Štev. 6 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 8. februarja 1923. Leto LXIII. učiteljski tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40-— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1"— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 1 Din za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 26 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati. Vee spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Boj za kruh še ni končan! Vlada je predložila sledeče izpre-membe zakona o draginjskih dokladah. Glej »Učit. Tov.« štev. 13. iz 1. 1922. ali »Uradni list« št. 27. istega leta. 3 draginjski razredi mesto 5 Člen 2. tega predloga glede izenačenja draginjskih doklad se izpremeni glede osebnih dodatkov, ki se delijo po krajih službovanja na tri krajevne razrede. V f. krajevni razred spadajo Beograd, Ze-mun in Sušak. v II. mesta v III. pa trgi in vasi- Stanarina za vso državo. Ista razdelitev velja za člen 3.. k; se nanaša na stanarinske doklade. Členu 3. se doda tretji odstavek, ki se glasi: »V onih krajah, kjer ni razdelitve na mesta in trge. izvede finančni minister to razdelitev zarad; pravičnejše izpremembe tega zakona v sporazumu z ministrom za notranje zadeve. Op.: S tem velja člen 21. in 22. (št-27. leta 1922. »Uradnega lista«) tudi za učiteljstvo in upokojence pri nas. Izenačenje draginjskih doklad. Člen 5. (tabe'a) se izpremeni in se glasi: Pri letni plači do 2999 dinarjev znaša osebna doklada v I- draginjskem razredu 28. v II. 26 in v III. 24 dinarjev na dan; od 3000 do 4999 dinarjev 30, 28 in 26: od 5000 do 6999 Din po 32, 30 in 28 dinarjev: od 7000 do 8999 dinarjev po 35, 33 in -31; od 9000 dalje po 38, 35 in 34 di-darjev na dan. Tabela II. člena 6. se izpremeni in se glasi: »I. krajevni razred no 18 dinarjev na dan. II. no 17 in III. tudi po 17 dinarjev.« Drugi odstavek člena 6. se izpremeni in se sdasi: »Zaradi tega dobe ti nameščenci tudi rodbinsko doklado po tem zakonu, vendar ,oa skupni znesek osebnih in rodbinskih dokad ne sme mesečno presegati v I. krajevnem razredu 1300, v II. 1100 in v III. 1000 dinarjev.« Za upokojence. Člen 17. se iaoremeni in se glasi: I. Upokojenci in upokoienke vseh katego- rij. navedenih v členih 4-, 5. in 13.. dobivajo po višini svojih pokojnin osebne dodatke brez ozira na to. ali jim je pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah, in sicer do 2999 dinarjev ali kron letne pokojnine v I. krajevnem razredu po 13. v II. po 12 in v III. krajevnem razredu po 11 dinarjev, z letno pokojnino nad 3000 dinarjev ali kron v I. krajevnem razredu 14, v II. 13 in v III. krajevnem razredu po 12 dinarjev na dan. II. Upokojenci in upokojenke vseh kategorij navedenih v členih 6- in 7.. dobiva o osebne doklade brez ozira na višino pokojnine in ne glede na to. ali jim ie pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah, v I. krajevnem razredu »po 11. v II. 10 in v 111. krajevnem razrenu oo 9 dinarjev na dan.« Člen 18. se izpremeni in se glasi: »Upokojenci in upokoienke civilnega ali vojaškega reda. ki prejemajo kot osebno pokojnino vso plačo »položaja, v katerem so biilli upokojeni, dobivajo draginjsko doklado na podlagi člena I. tega zakona kakor aktivni nameščenci tega položaja. To pa ne velja za one upokojence, katerim se za pokojnino štejejo tudi vojna leta- Ti dobivajo le celo plačo onega položaja. v katerem so bili upokojeni, ako so bili umi rovi jeni pred svojm 55. letom, ali na na dan. ko ie zakon o draginjskih dokladah stopil v veljavo (1. januarja 1922) niso imeli več kot 60 let. Aktivni častniki popolni invalidi ali državni nameščenci. ki so kot rezervni častniki proglašeni za popolne invalide, orejennaio tudi draginjsko doklado na temelju člena I. zakona kakor aktivni nameščenci tega položaja. v katerem so bili proglašeni kot popolni invalidi.« Prvi odstavek člena 26. se izpremeni in se glasi: »Pravice do draginjskih doklad v splošnem, t. j- osebnih stanarin-skih in rodbinskih doklad. nimajo upokojenci in upokojenke, ki imajo lastnega premoženja ali od osebnega dela mesečno 2000 dinarjev ali več dohodkov.« Člen 27. se izpopolni" takole: »Za unokoienke. ki nrejemaio vdovivno in ki so stare nad 60 let se odpravlja določba točke 4., člena 28. in jim pripada rodbin- ska doklada. kakor aktivnim državnim nameščencem, brez ozira na višino davka ki ga plačujejo-« Štiri neodpravljene krivice. Te draginjske doklade pomenijo kapljo v morje draginje in bede. ki prepljavlja danes državno uradništvo. Nepoipravljeni so še vedno členi 2., 34. in 39. Še vedno niso odpravljeni krivični draginjski razredi: še vedno ni odpravljena krivica poročenim učiteljicam; še vedno ie ostala drakonska naredba glede obolelih; še vedno niso izjednačeni popolno upokoienci. Pravilnik o ustanovitvi izpraševalnega odseka za strokovno preizkušnjo o poučevanju na šolah za slepce.* Člen 1. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere. v Ljubljani, ustanavlja v okviru izpraševalne komisije za osnovne in meščanske šole v Ljubljani poseben izpraševalni odsek za strokovno preizkušnjo o poučevanju na šolah za slepce. Člen 2. Učno usposobljenost za poučevanje slepih otrok mora dokazati vsakdo, ki hoče poučevati in biti stalno nameščen na državnem ali zasebnem zavodu za slepce ali na šoli za 'slepce. Člen 3. Izpraševalni odsek je sestavljen iz 4 članov. Ti so: 1. en član višjega šolskega sveta kot predsednik: 2. en vseučiliški profesor v Ljubljani : * »Uradni list« št. 5. z dne 13. januarja 1923- 3. en specialist za očesne bolezni v Ljubljani; 4. en strokovni učitelj za pouk slepih otrok v Ljubljani. Člen 4. Preizkušnja se vrši vsako leto enkrat in sicer v novemberskem terminu. Člen 5. Kandidat vloži prošnjo za pripust k preizkušnji po službeni poti s temi prilogami : 1. opfe življenja in naobrazbe s posebnim pogledom na pripravo za preizkušnjo nadalje napoved učnih pripomočkov: 2. zrelostno izpričevalo; 3- izpričevalo učne usposobljenosti za osnovne šole: 4. izkaz, da je uspešno deloval vsaj štiri leta kot ljudskošolski učitelj: 5. potrdilo, da se ie pripravljal po štiriletni praksi na osnovni šoli za strokovno preizkušnjo najmanj dve leti na zavodu ali šoli za slepce. Člen 6. Učna snov ob se za: a) bistveno znanje o anatomiji in fiziologiji človeškega telesa, živčni sestav v splošnem in sestav čutil, zlasti očesa in tipnih organov, v posebnem Dogledu: bistveno znanje moderne psihologije glede na slepoto; temeljito poznavanje duše slepega otroka: b) bistveno snov o vidu in sluhu, o sle-ooti. njenih vzrokih in posledicah, o najnavadnejših vidnih motitvah in o metodah njih zdravljenja: c) znanje strokovne didaktike m poznanje posebne strokovne metodike ori vseh učnih predmetih na šoli za slepce: znanje o načelih delovne šole in rakotvornega pouka: poznanje učil in učnih pripomočkov na šoli za slepce: zgodovino vzgoie in pouka pri slepstvu: slovstvo: skrb za slepce. LISTEK. Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisal prof. Alojz Repi č. Ker se zahteva pri sprejemnem izpitu za višje šole tudi modeliranje po naravi, je potrebno, da se določi na obrtnih šolah za modeliranje po naravi (obraz in truplo) vsaj po 4 ure na teden za vajo očesa v oblikah in proporcijah. V začetku se istotako pri modeliranju ne sme zahtevati podrobna izvršitev, ampak samo spretnost v hitrem in sigurnem nalaganju pravilnih Ploskev. Ko se učenec tega navadi, potem šele pride podrobna izvršitev v poštev. Tu smo opazili razliko materijah in njega pomen za vaje Ko bi se pripravne vaje začele z delom v lesu, potratilo bi se nepotrebno preveč materijala in časa, namesto zarezane oblike mora učenec prilepiti nov košček lesa in naposled dobi namesto celotnega dela nekako zmašilo ali skrpucalo. Še nevarnejši je začetek s kamenom, ako tukaj dleto preveč odkleše, je delo z materijalom vred nničeno. Prve predloge naj bodo kar mogoče pri-proste s širokimi in ravnimi oblikami, a dleto ploščato s poševno ostrino (Balleisen). Tako se vadi učenec že pri prvem delu čisto rezati obli- ke v širokih, ravnih ploskvah. Prve predloge ne smejo hiti male in komplicirane, n. pr. mali grbi, heraldski modeli (Kerbschnitt) itd., z malo predlogo in malim dletom se učenec le muči, zapravlja že itak pičlo odmerjeni čas, pri delu obupuje, ker ne vidi nobene ploskve. Ako se mu da pozneje veliko dleto v roke. se ustraši, ker ni navajen rezati na široko. Nastane vprašanje, v katerem materijalu i naj se začno strokovne vaje, ali v lesu ali ka-inenu? Ali se naj učenec izvežba samo v obdelovanju lesa ali kamena, ali obeh? Les in kamen sta dva različna inaterijala, zahtevajoča posebno tehniko obdelovanja, posebnega orodja, ! torej tudi posebno izvežbanega učitelja! Za ab-| solventa obrtne šole je potrebno, da se enako-j merno izuri v obdelovanju obojnega materiiala, i vsak mojster sprejme rad takega pomočnika, ker j mu ni treba iskati za vsako delo posebnega delavca. Obdelovanje se ima začeti vedno z lesom, ker izkustvo uči, da se pomočnik, izvežban le v obdelovanju kamena, le počasi ali celo nikoli ne more navaditi, čisto odrezavati v lesu. Nasprotno pa se pomočnik, izučen najprej v obdelovanju lesa, v neverjetno kratkem času privadi obdelovanju kamena. S tem ie podan dokaz, da se mora učenec najprej popolnoma izučiti v lesu, potem šele sine preiti na kamen. Tako se navadi zanesljivo in enako dobro obdelovati obojen materijal. Napačna je torej metoda tistih učite- ljev, ki od vsega začetka in principijalno menjavajo materijal, za prvim delom v lesu nalože lueneu že drugo delo v kamenu, predno je dosegel v lesu popolno sigurnost in spretnost. Tak učenec nazadnje ne zna nobenega dela popolno in pravilno. Tako menjavanje materijala je dovoljeno šele v zadnjem letu, ko je učenec že enakomerno izurjen v obojem materijalu. Ker se pripravne in strokovne vaje (predpisane in proste) vrše po predlogah, ozirotn po-naravi in pod vodstvom učitelja, ima psihologija pomoči določiti natančno mejo, katere učitelj ne sme prekoračiti, da se na eni strani učenec popolno izvežba, a na drugi strani ne izgubi svoje samostojnosti. Učiteljevo sodelovanje in pomoč iina dvojen namen: 1. da vadi učenca v vztrajnosti, potrpljenju in veselju za delo; 2. da ga strokovno vodi in izpopolnjuje. Pripetijo se namreč slučaji, da ima učenec dobro voljo in veselje, ali nobene vztrajnosti, ker je navajen le površnega dela. Če se od takega učenca takoj zahteva popolna izvršitev, onemore in izgubi veselje do dela, ker mu isto traja predolgo. Tu je napočil trenutek, da priskoči učitelj na pomoč in pomore izvršiti učencu delo, dvigajoč mu pogum in samozavest z opozarjanjem na vedno večji uspeh in napredek, tako da se loti učenec drugega dela z že večjo samozavestjo in veseljem. Tako se vadi učenec v vztrajnosti in dobiva od dela do dela večje veselje do poklica. Priskočiti je treba na pomoč pravi trenutek in le za kra- tek čas. da onemogli, utrujeni učenec oživi fn dobi vzpodbudo za nadalino delo. Nikoli pa se ne sme pomoč udejstvovati v takem obsegu, da je delo na vse zadnje prav za prav le učiteljevo, ne pa učenčevo. S preradodarno pomočjo se učenec uleni in postane nesamostojen, isto se zgodi, če učitelj učenca zanemarja in preveč prepušča samega sebi. Učitelj sodeluj s svojo pomočjo le pri začetnikih prvi dve leti, v zadnjem letu se omejuj le na malenkostne korekture in izpopolnitve, tako da učenec v zadnjem letu res samostojno izvršuje svoja dela. Modra omejitev pomoči pa je potrebna tudi iz praktičnega razloga, da se učenec pripravi že v šoli za samostojno delo v delavnici. Učitelj ne sme vedno stati za hrbtom učenca, ki se naj navadi delan, četudi ni učitelja v učni sobi. S tem seveda ne rečem, da bi sme! učitelj izostajati po cele ure in prepuščati učence lastni usodi, lahko pa tačas izvršuje kako lastno delo v isti učni sobi, da vzdržuje tako že sama prisotnost učitelia potrebni red in disciplino. Vsak učenec mora ostati na svojem mestu pri svojem delu, nikdar rh- sme postopati od součenca do součenca, moteč in ovirajoč ga pri delu. V učni sobi vladaj strog red, vse mora urno in živahno delati, vse se mora gibati kakor v praktični mojstrovi delavnici. Splošna živahnost dela mora s svojim zgledom vplivati tudi na manj marljive in vztrajne učence ter jih šiloma kakor deroča reka vieči s seboj. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. 'ClTELJSKi T( »\ AR!« dne 8. februarja 1923. Stev. 6. Člen 7. Preizkušnja ie teoretična (ustna in praktična. Opravlja se v enem roku. Kandidati se morajo javiti komisiji štiri mesece pred preizkušnjo, da prevrnejo temo za domačo nalogo, ki io oddado do dne 31- oktobra izipraševaln komisiji. V nalovi morajo biti natančno navedeni vsi vi-' ri. ki jih 'e kandidat uporabljal. Z njo naj pokaže koliko ie sposoben, samostalno izražati svoie mnenje o slepstvu. Člen 8. Pismena preizkušnja ie klavzurna naloga pod nadzorstvom izoraševalne komisije 1 eine se določalo v seji ter se nanašalo na snov. navedeno v členu 6. Člen 9. Z učnim nastopom nai pokaže kandidat, kako ume praktično udetetvovati zna-n.ie in spretnost kot učiteli slepcev. Opravlja se na šoli za slepce. Člen 10. O redovanu. izpričevalu. odstopu, ponavljanju izpita in olačevaniu pristojbine veljalo določbe izpraševalnega reda za osnovne ali meščanske šole. Člen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem ko se priobči v »Uradnem listu«. V Ljubljani, dne 31. dec. 1922. Pokrajinska uprava za Sloven io. Oddelek za pros veto in vere. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s r. Dostavek: Po členu 3. pričujočega pravilnika so imenovani članom izpraševalnega odseka: Dr. Alfred Š e r k o . dr. Leopold Ješe in tov. .los. K ob al. Dr. Leopold Poljanec: Naraščaj Rdečega križa. Naraščaj je — to je treba posebe poudarjati — privesek našega državnega društva in to ie član Lige društev Rdečega križa«, ki obsega zdaj 38 narodnosti Naraščaj začne najprirodneje delovati z »Igro za dobro zdravje«, ki pa jo primerneje imenuješ tekmo. Ta tekma izhaja psihološko pravilno iz zdravega egoizma, ki ga je v vsakem otroku, ter ga uči paziti na lastno zdravje. Učenec se zaveže, da bo po določenih pravilih gledal na snago telesa, posebno rok, ust m zob. na snago razreda in stanovanja ter vestno (fair play) zabeleževal ob nadzorstvu staršev, starejših bratov ali sester tri mesece od dne do dne v posebne razpredelnice s križci vsa ona dela, ki iih je izvršil po predpisih. Vnemo pri igri izdatno podpira sugestija množice, zakaj ves razred igra ali vsaj večina v razredu in učenec skuša prekositi učenca. Kadar pa učenci tri mesece ob vedno večjih zahtevah tekmujejo za dobro zdravje, jim pridejo glavna pravila zdravstva v meso in kri, »stara navada postane železna srajca«. Učitelj tekmo modro vodi, svetuje, navdušuje mladino, toda glavni pomen ima vendarle rodovina, saj mora učenec večino predpisanih točk izvršiti doma. K bolnemu otroku pokličemo zaupljivo zdravnika, se posvetujemo z njim o podrobnostih ter se ravnamo po izdanih navodilih. Zakaj bi ne bilo enakega tesnega stika med starši in med šolo, ako hoče ta mladino vzgajati v zdravju, jo varovati bolezni ter rodbini prihraniti mnogo skrbi in izdatkov? Mogoče je tako vzajemno delovanje, kakor nam pričajo šolske prilike na Angleškem, in tudi pri nas mora priti do njega. Tekma za lastno zdravje pa otrokom kmalu pokaže in dokaže, da poedinec niti zdravja ne more doseči sam po sebi, temveč da je navezan na družbo, ki se iz nje ne more in ne sme izločiti. Pazeč na snago v razredu, stanovanju, na ulici skrbi učenec za zdravje součencev, sostanovalcev, someščanov, zatirajoč mrčes in ravnajoč se po higijenskih pravilih ne varuje samo sebe, temveč tudi človeško družbo kužnih bolezni. Učencu, ki v njem prekipeva zdravja in življenja, učitelj ob spretnem postopku tako lahko vcepi (a težko zapove) altruizem, da se je treba pobrigati tudi za bolnega ali drugače nesrečnega součenca ter mu pomagati po najboljših močeh. Obzorje razreda, njega altruistično delovanje se širi; bolezni, siromaštva in nesrečo ni samo v razredu, temveč jih je toliko v domačem kraju, okraju, pokrajini, državi (glad v Dalmaciji in Črni gori). Sočutje mladine se ne ustavi niti ob državnih mejah, marveč zahrepeni po soroiakih izven našiti ineja ter slednjič premeri in objame ves svet, kakor nam tako lepo dokazuje delovanje naraščaja ameriškega Rdečega križa (The Junior Red Cross). Tekma za dobro zdravje pa že sama vzgaja mladino tudi v odkritosrčnosti, ljubezni do resnice in v altruizmu, zakaj na zadnjem mestu omenjenih razpredelnic se skromno skriva (last not least) kakor dišeča vijolica pod grmovjem najvažnejše vprašanje, ki mora nanj učenec vsak večer odgovoriti: »Ali si učiuil danes najmanj eno dobro delo?« Vsak večer je treba izpraševati vest, polagati račun in presojati delovanje in nehanje — materi in otroku; tekma za dobro zdravje postane tako brez vsake usiljivosti važna institucija velikega vzgojnega in nravnega pomena. To ni »igračkahje«; ta nagla in ostra obsodba nas ni počastila, a je naše odkrite prijatelje onkraj morja, ki vedo, kai delajo, globoko užalila. (Konec, prih.) Ferjalni Savez učiteljstva. JUGOSLOVENSKEMU UČITELJSTVU! V prošlih ,n predproslih počitnicah je razpravlja: ivongres 1. o. o vprašaju vstopa profesorjev in učiteljev v renjal-n. ¿avez- Kešiti je bilo treba vprašanje; ah na, se organizirajo nastavniki (prote-Isorji, uc telji) z dijustvuu v skupen 1". ¡6., ali nai se osnuje zanje poseben, t. j. Na-siavniški ker. Sav. Medtem ko je bi.o na prvem kongresu rešeno to vprašanje kompromisno (potom težko ustvarljivili Kra.evnih Udružeuj) — je rešeno na zadnjem kongresu principijeluo: učitelji in profesorji so sprejeti v skupni k. S. pod istimi pogoji kot dijaki. Dijaki-fer jalci ene šole naj tvorijo (z nastavniki-feri-jalci te šole) eno podružnico: ucitelji-fe-rijalci enega učiteljskega društva nai tvorijo analogno svojo posebno podružnico. Pozivamo vse tiste, ki bi hoteli osnovati pri 'svojem okrajnem društvu podružnice F. S., da se javiio Glavnemu Poverjen.-štvu F. S. v Beogradu II. Muška gimnazija, ki jim bo poslalo pravila, poslovnik m potrebne forinularje za vpisovanje. Na isti naslov se obračajte tudi za vsa druga navodila in informacije. Ta poziv na učiteljstvo je zakasnel iz sledečih razlogov: Niti blejska skupščina, niti sarajevski kongres UJU nista inela časa. da bi se principijeluo izrazila o vstqpu učiteljstva v skupen F- S. (kot ie to storil ljubljanski profesorski kongres.) Do sedaj smo čakali, da bi to storili upravni odbori. — Radi počasnosti ministrstva prosvete, ki do danes še ni proučilo in odobrilo na drugem kongresu izglasan'h pravil F. S., stvar.tudi tem -potom še ni rešena. Razen tega bi imel biti tega meseca donešen nov »pravilnik o povlaščeni vožnji«. Vsled volitev tudi to še ne bo kmalu rešeno. Z današnjim pozivom prehajamo preko vsega tesra k delu: k osnivan.iu učiteljskih podružnic F. S- Prva je že organizirana; ta ie CXXXV11. podruž. kod Sreskog Učitel.skog Društva u Kruševcu. Sledite vsi! Kadar se bo reševalo vprašanje novega pravilnika o povlaščenih vožnjah treba da ste tu vsi in da z nami vred zahtevate oovoljne povlastice za vse ferijalce-dijake in nastavnike. Beograd. 29. januarja 1923. Dr. Janže Novak, Glav. Pov. F. S. P. S. Članek g. V. Pirnata v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« je v toliko netočen v kolikor g. Pirnat ni — po moji krivdi — informiran o zaključkih žadntega našega kongresa ki ie izglasal pravila po katerih rnoreio učitelji tvoriti samostojne podružnice F. S. Iz Jugoslavije. — V Ljubljano ie dospel šef kabineta ministrstva prosvete g. Jovo P. Jovano-vič, član Glavnega odbora UJU. Prišel je skupno s podpredsednico ženskega po-kreta v Beogradu go Deaijer. Ga Dedijer ie dospela v svrho proučevanja našega gospodinjskega šolstva- V ponedeljek sta posetila gospodinjsko šolo v Mladiki. — Ob tej priliki smo se informirali pri gosp. šefu o vesti, ki io je prineslo dnevno časo-pisje v pretečenih dneh, da se izdeluje v vladi zopet nov načrt šolskega zakona in o naredbi, da se pripusti učiteljstvo na filozofsko fakulteto univerze. Prvo vest ie odločno dementiral drugo na potrdil, da se defluie v ministrstvu na tem in da bo zadeva naibrže uspela. — Stanarina znaša do zakonu o dra-ginjskih dokladah v II razredu (po mestih) do letne plače 2999 Din 4 Din. v 111. razredu (po trgih in vaseh) 2 Din, od 3000 do 4999; v II. razredu 5 Din v 111. razredu 2 Din od 5000 do 7499 v II. razredu 9, v HI- razredu 5 ter od 7500 Din letno naprej v II,. razredu 13 in v III. razredu 9 D in. — Stanarina upokojencev znaša do 2999 Din letne pokojnine v II. razredu 7, v HI. razredu 5 ter od 3000 Din dalje v II. razredu 6 Din, v III. razredu pa 4 Din na dan. I — Odlikovanje. Z redom Sv. Save V. reda je odlikovana tov. Jerica Zetnlia-nova. voditeljica gospodinjske šole v »Mladiki« in nadzornica gospodinjskih šol v Sloveniji- Odlikovana ie za zasluge, na pcl.u gospod.njskeua šolstva. Odlikovan,e ji je izročil imenom ministrstva, oP na\ zouiosti učit. zbora. nt gcjetiK Mladike, sei Kabineta ministra prosvete g. jovo -K Jovanovic. — učn. uspehi na učiteljišču- Učiteljišče v Ljubljani: a) moško: io/ gojencev. Pozitivne rede je prejeio JiU, padlo v enem preumetu n, v dveii ali vec predmetih ib, uva .ponavijahia izpita. Uspeh torej, posebno se z uztroni na slab niaterijal zadovoljiv, b) žensko: 191 goienk. .Neugoden uspeli pn 6, med temi ava ponavljama izpita, izbran niaterijal, boijsa piedizobrazba, marljivost- — D r-ž a v n o m o š k o učiteljišče v Mariboru: uojencev 101. gojenk 33, sku-pai 194. Pozitivni red i55, negativni 3S, nerazredovan 1. — Drž. žensko učit. v Mariboru: 3 letniki, štev. go;,enk 9». Pozitivne rede je dobilo S5 (86yo), z enim nezadostnim 7°/o, z dvema ali vec 4c/c, ne razredovane 2%, — Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester: število gojenk 165. Pozitiven uspeh je bil pri 155 gojenkali, 1 nezadosten pri 8, 2 ali več nezadostnih pri eni-Nerazredovana ena. — Opozarjamo na sklepe zadnje seje ožjega sosveta pov. UJU, ki se nahajajo v današnji številki zadej. — Okraj.¡a učlidvska društva opozarjamo da naj svoje sklepe o naročitvi »Narodne Prosvete« v smislu sklepa širjega sosveta sporoče poverjen štvu UJu. Dovoljno je po dopisnici, da ve poverjeništvo potem razpolagati z drugimi izvodi. — Pohvalno priznanje ie izrekel v šii šolski svet Kajnih t Valentinu, učitel.u na deški ter i< a n d 1 R., učiteljici na dekliški osnovni šoli Ptuj-oko". ca za izredno marljivo in prav smotreno deio v šoli ter za prav dobre vzgojne in učne uspehe. K temu odlikovanju iskrene čestitke. — Ožji tovariši. — Tov- Filip Hauptmanu. nadučite-lju v Svečini pri Mariboru je viš,i šolski svet v svoji zadnji seji lanskega leta izrekel soglasno priznanje n zahvalo za njegovo uspešno delovanje. — To priznanje in zahvalo ie zaslužil mož v polni meri. kajti na svojem mestu služi nad 30 let in to do prevrata kot pravi narodni »mu-čenik« v kraju, kjer sta imela nemški »Schuilverein« in »Siidmarka« močno postojanko. Kljub nemškemu in nemeurske-mu pritisku .e ostal narodno neomahljiv ter odgo.jil tudi svoie otroke v narodnem duhu. — Tovariše, ki so pr davali o našem narodno-prosvetnem delu pri okrajnih učiteljskih društvih vabimo, da vpošlje.o svoje referate na uredništvo, ker bodo njihove razprave dobrodošle za »anketo o našem narodno-prosvetnem delu«. Saj ie mnogo tovarišev, ki so razpravljali o tem. Čudimo se. da se nobena učiteljica ne oglasi, da bi razpravljala o poslanstvu učiteljic na polju narodne prosvete in o delu izven šole. — Tajnike okrajnih učiteljskih društev opozarjamo da morajo sklepe in resolucije zborovanj poslati tudi na pover-ieništvo (poleg uredništva »Učit. Tov.), ker oddaja uredništvo rokopise v tisk in jih ne izroča poverjeništvu- — t Fran Fabinc. Umrl je v Ljub-liani Fran Fabinc prof. na slov. trg. šoli. Pokojnik je bil večletni urednik »Slovenskega Učitelja«. Služboval ie svoječa-sno na osnovni šoli na Jesenicah, potem v Ljubljani. Nameščen je bil na vadnici državnega učiteljišča in prideljen trgovski šoli. Poleg strokovne izobrazbe je posvečal mnogo pozornosti v svojem življenju tudi splošni izobrazbi, ki si io je na podlagi svoje nadarjenosti visoko dvignil. - - N. p. v m.! — Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih .potrebščin v Ljubljani potrebuje •v svrho svojega obrata razne ustreljene ntice in živali, ki bi bile primerne za ga-čenje. V ta namen se naprošajo vsi tova-riši-lovci. nai nam o prilikah pošiljajo take eksemplare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj; procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od n.ih uporablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene! Naša samoizobrazba. —s »O razvoju srbske književnosti«, predavala pri »Učit. dr. za krški okraj« dne 13. januarja 1923 tov. M. Stupica. —s »O slov. učitelju v Cankarju«, predaval pri »Celjskem učit. društvu« dne 13. jan. tov. Franjo Roš. —s »Kako in kedaj izgovarjamo »1 z v«, razpravljal pri Celjskemu učit. dr. dne 13. jan. 1923 tov. str. uč. Cernej. —s »Vzgajajmo novu generaciju,« predaval pri »Belokranjskem učiteljskem dr...štvu... dne 13. januarja 1923 tovariš Bcgovič. —s »O telesni vzgoi,« predaval pri Šoštanjskem učiteljskem društvu dne 11. januarja 1923 tov. Porekar. —s »O početni obuki srpsko-hrvat-skoga tezlka na osnovnoi školi«. oreda-vaia na zborovanju Učit. društva za brežiški in sevniški okraj gdč. Stupica. učiteljica srbo-hrvaščine v Krškem. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Novi Rod, list za mladino. Letno 10 lir. Uredništvo se nahaja v Trstu, ul. Fabio Se-vero, 25. Uprava: »Novi Rod«, Trieste. — San Giovanni, Casella postale. Last in založba Zveze slovenskih učit. društev v Trstu. kpl Ročni zapisnik. Izdala »Zveza Jugo-slovenskih učiteljskih društev« Julijske Krajine. Za leto 1923. —kpl Josipina Turnograjska. Njeno življenje in delo. Slovenska ženska knjižnica. 1. zvezek. Str. 113. Cena . Založila in izdala »Mariborska tiskarna«. -kpl Ivan Matičič: Na krvavih poljanah. 1 Trpljenje in strahote v. bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Elegantno vezano. Str. 270. Cena 32 Din. S 25 slikami. (Glej oceno!) kpl Pretplata na »Zavičaj« ostaje ista — ¡0 dinara godišnje. Imamo sve brojeve od septembra 1922. god. Pretplata na Posvetni R a d n i k za prošlu godinu iznosi 20 dinara, a za novu godinu obiaviče se naknadno. S r p s k e Narodne Pesme, prvu i drugu svesku, prodajemo po pola dinara a treču po jedan dinar od primerka. Prva sveska iz zbirke »Naša Neoslobodjer.a Brača« — »Naša Is*-t r a« staje 1 dinar. Adresa za porudžbine, nov-čane pošilike i korespondenciiu: Uredništvo »Za-vičaja« — Skoplje. Književnost in umetnost. k Prof. A. Sasso: Grobovi. Trilogija U. Foscola, H. Pindemontia i I. Tortia. 1918. Split. Prevajalec trilogije čuti nedvomno veliko duševno sorodnost z njenimi avtorji, kojih poezijo preveva pristna čuvštvenost in mehkoba umet-: niške duše italijanske: Frevod je doživel svojo drugo izdajo baš v tej dobi, ko zeva po zemlji : stotisoče skoro še svežih grobov, kajti idealni j prevajalec iskreno obžaluje pozabljene grobove svojih rojakov, ki so padli v tujini in jim domo-! vina ni mogla dati poslednjega bivališča; preve-j dene pesnitve jim posveča kot skupen spomenik. 1 - Motiv vsem trem pesnitvam tvori en in iiti j predmet: grob, češčenje grobov dragih pokojni-i kov, češčenje spomina junakov in duševnih velikanov. Foscola nazivljejo splošno »pesnika grobov in obe drugi pesmi bi bili čitatelju nejasni brez predidoče Foscolove, na kojo se pravzaprav nanašata in ko.ia je bila ona iskra, ki ie zanetila pesniški žar njihovih avtorjev. Foscolova pesem (prva) je posvečena prijatelju Pindemontiju, ki se je tudi bavil s tem motivom. Zalilo ga je pomanjkanje pietete tedanjega zakona, (1. 1806 izdan cd Napoleona), ki ni dopuščal nik ke razlike med grobovi, nikakih spomenikov in tudi ne po-sečanie pokopališča. To je Pindemontija, avtorja druge pesnitve napotilo, da je dal duška svojim občutkom v prelepih stihih, ki jih je obelodanil kot odmev prijateljeve pismi, kjer vzklika: »Vaj, koliko poljba i pokolja! Koliko li grobova se kopa, Koliko li liešin bez ukopa .. .« Tretji pesnik trilogiie, Torti, pa je spesnil obenla prvima: »O grobovima U. Foscola i H. Pinde-montia«. Slika med drugim prizore iz vojne, ki so nam, žal, le predobro znani: voz, poln mrliče v, ki iih zagrebejo v skupno jamo kakor živali. Pri tem se spominja svojega prijatelja — pesnika, ki le padel v boju. a niso znali za njegovo truplo: -stotako ie bil morda pokopan tudi tvoj pesnik. o domovina!. Prevajalec ie opremil knjigo s primernim uvodom in komentarjem, kar je v tem slučaju prav na mestu, ker bi bile pesmi brez tega nerazumljive. Kdor se zanima za tovrstno literaturo, mu ho kniiga prav dobrodošla. - Opozarjamo na založbo, ki je označena nad »novimi knjigami«. k Ivan Matičič: Na krvav h r>oianah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Str. 272 in 25 slik. Izšla je knjiga, kier so opisani vsi boini pohodi bivšeira slovenskega planin, polka od prvega do zadnjega, dne svetovne vojne. Pisatelj, ki je živel "skoro ves čas pri polku in fronti kot navaden trpin, opisuje objektivno in živo vse strahote, ki so jih trpeli naši ljudje, opisuje zločine ki so jih uganjali nad našim moštvom avstrijski oficirji in krvn ki. Pretresljivi so prizori z Doberdobske planote. kjer so se obupno borile slabotne čete napram dvajsetkratni italijanski premoči. Potem pa v goroviu borba s plazovi, z zameti. Pohod v južne Tirole, dalje beg po Galiciji. Strašni so prizori od Hudega loga kjer so umirali naši možje in sinovi pretresljivi so kriki umirajočih. Dalje Fajtji hrib. Špacapani- Potem pa strahote s Sv. Gabrijela, kjer je doživel polk svojo Golgoto. Človeku se zdi vsa ta "roža nekai neverjetnega, a je vendar tragična resnica, krvava zgodovina, ki io e pretrpelo toliko in toliko tisoč naših fantov in mož. Dalje poraz italijanske armade, pohod v Italijo. Strahovite boje ob Plavi, poraz avstrijske armade, njen raz-nad In dalie uoor polka in nJega zakle-tev. V kniigi je naštetih vse polno živih nrič ki svedočiio za neovržno zgodovino lega strašnega trpljenia. Delo izpopolnjuje še 25 izvirnih slik. ki predstavlja« vso kruto resničnost bestijalne voine. Za vsa Stev. 6 UCiTËLJSKl TOVARIŠ, dne 8. februarja 1923. Stran 3. one tisoče in tisoče, ki so pri polku trpeli, bo to prava spominska knjiga, zanimiva pa bo tudi za vse ki uitnajo ooima o grozotah na fronti Knjiga bo zanimala tudi naše neodrešene brate, ker na njih zeml.'i se ie vršila vsa ta strašna žaloigra in tudi njim ie delo posvečeno. Kako so razpadali njih domovi, kako so razpadale cele vasi, kako je ginila vsa dežela. Pisatelj je gledal n'eno razdejanje njeno zasužnjenje, v duhu pa vidi tudi njeno — odrešenje- V »vizije osvete« dvigne zasužnjene brate iz robstva. — Glej oglas! —k Dva mjeseca narodne siobode u Drni-šu. Frano Zenko Donadini. Kdo se ne spominja časov in kaosa za časa prevrata. Zanimivo bi Lilo zbrati podatke te revolucije iz vseh krajev naše domovine, še zanimivejše bi bilo podati sliko naše pripravljenosti in nepripravljenosti za to dobo. Tak opis nam podaja pričujoča knjižica. Kratek in jedrnat opis! Obsega sledeča poglavja: Varoš Drniš. — Drniš za doba rata. — Pred narodnim prevratom. Prvi dani siobode. Narodno viječe. — Narodna garda. — Komandant Tomaševič. — Dolazak srpske vojske. — Taliiani pred Drnišorti. Taliiani dolaze u Drniš. — Zauzeče Drniša. Okršaj ined Drnišoin i Kninom. - Bježanija i progonstva. Vjera u osiobodjenie. -k Cenili etnograiico storico poli tiči sulla Dalmazla. Gompilati per cura del Dr. Hugo Werk avvocato in Zadar. Izdanje Odbora Narodnog Viječa SHS za okupirane krajeve u Zagrebu.< Zagreb 1919. Delce nam podaja etico-grafične. zgodovinske in politične podatke in statistiko Dalmacije, ki ni bila zanimiva in važna samo za dobo prevrata in z ozirom na mirovna pogajanja, temveč je ohranilo svojo aktualnost tudi za danes in nam nudi mnogo z ozirom na materijai v borbi za naše osvobojen.ie. -k Novi Rod, list za mladino. Izdaja Zveza jugosl. učit. društev v Julijski Krajini. Izhaja že tretje lete. Pomembnosti lista menda ni potreba povdarjati, ker je to edina duševna hrana za našo mladino na neodrešenetn ozemlju. Letos si je nadel list zopet novo, prav okusno vnanjo opremo. Naslovna stran in vinjete so lesorezi A. Čer-nigoja. Tudi vsebina je prvovrstn. -k Ročni zapisnik »Zveze Jugoslovenskih učiteljskih društev« Julijske Krajine za I. 1923. Ročni Zapisnik, ki ga izdaja »Zveza« ima velik Domen ne samo za učiteljstvo Julijske Krajine, temveč tudi za nas, kajti ta Zapisnik nam je nekaka bilanca od leta do leta za stanje našega šolstva in učiteljstva v neodrešenem ozemlju. Vsebina mu je: običajni koledar, pregled pedagoških časnikov in glasil, poštni tarif, kolkovanje. konzulati v Trstu, tovarišem!, naša organizacija, seznam učiteljstva po krajih (iz imenika so razvidni člani Zveze, učitelji italijanščine in šolski voditelji), razvidni so šolski okraji, imenik in statistika šol po stanju z dne 15. nov. 1922. Učiteljišče v Tolminu. k Dr. Ivan Lah: »Josipina Turnograjska.« — Njeno življenje in delo. - »Slovenska ženska knjižnica« v Mariboru je izdala kot prvi svoi zvezek to literarno zgodovinsko delo. Kot tako ima svoi pomen in je dobro, da imamo enkrat o naši. časovno prvi pisateljici izčrpen življenjepis. Zlasti je to zanimivo za sedanji čas, ki je v mnogih ozirih soroden prvi dobi našega narodnega prebujenja (1848- -1868). — Josipina Turnograjska, rojena Urbančičeva. je bila poznejša žena narodnega buditelja dr. Lovra To-mana. V svoji kratki dobi življenja (1833—1854) je napisala za »Slovensko Bčelo« in Razlagovo : »Zoro« marsikako povestico v duhu romantike, ki je takrat preplavljala ves evropski literarni svet. To so bile pri nas prve povesti za Ciglar-jevo »Srečo v nesreči«. Pozna se jim vpliv tujine, a zrastle so na domačih tleh in iz njih sije žarko rodoliublje. gibalni motiv one ddbe. Bila ie prava slovenska žena petdesetih let in na vsak način umetniška duša, ki bi se bila spričo svoje globoke izobrazbe v poznejših letih gotovo leoo razvila. Pieteta je zahtevala, da se ie lešila pozabljenja predhodnica naše velike literarne pomladi in bolj kot kdaj bomo danes razumeli prvo dobo uaše romantike. Življenjepis je izčrpen in pisan lepo. Pridejane povestice mor; -mo seveda vzeti kot študij in jih meriti z merilom takratne dobe. —ar. Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Gledalska predstava na II. mestni deški šoli v Ljubljani. V nedeljo 7. m. smo imeli v naši telovadnici tekom letošnjega šolskega leta že v tretje priliko opazovati, kako čvrsto se znajo obračati naši učenci na gledališkem odru. Priredil je ta dan tov. Viljem Deržaj s svojimi učenci dve Stritarjevi enodejanki: »In na zemlji bodi mir ljudem!« ter »Županov sin«. Vsi šolarji so igrali svoje vloge vrlo dobro ter so bili tudi izboru o kostunrra-ni. kar je na mnogobroino navzoče občinstvo kaj ugodno vplivalo. Seveda je imel omenjeni tovariš s to prireditvijo izredno veliko truda: saj ie poleg naštudi-rania in režije sestavil sam gledališki oder ter naslikal primerne kulise. Za to njegovo velko požrtvovalnost zasluž' v polni meri zahvalo in iavno priznanje. Cisti dobiček prostovoljnih doneskov se pa Porabi vsled sklepa učiteljstva za podporo revnih učencev tukajšnje šole v smislu načel »Podmladkovega delovanja«. —Po Šolska mladina v Odrancih pri Baltincih je proslavilo dan 17 december s šolsko prireditvijo. Spored: 1. Petje. 2. Deklamaciji: Domovina in Slovenka sem. 3. Dvogovori: Pripovedke o nosku. Ciciban posluša očetovo uro. Razgovor ob potoku. 4- Snegulčica (igra). 5. Pokla-nianie mladine kralju Aleksandru (živa slika). 6. Zaključek z »Lena naša domovina« in »Rože pravde!« Predstava je bila iako dobro obiskana. Pri glavni vaji je bila predstava za šolsko deco. vstopnine prosta! Za odraisle se je pa pobirala vstopnina 1 Din. Nabralo se je 188 Din, in se tako s tem novcem omogočilo kupiti knjige 11 revnim učencem. 22. decembra se ie rgra ponovila, učiteljici sta napravili božično drevesce za kojena kinč so prispevale trgovine v Beltincih: Osterc, Klepec, Klemenčič in pekarija. — Šolski deci bosta pač ta dva dneva ostala neizbrisna v spominu- Ob tej priliki so se razdelila darila višjega šolskega sveta revni deci, za kar se uboga deca kar najlepšo zahvaljuje višjemu šolskemu svetu, lo pot ie naša odranška mladina prvič nastopila na odru! Rešili so svoje vloge prav dobro posebno gozdar in Snegulčica! Tudi palčki so bili dobro podkovani v vlogi, a manjkalo ie pač potrebnih kostumov ! — Kmalu bo odranška šolska deca zopet na odru. pripravlia se igra »Kralj Matjaž«. —oo Studenci pri Mariboru. Tukajšnja dekliška osnovna šola ie uprizorila prvič na Miklavžev večer dne 6. decembra in drugič na ponovno željo občinstva na Štefanovo, dne 26. decembra v Narodnem gledališču v Mariboru ljubko pet-deanko »Snegulčica«. Obakrat je bilo gledališče nabito polno povrh pa je mnogo posetnikov moralo oditi brez vstopnic-Za uprizoritev ie vladalo v mestu in okolici veliko zanimanje: med mladino ie b -la dnevna govorica le o Snegulčici. hudobni kraljici in lepem vitezu ter o dobrih palčkih. Pri razkošni gledališki opremi ter pri bajnih lučnili efektih je igrica res zelo učinkovala, pa tudi dekleta so nastopile s tako sigurnostjo in neprisilje-nostjo. da ni bil le gmotni uspeh kljub orecejšnjim stroškom nepričakovano ugoden. temveč ie tudi v moralnem oziru uspela igra nadvse lepo — Shčne mladinske prireditve so izredno vzgojnega pomena za sodelujoče in prisostvujoče. Otrok je otroku dovzetnejš1. mu bolj zaupa, ga bolip razumeva, mu sledi z večjim zanimanjem in z boli kritiku.'očim; očmi nego odraslemu. k: ga daleko ne doseza. — Pa tudi praktičen uspeh te prireditve se opaža pri učenkah. V njih se vzbuja razumevanje in zanimanje za sirene predstave, za koie orei ni bilo interesa: prav pridno jih posečajo ter se o nj;h poteku razgovariajo in si pri tem ustvarjajo svoje vzore in boje. — Pot se pričenja viti iz ulice n ceste navzgor v kulturno smer, ki blaži duha in srce. —oo Šolski oder (Šmartno na Poh-) Šele pred šestimi meseci so bili zabiti prvi žreblji za potrebni gledališki oder in že se je odigrala na kraljevo in v nedeljo nato tretja mladinska igra. Prva je bila »Snegulčica« v okrašeni obliki, druga »Lažnjiva Milena«, ki se ie celo ponovila na sloveniebistriškem odru pred dvakrat popolnoma razprodano hišo- Občinstvo je mlade diletante bogato nagradilo, za kar bodi ob tej priliki še enkrat izrečena javna zahvala. Tretja pa presega vse dosedanje. Uprizoril se ie »Kralj Matjaž«. Kdor pozna to igrico, bo dejal, da je za Pohor-ie na vsak način pretežka. Reči se pa mora. da so malčki v vsakem oziru pogodili ter da ie bila kakor scenerija. tako tudi petje in godba na svojem mestu. S to igro je naš šolski oder napravil velikanski korak naprei. Občinstvo ie v nabito polni dvorani vztraialo do konca in to ni malo ako se pomisli, da ie predstava tra-iala tri ure Scenerijo je izvršil slikarski mojster gospod Ačko iz Slovenske Bistri ce- Naj mu bo izrečena tem potom topla zahvala. —po Štore nri Celju. V letošnjem Božiču je tudi štorska šola priredila za svoie šolarie božičnico- To priliko je tu-kajšnli gospod nadučiteli Ljud. Potočnik porabil, da ie v obilnem številu zbranim staršem v svojem nagovoru za novolet-nico položil na srce nekaj vzgojnih načel in naukov Vršile so se razne igrice otroškega vrtca in učenci obligatne šole pa so nastopali kot deklamatorii in pevci. Vsak nastopajoči učenec ie svojo nalogo dobro izvedel, istotako tudi pevski zbor, ki ga i^ izvežbal g, učitelj Anton Zdolšek. Prireditev se je zaključila z živo sliko pri božičnem drevesu in z razdelitvijo daril. Učenci so dobili vsak nekai jestvin. šolskih potrebščin in par učencev tudi nekaj obleke. Prireditev je posebno v moralnem oziru zelo dobro uspela. —p.o Sv. .Jurij na Pesnici. Tako veselih počitnic še naša šolska mladina ni imela kot so bile ravnokar pretekle. Naš okrajni glavar g. dr. Lanjšic ie bil poslal tukajšnji obmeini revni deci obilno in leoo božično darilo: 115 komadov perila in obleke. Tudi nekatere mariborske tvrdke so prispevale k božičnici naše obmejne šole. Izmed teh so se odlikovale: Cirilova tiskarne (200 zvezkov). Zlata Brižnikova (50 zvezkov), Korman v Gospodski ulici (številni in izboriti okraski za božično drevo), Leopold Gusel, Marija Mislej in Ivo Barta. Domačini pa so tekmovali pri gradbi modernega šolskega odra s premakljivimi kulisami. Stavila sta ga učitelja Ivan Robnik in Štefan Blažič s sopo-močjo vrlih domačih rokodelcev Žunko, Vonter. Kkimpfer in bratov Pestemer v I delavnici šolskega voditelja Ivana Rob-: nika Naš načelnik kraj- šolskega sveta Franc Vračko, šolski ogleda Franc lilade, župan Mih;t lilade ter posestniki Alojzija Dobai. Ivan Mesaric in Anton Požarnik so darovali večino lesa, naša trostilničar-ka Alojz in Antonija Vračko sta gosto-! liubno sprejemala delavce ter skrbela za , niih želodec. Franc Dobaj, Ivan in Aloj-| zija Dobai. Franc in Ana Breznar, Fr. Fa-< nedl in Fr. Valhar pa so zamakaii zaprašena delavska grla Mamice so pripravljale beli kruh in pecivo, ki se ie kar kupi-čilo ood božičnim drevesom. Domači godci pod vodstvom učitelja Blažiča so brezplačno spremljali po otrocih sijajno podano »Šiviljo Klaro«, »Siroto«. »Moj dom« in čez teden dni »Nastop starega in nove--ga leta«. Odlični nastop učencev je zasluga učiteljice Mare Pečarjeve. rajski kinč božičnega drevesa in kostumiranje igralcev pa skupno delo učiteljice Pečarjeve ter soprog učiteljev Blaž;ča in Robnika, i ako so tokrat ¡premožnejši naročili božičnemu možu. naj obišče tudi njih revne bratce in sestrice, kakor veleva naš Simon Gregorčič: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« Solze v očeh starih in mladih so pričale, da e bil svet' večer posvečen bratstvu, da ie v času, ko obvladujeta svet strast in egoizem, ogreval naša srca žarek človekoljubja. In Vam vsem. ki ste k temu pripomogli: najsrčnejša hvala! — Vodstvo ob-inejne šole Sv. Jurij na Pesnici. —po Podpeca rri Črni. Kakor lansko leto smo tudi letos priredili zopet iia naši šoli »Božičnico«. Da so nam lake prireditve v našem gorskem kraju soleh mogoče smo si lami ustanovili »Podporno društvo za šolsko mladino«, ki prav pridno deluje in tako je tudi letos potom veselic in s pobiranjem denarnih prispevkov bila omogočena »Bo-žičnica«. Posebno pa se moramo zahvaliti ravnateljstvu rudnika: The Central Europeau Mineš Limited v Mežici, ki je nam tudi letos z lepim darilom 4500 K priskočilo na pomoč. Dne 24. grudna smo se zbrali starši in otroci v naši šoli, ka-j tero so bili oi^oci prav okusno okinčaii. 1 Postavili so tudi božično drevesce. Pod drevescem pa je bila miza polno obložena z darili za naše malčke. Slavnost je otvoril g. učitelj z nagovorom na starše in otroke. Nato pa so nam otroci zapeli nekaj prav ljubkih pesmic. Vmes pa so I ile vpletene deklamacije. Nato so se razdelila darila. Obdarovani so bili vsi ctroci (84), deloma z obleko, deloma s čevlji. S pesmijo »Lepa naša domovina« in »Bože pravde« smo zaključili siavnost. —po. Barje eri Ljubljani. Tukajšnja šolska mladina je priredila dne 21. t. m. šolsko vesel:co. Na vzporedu so bile pevske točke deklamaciie in igra enodejanka Cista vest«. Šolska soba nabito polna Barjanov. Na splošno želio se je šolska veselica ponovila v nedeljo, 28. t. m. ob ool 4. popoldne- —po Barjanska šolska mladina je 28. ianuaria t. 1. priredila šolsko veselico. Pestra mikavna šegava in podučna je bila ta prireditev- Slišal si deklamirati »abecednikarje«, kakor tudi druge učence iz višjih razredov. Kritizirati ni bio časa, ker prizori so se vrstili drug za drugim skoro ¡prehitro in dovršeno, da si nehote čakal še na kaj novega. Kot »variatio de-lectat« je nastopila mladina s pesmimi vzete največ iz »Zvončka«. Odpele so se brez treme in videti ie bilo, da mlad na ni »naguljeno« nastopila temveč pazila na taktiko in spoštovala dinamiko. Prireditev je zaključila enodejanka »Cista vest«. Taki nastopi mladine so nepobitna deistva. da našo domovino čakajo še lepi dnevi. Da je bila prireditev v moralnem-oziru na dobrem višku, naj dokaže to dejstvo — polna šolska soba staršev. Prireditvi ie prisostvoval e- mestni šolski nadzornik Hočevar in precejšnje število to-varišic in tovarišev (16) iz Ljubljane in okolice. Celo oddaljeni Tomišeli je bil številno zastopan. Za prireditev in novo scenerijo ie skrbelo barjansko učiteljstvo. Ljudska predavanja. . annoir. —pp Šolsko vodstvo na Bukovšici je priredilo nedeljo oo maši dne 21''januarja predavanje. Predaval je učitelj L. Orel. Tema te bih 1. Gospodarstvo pred vojno. | 2. Gospodarstvo no vojni. Obravnaval je j položaj vseh sloiev pred svetovno vojno ter primeriul sedanjemu s la težkemu stanju, kolega vzroki so veliki uvoz, zaostala ! produkcija, špekulacije z dinarom itd. — Poslušalce ie končno seznanil z borznim aparatom, kar jih je sila zan malo. Naša gospodarska organizacija. —g. Članarina :n darila na učiteljski konvikt na račun enomesečne plače : Friderik Repovž 10 Din; Fran Trost 10 Din: Pavel Plesničar 5 Din; Josip Am-b rožič 5 Din; Jakob Dimnik 10 Din; vsi s I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani — Lijana Kobal, učiteljica na Vrhniki 15 Din. Hvala! —g. Darila »Učiteljskemu konviktu« v LJubljani. 7% obveznice državnega in-vesticlskeea posojila (s kuponi od meseca marca 1923. dalje): Stanko Žagar, učitelj na Dobravi pri Kropi. 2 à 100 Din; (s kuponi od meseca septemba 1922. dalje): Marija Franke-Kotnikova, učiteljica v Doberniču. 1 à 100 Din: skupaj 3 obveznice à 100 Din in prei izkazanih 65 obveznic à 100 Din — 6800 Din. Srčn i hvala! —g. Darilo »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljan i, Tovariš Anton G nus. šolski ravnatelj v Dolu pri Hrastniku, je izpre-inenil plačani znesek 250 Din brezobrestnega posojila »Učiteljskemu konviktu« v darilo Iskrena hvala! Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Liubliani. II. SE.U OŽJEGA SOSVETA UJU POV. LJUBLJANA dne 19. januarja 1923. Navzoči: Dimnik Ivan, Dostal Rudolf. Fe-gie Mirko, Gnus Anton, Jelene Luka, Luznar Fran, Rus Vilko. Močnik Peter opraviči pismeno. svojo odsotnost. 1. Izpremetnbe poslovnika UJU pov. Ljuh-liana. - O tej točki poroča tov. Ivan Dimnik in se sprejmejo sledeči predlogi: a) Učiteljice, po-r čene z učitelji so članice okrajnih društev, ako plačajo organizačni davek. Obvezna naročnina n:i stanovska lista, »Učiteljski Tovariš« in »Po-p tnik... zanje odpade dotlej, dokler ne dosežejo popolne enakopravnosti v plači z neporočenimi, učiteljicami. Z učitelji poročene učiteljice plačajo spine organlzačno članarino centrali t. j. 20 Din In pa članarino, ki jo določi domače okrajno društvo za vsakega člana. Ker te učiteljice ne bodo več dobivale stanovskih listov, temveč samo njihovi možje, odpade s tem tudi možnost zamenjave za »Zvončka«. Za učiteljice, ki se poro-če tekom leta, velja ta določba šele s 1, jauar-iem prihodnjega leta. ker bi obračunanje med letom povzročilo ~samo zmedo, b) Upokojencem se glede na njihov materialni položaj olajša članarina na ta način, da se smatrajo članom okrajnih društev, ako so naročniki »Učit. Tovariša«. Enaka določba velja za učiteljice ženskih ročnih del in za otroške vrtnarice. — Vsi ti sklepi so bili sprejeti z naknadnim odobrenjem širjega sosveta in delegacije. 2. Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. — Tov. R. Dostal poroča o sejah O. Z., kaj je ta storila v zadevi gmotnega položaja, o nameravanem javnem shodu državnega uradništva in o zadnji seji širjega odb !>ra t). Z., kjer je referiral neki zunanji delegat in skušal pridobiti centralo za sklep domače oi ganizacije, da izstopi vse držav, uradništvo v protest proti zavlačevanju zboljšanja gmotnega položaja iz vseh narodnih hultur. in karitativnih društev. Z nekaterimi drugimi odborniki se je izjavil tudi zastopnik učiteljstva proti tej nameri z motivacijo, da bi tak sklep stvari gotovo prav nič ne koristil, narodnemu prosvetnemu delu pa neizmerno škodoval. Predlog je na omenjeni seji propadel. Neugoden utis je napravila konštata-ciia dotičnega zunanjega člana referenta, da se je učiteljstvo njegovega okraja temu sklepu že pridružilo. — Zato sklene ožji sosvet, da opozori naše organizirano članstvo, naj v podobnih zadevah potom svojih okrajnih društev stopi v stik s pover.ieništvom, predno se pridruži tako pomembnim in dalekosežnim sklepom. ■3. »Popotnik«. — Tov. M. Fegic poroča glede izhajanja »Popotnika«. List naj izhaja na vsaka 2 meseca in sicer v lanskem obsegu. 4. Volitve v višji šolski svet. — Poroča se, da nekaterim šolskim vodstvom še niso bile dostavljene glasovnice. Glede na to, da termin za volitve že poteka in da bo mogoča volitev vsem volilnim upravičencem, se sklene storiti korake, da se volilni termin primerno podaljša. 5. Tolminski učiteljiščniki naprošajo našo organizacijo za dopošiljanje stanovskih listov. — Se jim ugodi. 6. Zadeva stanarine in kuriva. — Ljubljanskemu učit. društvu se na tozadevno vlogo pojasni, da so se s strani poverjeništva že napravili vsi potrebni koraki. 7. Jančičeve risarske predloge. Ljubljansko učit. društvo se obrača z vlogo, naj bi mestni Stran Ste v. (i. šolski svet naročil omenjeno knjigo za vse ljubljanske šole. — Se ugodi. 8. Zahvalo za podporo bolni mariborski to-varišici izreka učit. društvo za Maribor in bliž. okolico. 9. Čestitke k 60 letnici poverjenikovemu namestniku tov. Antonu Gnusu izreka več okrajnih društev, kar se vzame na znanje. 10. Razni predlogi okrajnih društev se izročijo posameznim odsekom v razpravo in sklepanje, Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO ima svoj občni zbor 15. februarja 1923 ob polu 9- dopoldne na Prevaliah. Spored: Zapisnik zadnjega zborovanja. Poročilo o seji širiega sosveta. O šolskih in ljudskih knjižnicah (Kuhar. Mihev). Naše materielno vprašanje. Dobra knjiga o domoznanstvu (Košir). Poročilo fUnkcijonariev. Volitev novega odbora- Članarina za leto 1923. + § KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 17. februarja 1923 ob deseti uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah. Dnevni red: 1. Zapisnik in tajni-kovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Poročilo o seii širjega sosveta v Ljubljani. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Zaradi kosila se je prijaviti tovarišu Tomo Petrovcu. nadučitelju v Jaršah pri Domžalah- + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je zborovalo 11. novembra na Vidmu in 9. decembra v Brežicah. Zborovanji sta bili obakrat v polnem številu obiska ni. — Prvo zborovanje se je dopolnilo s sledečimi resolucijama, ki so jih predlagali tov.: lamšek, Bregant, Bohinc, Drnovšek: I. Trdi »1« Brežiško-sevniško učiteljsko društvo poživlja vodstvo organizacije, da ista doseže sistiranje odloka višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 18. avgusta 1922. br. 7817 glede izgovarjave trdega »1« iz sledečih razlogov: 1. Kar slovensko šolstvo obstoja, se je pri pouku izgovarjal pisani »1« kot tak. Cele generacije so se priučile pismeni slovenščini z izgo-varjavo, ki se hoče sedaj odpraviti in velik del našega naroda sploh ne pozna drugačne izreke, kakor ono na »1«. 2. V resnici ne izgovarjajo nikjer med narodom pisanega »I« kot »w«, ampak kot »u «, iz-vzemši kraje, kjer je v navadi čista izreka »l«-a. 3. Z na novo dekretirano izgovarjavo se prav nič ne približamo štokavščini, pač se pa nasprotno zelo oddaljimo od fonetične pisave svojih bratov — sodržavljanov. 4. Pravilno čitanie po novi izreki zahteva od ljudskošolskega učenca takšno znanje etimologije, kakršnega mu osnovna šola pri najboljši volii ne more nuditi. 5. Ako bi bili tudi vsi lingvisti edini o pravilnosti dekretirane izreke, vendar ne viditno nikake potrebe do izrevolucijoniranja našega jezikovnega pouka, faktično pa imamo tudi uglednih jezikoslovcev, ki se zavzemajo za doseda-nio izgovarjavo: zatorej nikakor ne kaže vpelja-vati na hipotezi stoječega nauka, od katerega narod ne hi imel niti trohice koristi, pač pa bi zaradi niega potekla marsikatera solzica na pravopisne vaje ubogega šolarčka, preprosti narod pa bi jo po vrhu še smatral kot novotariio, upe-jjano na ukaz Srbov. 11. Šolska oblast se poživlja, da posveti svojo pozornost Sevniškemu šolskemu okraju, v katerem se nahajajo šole z natrpanimi razredi z nad 100 učenci in v katerem eksistirata že nad 40 let od bivšega Deželnega šolskega sveta v Gradcu ustanovljena šolska okoliša, ki pa sta še danes brez šol in, ki producirata leto za letom sramotno število analfabetov. Tako je bilo v minulem šolskem letu 238 šolodolžnih otrok brez pouka v teh dveh šolskih okoliših. Zaradi tega predn.iači Sevniški okraj s 26% šolo neobisku-jočih otrok. III. Neobhodno potrebno je. da se vrši v tekočem šolskem letu skupna okrajna učiteljska konferenca za okraja Brežice in Sevnica in sicer tudi v slučaju, da bi se udeležnikom ob sedanjih razmerah dnevnice ne mogle nakazati. Društveni odbor nai stavi sporazumno s šolsko oblastjo na vzpored prihodnjega učiteljskega zborovanja volitev stalnega odbora, gospod okrajni šolski nadzornik se pa naproša, da izposluje sklicanje konference pri šolski oblasti. IV. Ker se zahteva za vzprejem v učiteljišče nižja srednja, odnosno popolna meščanska šola, je nujno potrebno, da se revidirajo učili načrti za učiteljišča v smislu povišanja učnega smotra v posameznih glavnih predmetih. S pri-klopljeniem petega letnika bi doseglo ljudsko-šolsko učiteljstvo takšno izobrazbo, da bi mogli odpisti vsi poznejši izpiti, ki ovirajo učitelja pri njegovem delovanju, ga cepijo na razne kategorije ter so tudi sokrivi na odtoku najboljših moči z vaških šol, ki imajo nalogo izobrazbe največjega in najzdravejšega dela našega naroda, onega dela, ki tvori graniten temelj državi in iz katerega črpajo vsi ostali stanovi svojo silo in moč. V. Ker se snujejo razne učiteljske stanovske organizacije izven okrajnih učiteljskih društev, katera so glasom pravil UJU poleg pokrajinskih poverjeništev edini legitimni deli naše organizacije, se vodstvo organizacije poživlja, da prekine vsak stik z istimi, kakor tudi z vsakim, ki bi bil v istih organiziran ter podpira edino le sebi zveste člane. V nasprotnem slučani bi znale biti gotove kategorije, ki so do sedaj največ žrtvovale skupnosti, prisiljene prevzeti obrambo svojih pravic in interesov v lastne roke potoni novih organizacij, kar bi gotovo ugodno ne vplivalo na enotnost fronte. VI. Da dobe tudi od prometa oddaljene šole zadostno število učiteljstva in da pride vendar enkrat pravica do veljave, se poživlja vodstvo organizacije, da izposluje naredbo, glasom katere bo moral vsak začetnik(ca) po dovršeni troletni praksi na višje organizirani šoli službovati vrsto let na samotnih šolah, na kar mu bo brezpogojno pot odprta v večie kraje in končno v mesta. VII. Vedno boli se širijo slučaji, da se sta- . ro.še moči silijo v pokoj, bodisi indirektno s pre-teriranjem, odnosno briskiranjern, bodisi z direktnimi ukazi. Brežiško-sevniško učiteljsko društvo odločno obsoja to krivično postopanje, ker naši | stari zasluženi tovariši niso zaslužili takega rav- I nanja, ker nadalje primanjkuje na vseh koncih in krajih zlasti moških učnih moči in ker se na ta način po nepotrebnem trosi za pokojnine denar, ki bi se mogel uporabiti za zboljšanje našega sccijalnega stanja. VIII. Ker ie draginja po deželi celo večja kakor v mestih, se društvo izreka za odpravo draginjskih razredov. Zaradi velike draginje so prišle zlasti tiste podeželske učiteljske rodbine v obupno stanje, ki šoiajo svoje otroke po mestnih šolali: zato se vodstvo organizacije poziva, da poskrbi v prvi vrsti za nje potom posebnih draginjskih doklad. IX. Organizacija se naproša, da se sklep skupščine na Bledu glede kadrskega roka učiteljev izpopolni tako, da se izposluje učiteljem, ki bi hoteli doslužiti kadrski rok v enem letu, primerni predujem, ki bi se pozneje vračal v nizkih mesečnih obrokih. X. Brežiško-sevniško učiteljsko društvo obsoja nediscipliniranost tistih svojih članov, ki se niso držali navodil svoje organizacije povodom volitve zastopnikov učiteljstva v. okrajni šolski svet sevniški. XI. Na predlog tov. Drnovška se društvo pridruži resoluciji »Učiteljskega društva za vranski okraj« z dne 19. oktobra 1922. + OBČNI ZBOR BELOKRANJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA. Belokranjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. januarja 1923 na osemrazredni šoli v Črnomlju. 2e drugič smo se zbrali v tem šolskem letu —■ v prijaznem mestecu, a žal, da vsled neugodnega vremena mnogi niso mogli posetiti zborovanja. Predsednik Barle otvori občni zbor in izreče pohvalo tovarišici Premrov in Završanovi, ki ju daljina nikdar ne ovira poseta, istotako našemu vrlemu tovarišu Klemenčiču, ki se ni v blatu in snegu ustrašil 28 km dolge pešpoti. Predsednik se v toplih besedah spominja umrlega tovariša Riharda Megušarja, nadučitelja v Podzemlju. 16. decembra 1. 1922. je zaža-rel večer življenja možu, — neizprosne usode, kremenitega značaja, neupogljivega v svojih zvi-šenih idejah in nadvse požrtvovalnega na polju mladih, ukaželjnih duš. Pokojni ostane kot učitelj, tovariš in delavec vsakemu učitelju-vzgojitelju lep vzor. Pogreba se je udeležilo nad 40 tovari-šev(ic). Ob odprtem grobu se je v imenu tovarišev poslovil predsednik Barle, ki je v ganljivih besedah podal sliko njegovega plodonosnega delovanja. V počastitev spomina dragega tovariša vstanejo navzoči z vzklikom: Trikrat Slava!!! Predsednik poroča o seji širjega sosveta in poživlja k solidarnemu nastopu pri volitvah v višji šolski svet. Sklene se, da društvo naroči »Narodno Prosveto«. Predlaga se, da se brezplačni ekseni-plar prepusti sotrudnikom Učiteljskega Tovariša. Tovariš Vigele prevzame vsakokratno poročilo o važnih dopisih v »Prosveti«. Določi se članarina 120 Din, ki naj jo odtr-gujejo šolski voditelji pri mesečni plači. Soglasno sprejeto! Priporoča se brošura: Unlfikaeija in reforma osnovne nastave. Tovariš predsednik poroča o zadevi nagrobnih spomenikov, katere je društvo postavljalo na grobove umrlih tovarišev. Ta zadeva se izroči v roke prihodnjemu predsedniku. Nato sledijo poročila tovarišice-tajnice Zonove in blagajnika Zalarja. Preide se k volitvam novega odbora. Soglasno je bil izvoljen nov odbor, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik: Barle. Blagajnik: Bogovič. Tajnica: Završanova. Odborniki: Kos, Fabjanova, Vrezec. Namestniki: Golob, Gostiše-va, Zalar. Tovariš Bogovič nam je podal v svoji materinščini temeljito zasnovan referat: »Vzgajajmo novu generaciiu«, in sicer: Pogreške in mane s:paHtHuiKaHCKa yjiwua 6 HMa CBojy BJiacTHTy TßopHHuy ujkojickhx rmcaHaKa cBHjy BpcTa h pncaHKe (upTaHKe). H3paljyje h nncaHKe 3a OKpyr.ro nncatfee. 3axTeBajTe ueHHKe h y3opKe nHcaHaKa! Ha 3axTeB H3patjyje 3a Behe Hapyyöe n noceÖHe Hac;iOBHe CTpaHHue. yiHTejbCKa THCKapa npHMa Hapyyöe 3a THCKaH>e KtbHra, öpoinypa h th-CKaHHua CBHjy Bpcra y cpncKOM hjih XpBSTCKOM je3HKy — hnpHJIHUOM H JiaTHHHUOM. UeHe «HCKe! Paatba co-nn.a,Ha! YnpaBO ce racKa y cpncKO-xpßaTCKOM je3HKy KtfcHra: „McTOpHja Cpöa, XpBaTa h CiOBeHaua". yyöeHHK 3a yneHHKe HapoAHHx uiKOJia. Oäo-6peH oa^yKOM roen. MnHHCTpa IlpocBeTe O. H. Bp. 45. 659. M3pa,ano: Jobo II. JoBanoBuh, uietj) Kaöw-HeTa MuHHCTpa IlpocBeTe. Kfewra he n3ann Hacnopo y HaidaÄH Ymh-TejbCKe THCKape y Jby6;baHH. yße^HTe y CBoje uiKOJie caMO nucaHKe Yhh-TejbCKe THCKapHe, 3axTeBajTe y xproBHHaMa (ayhaHHMa) caMO' OHe CTBapn, Koje npon3-Baijajy Haiua cTa^einKa rocnoAapcica nofly-3eha! lllKO-ne HMajy 10% nonycTa — TproBUH no AoroBopy. Hapyyöe npwvia: yMMTEJbCKA TMCKAPA, JbYBJbAHA, panHHuiKaHCKa y;i. 6. mrnmmmmmmmmm