. v kateri zavzemajo vidno mesto dela dr. Dragaša. dr. Derča in Hočevaneve. Omembe vredna je še razstavica otrcšMh obleke po izbranih belokr? iinskih metivih. V celoti razstava zashiži. da jo naše ženstvo obišče v čim lepšem številu Objave 2 1 3 4 5 Ü □ | 7 |H Fi 10 11 M |T2| —1 Vi ,' :V- V ìiT J m ib i i > ; '.Sr- VA» I 1 I I ! V - VA j 18 ì 19~ 20 ... "21 j 22 i |23 I__ j 24 1 j Ì25 i 26 27 WS 28 L mii — . f_ |2a i ! m 130 S 1 □ ìsT 32 □ P l33 |34 l 35" 36 37 PB 38 &9 A 40 I ( ■J ìStiah.,' '41 I _ 42 kguf— w:" 45 1 i' '' ì CJi^ìJ 'iG 47 IP HI7'9 □ □ 50 L L REŠKIH*' POMENIJO: Vodoravno: 2. reka v Srbiji, 7. svetopisemsko mesto, 13. mecmet, 15. b'agor mu, kdor ga ima, 17. domača ob'ika za Benedikta, 18. c-bMka pomožnega g'agola. 19. bog starih Grkov, tudi gospod v po^ščini, 21. časovni veznik, 22. trup'o v srbohrvaščini, 28. dek'e, 30. vrstilni števnik. 31. domača žival, 33. sred;šče čevljarske industrije v Jugoslaviji, 35. stara ob'ika vez-nika. 37. krarica za de'n:ško družbo v nemščini, 38. svetopisemski očak 40. obrazilo, 41. eblika spmostalr'ka dan. 43. obM-ka pomožnega glago'a. 44. najmanjši drobec materije, 46. rimski državnik (fonet'č-no), 48. medmet. 49 obrtnik v poljedelstvu, 50. slovanska država. Navpično: 1. najsevernejši del Skandinavije. 3. predlog. 4. glagol, ki pomeni seči v roko. 5. ljub'm v latinščini. 6. pred'og »v« v srbohrvaščini (dialekt:čno). 8. predlog, 9. rimski denar. 10. osebni 7?sm~k. 11. kratica za mestno občino. 12. južnoameriška država. 14. pekel starih Grkov. 16. kra^j živali. 18. ne črn ne bel. 20 amnak. 22 moško krstno ime. 23. naMca 25 čoln. ladja. 27. snn'n'k v ita^ianSčini, 28 kratica za deln:ško družbo, 29. kaj v . češčini, 30. kratica, ki v nemščini pomeni poetično sum'jiv. 32. mo-šlco krstno ime, 34, zob velike živali (dvojioa). 36. nikal-nica. 39. esebni zs mok 42. medmet, ki pomeni: vzemi. 44. s'prejsa cb'ika za ali. 45. veznik v ita"ijanšč;ni in v primorskem dia'ektu. ki pomeni ampak, toda, pa. 46. ob'ika rom^žnega glagola v srbohrvaščini, 47 medmet. •ESITEV ZAPMJF Kni^^VKK: Vof'Tavno: Laponec, sin. Sol'man, li-pan, MVan, mensh. roj. m;iodar, sij. on, mera. ?men. se, policaj, D^''nar, aj, jako, e'an, do, č'k. kem'sar ras, lijak, jelen, balon. verrmon, noj, poba'in. Navpično: al. pir. opozicija, naj, en, sila. nada. Om. los. inicüa'a. maj, ropar, ve'iak. redar. Neron noi. mai. nov. sad, koi. omen. erej, lan, čir, kam, ilo, Rab, sol, le, ko. bo, ni. Troje knjažn"h nagrad si po npklenjenosti žreba dele: An4on Pipan. Železniki uradnik v p., Ljubljana - Moste, Bavdkova ulica 9. Radovan Kosi, Otrčac in Stanislav Slckar, Via Cavana 19, Trst. Parastos za pokojno kneginjo Zorko se je vršil včeraj ob pol 12. uri v pravoslavni cerkvi. Službo božjo ie oo.avil župnik te verske občine v Ljubljani. Pel ie pravoslavni pevski zbor. Zauušnioe se je udeležil tudi koman^nt tukaišniega voinaga okrožja tolkovi. g. Jovanovič. Prisostvoval: so nadalje dijaki - gojenci zavoda tega imena z damskim odborom s predsednico gospo Gra sailijevo na čelu. Po pravoslavnem običaju so prisotni peuž li po končanem obredu nekai zrn posladka-np-> vita kri rimbal v~öna~a ž'vlienia. Kdor se zanima za domače nastopajoče umetnike mora posetiti nocojšnji koncert pianista Marijana Lipovška v veliki Fil-harmonični dvorani. Kot pianist si je pridobil Marijan Lipovšak s svojim koncertnim delom pri nas lepo in sloveče ime ter je kot resen visoko izobražen umetnik povsod izredno priljubljen in priznan. Tre-notno je gojenec znamenite Casellijave klavirske šole v Rimu. Nocoj bo izvajal dela: Seariattija, Haydna, Beethovna, Debussyja in Chopina ter Premrla, Sivica, Osterca in škerjanca. Hvale vredno je, da bo izvajal med deli najznamenitejših klasikov tudi dela domačih avtorjev. Vabimo na koncert, katerega začetek je točno ob 20. uri — Vstopnice v knjigarni Glasbane Matice. Kako si zdravite kašelj? Poizkusite znani GUAJACOL SIRUP »Remedia« ( Guaiacol-Perdynamin ). Dobite ga v vsaki lekarni. Zahtevajte izrecno Guajacol sirup! (—) Pekovski pfkn»k je nekaj strašno lepega, ali. kakor pravi Urška Škorec, višek vseh občutkov. S petjem in godbo odrinejo peki ven na deželo, kjer se smeji cvetcča po-m'ad. Ude'ežite se tudi vi tega iz'eta. po-setite »Pekovsko«, pa se boste za nekaj uric prese'il v stare dobre čase, ki vara bodo ob dobrodušnem humorju. pri?rč":h pernr^ah in. leni godbi k^r prehitro minili. Šentjakobsko g'eda'isòe uorizori »Pekovsko jutri ra Jcž°fovo cb 20.15. Pripo-rcč?mo vrm. prerk'-b'te si vstop"'oe že v naprej pri gledališki blagajni v Mestnem domu. PROTI INFEKCIJE ; NAJSICUPNEJŠl CUMlJASTl SPECJALITFJP IZG0V0BI O-KI ^jcwanùxana 6 tet. Urejiije Uavoiui tiavljen. — izdaja za konzorcij »Julia« öuuuto Virane — Za Narouu© uaàuuruo d. O. kol umuunaija fc'ran Jeiau. — Za uiöeiauu aei je oUfiovoiea Alojx Nuvan. — Vai v Ljuuijaa-