78896 ŠTEV. 1. — LETO VI. Kranj dne 1. januarja 1953 Ureja uredniški odbor. —■ Odg. ured. Slavko Beznik. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki 624-9O200-7 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 din Polletna » 200 din Četrtletna » 100 din Mesečna » 35 din Posamezna številka 8 din CENA TEJ ŠTEV. 10 DIN 1% use&iM DRAŽGOŠKA BITKA Ob korejskih pogajanjih Za napredek živinoreje RAZRAVA O MLADINI * čudna proslava v Šenčurju * Zanimivosti ■— Iveri — Nasveti — Podlistek — Kotički — Križanka * PREŠERNOVA PRILOGA Ob Novem letu Z Novim letom stopa naš list v šesto leto. V pretečenih petih letih je list nedvomno prodrl v večino gorenjskih hiš in postal drag spremljevalec mnogih Gorenjcev. Z združitvijo bivšega jeseniškega »Kovinarja« in »Gorenjskega glasa« v enoten gorenjski časopis, so bili ustvarjeni vsi pogoji, da se list bistveno izboljša. Vendar stvari niso tekle tako gladko, kot se je predvidevalo. Vrsto začet-niških težav je bilo treba premostiti v letu 1952 in šele, ko se je leto nagnilo h koncu, se je novi redakciji na osnovi razpisane ankete, ki je zajela dokaj širok krog naših bralcev, j posrečilo vsaj delno uvesti nov sistem dela in urejanja lista. | O željah naših bralcev, ki so odgovarjali na anketo in o naših nadaljnjih načrtih, smo že govorili Mnogim željam smo poskusili ustreči že v tej številki. Bralec bo videl, d>a| smo začeli objavljati članke s področij, ki doslej v časopisu niso bila zajeta. Dobro vemo, da nismo uspeli vseh zadovo- i Ijlti, ali vsaj ne na tak način, kot so si posamezni udeleženci ankete zamislili. Vsak bralec ima sedaj najlepšo priložnost, oceniti te spremembe in nam povedati svoje mnenje. Treba je samo še poudariti, da je to pač začetek in da uredništvo kljub najboljši volji ne bo moglo uresničiti vseh zamisli brez najtesnejšega sodelovanja) svojih bralcev. Vzpostaviti kar najboljše in najtesnejše stike med bralci in uredništvom, bo naša prva skrb v letu 1953. Po svoji močeh se bomo tudili, da list gorenjskemu človeku čimbolj približamo. Ko smo se odločili spremeniti dosedanji naslov lista in ga preimenovati v »GLAS GORENJSKE«, nam je bila pred očmi predvsem vsebinska važnost tega preimenovanja, ne zgolj oblikovna. »Glas Gorenjske« naj postane res glas vse Gorenjske, ker bo le tako njegov odmev našel pot nazaj v srca vseh Gorenjcev. Seveda pa se kljub temu, da je list lokalnega značaja, ne sme omejiti samo na ozke lokalne probleme. Predvsem ne zaradi tega, ker časopis nI le suhi registrator dejstev, marveč mora imeti tudi svoj vzgojni namen in pomen. Obenem je treba upoštevati, da je >Glas Gorenjske« edino glasilo mnogih Gorenjcev in je zato nujno potrebno, da se le-ti vsaj z njegovih strani obvestijo o najvažnejših dogajanjih doma in po svetu. To željo so v anketi izrazili številni naši bralci. Zato smo se odločili, da bomo posegli v našem listu tudi preko meja Gorenjske in bomo v njem objavljali tudi najvažnejše politične in kulturne dogodke iz vse naše domovine In iz vsega sveta. Novo leto označuje hkrati tudi rojstno leto naše nove založbe in bo po naših predvidevanjih tudi leto rojstva gorenjske literarne revije. V novem 1853 letu bo naš glavni cilj uresničiti zgoraj skopo opisane naloge. Pri tem računamo na vsestransko moralno podporo naših bralcev. Želimo si z njimi čimtesnejšega sodelovanja in jim v tem smislu voščimo prav srečno in uapešno novo leto. Uredništvo Z »usedanjti Okrajnega ljudskega odbora Kranj Delovno ljudstvo v novi Jugoslaviji ni bilo opeharjeno za prelito kri V ponedeljek se je v Kra- Obenem so bili izvoljeni tudi Z novoizvoljenimi okrajnimi nju sestal novoizvoljeni okraj- vsi ostali člani svetov. ljudskimi odbori odpiramo no- ni ljudski odbor, da se konsti- Nato je dobil besedo novo- vo svetlo stran v zgodovini na-tuira. Najprej sta zbora zase- izvoljeni predsednik tovariš še revolucije. Lahko si štejemo v posebno čast zastopati delavski razred in delovne ljudi našega okraja v telesu, kakršen predstavlja doslej v delavskem gibanju — ne samo pri nas, marveč na vsem svetu — prvi in edinstven primer. Delavski razred, ki je zavoljo svojega družbenega položaja nosilec vsega napredka, je pri nas poti vodstvom slavne Komunistične partije in tovariša Tita uspel že v predaprilski Jugoslaviji zanetiti zarjo lepšo bodočnosti, uspel v ognju neenakopravnega boja z okupatorjem preko-vati naše ljudstvo v strnjeno, monolitno steno, sposobno kiju dala ločeno, da pregledata Košmelj in imel obširen refe-mandate odbornikov, izvolita svoje stalne komisije in predsedujoča odbornika, ki bosta vodila seje v času enega leta. I*o položeni prisegi so odborniki izvoli predsedujoče in sfc-cer: okrajni zbor tovarišico Miro Svetina, zbor proizvajalcev pa tovanša Staneta Bošt-jančiča. Nato sta oba zbora zasedala skupno in izvolila za Predsednika okrajnega ljudskega odbora tovariša Mirana Košmelja, dosedanjega predsednika, za podpredsednika pa tovariša Dušana Horjaka, dosedanjega predsednika Gospodarskoga sveta m direktorja Bombažne predilnice v Tržiču. Odbor je prav tako izvolil skupne odborniške komisije in svete. Za predsednika Gospodarskega sveta d številnimi gosti so bili nosti. Andrej Brovč je tudi Etbm Kristan 9 SOprogo, pozdravil prisotne in France Bevk> AlDreht> povabil ministra Borisa Božidar Jak Fran Zwitter, Ziherla, ki je pristopil k spomeniku in ga od- f ™n<* Koblar; M^k noslovec Anton Slod- ... , „ . . . . njak je v toplih bese- J"* sl°™nski tra* ■ venca, dah izrazU globoko Iju- W so Sa ^ sto letl PoložlU bežen in hvaležnost na pesnikov grob, njegove ljudstva svojemu geni- uglasbene pesmi, Prešernovo ju. Dejal je, da geslo plaketo kiparja Dremlja in poljubimo Prešerna:« smrtno masko Petra Lobode, ki je bilo motto vseh enega od tvorcev spomenika, letošnjih proslav, ni ne- V vsem Kranju je vladalo sodoben in odvečen klic. praznično razpoloženje. Slovesnostim je prisotvovalo nekaj tisoč ljudi. V Kranj so se pripeljali z rednimi in izrednimi vlaki ter z avtobusi. Kranj jo obiskala tudi skupina pesnikovih častilcev iz Trsta in Slo-in zmaguje. Ljubiti venskega Primorja. Vsi gostjo Prešerna pomeni lju- so bili zadovoljni z odlično orbiti iskanje Resnice in ustvar- ganizacijo in okusno dekoracijo, listov in zborov ter pretreslji- janje Lepote. Samo velika in Popoldne je nosilec Pesnikovim recitacijam in svečanemu požrtvovalna ljubezen je bila Vega imena, Prešernovo gleda-govora Marije žagarjeve. sposobna dejanj, s katerimi se lišče, uprizoril svečano predsta- Mesece so Kranjčani skrbno danes lahko diči naše ljudstvo. Vo Kreftovih Krajnskih kome-urejali slavnostni prostor pred V imenu pesnikovega mesta dijantov in s tem tudi gostom, gledališčem, kjer sedaj že sto- je Cene Beznik sprejel sporne- ki dotlej še niso bili spoznali ji naš Prešeren. Umetnikova ro- nik v varstvo in obljubil, da ga njegovega dela, pokazal, da ni ka je s krasnim pročeljem pov- bodo delovni ljudje skrbno va- lahko ponosen le na zunanjost sem izpremenila nekdanji bor- rovali. svoje stavbe, temveč tudi na ni videz gledališča. V zadnjem Pesnikovi rojaki iz Vrbe so uspehe, ki jih doseza v njeni dnevu je na trgu zrasel ume- mu prinesli domače prsti in jo notranjosti. ten gaj mlajev, okrašen z za- posuli ob vznožje spomenika. Vrbljanom so se na vrnitvi siavami in venci, čez noč je Težko bomo pozabili ta ganljiv pridružili številni udeleženci in ves Kranj pokrila z novo belino prizor. Zastopniki množičnih v nedeljo popoldne obiskali pes-tanka snežna odeja, ki je po- organizacij in ustanov iz vse kovo rojstno hišo. večala (čar mesta, v katerem domovine so počastili Prešernov Svečani dan nam bo ostal t je pesnik dotrpel. spomin in položili vence i» trajnem spominu. Kajti, ljubiti Prešerna pomeni ljubiti to, kar je v našem ljudstvu in vsem človeštvu najlepše, največje in najboljše, in truditi se, da se nenehno razvija, raste Del Prešernovega spomenika v Kranju Prvo zasedanje Ljudskega odbora mestne občine v Kranju V soboto, 19. decembra so se benem planu za leto 1952 je je predvsem posledica zajema- zbrali na svoje prvo zasedanje bilo predvideno, da bodo podje- nja viškov, doseženih v 1952. novoizvoljeni odborniki ljaid- tja na območju mestne občine letu. Pri sestavi predloga druž- skega odbora kranjske mestne ustvarila 7 milijard 263 mili- benega načrta za 1953 je upo- občine. Svečano sejo je otvoril jonov din akumulacije, po po- števana najvišja zmogljivost bovati vsem neurjem in sovraž- najstarejši član tovariš Stane datkih družbene evidence pa jo podjetij, možnost razpečave nikom našega napredka in res- Završnik. Po ugotovitvi pravil- je do konca novembra ustvar- proizvedenega blaga doma in nične demokracije. nosti polnomočij novoizvoljenih jene že 101.5 odstotkov. V vi- Delavski razred in delovno odbornikov, so ti položili pri- šini 210 milijonov dinarjev pla- Ijudstvo v novi Jugoslaviji ni- seS°- ■ nirani skladi za prosto razpo- sta bila opeharjena za prelito Nato se je konstituiral novi laganje podjetij pa so bili v kri. Naši Komunistični partiji mestni zbor ter iz svoje srede istem času ostvarjeni s 102.8 — zdaj ZKJ — gre zasluga, da ponovno izvolil za predsednika odstotki. Plan je bil torej po- smo se ubranih vseh napadov tovariša Ceneta Beznika, za stavljen zelo realno in so ne- in poskusov ponovnega in še podpredsednika pa tov. Andre- katera podjetja dosegla celo Miran Košmelj predsednik OLO Kranj hujšega izkoriščanja kot v predvojni Jugoslaviji. Njeij gre zasluga, da smo se relativno zelo hitro izvlekli iz gospodarskih težav, povzročenih po štiriletnem vojnem pustošenju, in ja Ogrizka. Iz obširnega poročila, ki ga je podal predsednik, naj navedemo, le nekaj najvažnejših u-gotovitev: Predlog za statut mestne ob- prekoračenje, zlasti Sava, LIP, Tiskanina in IBI. Družbeni načrt za leto 1953 še ni deftnitiven. Dosedanji predlog predvideva akumulacijo v višini 8 in pol miliiarda zadeve nameščenec v tujin*;, možnost nabave surovin in ostalega potrebnega materiala glede na svobodni tečaj tujih plačilnih sredstev. Skušalo se je tudi ohraniti pravilno sorazmerje pri obremenitvi posameznih podjetij z akumulacijo, zlasti v isti gospodarski panogi, da bi podjetja imela enake konkurenčne možnosti. Akumulacija je bila sicer predvidoma zvišana za 10 odstotkov, kar pa ne predstavlja zvišanja same proizvodnje, temveč je ta razlika v glavnem odraz da smo z največjo ofenzivo za- čine je v grobem že izdelan in dinarjev, kar pomeni povečanj čeli premagovati našo zaosta- bo osnutek v kratkem predlo- v pi*.meri z letošnjim načrtom spremenjenih stopenj akumula-(Nadaljevanje na 2. strani) žen skupščini v pretres. V druž- za 17 odstotkov. To povečanje (Nadaljevanje na 2. strani) Ob korejskih pogajanjih Zavrnili so indijski predlog — Sprememba v odnosih med ZSSR in Kitajsko — Kaj so sklenili na „Heleni" Z xasedanfa Okrajnega ljudskega odbora Kranj Zvezi komunistov gre zasluga, da smo se ubranili poskusom zasužnjenja in izkoriščanja - njei gre zasluga, da smo se hitro izvlekli iz gospodarskih težav in izčel zmagovito gradili 7 f e med drugo svetovno voj-I no, posebno pa v zadnjih ™ dveh letih, opažamo veliko prizadevanje Moskve, izločiti Kitajsko iz mednarodne skupnosti, da bi si jo sovjetska politika docela podredila in vključila v svojo domeno »socialističnega svetovnega tržišča«. V tem oziru je gotovo žela največji uspeh, ko je pahnila Kitajce v korejski pokolj, ki mu navzlic dolgoveznim pogajanjem o premirju še ni videti konca. že na petem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je Indija poizkušala, da bi izvlekla Kitajsko iz osamljenosti, ko je predlagala, naj jo sprejmejo v OZN. Sovjetski predstavnik je tedaj zavrnil ta predlog Benegala Raua, da bi napravil gesto, za katero je že vnaprej vedel, da bo za večino delegacij nesprejemljiva. Tokrat je bila sovjetska poteza še značilneje a. Vsem opazovalcem je bilo jasno, da bo indijski predlog o zamenjavi ujetnikov, ki predvideva ustanovitev komisije za vrnitev ujetnikov v domovino s poroštvom, da ne bo uporabljeno nasilje, naletel na razumevanje Pekinga, saj so indijski krogi ponavljali, da je njihov predlog plod razgovorov s kitajsko vlado in da Indija niti ne bi tega predlagala, če ne bi bila prepričana, da je sprejemljiv za Kitajsko. Vendar je kitajska vlada služebno izjavila, da je indijski predlog »nesprejemljiv«. Odkod ta sprememba kitajskega gledišča? ZAKAJ SE JE PEKING PREMISLIL? H težko ™u. ™no ■ I šestintrideset ur pred njo je ■' imel Višinski v OZN gromovit govor, ki je bil hkrati prvi odkrit sovjetski napad na Indijo. Morda nikdar ne bomo izvedeli, kaj vse so v teh 36 urah prenašali radijski valovi med Pekingom in Moskvo, vendar ni dvoma, da si aster protiin-dijski govor Višinskega lahko razložimo le z zaskrbljenostjo nad očividno pripravljenostjo Kitajske, sprejeti indijski predlog. Prav gotovo je Višinski hotel javno opozoiiti kitajske oblastnike, da Stalin ne odobrava take rešitve. RUSIJA NE ŽELI KONCA VOJNE Buski protest je nedvomno posledica vedno večje naklonjenosti Pekinga prijateljstvu z Indijo. Vemo, da indijska vlada ri ugovarjala kitajski zasedbi Tibeta in jo tudi pravno priznala. Znano je, da se je Indija in zlasti njen predsednik vlade Pandit Nehru stalno borila za mednarodno priznanje Kitajske in z njo navezala — čeprav skromne — kulturne stike. Indijski predlog za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov je bil gotovo višek indijskih naporov, usmerjenih k ublažitvi nasprotij med Kitajsko in ostalim svetom. Ni težko razumeti, da je to ruski politiki več kot odveč, saj se na vso moč trudi obdržati ta petstomilijonski narod v svojih sponah. Da jim s Kitajsko ne gre vse gladko, vidimo že iz tega, da je bil potreben celo javni ukor, da ti jo »spametovali«. Dobili smo novo potrdilo, da si Rusija ne želi konca korejskega krvoprelitja. Kako pa gledajo nanj na drugi strani oceana? KAJ NAMERAVA AMERIKA Pet možnosti je v ameriški politiki do korejske vojne: neomejena ofenziva, evakuacija ameriških čet s Koreje in njih nadomestitev z južnoko-rejskimi in čang-Kaj-šekovi-mi, ponoven poizkus velike o-femzlve, nadaljevanje današnjega stanja in — premirje. Ko se bo in če se bo Amerika pod novim predsednikom odlomila za eno od možnosti, bo s tem izbrala dalekosežne posledice. Prva, najnevarnejša varianta utegne Izzvati celo neposreden poseg Rusije in začetek tretje svetovne vojne. Na vrnitvi s Koreje se je Ei-senhovver mudil na kiižarki »Helena«. Na ladji so vodili važne razgovore o ameriških naklepih v Aziji. Ni še znano, kaj so sklenili, zanimivo pa je. da ga je na potovanju spremljal šef generalnega štaba O-mar Bradlev, ki nastopa za previdno in umerjeno taktiko. Pravijo, da se splch ni ločil od Eisenhovverja in v razgovorih pcizkušal preprečiti vpliv, ki so ga imeli nanj poborniki drznih podvigov. Po vrnitvi se bo prihodnji predsednik sestal z McArthurjem, ki je znan pristaš skrajne variante. Kakšen bo izid razgovorov, kaj pripravlja bodoči predsednik, kakšna presenečenja nas še čakajo? To so vprašanja, na katera zaenkrat še ne vemo odgovora. (Nadaljevanje s 1. strani) lost z industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele. Vzporedno s premagovanjem gospodarskih težav in našimi gospodarakimi uspehi je naša Partija nenehno skrbela za vsestransko uveljavljanje našega delavskega razreda. Nato je tovariš Košmelj opisal najnovejše pridobitve našega delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva v smeri poglabljanja socialistične demokracije. Ocenjujoč rezultate volitev v nove ljudske odbore, se je zadržal predvsem na porastu delavskega vpliva. Porast vpli t a delavcev na vasi Volitve v občinske ljudske delavcev je izvoljenih 145, od odbore so pokazale, da naši de- 310 kandidatov - kmetov je lavoi že zelo dobro razumejo izvoljenih 128 in od 292 ostalih svojo družbeno vlogo, ne samo kandidatov 135. kot proizvajalci in upravite- Ko je govoril o volitvah v Iji podjetij, temveč tudi kot zbor proizvajalcev, se je tova- najbolj zavedni državljani v ri§ predsednik zadržal na zelo javnem življenju. Zato ni prav ^ ki ^ Drišel me čudno, da raste n.phov do ^ Qb ■» fig^ vpliv tudi med ostalimi množi- cami in še posebej med našimi delovnimi kmeti, ki čutijo. rika kmetov. Nekateri kmeti so zahtevali, da naj bo v zbo- Jeseničani odobravalo prekinitev d plomatskih odnosov z Vafikmom V nedeljo so na odprti mestni konferenci komunistov številni Jeseničani z viharnim odobravanjem sprejeli resolucijo o prekinitvi diplomatskih odnosov z Vatikanom. »Nikdar ne bomo in ne moremo dovoliti — je nuni drugim rečeno v resoluciji — da bi vatikanska kle-rofasiKtična klika, ki se v nesramni gonji proti socialistični Jugoslaviji povezuje z najreak-eJonarnejšimi silami v svetu, strahovala jugoslovansko narode in jih blatila z najbrutal-ncjšjmi žalitvami. Odločno protestiramo proti odlikovanju vojnega zločinca Stepinca s kardinalskim klobukom, ker smatramo tako odlikovanje za grobo žalitev dnmovinsk'h čustev vseh jugoslovanskih narodov. Pozdravljamo sklep vlade, ki je prekinila odnose s stoletnim sovražnikom svobode vesti in mišljenja. Kozerija Vzor demokracije Kar se je pred dnevi vnovič zgodilo v italijanskem parlamentu, naravnost občudujemo. Take svobode diskusije, take načelnosti, take v pravem pomenu enotne moči dokazov, takih neovrgljivih dejstev svet ne pomni! Zastopnik vlade predlaga nov volilni zakon. Ne manjka mu sladkih besed. Opozicija ugovarja. (Kaj pa naj dela drugega?) Toda vladin govornik ne odneha. Spet ga ne razumejo. Skupina poslancev prodre do govorniškega podija. Predstavnik vlade je sprva zmeden, čuti potrebo po novih, prepriče-valnejših dokazih. Bliskovito se znajde. Zgrabi mikrofon in z njim lopne po glavi nasprotnika. Ta se takoj čuti prepričanega, zmanjka mu besed in sede na pod. Toda tudi njegovi pristaši najdejo dovolj proti-dokazov. Eden njih zamahne s srebrno taso nad govornikovo glavo. Slednji zapusti podij v nezavestnem stanju. Stenograf prav zdaj beleži zadnje razburjene in tehtne argumente enega od poslancev: »Ti bom že pokazal, baraba ...« Vestni zapisnikar ne utegne končati stavka. Nekdo mu je prevrnil mizo, zato se vidi le, kako obupno brca okoli sebe neka noga, ujeta v precep dokazov. A načelna debata se nadaljuje. Junak tišči dežnik v trebuh svojega kolege. Nek poslanec, ki se sklicuje na zadnje volitve, tlači kup beležk v usta ugovarjajočega nasprotnika. Dva demokratično izvoljena zastopnika ljudstva zlobno raztegujeta naramnice tretjega in opozarjata na elastičnost omenjenega dejstva. Iz neke klopi lučajo rogljiče na predsednika parlamenta, dočim vrl demokrat, ki ga je zadel tint-nik, pljuva modrikasto teko"i-no in vihteč stol nad glavo vpije: »Eviva Italia!« Blagoslovljena bodi dežela Italija! Srečno si ljudstvo italijansko! da delavec vnaša nov, zdrav ™ Proizvajalcev večje število duh na vas in da je njegov kmečkih predstavnikov ne gle-iskren zaveznik... če pogle- d« na udeležbo kmeta v celot-damo socialno strukturo novo- nem družbenem p-oizvedu, ka-izvoljenih odbornikov občin- kor predvideva zakon. Ker niskih ljudskih odborov celotne- so uspeli, so začeli šhiti mne-ga okraja, vidimo zelo ugoden nje, da oblast kmeta zapostav-rezultat. Od 302 kandidatov - Ija in ga celo hoče uničiti. Kaj ?e bilo storjenega v korist kmeta? Naša oblast ne bi bila socia- stroškov in bil stalno prega-listična, če bi resnično mislila njan. Nešteti so bili primeri, uničiti kmeta. Niti ne bi bila ko je moral zapustiti svojo socialistična, če bi s kmetom rodno hišo in bil pognan kot ravnala na tak način, kakor so navaden proletarec na cesto, ravnali v visoko razvitih kapi- Vse politične stranke so slož-talističnih državah, ko so ho- no skrbele za njegovo umsko teli povečati kmetijsko proiz- in tehnično zaostalost... V ta-vodnjo. Naša ljudska oblast je k(im položaju se je z vsem fa-delovnemu kmetu že v težkih natizmom oklepal svoje rodne povojnrh časih veliko 'poma- grude in za ceno prekoračeva-gala. Našemu kmetu so bili nja svojih fizičnih moči storil vse, i da bi ostal na svojem koščku zemlje in ob svojem ognjišču. Nihče ne more trditi, da je življenjski standard našega laneta zdaj nižj.!i kot je Ml pred vojno, da slabše je, da je slabše napravljen, da mu ne pomagamo izboljšati obdelavo zemlje, da mu ne nudimo pogojev za kulturni dvig itd. Mi našemu delovnemu kmetu nismo odvzeli zemlje, nasprotno, še celo dali smo mu jo. Naj navedem le nekaj primerov pomoči kmetu v našem okraju. Za gradnjo zadružnih domov smo dali nad 24 milijonov dinarjev v različnih sredstvih. Za gradnje, opremo in živino je bilo v istem razdobju (od 1948 do 1952) odobreno splošnim KZ in deloma KDZ kredita v skupnem zneska 51,7 milijonov dinarjev. Po volni je v našem okraju dobila elektriko cela vrsta vasi, ki si v stari Jugoslaviji tega niso mogle zamisliti. Tako so elektrificirane vasi Šenturška gora, Apno, Ravno, Sidraž, Sv. Ambrož, Sv. Lenart. Stiska vas, štefanja gora, Možjanca, Zg. Sp. Sr. Bela, Bašelj, Zg. Kokra, Breg pri Preddvoru, Paloviče, Novaki, Gozd, Topole, Lajše, Dražgoše, Podpulferca, Sovo-denj z okoliškimi vasmi in Ho-tavlje z okoliškimi vasmi. — (Vrednost teh del znaša okoli 84 milijonov dinarjev.) Poleg zgoraj navedenih krajev pa so še v teku dela na elektrifikaciji naslednjih vasi: Njivice, Nemilje, Sv. Ana nad Tržičem, Poteče in Kokra. To so, tovariši in tovarišice, samo nekateri dokazi o odnosu naše oblasti do delovnega kmeta. Kar pa se tiče akumulacije, ki jo ustvarjajo naši delovni kolektivi v podietjih in družbenega prispevka, ki ga plača kmet v obliki davka, je treba poudariti dejstvo da danes naša kmetijska proizvodnja prav zaradi svoje nizke stopnje v načinu obdelave, ni sposobna ustvarjati akumulacije, kot bi jo lahko sicer in kot jo ustvarjajo industrijska podjetja . . . To je osnovno vprašanje, ki bi ga morali naši zadružni voditelji v 1 zadrugah imeti- stalno pred očmi. Nato je tovariš predsednik obširno govoril o naših gospodarskih uspehih in bodočih nalogah novega odbora, s čimer bomo nafto javnost seznanili prihodnjič. Zasedal je NLO Kranf Dušan Horjak podpredsednik OLO Kranj takoj po vojni odpisani predvojni dolgovi, z agrarno reformo pa smo ga rešili še preostalih fevdalnih spon. Sedaj ni več odvisen od vaških oderuhov in visokega plačevanja obresti. Naš delovni kmet je bil v stari Jugoslaviji privezan na košček svoje zemlje, v katero je vlagal vse svoje življenjske sile, da se je obdržal in dosegel sorazmerno ničev donos. Moral je dajati večji del svojih pridelkov državi v obliki davkov, sodni kliki v obliki sodnih (Nadaljevanje s 1. strani) cije, da bi se čim bolj vskladili kupni in blagovni fondi. Povišanje akumulacije je v glavnem nastalo pri tekstilni industriji, kjer se predvideva v letu 1953 reorganizacija nekaterih obratov in večji izvoz tekstila. Seveda odpade na ljinlski odbor mestne občine veliko'pre-majhna vsota akumulacije in skladov in sicer le nekaj nad 44 in pol milijona dinarjev. Dejanske potrebe finansiranja šolstva, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti so po tem predlogu krite komaj 45 odstotno. Nedvomno bo potrebna dotacija tz višjega proračuna ali pa višja udeležba. Po poročilu tovariša predsednika je mestni zbor izvolil sedem stalnih odborniških komisij in to mandatno-imunitetno, komisijo za pravne predpise in organizacijska vprašanja, komisijo za prošnje in pritožbe, stanovanjsko komisijo, komisijo za socialno pomoč II. stopnje, komisijo za družbeni plan ln finance ter računsko komisijo. Odborniki so izvolili tudt svet za gospodarstvo, kateremu predseduje tov. Andrej Ogrizek, svet za komunalne zadeve (predsednik tovariš Janez ško-fic), svet za kulturo in pro-sveto (predsednik tovariš Miha Mohor) in svet za zdravstvo in socialno skrbstvo (predsednik tov. Rudi Uršič). V zavesti, da so zopet napravili korak dalje v graditvi socialistične demokracije, so se predstavniki mesta Kranja razšli s svoje prve seje. K. H. 3. in 4. januarja bo v sa Gorenjska proslavila enajst-letnico poljanske vstaje ln dražgoške borbe. Tovariš Ivan Bertoncelj - Johin, ki je sam sodeloval v draž-goški bitki, se je odzv al našemu povabilu in napisal naslednji sestavek. V zgodnjih jutranjih urah -1. jan. 1942. leta se je pomikala dolga kolona borcev Cankarjevega bataljona po £-r?be-nu Jelovice v Dražgoše. Borci so, kot navadno, izredno dobro razpoloženi. Zavedajo se svoje moči. sai so dotedaj dosegli velike uspehe. Pod vodrtvom narodnih herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča so se prekalili v slavnih borbah na Me-žakli, Partizanskem vrhu, Mohorju, v Rovtah. Pcdpvla jih je množična vstaja v Poljanah, Mojstrani in Bohinju. V Dražgoše smo prišli prav v času, ko je jutranja zarja pobarvala nebo. Ljudje so odgrinjali zavese na oknih in nas prijazno pozdravljali. Vendar je pazljivo oko lahko opazilo, da se vaščanov polašča tudi nekak čuden strah, češ: kaj bo z nami, če pridejo Nemci ... Na sredi vasi smo srečali starega očanca, ki je krmil živino. Mirno nas je ogovoril: »Koliko vas pa je, partizanov? Ste Glas Goreniske Stran 2 - Ste v. I dobro oboroženi ? Nemci pa v dolini vsak dan govorijo, da so že vsi partizani uničeni ...« Bataljonsko poveljstvo je takoj razmestilo borce v vse tri dražgoške zaselke: Jelenrče, Peči in pred cerkvijo, kjer smo se utaborili. Postavili smo straže, da ne bi doživeli kakih iz-nenadenj. Kljub naši prisotnosti se v Dražgošah na videz ni nič spremenilo, življenje teče dalje svojo mirno pot. Ljudje se še dalje pripravljajo na zimo; hlodi, ki jih vozniki vozijo iz Jelovice, odmevajo zamolklo med hišami. Iz vseh treh strari, ki so jih zasedli partizani, se rezlega prešerna pesem »Bratje, le k soncu, svobodi.. « Počutili smo se z vaščani vred, kot da je vojna končana in da smo za vedno osvobojeni . . . Od 1. do 9. januarja so bili partizani v Dražgošah in utrjevali svoje vrste organizacijsko in politično. In Švabi so vse to vedeli. Zaradi tega pošiljajo partizani razne patrulje in zasede v bližnjo okolico, istočasno pa že izvršujejo manjše bojne akcije. Kljub napetemu stanju pa pripravijo tudi nekaj mitingov, na katere prihajalo ljudje tudi iz oddaljenejših krajev. Prihajajo iz radovednosti, da vidijo, kako izgledajo osvobojene Dražgoše. V tistih ianuarskih dneh se je nebo pooblačilo in pričelo je snežiti. Padlo ga je že kaka pol metra, kar je zelo otežko-čalo gibanje. Nato je nasto- Partizani se niso pustili zmesti. Pod vodstvom Staneta ža-gprja ln Jožeta Gregorčiča so zavzeli položaje in mirno čakali bližajoče se Nemce. Med borci vlada neverjetno borbeno razpoloženje in z njihovih obrazov odseva gnev nad fašistično zverjo. Kmalu so počili prvi partizanski streli. .. Za- Ivan Bertoncelj Slavna dražgoška bitka pila je prava gorska zima. Ni nas presenetilo sporočilo, da Nemci koncentrirajo svoje sile v dolini. Zbrali smo se tudi mi in postali previdnejši in pozorne jši. 9. januarja 1942 nas je že zgodaj zjutraj patrulja obvestila, da se Nemci bližajo po Sel"ki dolini. Nekoliko kasneje je prišlo enako sporočilo z Jamnika in doline Rudno. In res, ni bilo treba dolgo čakati na njihov prihod. Kmalu smo zapazili dolge kolone kamionov, ki so se pomikali proti Draž-gošam. Tudi smo opazili, da so Nemci postavili pri Novakih 6 topov, na Površnici pa tri mitraljeze. Istočasno so od vseh strani korakale manjše kolone proti nam. regljalo je po vsem položaju... Sovražnik se je prihulil k tlom in tudi začel srkati ogenj iz svojih lahkih in težkih strojnic. Od časa do Časa se oglašajo tudi švabski topovi, ki močno odmevajo po Rudenski dolini. Že prvi dan so izstrelki topov zažgali in porušili nekaj hiš. Kljub silnemu sovražnikovemu ognju naši borci vztrajajo na svojih položajih in sejejo smrt v vrste napadalca. Prav posebno sta se v tej borbi Izkazala tov. Biček na levi strani naše fronte in pa tov. Tonček na desni strani. Kraj Bičkovega junaštva, Jelenšče, se danes imenuje Bičkova skala, Tonček Dežman pa je bil letos odlikovan z redom narodnega heroja. Navedenima junakoma je med drugimi stal zvesto ob strani zlasti še tovariš Žnkelj. ki je iz svojega položaja »Pod bremzom« udrihal po Švabih. Borba je trajala ves dan, vse do večera, ko so se švnbi umaknili. Toda naslednje jutro, še v mraku, so Nemci napadli se še večjo srditostjo in s še večjimi silami. Svinčenke žvižgajo od vseh strani, prav tako pa vedno pogosteje odmevajo detonacije topovskih granat, ki jih Nemci slpajo na vas. Naši borci, ležeč v pol metra visokem snegn. junaško odgovarjajo in branijo svoje položaje vse do večera. Pa ne samo borci, tudi domači draž-goški fantje in možje sodelujejo v borbi. Žene, otroci in starci pa so se zatekli v kleti, od koder prosijo partizane, naj vztrajajo in za nobeno ceno ne pustijo švabov v vas. Ker Nemci tudi tega dne kljub največjim naporom in številnim žrtvam niso . uspeli zavzeti naših položajev, so se zvečer spet morali umakniti. Tretji dan so Nemci privlekli nove in sveže sile in navsezgodaj napadli z vso srditostjo ranjenega volka. Toča svinčenk in topovskih granat se vslpa na vas. Okrog 11. ure dopoldne — 11. januarja 1942 — so končno uspeli prebiti levo krilo naših položajev. Na- padli so Bičkov vod z boka ln ga prisilili k umiku. Nemci so zasedli gornjo vas Jelenščlce. Takoj po zasedbi te vasice smo začuli grozne krike žena. in otrok. To nam je bil znak, da se Nemci znašajo nad nedolžnimi in neoboroženimi žrtvami in uganjajo nezaslišano barbarstvo. Potem so Nemci začeli vse močneje pritiskati še na vas Peči, kjer se je nahajal štab bataljona. Da bi zaustavil prodiranje Švabov, je Gregorčič poslal v borbo še rezervni vod. Srdita borba se je nadalejvala od hiše do hiše. Topovi so rušili zidove, ostrešja so »3 z ropotom sesedala, težki rn'tra-ljezi pa so bruhali ogenj in smrt. Kljub brezizgi-dnemu položaju so naši borci in junaki vztrajali do večera, ko se zbrali na desni strani vasi in se organizirano umaknili na Jelovico. Tako se je končala borba za Dražgoše, borba, kakršno do tedaj v Sloveniji še ni bilo. Po odhodu partizanov so Nemci uganjali grozo vitosti. kakršnih svet še ni videl. Začeli so zažigati hiše in metati v ogenj žive ljudi, v kolikor se niso utegnili umakniti ali oditi s partizani. Končno so švabski voikovi spremenili vas Dražgoše v popolne razvaline... ŠTEVILKE GOVORSJO $e neUai odmevov volitev v radovljišUem okraju V RADOVLJIŠKEM OKRAJU JE 17 ZDRAVSTVENIH IN 8 SOCIALNIH USTANOV, 51 PROSVETNO-VZGOJNIH ZAVODOV, 13 GLEDALIŠKIH IN 6 KINO DVORAN TER 18 KNJIŽNIC BLEJSKI IN BOHINJSKI KOT manjšo stvar po dve uri daleč, ni izkazal kct izrazit sebičnež Teh pomanjkljivosti so v glav- ln izkoriščevalec. Podobno je Z volilnimi rezultati v blej- nem krivi Gorjušci in Kopriv- bilo na Otoku z BrinSkom, go-ski mestni občini smo letos la- ničani saml- nekoliko pa tudi stilmčarjem m lastnikom več hko zadovoljni, ker udeležba nekdanji borci, ki le preradi his. Le-ta se je pred volitvami 95c/ nomeni da se ie tudi v pozabljajo na ljudi in kraje, javno bahal, da bo na dan volitev spet odprl svojo gostilno, v lastni hiši, čeprav mu veliko* oviram in težavam dosegli tudi na socialno - zdravstvenem in kultu-no- prosvetnem področju. Navajamo nekaj podatkov iz radovljiškega okraja. V radovljiškem okraju imamo 17 zdravstvenih ustanov in sicer na B'.edu sektorsko in zobno ambulanto, v Bohinjski Bi- če poseča 308 cicibanov, osnovne šole 3.618 otrok, gimnazijo 2253 dijakov, strokovne šole pa 629 učencev. še boljši, je krivo dejstvo, ker v vasi Poljče nekateri ljudje mislijo, da bo zaradi nji- Ob zaključku starega leta ne Otroških vrtcev je v radovlji- verz in 15 sekcij Ljudske teh bo odveč, če nekoliko pregle- škem okraju 6, potem 32 osnov- nike. damo prehojeno pot od osvo- nin šol, 5 gimnazij, 1 popolna će primerjamo gornje podat- boditve do danes in ugotovimo gimnazija, 3 vajeniške šole, 2 kes stanjem pred vojno, ugo- vaseh Bodešče in Koritno. kjer KJer so m^ vojno dobivali var uspehe, ki smo jih kljub vsem m,du£trijsiki šoli, 1 kmetijska tovimo, da glede nekaterih pro- je bila pri prejšnjih volitvah £^2SUiLS?° ^ ' in 1 glasbena šola Otroške vrt- svetnih in telovadnih društev najsilabša voliilr.a udeležba v ^no domačo besedo. še nismo dosegli predvojnega radovljiškem okraju, politična SPODNJESAVSKA DOLINA stanja in razgibanja, da pa zavest precej dvignila. Dobro smo zlasti glede zdravstva in so se odrezali tudi v Bohinjski šolstva napravili velik korak Bistrici, nekoliko slabše pa na naprej. Pred vojno v vsem ra- Gorjušah in Koprivniku. V teh Razen navedenih prosvetnih dovljiškem okraju nismo imeli dveh nekdanjih partizanskih ustanov je v okraju še 6 kino niti ene gimnazije. Isto velja vaseh je žal opaziti precejšnje dvoran s 1.993 sedeži, 18 knjiž- tudi glede strokovnega šolstva, politično in kulturno mrtvilo, »trici sektorsko ambulanto, na nic z 31.208 knjigami, 13 gle- Vse to dokazuje, kako ljudska Tudi še ni rešeno vprašanje tr- f Jesenicah moderno bolnico, 2 daliških dvoran z 2.858 sedeži, oblast skrbi za kulturni in pro- govine in gostilne, saj morajo [ sektorski, 1 obratno, 1 zobno 4 telovadnice, 5 ljudskih uni- svetni razvoj našega ljudstva, gospodinje hoditi po vsako naj- j in 1 HP ambulanto ter proti-tuberkulozni dispanzer, v Kranjski gori sektorsko ambulanto, v Kropi in Lescah obratno ambulanto, v Radovljici sektorsko, zobno in HP ambulanto, v Mostah pri Žirovnici pa obratno ambulanto. Dalje je v radovljiškem okra- posestvo več kot zadošča za življenje njegove družine. Prav dobra volilna udeležba V občini Begunje je glasova- je bila letos tudi v občini Podlo 95.6% volivcev. Da uspeh ni nart, saj se je volitev udeležilo Za napredek naše živinoreje O DELU ŽIVINOREJSKEGA ODBORA OZKZ V KRANJU Milan Kristan predsednik OLO Radovljica 96% upravičencev. V tej občini se je istočasno zgodil tudi tragikomični primer, da se nekdo zaradi pijanosti ni mogel udeležiti volitev. Ta nekdo pa ni nihče drug kot — domači župnik Ocepek. SOCIALNI SESTAV NOVOIZVOLJENIH ODBORNIKOV Če smo z udeležbo na volitvah v radovljiškem okraju 196.36%) povsem zadovoljni, pa ne moremo biti zadovoljni z nizkim številom izvoljenih žena. V okrajni ljudski odbor izmed 8 ženskih kandidatov ni bila izvoljena niti ena, v občinske odbore pa od 77 ženskih kandidatov samo 11 in sicer 4 na Bledu, 3 na Jesenicah, po ena pa v Bohinjski Bistrici, Gorjah, Kropi in v Podnartu. V vseh ostalih 7 občinah so bih izvoljeni samo moški od- Da bi pravilno razumeli pravi janje gnoja pri nas še ne dvora, Trstenika in Goric, naju 8 socialnih in "človekoljub- težave-živinorejskega odbora smatramo za eno važnih dejav- prednejše vasi v ravnini, nek-nih ustanov: štedentsko okre- okrajne zadružne zveze, je po- nosti gospodarstva, kot je to v danji center v Selcih, Sorica vališče na Dovjem, mladinsko trebno, da navedem najosnov- vseh gospodarsko naprednih in povsod tam, kjer jim rodov-okrevališče v Martuljku, dom nejše podatke o živinoreji v deželah. rik ni samo pretveza pri do-onemoglih, otroške jasli 'in re- kranjskem okraju, številčno Da bi odbor tako sebi kakor bivanju dodatka otrobov za ro-šilna postaja na Jesenicah, dom stanje goveje živine se je po tudi živinorejskim odsekom pri dovniško živino, za defektno deco v Kamni go- vojni ustalilo na okroglo 24.000 kmetijskih zadrugah zagotovil Odbor namerava preko zime rici, okrevališče v Podnartu ter £lav goveje živine in ni priča- sredstva za izboljšanje živino- urediti še vsa nerešena vpra-rešilna postaja v Radovljici. V koyati kakega nadaljnjega po- reje, je izdelal predlog o daja- sanja na naših planinah, ure-teh ustanovah, v katerih je za- vrtanja. 52 odstotkov tega šte- nju živinorejskega samopri- diti odnose med koristniki pla- Jove pasivnosti ljudska oblast borniki. Izid. ™^J^J*£_ posleno 70 strežnega osebja, je Vlla ^ krave ""tolče, kar ^evka. Predlog je bil sprejet nin in upravnimi organi planin šibkejša in manjvredna V ob- ze da se^ je tudi vecmadž« dokazuje, da je v naši živino- na letni skupščini zveze. Denar ter izdelati program obnove za ™u Črnivec so dosegli najslab- vo1^ Jea]eče°te ^ prav reji najvažnejše mleko, števil- se bo uporabljal predvsem za vsako planino posebej. Stanje £/«*gf - *l a^S^nSnadalittotoS ke o naseljenosti goveje živine nabavljane dobrin plemenj*. na planinah je slabo, paše je V tej občini so se najslađe od- ^^ds^m^rn na 100 ha obdelovalne površine kov in vzdrževanje sel-kciiske- vedno manj zaradi zaraščanja, rezali na Brezjah m na Oto- V okrajnem ljucskem odboru v raznih območjih Pe vzpenja- ga kontrolnega kadr^ pri kme- propadajo pa tudi planinski ob- ku če nekoliko pogledamo za je od 45 odbornikov_21 deta* jo od 12 na 130 glav goveje tijskih zadrugah živine, ki se preživi na sto hek prida o ekstenzivnem gosno- jflr^S^r^S.,?^ ne Komatevre, k... bi lahko po- predvolilni dom preprečeval na razpolago 336 postelj. ETt^ata^^aa^Stofc vzroki volilne neudeležbe v teh cev, 3 mali kmetje, 7 srednjih SS n *\%™ oa tudfvodia krajih, moramo ugotoviti, da so kmetov, 9 uslužbencev in 5 Dobra je bila pomoč živino- staje zajživino^^i vodna ^ J ■^a^ji stari va- obrtnikov. V 13 občinskih ljud- Z. V., Naklo Kdaj je najbolj primerno Čistiti sadno drevje: jeseni ali spomladi? Se rane na drevju, če ga obžag^mo jeseni, prav tako zaelijo, kot če hi ga obžagali spomlad'? Sadno drevje lahko čistimo in obžagamo jeseni, ko odpade listje in to v času, dokler ne zmrzuje. Bolje pa Davča, a najvišja' o prenape tem stanju, ki nujno zahteva podhranjenost in obolelost živi-vine v krajih Sorskega polja in ravnine Šenčurja. mju sgoX" k 3e.posrečilo Vmegniti-vanj ^^t^^Z ^'JoSv^To^lT^S ^ sS^^l kra Sv. KS^,kztlUog^m £31^ 5 ^ ^n" M S ^£ tega? ker jih zavedr/frontovci veliki kmetje, 25 uslužbencev KrŠLČ °dobntvena nHninamm njihovim odborom, niso hoteli kandidirati. Langu- 25 obrtnikov. 4 gospodinje in 2 sija dobila precej jasno m toč- Planmam ™ ^^~*TnalxS -a zato, ker se je s svoiima si- svobodna poklica. Socialni senosliko o stanju plemenj^kov, .^'^kSt Kr mu bo novoma aktivnima beferdi- stav izvoljenih odbornikov v priznanih in zakotnih. Lahko je ^^J^S^o^toS stoma med vojno borili proti glavnem ustreza socialnemu ok?og VogeS n T kme^'ske ^ jfQ ov S kmS?taWh našemu ljudstvu, Mlinarici, pa, sestavu vsega prebivalstva v g g 1J m S* m se dogovorila z njuni za skih odborov pri kmetrjsKin na e j radovljiškem okraju. Korošec nakup novih bikov. Tudi je za- zadrugah. K-p Ker se je meu j ^ Mncgo se govori tudi o na- sluga odbora, da je znal pra zadevanju naše živinoreje, o vilno zainteresirati zadruge za manjšanju plemenske vredno- bikov kupile zadruge kr ;njr;ke- sti naših živali. Meritve telesa ga okraja, kar je vsekakor ve- krav v krajih, kjer razpolaga- lik uspeh, če vemo, da je bil mo s podatki pred petnajstimi sejem skupen za vso pinegav- leti, so pokazale, da so se te. £ko območje. lesne mere zmanjkale povpreč di v začetku marca, ker se spomladi rane bolje celijo. Breskve in drugo občutljivo sadje sploh obrezujemo le spomladi. Jesensko čiščenje dreja.je potrebno zaradi tega, da bi mogli del zimskega škropljenja proti ameriškemu ka-parju in nekaterim drugim škodljivcem opraviti še pred zimo, ker nimamo toliko sadnih škropilnic, da bi lahko vse drevje poškropili spomladi pred bratenjem. Zato bi jeseni očistili ter obžagali suhe veje le v tistih sadovnjakih, kjer bi pred zimo škropili drevje, dočim Hudourniki nam pretijo V Komatevri in Podstoržiču £ina živali njena ostala neizpreme- rejcev in kmet ti se ponov ^ d° 60lrn£Vo?a .fiaV°" Se" bi se Pričel° s selekcijskim de- S^T^ST^^" statva "so veda se gornje številke nana- i~™ ----- - J . . - ijene i šajo le na odbrano rodovniško poprej, ko je bilo še malo ra. 2iyino. zumevanja med živinorejci, pri- Nadalje je treba omeniti zadeval v tej smeri. Neuspeh vedno slabši pridelek na trav- rodovnika leta 1948 dokazuje, t liwMn> rhlast ie nasled'la Tudi Primskovljanom Kokra borno dediščino ki je ni vredno ne prizanaša. Vsako leto golta bcdo začeli z deli že prihodnje opisovati saj & vsem dobro del zemljišča in širi strugo, pomlad. Toda sredstev priznana Z oeromniml napori smo Mestna občina v Kranju mora maJ1jkuje. Lesno industrijsko *-trov viso- podietje> Gozdno gospodarstvo praviti vse, ker je bilo skozi ko pregrado nau hujanskim na Bledu m Uprava ^ urejati jskih zadrug, desetletja zamujeno in zane- mostom. Hkrati se lah.^ tam. hudournikov v Ljubljani, mo vpeljal ro- m«rW Toda našim željam uredi lepo kopališče v Jurjevih ^. ripravljajo ^getna dela. jih nimajo dovolj. Kdo bo tisti, ki bo priskočil no za 2 do 3 cm" dočim! iV Vi Kot tipičen na terenu se vrgli na delo in skušali po- računati na sto metrov viso .x...._« aocun Je vi- ^ sedaj spiogna želja živino- nr«viti vse. ker ie bilo skozi ko pregrado nad Tudi povprečna letna produkcija mleka ie padla za T" K'„ T ^novno vperai ro- marjeno. ?no n„ rL mr^l dovnlk in molzna kontrola, da in slJrernijenjem so bile postav- pečinah Strokovnjaki so si tudi ogle lom. Živinorejski odbor si je že jaia jnajhoa in treba jih je~Wlo dali »Kef arjev« potok pri Sv uporabiti tam, kjer so bila naj- Ani. Tudi on divja. Iz jedel je na pomoč s finančnimi sred- nujnejša. že tri struge med ogromnimi stvit je še vprašanje, toda Hudourniki tedaj niso spa- količinami kamnitega grušča. Elektrogospodarstvo bo vseka- dali v vrsto najnujneših del in °b podobnem nalivu, kot je bil kcr moralo prispevati svoj de- SSJSL^ra?^!^!* neg°" ^a zahteva to delo največjo so- '^počakati7da pride pretekh mesec na Jezerskem, rf bo imelo od tega"tudi spoaarsKega ravnanja z gno- hdnost in doslednost. Zato dela >i redčenje krone, to je ob- j * sa\ niti ena odbor v tem počasneje in le Rvanje zdravih vej, kot J ^ S^^i Tple^e S' pTedvLm ^ ^ tudi pomlajevanje, opravili jarnaJTu. Oskrbovanie in nri- «£ uTZ „ J I, t, -Z ^ vztrajno nadaljujej vrsta nanje. Res so čakali, toda bliža se čas, ko bo njihovega V začetku marca. K. F., Gorice: Kako spoznamo, če je zemlja kisla in če jo je potrebno poapidti? bovanje in pri- piide tu v poštev rajon Pred- bi ta hudournik popolnoma uničil cesto na vsem odseku. na3več konstl- ° ™1 stvari je ;:^r Pomisliti je treba tudi na to, treba še razmisliti — in mi-da bo ta cesta z otvoritvijo tu- sliti, da je hudournikom potekel čas čakanja. ■'U^*'?i,-foi^i^ nela postala mednarodna, jim neusmiljenim razdiralnim F delom in nam že pretijo. Kličejo po človeški roki, ki naj jim zastavi pot. Med take hudournike na Gorenjskem spada tudi Kokra. S ko solne kisline, ki se dobi v drogeriji. Pri tem nastane kemični proces ter se apno in solna kislina spreminjata v nove sestavine, nied drugimi tudi v plin — ogljikov dvokis, ki pri nastajanju povzroča šumenje. £*o jakosti šumenja Sklepa« po. ali je v zemlji dovolj aPna. če solna kislina ne Povzroči šumenja, potem v ae*nlji ni apna, oziroma lemalo. K dopisu o muhavosii gimnazijskega ravnatelja Pred dvema tednoma je v ogledal. Na predstavi je nam-' »Gorenjskem glasu« izšel do- reč 5 dijakinj v starosti od 12 pis o muhavosti direktorja na do 17 let predstavljalo plesal- jesenifki gimnaziji. Pisec član- ke - zapeljivke, ki skušajo raz- ka pravi da direktor jeseni- vedriti in zapeljati »namišlje- surova pesa m zdrobljena sni- nem drobirju) dajemo dnevno iom v Kokri, kjer odvečni ka- ške p-imnaziie ne dovoljuje nega bolnika«. Problem take ha detelja, lucema ter pleve ali starim svinjam po 1 kg, mla Osnovna ali glavna krma za prašičev v določenih količinah. Na zemljo, ki jo hočemo svinje je poleti mlada zelena Pri dobri osnovni krmi (poleti svoJlmi pritoki z Jezerskega, Preizkusiti, vlijemo nekoli- \ detelja, luoerna ali mlada tra- pri paši ali zeleni detelji ali Komatevre^in Podstoržiča od- va (tratnica), jeseni buče, po- lucerni, pofmi prstninajh — naša ogromne količine proda in zimi od novembra do aprila pa krompir, pesa, repa, korenje — kamna, spodjeda ceste in ruši. parjen krompir, repa, korenje, in zdrobljeni detelji ali sene- Za hrano ji služi celo kamno dim brejim svinjam pa po 1,5 kg, doječim svinjam po 3 do 4 kg (po številu prascev), odstavljenim prascem in pra merjascem po 1 kg te mešani ce to Ali je zemlja kisla in ji rej manjka apna, ugoto-tudi po tem, če rastejo "a tistem zemljišču nasledke rastline in to seveda, če seneni drobiž. Ker v tej osnov ni krmi, zlasti za doječe sri-nje, odstavljene prasce in pitance ni dovolj hranilnih sno- | vi, ji moramo dodati ?e oblode, j ki naj bo zmes zdrobljenega žita ter beljakovinskih in rudninskih dodatkov, štiri petine ali 80% te z«icsi naj sestavlja mešanica zdrobljene koru- kovosti, pozimi pa repi in ple-ze, ječmena, rži, ajde in otro- vam, moramo dodajati več ob-bov, ostalo petino ali 20% pa lodne mešanice in sicer: sta-mešanica raznih oljnih tropin, zdrobljene »oje, kvasa, ribje men stresajo kar v njeno stru- SVojim dijakom, da bi aktivno vrste kulturnega udejstvovanja go. sodelovali v jeseniškem gleda- je obravnaval profesorski zbor Strokovnjaki so si že ogle- liškem življenju. Prepovedal je na svoji konferenci in ostro obdali razdiralno delo te reke. svojim dijakinjam, da bi kot sodil take nastope, ker mladi- ^..j^.... 1U l,,a.- rreba v bliž- baletke nastopale v prireditvi dino samo kvarijo in škodujejo šičkom (tekačem) po 1 kg ter ^F^llV^f L^t. »Namišljeni bolnik«. Nadalje ugledu našega oljaštva. nji prihodnosti začeti z načrtnim pogozdovanjem v njenem Plse( ugotavlja, da je direktor Tu torej ne gre za kako mu-Pri sla osnovni krmi to območju. Tako" bodo zadržali dovolil obisk predstave »Sreč- havost direktorja ali kak odpoi je poleti k tra^TreST'ka- odtok vode in ga usmerjali. To-_n\ dnevi«, kini primerna za proti tov^ltejMl ^ je več: srčna moč, pre- ( moke, kostne moke in klajnega ""'ca, praprot, borovnica, e-Jenska resa itd. če je teh rastlin več, lahko sklepamo, je zemlja kisla in jo je • tem primeru nujno po-trebno poapniti. apna in sicer: io% oljnih tropin, 8% ribje moke ter 2% klajnega apna ali namesto merjascem po 2 kg. oljnih tropin 5%. kvasa. če dajemo prašičkom po- Tako mešanico pripravimo sneto mleko, ni potrebno doda-za več dni skupaj in jo potem jati drugih beljakovinskih kr-dajemo posameznim skupinam mil.Oblodno mešanico napravi- vimo iz zdrobljenega zrnja in otrobov, DELOVNI KOLEKTIV gorenjske tiskarne VAM ŽELI V NOVEM LETU 1953 ČIMVEČ USPEHOV V BORBI ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA da to še ni vse. V Komatevri ~ mladino. vanju dijakov. Da je vodstvo se mora zgraditi kar sedem zi- Da vodstvo jeseniške gimna- gimnazije v tem slučaju rav- danih in lesenih pregrad, dvig- zije pospešuje kulturno delo- nal° pravilno, dokazuje dej- kp. niti dosedanje ter zidati še več vanje svojih dijakov izven šo- stvo da so se vsi starši pn- mSLto^CVvlnSL *5 opornih zidov. Na odseku Sten- le, je dokaz v tem, da jese- fa.detih dijakinj ki so bih po- kg.'TojeS^injam^^do ceUol je potrebno nekaj niška mladina prav te dni ^ v^,,o . f^na^ni- 5 kg, odstavljencem po 1,25 manjših pregrad in pragov, v uprizarja na domačem odru ^^nT vodstvu bi io našli kg, prašičkom po 1,5 kg in samih Stencah pa pet večjih, dramo »Robinzon ne sme umre- ^jf^J^f s™'*,,3'° vlo h če hočemo ohraniti cesto, ki ti«. Tudi na fizkulturnem pod- v tem, da se m seznanilo z \lo-jo hudournik odnaša. Enako ročju so jeseniški mladinci do- Sj11™' ** so 1.g.^*ale, ,.;iaK1: število pregrad se mora zgra- segli že lepe uspehe. Vodstvo n3e, f™* Pa ™ bila dolžnost diti v dolini Kokre od Jezer- gimnazije se dobro zaveda, da f^d^_^„,a SI^JSSt SSi skega do Prodvora. Prva večja je za mladega človeka potreb-pregrada naj bi bila na Sp. Je- no tudi široko obzorje in mno-zerskem pri cerkvici, nato pa gostranska kulturna dejavnost, v Kokri pri »Železnem mostu« česar pa šola sama ne more (ki je sedaj lesen). Celotno v polni meri nuditi. Pri pripravljanju mešanice strUgo na Jezerskem bi bilo Kar se tiče predstave »Naje treba paziti, da bo rudnin- treba poglobiti in obdati s pra- mišljeni bolnik«, je tov. direktor mof° seznaniti ker jJ ska primes, to je klajno apno, gi. Tako bi obenem izginilo res prepovedal sodelovanje pe- gostovanje Mestnega gieaansca enakomerno vmešana. tudi močvirje, ki odžira plodno tih dijakov in dijakinj na 12 ^hor^Dništva orofesoriev Za odmerjanje obrokov je zemljo. Obnoviti se mora stari predstavi. Ker vodstvo gimna- potrebna posoda, ki drži do- jez pri »Jurjevi» žagi, ker se zije ni vedelo, kakšno ■ vlogo ločeno količino, n. pr. 1 kg. S je porušil. Skoraj osem metrov igrajo dijakinje *ha omenjeni to posodo vsujemo v vsako ko- visoka pregrada pa je potrebna predstavi, je bilo njihovo so- rito številu in skupini praši- v Britofu nad mostom (pri delovanje prepovedano šele, ko čev ustrezno količino. Predosljah). si je direktor predstavo osebno ki ji dodamo še klajnega apna. 2% reh obveščalo gimnazijo. Tudi obisk predstave »Srečni dnevi« bi bilo vodstvo gimnazije prepovedalo, ko bi bilo točno poznalo vsebino. Toda z vsebino se ravnateljstvo predhodno ni Glas Gorenjske Stran 3 • Štev, l \kksaii bomo imena zaslužnih moi Staro kranjsko pokopališče je bilo že pred leti upuščeno, saj res ne gre, da bi še nadalje pokopavali svoje pokojnike sredi nemirnega, živega mestnega okolja. Za to je bilo naročeno arhitektu M. Šarliju, da staro pokopališče preuredi v gaj, kjer bomo ohranili le dvoje gomil, kjer hranimo zemske ostanke dveh naših velikih pesnikov, Franceta Prešerna in Simona Jenka. Ta zamisel je bila uresničena, gaj je domala že urejen. Seveda bodo domače breze kmalu izrinile tuje in žalostne ciprese. Tudi zemlja bo dobila travnato rušo s prihodnjo pomladjo. Odstranjen bo tudi razkošni Majdičev mavzolej, ki mu je bilo dozdaj prizanešeno le zaradi znamenitega Zajčevega reliefa, za katerega je treba najti ustrezno zaščito. Sredi gaja je arhitekt predvidel pokrito stebrišče, ki naj ohranja nekatere značilnosti starih nagrobnikov ter služi obenem za ovekovečenje imen onih kranjskih velmož, ki so tu živeli in delali ali pa bili na kak drug način vezani na naše mesto. Zato bomo na plošče, ki so že vzidane na stebrov je v sredi gaja, vklesali v pri-hodnih tednih sledeča imena: JAKOB STARE, puntar TOMO ZUPAN, prešernoslovec GAŠPER ROKAVEC; predikant ANTON KOBLAR, zgodovinar LEOPOLD LEYER, slikar JANEZ PUHAR, izumitelj VALENTIN MANDELJC, pisatelj FRAN ŽELEZNIKAR, socialist JANKO ŽIROVNIK, skladatelj BLAŽ POTOČNIK, pesnik IGNACIJ BORŠTNIK, igralec DAVORIN JENKO, skladatelj MATIJA VALJAVEC, pesnik GREGOR VOGLAR, zdravnik - FRANC BABIC, mecen Širši javnosti so nekatera od teh imen manj znana, četudi so vsi ti zaslužni možje domačini ali pa zaradi svojega življenjskega dela tesno povezani s Kranjem. Jakob Stare je za nas pomemben kot vodja kmečkih upornikov. Smledniški kmetje so se leta 1687. uprli svojemu graščaku Ivanu Peeru pl. Oernburgu zaradi znatnega povečanja tlake. Upor je vodil kmet Jakob Stare. Spomladi leta 1688. so ga ujeli in zaprli v Kranju. Uporni kmetje so računali, da ga bodo vodili na sodišče v Ljubljano, zato so čakali v zasedi pred kranjskimi »mestnimi vrati s sklepom, da za vsako ceno osvobode svojega vodjo. Gosposka pa je njihove načrte prekrižala s tem, da je prišlo izredno sodišče iz Ljubljane v Kranj in tu po strahotnem mučenju obsodilo Jakoba Stareta na smrt. Tomo Zupan je naši javnosti bolj znan. Še danes velja za pomembnega prešernoslovca. Za naše mesto pa je še posebno važen kot pogumen borec za slovenščino v stari kranjski gimnaziji in kot ustanovitelj narodnoobrambne Ciril-Metodove družbe. Gašper Rokavec je živel sredi 16. stoletja kot protestantski predikant v našem mestu. Semkaj je bil povabljen takoj za tem, ko je ljubljanski škof Urban dal 1. 1547. zapreti Primoža Trubarja in njegove glavne ljubljanske pristaše. Kranj je bil takrat eno izmed najtrdnejših opo- rišč nove, naprednejše vere. Gašper Rokavec sam pa je bil borbena, revolucionarna natura, zvest in pošten človek. Anton Koblar je zaslužen kot zgodovinar, ki je svoje življenjsko delo v celoti posvetil mestu Kranju. Umrl je leta 1923. Leopold Leyer je živel od leta 1752. do leta 1828. Imel je v Kranju znamenito slikarsko delavnico, ki je v tistem Času velja a za eno najboljših. Njegov dom stoji še danes (Tomšičeva ul. št. 5) in še delno ohranja nekatere freske in arhitektonske značilnosti tiste dobe. Janez Puhar (1814—1864) je znan kot izumitelj fotografije na stekleno ploščo. Bil je tudi sicer vsestransko razgledan in izobražen. Pravkar tudi naši fotografi slave njegovo ime, saj je prva nagrada za najboljše strokovnjake, fotografe-umetnike prav Puharjeva plaketa. Valentin Mandeljc (1837—1872) je naš domačin. Udejstvoval se je kot pisatelj m prevajalec. Fran Železnikar, eden naš:h prvih socialistov, je tudi Kranjčan. Po poklicu je bil krojač in je kot pomočnik živel dalj časa celo v Parizu, kjer se je verjetno navzel naprednih idej. Dolga leta je M zaradi svojega prepričanja zaprt na ljubljanskem gradu. Zgodovinski viri tudi govore, da je v ječi umrl. Za naš Kranj je pomembna njegova udeležba na tajnem, zborovanju socialnih demokratov v »Stari pošti«, ki je bilo julija 1896. Janko Žirovnik je znan skladatelj in harmonizator narodnih popevk in pesmi. V Kranju se je dolga leta udejstvoval kot šolnik. Ignacij Borštnik je tudi naš ožji rojak. Znan je vsej Sloveniji kot eden najboljših igralcev klasične dobe našega gleda-lšča. Njegovo življenjsko delo je potekalo v glavnem v začetku tega stoletja. Blaž Potočnik je znan kot pesn:k neštetih ljubkih pesmi, ki pa so že vse ponarodele. Pesmi žive, na avtorje pa smo že skoraj pozabili. Davorin Jenko, sorodnik Simona Jenka, se je uveljavil kot skladatelj in dirigent. Njegova je tudi »Naprej, zastava slave.. .«, »Adrijansko morje« in neštete pesmi in himne. Je rojak iz bližnje kranjske okolice. Matija Valjavec — Kračmanov po domače in po pesniško — je živel od leta 1831. do 1897. Znan je kot pripovedni pesnik in kot zbiralec narodnega blaga. Doma je z Bele pod Storžičem. Gregor Voglar je bil doktor medicine. Kot zdravnik je delal na ruskem carskem dvoru. Zgodovina medicine ga upošteva kot velikega znanstvenika in iskalca novih poti v zdravstvu. Doma je bil iz Kranja, živel, delal in umrl pa je v tujini. Franc Babic je znan starejši generaciji rodoljubov kot mecen, ki je vse svoje znatno premoženje zapustil Ciril-Me-todovi družbi za narodnoobrambne namene. Seveda bo treba prej ali slej navedeni seznam dopolniti z imeni, ki nam jih bo morda javnost še predlagala. Vsekakor pa se naše mesto vsaj na tako skromen način oddolžuje prednikom za njihovo požrtvovalnost in njihovo delo, ki pomeni znaten prispevek k slovenski kulturi. Č. Z. Filmi, ki jih gledamo Za javno razpravo ___ T Beseda - dve o naših mladih in starih Prav dobro se spominjam prijateljev*Ji besed, ki jih je nekoč pred vojno govoril v učiteljski družbi: »Bilo je na roditeljskem sestanku v Sarajevu. Besedo je imel gimnazijski ravnatelj, kt se je zgražal nad obnašanjem šolske mladine, posebej pa še nad njihovo govorico.« »Kje neki dobiva mladež vse mogoče nesramne, človeka nevredne besede?« je spraševal ravnatelj. »Pa je v kotu velike predavalnice, ki je bila zasedena od staršev zavodovih učencev, u-čenk in vzgojiteljev, zamrm^al pravoslavni pop - kateheti »Pa zakaj vendar toliko skrbite za te besede!« in krepko zaklel. »Spogledali smo se, vsak si je mislil svoje,« mi je dejal prijatelj. AJi je treba spraševati, od kod strup, kdo zavaja, kdo iz-prija naš naraščaj? Kot dojenček posnema otrok materine besede. — Kako je mati srečna, ko čuje iz ust malega bitja prvič besedo »mama«! — Prav tako posnema in pobira otrok v predšolski dobi vse, kar sliši iz ust staršev, vse, kar vidi pri materi in očetu, vse. kar vidi in sliši v svoji neposrencli. okolici. Da naša mladina — pričnimo pri osnovnošolski, končajmo pri mladincih in mladinkah na naših univerzah — ni najbolj moralna, tega ne bo najbrže nihče zanikal! Danes ni več časa, pa tudi potrebno ni, da bi se spraševali, kje tiči vzrok, da naša mladina moralno propada, da je nemoralna, pač pa je treba seč>: po sredstvih, s katerimi bomo odpravili to zlo. Kar priznajmo: Zla so v prvi vrsti krivi — skoraj vedno in povsod — starši, ki s svojim nespodobnim govorjenjem, s svojim nespodobnim obnašanjem zastrupljajo lastni' zarod. Plečnik v Kranju V soboto, 20. t. m. nas je obiskal mojster arhitekt Jože Plečnik in it ogledal skoro dovršeno fasado Prešernovega gledališča, za katero je dal svojo zamisel domačinu arhitektu Jocifu, ki jo je tudi srečno realiziral. Med razgovorom z mojstrom Plečnikom smo spoznali, da je 82 letni umetnik kar ves po- Kolikokrat čujemo doma psovati očeta! če bi ostalo pri »hudiču«, pri »primojdušanju«, bi človek še odpuščal, tako pa ob vseh »vznesenih« tujih in domačih »cvetkah« ne more mirno mimo tega. In često niti ne ostane samo pri psovkah. Psovkam sledijo grožnje in V anketi »Gorenjskega glasa« nam je precej bralcev pisalo, da si želijo, naj bi priob-čevali več člankov o vzgoji mladine, njeni vzgojenosti in morali. Zato smo že v prejšnji številki objavili sestavek Družbena in moralna vzgoja — nov predmet v naših šolah. često slišimo glasove, da je današnja mladina nevzgojena in moralno pokvarjena. Ni malo ljudi, ki mečejo vso našo mladino v en koš, pretiravajo in posplošujejo nekatere maloštevilne nevšečne primere raz-brzdanosti pri mladincih. Menimo, da bi bilo treba o tem vprašanju resno spregovoriti v javnosti, ne pa samo v zasebnem življenju in v zaključenih družbicah. Zato v današnji številki objavljamo nekaj člankov, s katerimi se uredništvo ne strinja v celoti, in vabimo vse tiste, ki jim je pri srcu naša mladina, njeno življenje in vzgoja, zlasti pa še prosvetne delavce, da sodelujejo v diskusiji, ki ji dajemo prostor na naših straneh in jo začenjamo s priobčenimi članki. Uredništvo končno celo ■— pretep. In? Kaj potem? Ali naj uporablja otrok kako drugo abecedo? Nedavno sem čul v mestnem kopališču frkolina — in to petletnega — ki je zakričal starejšemu pobiču: »Preklet pan-krt, te bom tako v r .. sunil, da boš crknil!« Ali se je treba vprašati, kje je otrok dobil tako nemarne besede? In — ali je treba vprašati, kako to, da je učenka, ki še ne šteje polnih sedemnajst let, zanosila s fantinom, ki je šel jeseni služit rok? Ne! Nič čudnega ni, da se je to zgodilo, saj je mladenič zahajal v hišo, ko je bilo »nevesti« komaj trinajst let. Pojdite v kino in ni se treba čuditi, če boste tam našli šolarčke — čeprav je strogo prepovedano obiskovati kino-predstave — punčare dvanajstih, trinajstih, štirinajstih let. Včasih so same, včasih v sprenistu »srečne, presrečne« 'mamice, ki kar žari od veselja, ko vidi, da njeni nadvse lepi in duhoviti hčerkici dvori kak mahovec. Čul sem preteklo leto glas matere, ki se je opravičevala. V zadregi je bila — »sirota«: »Čudite se, da mojo hčerko spremlja kavalir? Vedite, mene so doma trdo držali, kar si mi je vedno zdelo kruto. Pa sem govorila sama sebi: moja hči bo živela drugo življenje. Zato ji dajem prostost, naj jo uživa ...« iPunčara je stara sedemnajst let in uživa .. . Take so one. In njih partnerji ? Nič boljšega ne najdeš med njimi. Ne trdim, da so vsi taki, trdim pa lahko smelo: izjeme preštejemo na prste. Kdo še ni videl naših mlade-ničev, ko gredo na nabor? Kdo nti slišal njih »sladke govorice« ? Kdor tega žargona ne pozna, naj stopi v ta ali oni lokal, recimo ob ponedeljkih, pa bo imel priložnost, naslajati se nad doraščajočo mladino. Priznajmo: morala ni kavčuk, ki bi se dal raztezati in stiskati! Morala hodi po strogo začrtani poti. Socialistična morala je samo ena in ona narekuje slehernemu državljanu: Bodi skromen, dostojen vljuden, pozoren do sočloveka, spoštuj starejše, ljubi svojo socialistično domovino, pa bo tebi in domovini dobro! Kje začeti ? Pri abecedi vzgoje, ki jo mora dati dom. In nato? Stremeti za tem, da Iztrebimo psovke, domačo in tujo kletvino, da pazimo na to, da mladina ne poseča kinopred-stav, ki ne ustrezajo njeni starosti, da ne podpiramo erotičnega izživljanja, pač pa zatre-mo v kali take pojave! Stremimo za tem, ga vzgojimo dobrega^ patriota. S tem' bomo koristih sebi, mladini in svoji socialistični domovini. d. v. Vzgoja otrok, dom in Šola V celoti se strinjam z dopisnikom »Ljubljanskega dnevnika«, ki predlaga in svetuje, naj bi bila mladina do 18. leta zvečer doma. Zdi se mi popolnoma napačno, kako nekateri starši vzgajajo svoje otroke. Poglejmo en tak piimer. Fantič, star kakih 12 let, gre zvečer ob 7. ali 8. uri, največkrat brez vednosti staršev, brez dovoljenja in brez vsakega spremstva v kino. Vrne se ob 11. uri domov in to pozimi, v snegu, mrazu ali dežju, do kože premražen in prehlajen, skrbna mamica pa mu, revčku, ki se je prehladi!, hiti kuhati čaj. Drugo jultiro gre nepripravljen, brez šolske naloge ali pa s prav površno, v šolo in razumljivo je, da ob polletju »cveki« kar dežujejo. Kdo je kriv temu? Seveda učiteljstvo, ki fanta sovraži — namesto, da bi se taki slučaji n"prtili staršem, ki imajo »cveke« na vesti. Učitelji takim nepridi-- pravom ne morejo in ne smejo gledati skozi prste, jih protežirati, kaznovati jih pa ne smejo, ker imajo drugi dan n^amico »na glavi«. Pravo in temeljito vzgojo morajo in so dolžni dati v prvi vrsti starši, ker šola ne more popraviti tega, kar je malomarnost staršev zagrešila, če bodo starši ravnali tako, kakor jim dolžnost veleva, jim bodo tudi otroci -— ako ne takoj, pa v zrelejfih letih — zato hvaležni. »Zgodaj začne žgati, kar kopriva če postati.« N---a BROADWAYSKE MELODIJE (»Ziegfeld Follies«) so do danes, vsaj kolikor smo mi videli, najvišji vzpon izraznih možnosti sodobne filmske tehnike. Vendar se v vsem razkošju domislekov in tehničnih »trikov« že čuti, da ustvarjalcem filma ne gre samo za golo razkazovanje mehanične zmogljivosti, temveč skušajo vsakokrat tudi nekaj malega izraziti in povedati, seveda v skromni, vedri, neobtežujoči obliki. — Film je montiran kot niz med seboj nepovezanih va-rietejskih »točk«: skečev, - plesov, baletov, petja. Nekaitert izmed dramskih skečev so zamišljeni res duhovito: vsebinski višek je nedvomno tragična Glas Gorenjske Stran 4 - Štev. I burka o obtožencu in advokatu »Za en sam dolar«, a tudi telefonska satira »Medkrajevno prosim« je kljub mestoma pretirani burkavosti duhovita in zadčva v jedro. — Vrhunec plesne umetnije je »Prizor iz kitajske četrti« s prekrasnim sanjskim vložkom, plesom štirih pahljač. Ena najlepših kulise rij, kar smo jih sploh kdaj videli, pa je scenski okvir za pesem »Lepota«, tisti sivo-zlati brezmejni horizont z raznotero razmeščenimi ženskim,; telesi. — Da pri vsej stvari ne smejo manjkati lepe noge plavalke Esther VVilliams, se razume samo po sebi — drugače bi ne vedeli, da je film nastal v Hol-lywoodu. — škoda je, da avtorji niso znali dosledno izvesti povezave vseh točk v smislu uvodnega prizora, v katerem rajni Ziegfeld (zgodovinska osebnost; lastnik in vodja številnih broadwayskih va- rietejev in revij) v nebesih obuja spomine na svoje zemeljske dni in na predstave, ki jih je včasih organiziral. To bi se dalo z malce fantazije popeljati skozi ves film, namesto tistih pustih vmesnih napisov. Film brez »globoke« vsebine, a vendar tako mojstrski in mikaven, da ga je vredno pogledati večkrat. G. BAMBI je ljubek risan film slovitega Walta Disneva, izdelan po povesti Felixa Saltena. Film je dokaj preprost — vsebinsko in tehnično —■ in prav zaradi tega doseza nepozaben učinek. O-srednja oseba je srnjaček Bam-bi z izrazito naivno in radovedno otroško dušo. Seveda ne manjka tudi nasprotja, ki je poosebljeno v prepredenem in hudomušnem zajčku. S prijetno lahkotnostjo sledimo razvo- inlajen in srečen spričo realizacije njegovih zadnjih, najbolj drznih načrtov. Sam skromno pripominja, da je stvar prelepa, vendar ni prevzetna. Pravil je še, da se mu zdi vse, kar dela, študija, šola za bodoče rodove. In da je take stvari ustvarjati prava socialna dolž-dolžnost; saj ne žive ljudje le od kruha, treba je skrbeti tudi za njihove potrebe po lepoti, življenje mora biti plemenito in da je dobrota za skupnost, če se ji ustvari umetnina. Pravi, da nam bo ostal še zvest. Pravkar se dokončujejo dela v bivši Šifrerjevi gostilni na Titovem trgu. Ves lokal in vsa oprema bo izdelana po Plečnikovih načrtih. č. Z. ju Bambija, ki le postopoma in s težavo spoznava življenje okoli sebe ter nevarnosti, ki prete živali prvenstveno s strani človeka - - lovca. Tehnična sredstva so prav po Disnevjev-sko preprosta Bogat in pester gozd nas ne utruja, temveč dajo filmu poseben mik. Temu je treba dodati še odlične glasbene efekte, otroške glasove in smeh, ki prav vešče dopolnjujejo umetniško vrednost filma. Ne starim, ne mladim ne bo žal, če si ga ogledajo. Karel Plestenjak v Škofjeloški muzej škof ja Loka je med tistimi redkimi slovenskimi mesti, ki pričajo o najstarejši zgodovini slovenskega ljudstva. Odlikuj* se po tem, da je bila sposobna ceniti svojo kulturno vlogo in se znala z ustanovitvijo pokrajinskega muzeja uvrsti v krog najvišjih kulturnih središč. Ker je muzej še H mlad in šele v razvoju ter širšemu kulturnemu svetu mfl znan, podajam njegovo zgodovino in pregled sedanjih zbU] Pobuda za muzejsko misel izvira iz različnih moment^ Pr¥i Utpeh StraŽiŠke $VObOde Martirija, Bernardina hči ^ !____i „_____^„ ■Ki ,0 no rf^cVah tržiške »Svobode« med katerimi so z Delavsko prosvetno društvo ve poklicnega teatra, je pohva- zapleše kot vroča Carmen. Se-»Svoboda« v Stražišču pri la uprizoritve »Pohujšanja« veda • je kot taka za grešnike Kranju se je prav lepo pred- prav lahko objektivna. Rahlih iz doline šentflorjanske licen-»tavUo. S svojimi gledališkimi nerodnosti je sicer res nekaj, tia poetica kar sprejemljiva, amaterji je uprizorilo Cankar- toda prav nič ne motijo celote, Vendar nas je ta poseg v poj-jevo »Pohujšanje v dolini šent- še manj pa našega zadovolj- movanje Cankarjevih figur florjaniski«. stva, da smo v Kranju dobili kar presenetil. Morda se ne Pravilno je začelo- ne s ka- spet prav sposobno amatersko moremo otresti navade, utr-ko osladno burko, pač pa z igralsko družino. jenih vzorov, tradicije. In je jedko farso, v kateri naš Ivan Ce igro razčlenimo kot igral- Poženelova zamisel prava, bolj Cankar biča svetohlinsko hi- sko stvaritev, moramo pred- zdrava in manj solzava. Ja-cin-navščino malomeščanskih kro- vsem poudarit,! uspelo režijo ta je sicer prav lepo zaigrala, gov, ki tako radi moralizirajo, (Riko Požene!), ki je v delu opazna je bila posebno lepa, četudi so sami- do dna gnili zelo vidna, saj so prav prizori čista izgovorjava. Njen ples je 3e vedno je dosti malomeščan- s skupinami najmočnejši. bil koreografsko neoporečen, akih elementov, ki tako radi Zato tovarišu Rikotu Poženela tempo pa vsekakor prehiter, dele nauke in zavijajo oči k vso pohvalo »m priznanje. (morda zaradi hiteče gramo- nebu (ali pa kar direktno k Od igralcev so se najbolj od- fonske glas.be). Va'pkar?p in k pobožnjakar- likovali: J. Pegam kot Peter. Scena je ustrezala popolnoma, jem v katoliških deželah). Za- A. Petek kot župan, B. Lesko- Maskiranje je bilo sicer far-to so Cankai'jeve besede še kovar kot dacar in seveda R. si primerno, vendar bi tak na-vedno aktualne in še vedno je Poženel kot zlođej. Prav dobro čin lahko zašel v karikiranje, Cankarjev bič potreben. igro in mimiko smo opazili če bi se uporabile podobne ma- Seveda je uprizoritev nekega tudi pri drugih, posebno pri ske drugod, župan se nam je gledališkega dela vedno nekaj štacunarju (F. Triler), cerkov- zdel premalo debel, zlodej pa deflikatnega. NI č ni stalnega. Ni niku (M. Perne) in pri žu- premalo -vitek. So pa to zares šablone, ne vzorca. Vsakokrat- panji (J. Tavzesova). Nekoliko malenkosti, ki ne morejo mola uprizoritev je zrcalo časa, premonoton je bil učitelj švi- ti:ti hvaležnih gledalcev, okolja, pogojev. Pa tudi umet- ligoj (R. žibert), morda po re-niškega gledanja. Ista stvar, žiserjevi zamisli? Opazna je zaigrana v različnih razdo-b^h, bila tudi dobra maska in ne-i-grana ki režirana od različnih ma igra ekspeditorice (D. Ve-lJudi, ne more biti ista. In Likonja). Svoje naloge so do-Prav je, da ni. Saj bi bilo po- stojno izvršili tudi nosilci tem le preenolično na tem sve- manjših igralskih bremen (L. tu- Križnarjeva, L. Mrak, V. šum- ^ato nič kaj ne zamerjam cova, F. Skomavc in A. Raiko-vrlim amaterjem iz stranske vec). »'Svobode«, da so farso neko- Za Jacinto, ki jo je zaigrala Pri nas ni v navadi, da bi se na deskah tržiške »Svobode« med katerimi so zlasti taste v gledaliških prikazih omeje- pa bi nam zavzela preveč že Marije Jozefme, Ponzijine, vak le na eno izmed vlog. Iz- tako tesno odmerjenega pro- Bernardina, Adelina m Magda- črpna ocena uprizoritve Lorco- štora. Zato se bom ustavil le lenhna. presegle raven običaj- vega »Doma Bernarde Albe« pri eni igralskih stvaritev, č. ž. Ustanovni občni zbor iveiie Svobode v Kvantu nega podeželskega diletantiiK-ma, — pri Martiriji. Za njo gre zahvala Heleni Legatovi. Njena Martirija jo bila res taka, kakršno sd predstavljamo, ko beremo dramo: staro dekle, ki je prav zato, ker je grdo, toliko bolj pametno, ia zaradi grdote in pameti njena zlobna pronicljivost nadkrilju-je ostale hčere Bernarde Albe. Ni več navadno kmečko dekle. V hiši, polni žensk, pa vendar v strahotni samoti:, je vse življenje poslušala, opazovala, tehtala, premišljevala. Možgani so ji bili nenehno napeti. Njena inteligenca presega razum sestra. čustvuje. Ljubi in sovraži s vsem svojim bitjem. Sovraži še toliko bolj, ker ve že od vsega začetka, da je njena ljubezem prav tako neizprosno obsojena, da ostane brez haska, kakor je njena prostost vkovana v zi-dovje žalujočega Bernardinega doma, v neomajne stene zlagane morale. Zaveda se, da zaradi telesne hibe nima ničesar pričakovati od življenja. Ko se cinično roga, velja zagrenjeni posmeh njej sami, njeni klavrni usod*;. Ker ve, da ne bo nik- > e zaigrala Agilni sinctlcalisti in SKUD- žito delavskem in industrij- čeri, z delavskimi igrami in dar dobila moškega, jo žge po-holiko spremenili v komedijo, Majda Habjanova, pa je treba ovci so v nekaj mesecih zbrali skem središču moral pokazati, pevskimi nastopi ob vodstvu zelenje še huje, stopnjuje zlo-vsaj za povprečnega gledalca, še nekaj posebnih besed. Na- za DPD »Svobodo Kranj« pre- Od okrog 150 navzočih članov pok. Vehovca in dr. Gabrovška bo m tira v zločin, ki vidi predvsem situacijsko vajeni smo Jacint, stkanih iz ko 500 pristopnic. V »Svobodo« je bila komaj petina tistih, ka- ter ob veliki vzgojni pomoči Prav taka je bila na trži-komijko. Poučeni in resnejši pa najbolj rahlih sanj. Koncept so se v celoti vključili kranj- terim je Svoboda v prvi vrsti sedanjega veleposlanika v In- škem odru. S skromno odmer-»o doživljali pravo cankarjan- slkojro v|3eh režiserjev ,je bil sflft godbeniki, moški in ženski namenjena, pravih delavcev, diji dr. Jožeta Vilfana zbira- jenimi, a mojstrskimi sredstvi, ako vzdušje, sledeč opojnemu tak, da so Jacinto istovelili z pevski zbor ter še dokaj mla- Prav gotovo ni prav, da dru- lišče revolucionarnih »rdečkar- skoraj brez vsake gestikulaci-jeziku, ostrim domislicam in lepo Vido, s čistim hrepene- dine iz vseh kranjskih, zlasti štva stvojih zborov ne koordi- jev«, Ikjer so se vzgajali in je, le z izrazito rnimiko in rah-idejni tendenci, ki s tako jed- njem. Saj tudi iz teksta same- tovarniških kolektivov. Vendar nirajo in da je bil istega dne vzgojili mnogi delavski vodi- ;tm spremljanjem glasu nam je kostjo naravnost pobija vso la- ga posnamemo, da sta bila ustanovni občni zbor, ki je bil ob isti uri tudi. občni zbor Pla- telji in zavedni komunisti, Legatova ustvarila tako Mar-žhnoralo malomeščanske druž- oba, Peter in Jacinta, popol- 23. 12. sicer v lepo okrašeni ninskega društva. prav tako mora postati Sindi- tirijo, da je vzbujala v nas od- be. noma č»sta, umetnost in lepota sindikalni dvorani in ki je tudi Ne glede na to nerodnost pa kalni dom, kjer se bo v glav- por in sočutje hkrati. Čeprav Četudi gledališki recenzent sama. Zdaj pa nenadoma sto- vsebinsko bogato in pravilno nam potek tega ustanovnega nem odvijalo delo kranjske ne vseskozi enako močna in ne meri amaterskih uprizori- pi na oder prava zemska žena, potekal, ni pfokazal tistega občnega zbora izpričuje, da bo Svobode, revolucionarno žari- dasi je na nekaterih mestih tev z istimi merili kot stvarit- ki ji je sicer ime Jacinta, a vzdušja, kakršnega bi v izra- kranjska Svoboda ob aktivnem šče vseh delovnih ljudi mesta prešla v pretirano in neverjet- sodelovanju vseh dosedanjih in Kranja,, ki bodo stremeli za no, nam je v nekoliko prizorih bodočih članov krepko zaživela čim višjo politično in strokov- pripravila globoko doživetje: stare vključiti vso kranjsko delavsko ^oga tega društva v vzgaja- intelektualcev, zlasti iz vrst 193,9 ni več prizadel. Priprav- ^J™™• ™ iJ'flER Z mladino> tov- LiPar Pa aPe" nJU članstva v naprednem du- učiteljstva meščanske m ljud- Ijalo se je na nove naloge v "A!.. 'F*JJJJ J s;ari ^P11211- liral na novi odbor, da bo čim-nu- »i je tedaj pod vplivom ske šole. Krepitev delavskega novih pogojih nemške in itali- :"tn/ ,B „ ^ ,l . Kl, ^ J PreJ omogočil, da dobi kulture nauka Marxa in Engelsa že razreda se je začela kazati v janske zasedbe Slovenije in ta- "vc-. ^aKor Jp D» neKoe žej-no delavstvo Kranja svoj Prodrl v naše delovno ljudstvo, javr.lih nastopih, prvomajskih ko puipravljeno izvedlo skuj- maii ^anKarjev dom s svojimi kuiturni dom. Delavstvo se ie začelo prebu- sprevodih, stavkah itd. paj z ostalimi tovariži svoje debatnim, in rectacjskim, ve- H. Kor. Krenili so po prani poti Smoter današnje in nekdanje »Svobode" je dvig delovnega eloveha - Nova bo »ledila svetlim smotrom stare R. P. Jati in plod tega~dela so bili Toizkus takratnega protiljud- največja delo - - crgamzhanje P^i nastopi delavstva za skega režima M je hotel za- vsega delovnega ljudstva za zboljšanje socialnih razmer. streti sleherno napredno misel ^oj Proti okupatorju in pre- tvo pa je v tej dobi izvr- m jeta 1984 prepovedal šolski vzem oblasti. T>ruŠt važno nalogo, tudi v na- mjadmi telovadbo pri društvu, Tako je delala nekdanja rodnem oziru. Trdno je branilo lo,ta 1936 pa razpustil »Svobo- »Svoboda« v Porazno majhen obisk Preteklo soboto zvečer je bkl v Domu »Svobode« na Jesenicah pevski koncert delavskih in narodnih pesmi ter nastop folklorne skupine. Na obnovljenem odru, ki je eden najlepših daleč naokrog, je nastopal moški pevski zbor, ki šteje V Preddvoru so uprizorili naj samo, da je na primer okrog 60 pevcev, ženski pevski gornjo dramo v režiji Saše Luiza tov. Jocif Nežka dosegla zbor s 30 pevkami m mešani Schillerjevo „ Kflvarstvo in ljubezen" n^iLjt:. lTMDezni Kot eamega m po- u» w j- —~- —. V kratkem obdobju svojega slednieffa oznanila človečanske gajanja stopnjujejo. Tudi vsi fX^^ dovanja je društvu uspelo svobf>de _ skozt katero ne- ostali kot Miiller — tov. Me- s prog i936 na razpustu »Svobo- »Svoboda« v itzicu. in ova gornjo dramo v režiji »ase L,uiza tov. joeii rt«aiu* u^b-o ----- - -- r- —- ■^venski Tržič pred poizkusi do<<, ni nlogel zavreti delav- sledi. Današnja »Svoboda« si je škurca ter jo že parkrat uspe- svoj višek ravno v zadnji sce- pevsk1 z^r J^Jmkl°r^ germanizacije. „keU 01 banja kor mu ie v teh začrtala enak program: vztraj- šno ponovili. Najprej par be- ni slovesa od življenja, ljubez- pma. S programom s katerim Vzajemnost« se je leta Bil S ^ ili stopTla nVS - delati za politično prosve- sed 0P drami samiP ni do Ferdinanda in stariev 1^^*™** J J titev slehernega člana društva y >>Kovarstvu in lju' ezni« ravno tak je bi moj občutek oasi ncaavno v lroovijan, so ----~--__--. in politično usmerjati javno je ujeta tratredi]-a ljubezni — |W Ferdinandu. Prašino je, hoteli nastopiti tudi na novo Leta 1936 .so obrtniki loškega okraja priredili industiijsko- j mnenje. ljubezni kot edinega in po- da drama raste, to je da se do- ^Jfnem JSSJSStSJ«.™1 obrtno razstavo v vseh prostorih nove šole. Ta razstava ni ■ v Vr.r; hotela vzbujati samo zanimanje za njihove izdelke ter sklepati trgovske kupčije, temveč je s cehovskimi in kulturnozgodovinskimi predmeti imela tudi namen odkrivati preteklost loškega obrtništva. Razstavni odbor je za to priliko izdal Posebno publikacijo »škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj«. Knjiga daje sliko ozemlja, ki je konec 10. stoletja bUo podeljeno v fevd bavarskemu §kofu iZ Freisingena. Odbor je organiziral tudi uprizoritev Pasijona in tako oživljal loško tradicijo, zakaj škofje Loke Pred nekaj sto leti si ne moremo misliti brez močne cehovske or&anizacije in z njo tesno povezanih ljudskih iger. Da je loško gospostvo zaključena zgodovinska enota, so % zavedali razni zbiratelji in prekupčevalci starin, ko so •'J odnašali celo na Dunaj. Tu mislim zlasti na avstrijsKe oficirja iz prve svet-vne vojne. Pač nam ;e znan večji domač zbiratelj graščak Strahl iz Stare Loke, ki si je v svojem gradu ustvaril nekak muzej tn galerijo umetniških slik. Po njegovi smrti so bili skoraj vsi predmeti odpeljani iz kraja, najvažnejše pa e na srečo dobil ljubljanski Narodni muzej. in seznaniti Jeseničane delovanja je diustvu J**P^U svobode — skozt. katero ne- ostali kot Muuer — tov. Me- s programom, ki je bil naštu-oživeti vse sekcije bivšega .usmiijeno udan-a jn se)ka kru. hle Dolfi, njegova žena tov. diran po reorgamzaciji zborov. SKUD-a. Pod okriljem »hvo- ta resničnost. V tej tragediji Tiča.r Cilka sta dobro odigra- Za koncert in nastop folklor-bode« je godba na pma a praz- ljVLDezni re kaže Scni]l€T pred la tragedijo staršev, vendar tt ne skupine pa žal ni bilo pra-!fl^r^S^S?T te^ftSS vsem kot nadvse močan Poli" MUller prišel 86 ^ do izraza' ve&a razumevanja. Poslušalci J^.-Z^J*' p^Iftemi k™T tičen' revolucionaren pesnik. V če bi podal lik starejšega ter številčno niso dosegli števila »Kovarstvu in ljubezni« se manj petetičnega očeta. nastopajočih, kar vsekakor da : nera-ni bilo naštudirala cei no itudiraia ceroveuoim ivun- »Kovarstvu in ljubezni« se manj pexeticnega oueta.. nastopajocin. »ar v*>«a*u t, ki ga je izvedla pred pol- Qfi|tro bijejo etični principi hu- Pl . VValterju — Pernuš An- misliti. Predvsem pa je iiu dvorana Cankarjevega do- manoSti: in svobode s predsod- drej — se je videlo, da je šele zumljivo, da v dvorani ---- ma v zadovoljstvo vseh poslu- ki in nasiij.em privilegirane vi- pred nekaj dnevi »vskočil« v tistih, ki so bili vabljeni in ki šalcev. Z njim so gostovali tudi soke družbe. Domala vsaka vlogo — zato temu primerno bi se bih dolžni udeležiti na- v Naklem in Krizah, člani Sicer ima tudi naš muzej majhen del zapuščine. Poleg opisanega pojava je loško mesto pričelo zgubljati srednjeveško lice s spreminjanjem hišnih pročelij. Nepre-•nišljena dejana posameznih' hišnih lastnikov in pa odtuje-va"je kultureospomeniških premičnin je vzdramilo v nekaterih domačinih ljubezen do dediščine preteklosti. To razpoloženje je našlo ugoden odmev najbolj pri prosvetnih delav-fjh-profesorjih, rojenih v škofjeloškem okraju. Le-ti so se sestajati vsako leto enkrat. Takšen njihov sestanek je bil Prav v dneh prej opisanih loških prireditev. V njih se je godila misel o ustanovitvi lokalnega muzeja, k>; bi zaradi oogatih zgodovinskih tal mogel dobiti močne korenine. Mu-£eJ naj bi sprejel večino spomenikov, razstavljenih ob veli-Reni prazniku "tukajšnjih obrtnikov, in rederVal pomembne »godovinske predmete pred raznašanjem ali celo uničevanjem. (Dalje prihodnjič) beseda v tej tragediji udarja budi igra. Zelo škodljivi so ta- stopa domačih Svobodašev pred dramske sekcije so za letošnjo in žg.e ter se ne maiokrat raz- ki vskoki, prvič radi igralca ostalimi, če bo zanimanje le sezono sprejeli precej zahteven raste in grozno razvpije do samega, ker praktično nima za kino predstave ter razne in za današnje začetniško sta- protesta in zakletve, človeč- časa, da se vživi in v igra v ce- plese in če se obiskovanju kul- nje društva precej težko iz- no?f(. preprostega in čistega loto. Ferdinand tov. Bezovšek turnih prireditev ne bo posve- vedljiv progam. srca je v tej tragediji tako Franc je bil že omenjen skupaj caj0 dovolj pozornosti, stvari vzvišena, da se vsako naj- z Luizo. Tudi Lady Milford, -manjše nasilje cb njeni lepoti plemeniti. Kalb, Wurm, t. j. Ve>ka ovira za uspešno delo tržiške »Svobode« je v tem, ne bodo krenile na boljše. Iste- ,i*.i»n.c n«uimi» j** » «-—• mtiiij»e imaujv uu "jtui ivFju Wv»m«^i«. ......• ga večera je namreč uprizorilo društvo nima svojih prosto- m veličini razrašča v proklet- šenk Francka, Troha Janko in jeseniško Mestno gledališče eno r najlepših letošnjih predstav — »Ano Christi«. ki jo je gledalo le nekaj desetin ljudi. Kakor koncert jeseniške »Svobode«, tako je tudi uprizoritev »Anae Christi« v soboto zvečer kulturen škandal za jeseniško publiko, ki še vedno teži po zabavnih in plehkih programih. da rov. Edino dvorano ima v gtvo, neodoljivo vzbuja v člo- Ti čar Jožo so Spadali v okvit najemu kinopodjjetjs jin daje voku odpor ter vpije samo po uspešno podanih vlog. Dotak-prednost le filmom, ki dobro sebi po obsodbi. Za pošteno nem naj se še tega, kar je nesejo, dramskih prireditev pa stvar je nujna žntev. ravno na podeželskih odrih ve- ne upošteva dovolj. Celotni od- Publika je merilo pred- lika napaka — malih vlog! bor društva si je že precej pri- stave. In če pritegne drama KI važno, kaj igra, važno je zadeval, da bi preuredili bivšo publiko tako intenzivno za se- kaiko odigra svojo vlogo. Za-kinodvorano, sedaj last krajev- boj, kot se je to opazUo na to bi še posebno omenil tov. nega sindikalnega sveta in vsaj predstavah v Preddvoru, po- Cudermana (komorni sluga) v njej — čeprav mnogo tem je to gotovo uspeh. Na tov. Lombar Francko (služah-skromneje — razvili dramsko vsak način je v.spelo režiserju niča pri Lady Milfordovi) ter in zlasti politično dejavnost, .tov. Saši škurcu po: ta viti na slugo pri Lady Milfordovi, ka-Toda pretekla so več kot šti- oder to veliko Schillerjevo de- teri so s svojimi podanimi liki ri leta, dvorana pa še ne slu- lo dostojno in v igralski smeri zelo veliko doprinesli: k uspe-ži svojemu namenu. S. P. dokaj dobro podano. Omenim hu predstave. Lado štiglic Glas Gorenjske Stran S - Štev. I Zd ravniški nasveti Okužbe novorojenčkov Tovariš B. F., na vaš« vprašanje, ali je res, da »• driskam novorojenčkov in malih otrok vzrok okuženja • kužnimi klicami, vam moram odgovoriti pritrdilno. Raz-voj bakteriologije nam je odkril, da so pogosto klice iz skupine salmonel (povzročitelji paratifusnih obolenj in drisk) tn šigel (povzročitelj krvave griže) vzrok otroških drisk in da so kužnega značaja. Vse te klice se izločajo iz telesa v blatu in seči, v telo pa pridejo skozi usta. Prenašajo se vedno na isti način, t. j. s čimerkoli, kar je z blatom ah sečjo okuženo. Otroci so često klico-nosci salmonel in šigel. Najdemo jim te klice v žrelu, krvi ali seči, ne da bi kdajkoli preboleli drisko. Prenašajo jih pa lahko dalje po dotiku. Ugotovljen je. tudi prenos z okužemmi predmeti, umazanimi rokami matere ali negovalke, insekti (muhe, komarji, uši, ščurki). Klice najdemo tudi v sobnem prahu in jih dojenčki lahko tudi vdihajo pri suhem pometanju. Okuženje s salmonelami se izraža pri dojenčkih kot driska ah splošno zastruplje-nje brez izrazite lokalizacije. Smrtnost otrok do enega leta starosti je velika 31—54%. Odtod zahteva, da se moramo pri negi in oskrbi dojenčkov in malih otrok strogo držati vseh osnovnih načel in osnov higiene; le tako bomo preprečili okuženje in izbruh bolezni ter zaščitili zdravje svojih otrok. Zamaseenost Tovariš P. K.: Kako zdravimo zamaščenost (debelost) ? Debelost je precej pogost pojav in gotovo predstavlja važen socialno-medicinski problem. Debele ljudi bi lahko razdelili v tri skupine: 1) »polne«, katerim zavidamo radi njih moči, zdravja in privlačnega izgleda, 2) »komične«, ki so radi svoje debelosti izgubili zaupanje ▼ase (to je vzrok neuspehom v njih zasebnem življenju), 5)- »obžalovanja vredne«, pri katerih povzroči zamašcenost razne okvare telesnih delov in motnje v delovanju raznih organov, škodljivi vplivi debelosti ra zdravstveno stanje, na delovno sposobnost in življenjsko dobo se pokažejo posebno močno po45. letu. Za osnovni vzrok debelosti smatramo danes prevelik dovoz kalorij energije v telo, ki je večji kakor je potrošnja energije v obliki dela in (Lrstv|arjanja topkote. Dovoz hrane reguMra apelilt, zakaj pa je le-ta povečan in tako tudi uživanje hrane, se ni povsem dognano. Osnovni princip v zdravljenju je znižati kalorično vrednost hrane. Zato se poslužujemo tako imenovane redukcijske diete, ki naj zniža kalorično vrednost hrane na 1300 kalorij. Prepovedano je uživati mastno meso, mesne sokove, maščobe, mcčnate jedi, testenine, marmelade, krompir, sladkor itd. Vendar ne moremo brez zdravniškega pregleda in nadzorstva sami začeti s tako dieto, ker le-ta ni na mestu pri tuberkulozi, rani na želodcu, r nosečnosti in, drugih boleznih. Dieto sme po natančnem pregledu predpisati in odrediti samo zdravnik. Pravni nasveti O stanovanjih <*. N. i« Kranja že pred meseci je sodišče ugodilo Vait zahtevi in Vam priznalo pravico do stanovanja r stavbi, ki je Vaša last, za dosedanjega najemnika pa odločilo, da mu mora stanovanjsko cblastvo preskrbeti drugo sta- " novanje. Stanovanjska komisija je najemniku nato res z odločbo nakazala drugo stanovanje, ta pa se kljub temu noče izseliti, češ da mu novo stanovanje ne ustre-■a in da so v zimskem času prisilne preselitve itak prepovedane. Odgovor: Stališče Vašega najemnika je napačno. Za la rusko »imo je sicer res tedanja Glavna uprava za komunalne zadeve LRS izdala splošno prepoved o izvrševanju prisilnih deložacij v zimskem času, katera je bila objavljena tudt v dnevnem časopisju. Ta prepoved pa je veljala le za zimo 1951/52, ne pa tudi na splošno za naslednja leta. Ker letos podobna prepoved ni bila zcpet izdana, je smatrati, da so prisilne izvršitve stanovanjskih odločb dovoljene brez vsake omejVtve na letne čase. V kolikor je tedaj Vaša stanovanjska odločba že pravnomočna, lahko pri stanovanjski komisiji I. stopnje stavite pismeni predlog za prisilno izselitev vašega najemnika v dodeljeno mu stanovanje, nakar bo po predhodno izdani pismeni odločbi o deložaciji ista tudt eventuelno izvedena. Opozarjamo Vas pa, da je pismeni predlog za izvršitev stanovanjske odločbe treba staviti najkasneje v roku 15 dni po tem, ko je stanovanjska odločba postala pravomoćna, kajti kasneje ista ni več izvršljiva. O gradbenih dovoljenjih B. L. iz Medvod Zanima Vas ali je za zidavo kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij sedaj potrebno gradbeno dovoljenje a*, ne. Odgovor: Gradbeno dovoljenje je za območje IJFtS v vsakem primeru potrebno. Pravilnik o gradbenih dovoljenih sicer določa za celotno ozemlje FLRJ, da za zidavo omenjenih poslopij dovoljenje v nekaterih primerih ni potrebno (zidanje v nestrnjenih vaseh, izven 200 metrov širokega pasu ob cestah, železniških progah, rekah itd.). Gospodarski svet vlade LRS pa je za našo republiko Izdal navodila, da je gradbeno dovoljenje potrebno v vsiakem primeru. To zaradi tega, ker je v naši republiki največ strjenih naselij in krajev, ki ©o turističnega in ■dravstvenega pomena. Op. ur.: Odslej bomo v vsaki številki priobčili nekaj strokovnih nasvetov s področja zdravstva in prava, ki zanimajo naše bralce. Vse zainteresirane pozivamo, da nam pismeno dostavijo vprašanja, na katera bi radi odgovor. Predvsem bomo odgovarjali le na splošna vprašanja. • iatttoiuGsti • Imi 9 Hasveti GORENJSKI PIONIR Dragi pionirji! tev, preko njih razlivajoče se pogovorili, kako in s kakšnim lučt, povsod pa polno smeha in delom v preteklem letu smo razigranosti — pravi živžav. zasluzili darila, in o delu naših Spet sem prejel mnogo pošte. Gc,tovo ne ^ malljkai0 tudi staršev, prijateljev in znancev, Nekatera pisemca so res lepo razsvetljene novoletne jelke, ki delajo v tovarnah in ki so !!^Sa!l!!' 118^„-^r^^ katere 00 Ponosno sijala s prispevki pomagali dedku Mrazu, da nam bo lahko pri- rana, da sem kar ponosen na vas. Rad vas imam prav zelo in sem vas iz srca vesel, čudim se pa, da me še nihče ni vprašal za noben nasvet. Ali res že vse veste in ni ničesar več, ka* bi radi izvedeli? Kar vprašujte, na vse bom odgovoril! Sedaj pa vsem skupaj voščim prav srečno Novo leto! Naj vam gre vse kakor namazano: v šoli, pri sankanju in smučanju, v krožkih in telovadnicah! Bodite prav lepo pozdravljeni! Vaš Kosobrinček DRAGI KOSOBRINČEK! Tudi pri nas je zima. V našem tržiškem kotu ni ravno veliko snega, pač pa je cesta dobro poledenela tako, da se lahko sankamo in smučamo. Na bližnjih gorah je zapadlo mnogo snega. Vse je zravnano, nikjer ne vidiš nobene skalice. Odrasli se hodijo smučat na Zelenico in Kofce. Pri nas je smučarstvo zelo razvito, zato so se tržiški smučarji uvrstili med najboljše v državi. Pri nas imamo tudi majhno skakalnico. Dragi Kosobrinček, zelo bi me veselilo, če bi si jo tudi Ti ogledal. V PRIČAKOVANJU DEDKA MRAZA že je pričelo veselo prazno pravil lep večer. Pionirji in Cicibani bomo nasmejani zapuščali prostor veselja in zabave in gotovo s povsem drugačnimi čustvi, kakor zapuščamo šolo, če se nam pripeti nesreča in dobimo slab red. Letos bo ob novoletni jelki lepše kot lani, saj so priprave take kot še nikoli. Še ena skrb me muči: Ali je bilo naše delo res v polni meri vredno nagrade — veselih presenečenj dedka Mraza? Pionir gimnazije DRAGI KOSOBRINČEK! Pred dobrim tednom sem Ti pisal, a še nisem prejel odgovora. Upam, da se Ti nisem zameril, želim si, da tu prejel vsaj nekaj besedi v odgovor. Kako bi bil srečen! Mislim, da ne boš pozabil na učenca tretjega razreda osnovne šole Francita Kristana • * * Ej, sinko moj, ne bodi tako neučakan! Veš, v tem času urejam zdravilna zelišča, ki sem jih poleti natrgal in posušil. Zato nimam mnogo časa za pisanje. Nisem ti zameril, seveda ne! Le piši mi še in po- rdeča peterokraka zvezda, spremljevalka in bodrilka na- vej, kako je s Tvojo pridnostjo ših borcev v narodncosvcbodil- v šoli in doma! vanje. Obiskal nas bo dedek nem boju. Pod jelko bo dedek Ne morem Ti pa obljubiti, Mraz in nas presenetil z marši- Mraz pripravil darila za kolek- da ti bom vselej takoj odločim. To bo veselje! Srečni do- tive, pionirske odrede, dijaška voril. Le vadi se v potrpljenju, godek imam že kar pred očmi. kulturao-umetniška društva, Ne bo Ti škodovalo, kar ver-Vidim bogato obložene stojnice, telesnovzgojni aktiv, tabornike jemi! lepo okrašene prostore priredi- in druge. Z njim se bomo tudi (-- Klekljanje čipk kot ženska domača obrt je bilo znano v slovenskih krajih že pred dvesto leti, in sicer predvsem v Idriji ter okoliških vaseh. V gorenjske kraje pa je bila ta spretnost uvedena šele v letih 1870—76, ko so se začele s-klekljanjem čipk ukvarjati ži-rovske žene in dekleta. Iz Zi-rov se" je čipkarstvo razširilo po vsej Poljanski in Selški dolini, pozneje tudi po drugih gorenjskih krajih. Danes so najbolj znam kraji za izdelavo klekljanih čipk na Gorenjskem:. Črtomir Zoreč Čipkarstvo na žiri, Fužine, Sovodenj, Trebija. Gorenja vas, Poljane, Železniki, Selca in Sorica. Čipkaric, ki se trajno ukvarjajo s klekljanjem, imamo v škofjeloškem območju blizu 3200, kar je sicer precej manj, kot jih je fctlo v letih pred drugo svetovno vojno. Kljub temu tudi ta številka dokazuje, da je čipkarstvo kot izrazita domača umetna obrt še vedno živo in da je pomembna postavka v naši obrtni proizvodnji. Gospodarsko so naše čipkarice povezane v čipkarskih zadrugah, ki skrbe za odkup in prodajo izdelkov ter hkrati za nabavo potrebnega materiala za delo. Stike z inozemskimi tržišči posreduje »Dom«, podjetje za domačo in umetno obrt v Ljubljani. Za vzgojo novih čipkarskih kadrov skrbe čipkarske šole v žireh, Gorenji vasi in v Železnikih. Za tehnično izpopolnitev že izučenih čipkaric so namenjeni večerni čipkarski tečaji v zimskih mesecih, ki se bolj ali manj redno prirejajo v vseh pomembnejših čipkarskih središčih. Tvoj Kosobrinček V Iz naših lovišč .a nase m lad< ČUVAJMO DIVJAD! vseh nelovskih psov, ki prega- ocenili program« svojega udej- Pametno bi bilo, da pravo- njajo divjad, jo uničujejo in štovanja v prihodnjem letu. časno popravimo napake, stof- povzročajo veliko škodo v re- Hkrati bodo izvolili tudi svoja jene v pretekli hudi zimi. V \trjih. vodstva in pričakovati je, da prihodnje moramo preprečili če bomo dosledno izvršili vse bodo izvoljeni tisti, ki jim je sleherno samovoljno poseganje dane nam naloge, ter tudi sebe pošten lov in čuvanje živega neizkušenih oseb, ki so bile preizkusih v lovski pravičnosti zaklada naših gozdov res pri verjetno prepričane, da vršijo z ljubeznijo do narave in nje- srou. plemenito delo, so pa nevede in nega stvarstva, nam bo prihod- Precej pozornosti bodo cbčni nehote mnogo več škodile kot nost v socialistični domovini zboit morali posvetiti tudi ne- pa koristile pri >reševanjai tudi v lovskem hotenju oboga- katerim zaostankarjem, ki še srnjadi«. Priznajmo, da smo bi- tila raša precej izčrpana lov*.- doslej niso položili strokovnih 1 neizkušeni pri reševanju div- šča. Domove vzornih delavnih lovskih izpitov, ki jih zahtevajo jadi, pametna preudarna navo- lovoev bodo krasile lepe tro- lovski predpisi, čas je že, da dila, pa so bila zaradi zastoja feje. Vsem ostalim ljubiteljem lovske družine zavzamejo vseh obveščevalnih in promet- narave pa bo igralo srce ob ostrejše stališče do ttstih. ki nih vezi prekasna. pogostih srečanjih z ljubkimi se izmikajo lovskim izpitom. Zato je potrebno, da v pri- srnicami, srnjački ter z baha- Upamo, da bodo občni zboii hodnje poučimo širšo javnost, vim rogovjem okLnčajaimi sr- prav getovo naročili vsem ta- pa tuci lovce, o pravilnem po- njaki, plemenjaki, krasotci na- kim, naj opravijo tudi to dolž- stopku pri sličn'h srežnih katastrofah. Mnenja srn, da imajo pravico do dajanja navodil javnosti ali posameznikom samo vodstva lovskih družin posameznih krajev. Vsako samovoljno poseganje v lovišča pa ših gozdov in livad. PRED OBČNIMI ZBORI LOVSKIH DRUŽIN V januarju bodo po vsej Gorenjski redni letni občni zbori nost vsaj do marca 1953. še na nekaj ti rad opozoril. Glede prihodnje lovske sezone bi loveke družine res že brhko osvojile sklep ekrajme lovske zveze, da bomo v prihodnje de- je že tako prepovedano nečla- loy^h na ^ jansko lovili le z rasnimi psi nom lovskih družin in kaznivo Potrebno je, da takoj pripravimo krmišča, kj:r jih še ni, tej* priskrbimo primerno krmo, katero naj polagamo, kakor hitro bi nastopila kriza v pre-7 hranJevanju. Tovariši lovci, čim' bi zapadel sneg, takoj pregazite poti do krmišč iz več smeri. Nasekajte omelo, mlado vejevje s pop jem. V stiski se divjad približuje naseljem, stika okrog ko-olcev, kjer «?i išče borne hrane. S hribov se pomika v nižje ležeče zaklone in r*. tako boječa. Pomanjkanje hrane Jo izčrpava. Zato ne plašite srnjadi, hodite mirno svojo pot, ter brezobzirno prijavljajte ljudski oblasti ah lovskfcm upravičencem sleherne prekrške brezvesstnežev, ki bi preganjali, trpinčili ali celo mrharili naše gozdne pre bodo ljubitelji naših lovišč kritično in samokritično ozrli s rodovnikom. To je le nekaj misli; pa naj na svoje letošnje delo in realno se oglasi še kdo drugi. smučarje Tržič bo okoli Novega leta dobil majhno vrvna žičnico nedaleč za mestom, v »Hrastah«, kot pravijo temu travniku, kjer vso zimo kar mrgoli mladih smučarjev. Tržiški športniki so kaj iznajdljivi. S skrom-nimi sredstvi si bodo nabavi k motor in navadno impregnirano vrv krožno speljali po avtomobilskih kolesih ter tako napravih »žičnico«, za katero se bodo oprijemali smučarji in si tako p.ihranili dosti energije, ki bi jo sicer porabili za vzpon. Mladina bo dobila prijetno vežbališče, stari smučarji bodo pa poskrbeli, da jim bodo posredovali svoje znanje v smučarskem tečaju, ki ga bodo tam odprli, čim bo vzponjača v pogonu. Pa imajo v Tržiču tudi večje načrte, ki ne zanimajo samo vpo Gorenjsko. Na Zelenico, staro zimsko-športno sre'> šče % dolgoletno mednarodno tekmovalno tradicijo, nameravajo speljati sedežno vzpenjačo. O tem pa prihodnjič! Iz stare Krope Naslednje šegave zgodbe, Id jih pričenjamo objavljati v »Glasu«, je napisal mojster Brtoncelj ▼ okviru akcije za zbiranje ljudskih izročil. Realistično zapisovanje dogodkov in opisovanje oseb, naprav In dela je po-memlMfli del naloge, ki jo imajo krajevni muzeji, kakršni na Gorenjskem že obstoje v ftkofjl Loki, Železnikih, Kropi, Kamniku in na Jesenieah. Ohntnjevanje takih izročil je važno pričevanje za našo wtaro kulturnost in civilizacijo. PRVI KONSUM S sodišča Rozalija fcmid iz Kranja je Izmikanje plačevanju preživ- zaradi tega obsojen na 8 me hotela s ponarejeno srečko drž. nine za lastnega nezakonskega secev zapora, razredne loterije dobiti 20.000 otroka je pravtako kaznivo de-dinarjev. Poskus so ji prepre- tukajšnjim sodi- . ščem je bil zaradi tega obso-*li in sodišče jo je obsodilo na jen ^ 7 mesecev pogojnega zapora. Jožefa Mesec iz Goitč je bila obsojena na 20.000 din kazni, porne" kazni"Emeat "k'oVačTz k€T J« v prodajnih pogodbah, Glas Gorenjske Stran 6 - Štev. 1 Kranja. 8 katerimi je prodajala svoja * ♦ * zemljišča, navajala manjše de- Rudolf Osell s Primakovega narne vrednosti z namenom, da pri Kranju je kradel razne ob- zmanjša plačilo davka na pro-leke po tujih stanovanjih in bil met proizvodov. šoio na klin. Vendar je v Kropi veljal za študiranega človeka in je v mnogih primerih igral Najbrž ni bilo kraja na vsem važno vlogo. Njegova hči Mlc-bivalce"" Lcm*. skmjni čas^je, j »vetu, ki bi bil pred petdese- ka je pripovedovala^ da je Krek da s svincem očistite lovišča" t»-ml leti in pozneje tako za- večkrat prenočil pri njih in da družno organiziran, kakor Kro- je vedno podaril »finfar« (10 pa. No, ni bila ravno uvidev- kron), kadar se je poslovil, nost tako velika, da bi zdru- špncir je torej zbr.il nekaj žila ljudi na zadružni podlagi, mož, ki so izvolili izmed sebe temveč prej ti dejal, da jim je odbor, naročili blago na upa-revščina in stiska narekovala nje in nastavil prodajalko. Zato združitev. Čeh so prodajati. Kroparjem je Prvi poskus je bil ustanovi- bila nova trgovina zelo všeč. tev konsuma, »ferajn« so mu Pridno so hodili kupovat, seve-rekli. Ustanovil ga je dr. Ja- da po večini na >hukuce« (knj-nez Evangelist Krek, ki je See) in kadar so bile polne, večkrat osebno obiskal Kropo, so so >bukuice« rade zgubile. Glavni njegov zaupnik pri nas No pa je bila prodajalka uvije bil Andrej škriba, »špndr« devna ln je izdala takoj nove. so mu rekli. Imel je dva razre- Seveda je blaga kmalu zmanj-da gimnazije, potem je pa za kalo. Trgovci, ki so dobavljali, radk revščine obtičal ln obesil niso bih ravno jltni, pa so na- polnili prodajalno še drugič in tretjič. Potem so pa se veda hoteli imeti blago plačano. Tedaj je pa piišel polom. Denarja ni bilo nikjer. Kdo je kupoval na upanje, se ni moglo ugotoviti. Naposled so se znašli prodajalka, odborniki in pedsednik špncir zopet skupaj v luknji. Pravijo, da je trgovec, ki je dobavljal vino, dejal, da bi ga še poslal, če bi vsaj prazne sode vrnili. Pa tudi teh niso. Glavni porok za konsum je bil dr. Krek. Kakor znano, se je ta rad muoM v Selški dolini. Od tam je šel nekoč čez Dražgoše proti Podblici, potem se je pa odločil, da gre še čez Jelovico. Priključil se je nekemu kmetu, ki je šel na Vodice, kamor ga je klical pastir, češ da j« njegova krava crknila. Kmet jt seveda vso pot zdihoval za kravo, kako je bila dobra mleka-rica, koliko telet bi še lahk» imela itd. Prišla sta že mirni »Vrlovne« do znamenja Petra Žmitka, od koder se lepo vidi na Kropo. Tu se je dr. Krek ustavil in zazrl v dolino. Kmet poleg njega je še vedno javkal za kravo. I\i ga potrka K rok po rami in mu pravi: >Ti, poslušal! Tu doli je pa meni tudi ena fejst krava crknila.« Podlistek • Hcticki • HeiMut GOSPODINJSKI KOTIČEK Za umetnostno zadovoljujoče čipkarske predloge in kot strokovni nadzorni organ nad čipkarskimi šolami in tečaji, skr-fct čipkarski odsek na šoli za umetno obrt v Ljubljani. Iz vsega navedenega je razvidno, da gre za dobro organizirano in gospodarsko važno dejavnost, temelječo na dolgoletnih tradicijah, čipkarstvo daje zaslužka ljudem v gorskih in pasivnih območjih, kjer so zaradi večjih razdalj navezani na domove. Obenem pa je čipkarstvo ena izmed tistih naših Domače obrti Gorenjskem starih obrti, kt dokazujejo ne le marljivost slovenskega preprostega človeka, marveč tudi njegov razviti umetniški okus in smisel za ustvarjalno lepoto. Toda kakor je razveseljiva ta žilava tvornost izdelovanja klekljanih čipk, tako je neprijetna ugotovitev, da se še vse preveč opiramo na tuje vzore, *aj dela še mnogo čipkaric po predlogah, ki so nastale bodisi pod vplhi nekdanjih trgovcev nakupovalcev, katerih vodilo je bilo le profitarsko, a>. pa pod vplivom beneških in dunajskih čipk, ki so dolga leta veljale Pri naših malomeščankah za vzor lepote in popolnosti. Vendar so se ti, morda prvotno še nekam lepi vzorci, v teku let in po mnogih prei* Nasveti Sol ne postne vlažna, če vr-Ješ vanjo nekaj zrn riža. še sveže mlečne madeže odstranimo s čisto vodo. Si že kdaj poizkusila povaljati zrezke v mleku namesto v jajcu ?___ Skleda se pri mešanju ali »tepanju ne bo premikala, če jo postaviš na mokro, večkrat zloženo krpo. če polijemo kavo po obleki, izperemo madež z močno solno raztopino. * * * NADEVAN KRUH Reli (Struci izdolbemo tako, da ostane samo skorja. Nato vmešamo pol kilograma masla, osem pretlačenih sardel, 14 dkg sesekljane pečenke (telečje), 14 dkg prekajenega jezika, 20 dkg šunke, 6 kislih kumaric in 2 trdo kuhani jajci. Vre to rahlo premešamo in natlačimo v štruci kolikor mogoče tesno, štruci denemo nato na hladno in obtežimo. Naslednji dan narežemo prav tanke rezine. Izstrelitev rakete (Vumera — Avstralija), ki jo upravljajo z radarjem. Raketa ima pomožni projektil, ki se od nje odlepi, ko doseže določeno hitrost. Raketa nadaljuje pot, gnana od reakcije lastnih plinov Kam s starimi nogavicami Na3m ženam in" dekletom ki se zapenja samo z enim priporočamo ohlapen zimski gumbom, in športno obleko s »,» Dlašč s krznenim ovratnikom, tričetrtinskimi kimono rokavi. SILVESTROV PUNČ 250 g sladkorja v kockah etolčemo in polijemo z litrom vode ali močnim čajem. Ko se Spet je prišel čas, ko se bo otroke, da si doma ne zama- sladkor razstopi, dodamo še ^ospodinJa pritoževala nad ku- želo srajc ah puloverjev. Na sok dveh limon, steklenico rde- obeh koncih nogavico zarobimo cega, vina in pol steklenice ru-in vdenemo elastiko. Tak polo- ma. pijačo segrejemo v vreli vični rokav naj sega od za- vodi'in jo pijemo prav vročo, pestja preko komolca. Prav tako kot volnene in bombažne nogavice lahko upo- Pomarančne ali limonove lu- - ------- rabimo svilene. Tudi pri teh pine nikar ne mečimo v smeti! Uredništvo Glasu Gorenjske mo lahko uporabile za čiščenje najprej odrežemo stopalo, na- Dve pomaranči ali limoni prav •Opisuje naslednje nagrade: kljuk in ostalih medeninastih ±0 pa nogavico po šhini razre- predmetov. Uporabimo jih lah- žemo v 2—3 cm široke trako sovanjih ter prenarejanjih tako izmalitili, da ne predstavljajo več polnovrednih predlog. Konservativnost, premajhna življenjskost, neodločnost strah, da bi drugačni, novi vzorci ne šli v denar, so vzroki, ki ovirajo hitrejši razvoj otpkarstva po kakovosti in U-metnostni strani (Dalje prihodnjič.) J pom nogavic. Ustavimo se danes pit tem kupu! Najprej odberimo nogavice ln izločimo vse tiste, ki jih ni več vredno nositi in šivati. Volnene ln bombažne nogavice bo- I denarno nagrado za 1009 din * dve denarni nagr. po 500 din ko tudi kot vrečice, kar sto- ve. Tak trak navijemo na klop- rimo tako, da stopalo odreže- c\c {n> ko je ta že precej vemo, nato nogavico obrnemo, uk> se šele pravzaprav poloti-pri stopalu močno zvežemo in mo dela. Z debelo kvačko na- 'n 12 knjižnih nagrad Rešitve pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske«, Kranj, »kvo »uiasu uorenjSKO«, njrauj, .-».^aiu »»^^.v. - ■—-— — —---- —------ Savski brotr 2, najluisneje do spet obrnemo in vrečka je go- kvačkamo preprogo. Navadno 15. jan. 1953. Za žrebanje, ki bo javno, bodo prišli v poštev samo tisti reševalci, Id nam bodo hkrati z rešitvijo poslali tudi izrezek križank« na tanko olupimo. Nato jih damo v suho steklenico in jim dodamo četrt litra špirita ter dobro zamašimo, čez 14 dni izvleček precedimo in precejene-ga vlijemo v drugo, čisto tn popolnoma suho steklnico ter Te vrečice nam lahko — v velikosti predpražnika, dobro zamašimo. Tak izvleček služijo za shranjevanje čevljev, Taka preproga nam bo dobro po kapljicah dodajamo raznim razrih krtač, gumbov itd. služila pod umivalnikom ali na tortam, biskvitom in drugemu Lahko pa iz takih nogavic kakem drugem podobnem me- napravimo polovične rokave za stu. ačudili se boste, ko zveste, kdo je zavaroval življenje nove angleške kraljice v znesku nad eno milijardo frankov. Znesek so vplačali tovarnarji spominov s kronanja v Londonu«, lastniki^ hotelov in vsi tisti, ki bi doživeli finančno katastrofo, če kraljica ne bi bila kronana. Izučil jih je primer z Edvardom vm, ki se je odpovedal prestolu. *■ rheologi so pred kratkim odkrili v Izraelu nekaj kamenitih in bronastih predmetov. Mnenja so, da predmeti izvirajo iz predzgodovinskega obdobja in da so stari vsaj 4000 let. ajprej v Torinu, nato pa še v Milanu so uvedli obveščanje o dogodkih po telefonu. Vsakdo, ki ima telefon, lahko pokliče določeno številko in v dveh in pol minutah sliši vse najvažnejše vesti dneva (seveda proti plačilu!) znašli so nov televizijski oddajnik, ki je tako majhen, da ga lahko nosijo v nahrbtniku. Ves sistem slik za snemanje je tako velik, kot pri filmskem aparatu za snemanje 16 mm filmov. S tem oddajnikom bo mogoče odslej prenašati reportaže direktno s terena. elvinu, profesorju kalifornijske univerze in njegovim sodelavcem, je uspelo s pomočjo radioaktivnega ogljika zasledovati kemične izpre-membe, ki se vrše v rastlinah. Ta raziskovanja dajejo upanje, da bodo odkrili tajnost fotosinteze, t. j. procesa po katerem zelene rastline izpreminjajo anorganske snovi s pomočjo sončne svelobe v sladkor, maščobe itd. Tako se bo morda posrečilo izdelovati umetna živila. nteresanten je ukrep pakistanske vlade, M dovoljuje vsakemu državnemu voditelju le štiri žene. Dokler so v Pakistanu gospodarili Angleži, je bilo mnogoženstvo prepovedano, sedaj pa so uradno določili največje število žena, ki jih ima lahko en moški. ♦ ♦ pecivu in mu s tem zboljšamo okus. R A D N A 4 i 1 W\vt> 155""] K R I Z A N K A trta, gorica (hrv.); 40. veznik (lat.); 42. kvartoplrski izraz; 55. predprostor (4. skl.); 56. * prehrana, hrana; 57. žensko 1 Ime; 58. živalska ustnica; 60. i devojka, devica; 62. vrsta lad- * je; 63. vinske trte; 65. med- i met; 67. ni staro; 69. čas, do- i ba; 70. ljudski odbor (okraj- j šano); 71. sovražnik naših ♦ prednikov; 72. gospodinjska po- { trebščina; 73. zvezi; 74. de~ ♦ narna enota evropske države; j 75. Igralna karta; 76. najmanj- J ši del snovi; 77. nemški filozof ] (fonetično); 79. oblika glagola j biti; 80. množična organizacija I (okrajšano); 81. nikalnica; 82. \ vzklik; 83. okrajšava za komunistično partija; 85. sodelavec pri gledališki predstavi; 87. mesto, v katerem je živel Prešeren; 92. študentski list v Beogradu; 95. razum; 96. egipčansko božanstvo; 97. doba, razdobje; 98. vrsta zemlje; 99. italijanski spolnik; 100. in (lat.); 102. oblika glagola pisati; 105. oblika glagola imeti; 107. pre-■ vozno sredstvo; 109. pregled, razvid; 111. vprašalnica; 112. krasote: 113. vrsta bolezni ;114. zadnjem času so v Ameriki dosegli znaten napredek v tehniki snemanja vizuelnih slik na magnetski trak. Ameriški časopis > Radi o Electronics« poroča, da je cilj znanstvenih raziskovanj najti način, s pomočjo katerega bi snemali svetlobne valove in jih nato reproducirali, kakor doslej zvok. To bi bil prevrat v filmski industriji. dgovarjal bo pred sodiščem, ker je zakrivil smrt mladega dekleta. V mestu Barite (ZDA) je umrla Mary Tavlor, ki je bila težko bolna na želodcu. Njen duhovnik ji je svetoval naj preneha z uživanjem zdravil in raje začne z gorečo molitvijo prositi boga, da jk pomaga. Ubogala ga je in kmalu nato umrla. trastnim kadilcem je hotel pomagati in zato je izdelal cigaretno dozo, ki kadilce odvaja kajenju. To je neki ameriški konstruktor. V dozo je vstavil uro, ki v določenih časovnih presledkih sama odpira vratca, časovni presledek določa sam kadilec. Izven teh presledkov se doza ne da odpreti. udi električno ročno uro so že izdelali. Doslej to ni bilo mogoče, ker ni bilo na razpolago majhnih baterij. Pred nedavnm so francoski konstruktorji končno uspeh rešiti ta problem. Istočasno so uspeli tudi v Ameriki, toda le po zaslugi francoskih odkritij. NAvpICno. ! skalnat, hrt-sovit; 2. Shakespearov junak; ' v> Prt (angl.); 4. »oglasnik; 51. samoglasnik; 52. nizek plot; 53. zelenica v puščavi (4 skl.); 54. predlog; 59. izumitelj foto- met; 28. oblika osebnega zaimka; 35. vrsta sodobne raz- li ji; 23. predplačilo; 24. vrsta omahovati med mišljenjem in tovornih avtomobilov; 26. med- nazori. ' i"» umiri.); 4. soglasni*; r»-*—»» -**tenj, pod; 6. zlato (fr.)J fc*wfiJe na steklo; 61. letali; 68 v Angliji; vojaška formacija (4. skl.); 64 66. češki 5 o P"1**? podjetje «• števnik 9. soglasnih; 10. simbol odlikovanja; ?b- Oteb. zaimka; 11. mesto ob reformator; 68. reši; 69. linija Jadranski obali; 12. začetnici (angl.); 70. gradbeni material; znanega borca za delavske pra- 76. slovnično opuščanje začet- Ob pravilni rešitvi boste vi., 7. in 10. vodoravni vrsti brali talijanskemu igralcu nogometa Jepsonu je bil v Neaplju ukraden avtomobil. Ko se je časopisje o tem razpisalo, so kaj kmalu našli avtomobil, v katerem je bil listek s sledečo vsebino: »Oprostite gospod Jepson. Tudi tatovi so lahko navdušeni navijalci nogometa!« >e; 13. državno blago; 14. "»glasnik; 15. vrsta pesnitve; 10- mesto v Avstriji (f«n.); 17. noga zloga; 78. ravnik, polut-nik; 80. Ima vsako kolo; 84. grška črka; 85. izobrazba; 86. —™ » |, Min.), i< i ->i».. ui»wi —;----- probijen ostanek; 18. češki go- pripadnik nemškega naroda; ltrajlcosKl prermer Anwm »Pod; 22. vstavi AOM; 24. hiš- 87. polje po žilah; 88. del te- pinay ^ m teoreUk ^ti je bil "»Poglavar; 25. vsakteri (lat.); lesa; 89. samoglasnik; 90. pou- nava;jen na veli,ke govorniške Bvetljave; 36. Imajo sodovi; 37. novoletno čestitko uredništva. < Bueu ► Vsak ima svoj poklic nJ^gov govor, da mu je par- lament izglasoval poverilnico. premier Antoin v teku proračunske debate, prav pred glasovanjem o za- Spet krava - stahonovec 27- osebni zaimek; 29 *aimek; 30. kemična prvina; našo armado; 93 »Da. iProizvajam usnje. To je moj poklic. A vaš poklic je izdelovanje vrvi.« Dolge minute se je ves par- Po zgledu krav v Vzhodni lament tresel od silnega odo- Nemčiji in Letonskfe. je tudi bravanja. Vsem je bilo jasno, bolgarska krava »Zorka« dozida predsednik meri na obeša- vela slavo. V tednu sovjetsko-nje v Pragi ... bolgarskega prijateljstva je da- ^ la rekordno količino mleka v Zaprti radi osmrtnice »čast Stalinu«, kot to piše bol-Danes po vseh dunajskih ka- garski časopis >Rabotničesko «, o«, ki ni n n:i prvu predlog; 32. živalski gl lat.); lesa; 89. samoglasnik; 90. pou- navajen na velike govornjške upnici, Je Antoin Pinay Imel Danes po vseh dunajskih ka- garski časopis »Rabotnfcčesko sebnl darnl prislov; 91. okrajšava SS učinke Hkratl z majhno stro- govov 0 finančni in gospodar- Varnah govore o neljubem do- delo«. Lastnik krave je dal sle-•vina; našo armado; 93. brez oči;y*.___ ^i^nvnii «nwi *a d.vi ™utti<-l fmnroske vlade. V —m™ ti » -ip nrinetil neki dečo iziavo: »Zahvaljujoč sov- Kias; domače živali (2. skl. mn.); 95. neprijetn;* žival (češko — začetni črki knjižne založbe; on); 34. francoski spolnik; 38. 101. kazalni zaimek; 103. vol- 104. glej 111 vo-vrsta glasu; 107. jamo je podedoval smisel za ski politiki francoske vlade. V prakso in predanost liberaliz- trenutku, ko se je dotaknil mu. vprašanja razdeljevanja, ga je *nak v radiotclegrafiji; 89. snv neni izdelek; 104 dnjoveška posest; 41. grški ju- doravno; 106. vrs nak; 42. sirota) tlbožlca; 43. kralj živali; 108. ima sinove ^Sorje v naši državi; 44. reka in hčerke; 110. vzklik; imcoski spolnik. VODORAVNO: 18. fle*ilk; godku, ki se je pripetil neki dečo izjavo: »Zahvaljujoč sov-družlni v Prag*. Ko je umrl jetskim metodam sem od Zor-eden od članov te družine, so ke ^pei dobiti 32 litrov mleka u. vprasajiju. ia^ucijcvauju, eoen ou uiami/v w^e usj>ei uo'oili "«uv In vendar je te dni v fran- poslanec Komunistične partije (jgjj v časopis osmrtnico, ki je ^£^0, Ta kohčlna vsak tre-_i___---ni^oTkv hi. PranHic nrfkinil z medklicem: t0irnip mAaniala: »Nebeške sile , IhilijI; 45. egSptOVSkd l>o- francoski spolnik Aanstvo; 46. lxraz v zakol 112. coskem parlamentu njegov hi- Francije prekinil z medklicem: ter kB duhovit odgovor na med- >Kako pa je z razdeljeva-klic nekega poslanca, medtem njem usnja?« ko je Pinay imel govor, žel ve- Antoin Pinay se je takoj obr llkanski govorniški uspeh, ki nil k poslansk* klopi, od koder rana in obtožena, da ae pnto-noviteta; 48. samo^las- 19. kemična prvina; 20. hoja, je - nekateri vsaj trdijo - je priletel medklic in odgovo- ^^^^.^ ttik: 49. dala U***; 50. število; pohod (lat.); 21. mesto v Ita- pitspeval vsaj toliko kot sel ril brez oklevanja: rami in kleveta arzavo takole začenjala: »Nebeške sile nutek raste.« so poklicale našega ljubega v boljše kraljestvo .. .« Naslednji dan je bila vsa družina areti i1; 47. .akonoda- Glaa Gorenjske Stran 7 - Štev. 1 Med Grintovcem in Ljubljano Z Jesenic in dolin obeh Sav MLADINSKA UNIVERZA V KAMNIKU Na kamniški gimnaziji že od Eačefcka šolskega leta prav živahno dela mladinska univerza pod vodstvom prof. Laha. Do sedaj so imeli že šest predavanj, ki so bila prav dobro obiskana. Do konca šolskega ieta imajo v programu še 14 podobnih predavanj. NIŽJIM GIMNAZIJCEM ŠKODUJE 8. decembra so dijaki nižjih gimnazij v Kamniku in Komendi obiskali šentjakobsko gledališče v Ljubljani. Iz Kam-rJ-ka so se odpeljali že z opoldanskim vlakom, pa so tako imeli pred predstavo časa na pretek. Zato so takrat marsikaj obiskala. Nekaj jih je zašlo celo na, mednarodno fotografsko razstavo v »Emoni«. Pa ne zaradi tega, da bi se česa naučili in uživali v lepoti krajin in podobnih posnetkov. Najbolj jih je veselilo nekaj za pionirje še neprimernih fotografij, pred katerimi so se zbirali v gručah in s svojimi neumestnimi in nekulturnimi opazkami že kar presedali drugim gledalcem. Nekateri so se celo dogovorili, da bodo v kratkem organizirali kar cel skupinski izlet v Ljubljano na razstavo, doma pa povedali, da ga prireja šola. Mislim, da akti kvarno vplivajo na domišljijo nižješolcev in da bi jim bilo treba prepovedati obisk sličnih prireditev. Starši mi bodo za opozcu.lo gotovo hvaležni. i. š. »SVOBODA« V DOMŽALAH JE USTANOVLJENA V torek so se zbrali člani bivšega SKUD-a v Domžalah na občni zbor. Dvcmna je bila dobro zasedena. Po običajnih formalnostih in poročilih predsednika in blagajnika je sledila dolga debata, ki je osvetlila težave, s katerimi se je moralo društvo boriti. Debata je bi a plodna, zlasti ker so v njej napake omenjali z namenom, da se jim v prihodnje izognejo. Sklenli so, da SKUD v Domžalah preimenujejo v »Svobodo«. Izbran je bil nov odbor, ki je obljubil, da bo zastavil vse sile, da se bo novo društvo lepo razvijalo, da bo na prvem rednem letnem občnem zboru »Svobode« mogoče pokazati čimlepše uspehe v ljudsko-prosvetni dejavnosti. D. P. ALI BO HOLMEC DOBIL POSTAJNO POSLOPJE? Med vojno je bilo postajno poslopje v Holmcu porušeno, novo pa ni bilo zgrajeno, če- prav se iz dneva v dan vse bolj občuti potreba po njem. S Holmca se vozi na kamniško gimnazijo vsak dan precej dijakov, ki morajo z drugimi potniki v dežju čakati na vlak. Posebno je hudo pozimi, ko ima vlak pogoste zamude. Ker v bližini ni nobenega primernega poslopja, kamor bi se čakajoči potniki zatekli ob slabem vremenu, je upravičena njihova zahteva, naj se na temeljih nekdanjega postajnega poslopja postavu vsaj lesena lopa. RADOVLJICA NA DAN ARMADE Zveza borcev in druge množične organizacije so v nedeljo v Radovljici pripravile slavnostno akademijo, nato pa veliko ljudsko veselje, čisti dobiček je bil namenjen postavitvi spemnika na skupni grob-r.ici 65 padlim partizanom, med kateremi je tudi narodni heroj Jože Gregorčič. Osnutek spomenika pripravljajo trije ljubljanski arhitekti. Upati je, da bo spomenik v prihodnjem letu že odkrit. Iz Poljanske doline IZ ZMINCA (Odgovor na članek v »Gorenjskem glasu« z dne 6. decembra) . Pota res niso v takem stanju, kot bi bilo želeti, toda temu je krivo obilno letomje da-ževje in velik promet, predvsem s strani gozdne uprave, ki pa ni žrtvovala potrebnih prispevkov za popravilo potov, čeprav ima v občini 39 odstotkov svojih gozdov. Povsod so se popravljala pota. V letošnjem letu smo pričeli z delom ceste v Sopotniško grapo, kjer so tamkajšnji prebivalci naredili okrog pet sto prostovoljnih Novice iz Kranja in okolice ZLET GORENJSKIH SMUČARJEV Metropola naše lepe Gorenjske — Kranj — bo 18. januarja sprejela v svojo sredo smučarje celotne Gorenjske, da z mogočno športno parado dokaže množični, razvoj smučarstva Gorenjske v bodoče. Novoustanovljena smučarska podzveza Gorejnske je na svojem občnem zboru v novembru 1952 dokočno sklenila, da bo zlet gorenjskih smučarjev prelomnica v dosedanji »nemnožič-nosti« smučarjev v tem delu naše slovenske domovine. Ta množična revija gorenjskih smučarjev v Kranju bo nov dokaz o upravičenosti ustanovitve smučarskih podzvez v slovenski republiki. Zlet vseh smučarjev Gorenjske, na katerem bodo tekmovali član*., članice, mladinci, mladinke, pionirji, pionirke, smučarji - rep rez n-tanti in vsi smučarski funkcionarji, bo prva gorenjska olimpiada belega sorta. Novost velikega praznika smučarjev bo, da se bo tekmovanje nazvijalo brez dosedanjih razrednih klasifikacij, ker samo tako se bodo izbrali pravi prvaki Gorenjske v smučanju in s tem potrdila prava množičnost smučarstva. Revija smučarjev Gorenjske bo pokazala, da ima smučanje v tem delu Slovenije najlepše tradicije in vse pogoje, da postane -v kratkem pravi ljudski šport. Prevladovalo bo geslo vseh Gorenjcev: »Niso važne sekunde in desetinke, važna je naša številna udeležba!« B. P. TRGOVSKO PODJETJE r/XuvivDy/ LJUBLJANA obvešča potrošnike okraja Radovljica, da je odprlo V RADOVLJICI -Mestni trg 28 (bivši trgovski lokal špenko) nasproti Okrajnega ljudskega odbora svojo poslovalnico. Tu lahko naročite vse vrste premoga in drv po konkurenčnih cenah. Točna in solidna postrežba zajamčena. Trg. podjetje »Kurivo« Ljubljana POSLOVALNICA RADOVLJICA Glas Gorenjske Stran H - Stev. I KAJ ČUDNA PROSLAVA V ŠENČURJU že davno smo pisali, kako so naši kraji proslavili Dan republike. Ne bi se več vračali nanj, če nas ne bi presenetil odmev s kaj čudne »proslave«, ki so jo ta dan priredili v Šenčurju v prostorih Frančiške Jagodičeve. Tam se je zbralo nekaj fantov, ki so organizirali tako imenovano »divjo oh-cet«, po naše — pravo požrtijo. Kupih so bolnega konja, ga zaklali in skuhali guljaž, namesto zastav pa so pred hišo razobesili konjsko kožo. Ni vredmo poudarjati, da je to navaden p*.smeh našemu skupnemu prazniku. Glavni organizatorji so bili Anton Zmrzlikar in Franc Belehar iz Šenčurja. Slednji je pri podjetju »Vino« v Kranju priskrbel veliko količino vina za to »svečanost« in še celo po izredno nizkih cenah pod zlagano pretvezo, da se bo poročil. Pošteni delovni ljudje iz Šenčurja in bližnje okolice ostro obsojajo take poniglavositi. PLANINSKA ŽIČNICA NA KRVAVEC V torek, 16. t m. je t' 'a sklicana anketa zaradi predvidene zgradbe žičnice na Krvavec. Ankete so se poleg domačih oblastnih in organizacijskih predstavnikov udeležili tudi vidni zastopniki osrednjih forumov iz Ljubljane. Prisotni so bili poleg drugih tudi predsednik Smučarske zveze dr. Danilo Dougan, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Fedor Košir, predsednik Turistične zveze ing. Hugo Weiss, znani konstruktor in graditelj planinskih in smučarskih naprav ing. Stanko Bioudek ter drugi. A^k^to je vodil predsednik Planinskega društva Kranj tov. Franjo Klojčnik, ki je bil na koncu zborovanja tudi izvoljen za predsednika pripravljalnega odbora za zgraditeu žičnice. Vsi udeleženci so se strinjali z zamislijo, zgraditi od San-grada pri Cerkljah pa do Doma na Krvavcu žičnico*« kabinami, ki bi dolgo in naporno štiriurno pot skrčila na 15 do 20 minutno prijetno vožnjo. S tem tii (smučarjem omogočali hiter vzpon in minimalno porabo časa za vzpon. Poleti pa bi mnogi starejši izletniki, celo bolniki in otroci, bih deležni visokogorskega zraka, ki jim je sicer le težko dostopen. Pa tudi razmah tujskega prometa bi bil zagotovljen s to napravo, ki bo prva tega obsega v državi. Načelno smo sicer za to, da ostanejo naše planine čimbolj naravne, brez umetnih naprav in prevelikega udobja, ki ne daje pogojev za vzgojo trdnih značajev in borbenosti. Vendar smemo vsaj v primeru žičnice na Krvavec odstopiti od tega načela, spričo drugih ugodnosti, ki bodo posledice uvedbe te naprave. Pripominjamo še, da bedo pri trasiranju in zgradbi sodelovali prvovrstni strokovnjaki. Finansiranje bo izvedeno s pomočjo investicijskega kredita. Ker se je za zgradbo žičnice zavzelo toliko oblastnih in drugih činiteljev, smo prepričani, da bo v nekaj letih zgrajena in da bomo kmalu hodili na Krvavec kot na popoldanski izlet. č. Z. V kolektivu »Pekarna« v Kranju je bil te dni prvi odprti sestanek Zveze komunistov. Sestanka se je udeležilo precei nečlanov, ki so živo posegli v debato. Na sestanku so izvolili tudi dva najboljša člana Zveze komunistov za mestno konferenco, ki bo v januarju. USTANOVITEV TURISTIČNEGA DRUŠTVA V ŽIREH V sredo,- 10. decembra je bil ustanovni občni zbor novega turistično - olepševalnega društva v Zireh. V odbor je bilo izvoljenih enajst članov. Društvo je prevzelo nalogo rkrbeti za pospeševanje turizma, posebno s tem, da skrbi za olepšavo kraja, za boljšo prometno zveze, za boljšo postrežbo turistov itd. Društvo bo pomagalo komunalnemu odseku občinskega ljudskega odbora pri uresničevanju zamisli o komunalni izgradnji. Društvo bo najtesneje sodelovalo s »Partizanom« in planinskim društvom, ki se pravtako trudita, da se čimprej zgrade objekti, ki bok) pospešili telesno vzgojo, planinarstvo in na ta način tudi turizem. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki Gospodarskega sveta ODO Kranj in Gostinske zbornice ter zastopnik Zveze turističnih društev iz Ljubljane. Novemu društvu želimo čim-večji uspeh. F.B. ŽIROVSKA LJUDSKA UNIVERZA Vsa podjetja na področju ži-rovske obč»ne so prispevala nad 230.000 dinarjev za obdaritev naših najmlajših. Obdarjenih bo okoli 700 otrok. Obdarovali bodo posebej predšolske in posebej šolsko mladino. Prireditve za otroke bodo v Sindikalni dvorani tovarne »Alpi-na«, v Brekovcah in Račevi. Pripravili so tudi lutkovno predstavo, ki jo bo uprizoril lutkovni odsek SKUD »Oton Župančič«. Bf Na dan JLA so zastopniki garnizona škofje Loke obdarili tamkajšnje pionirje. V dopoldanskih urah so pionirji odreda Jegorov iz osnovne šole čestitali garnizonu k njihovemu prazniku. Za čestitke in skromno darilce se je toplo zahvalil tovariš komandant. Popoldne so zastopniki vojske vrnili pionirjem obisk in jih ob tej priliki obdarili s knjigami, in slaščicami. delovnih ur. Iz Gabrka k Sv. Florjanu smo naredili okrog 2 kilometra nove poti, kar bo služIlo tudi gozdni upravi, čeprav ni hotela ničesar prispevat*:. Tudi mostovi so potrebni popravila. Vendar tovarna v Bodovi j ah do sedaj ni prispevala ničesar, da. bi se stanje popravilo, čuditi se je le, kako to, da pisec omenjenega članka ni pogledal še kakih sto metrov naprej, da bi še malo ogledal -/Loško« ekonomijo pri »Oblaku« v Brodeh. Glede gospodarstv" omenjamo, da je na pobudo občine kmetijska zadruga v tekočem letu nabavila tovorni avtomobil, milatilnico, motor s cirku-larjem, motorno škropilnico, zapraišrlec, voz za prevažanje živine itd. Gradijo zadružni dom, kjer bodo shrambe kmetijskih strojev, garaža, pisarne občine in kmetijske zadruge in dvorana. V letošnjem letu smo ustanovili sadno drevesnico s površino enega hektarja, ki je verjetno edina v OLO. Pripravili smo tudi gozdno drevesnico. Upravičena kritika je sicer potrebna, za neupravičeno pa slekoprej velja pravilo, naj vsak naprej pometa pred svojim pragom. Jože Bergant ŽIROVSKA LJUDSKA UNIVERZA V okviru Ljudske univerze, sekcije SKUD »Oton Župančič«, so pričeli s ciklom predavanj z različnih področij znanosti, tako da bodo zadostili potrebam in željam vseh poslušalcev. Da bi bila predavanja dostop-čim širšemu krogu občanov, so se odločili, da jih organizirajo na petih mestih hkrati. Tako so izbrali žiri. Staro vas, Novo vas, Dobračevo in Selo, kjer bodo predavanja istega dne ob pol osmih zvečer. Prvo predavanje je bilo že v petek, 19. decembra, nadaljevala pa se POSTAJA V PODNARTU V kratkem bodo začeli na železniški postaji v Podnartu delati nove in moderne kret-niške ter signalne naprave. S položitvijo kabla bodo vse te naprave elektrificirane in bodo tako do skrajnih možnosti preprečene nesreče. Naprave bod > tuđ. precej olajšale delo prometnikom in kretnica r jem ln zmanjšale težo odgov rn-sti pri dohodu in odhodu 'kov. Elekrifikacija signalnih in kretniških naprav je nedvomno velika pridobitev Podnarta, saj kaj podobnega še ni nikjer na gorenjski železniški progi. BREZBRIŽNOST DO OTROK Ljubljanski geologi so že pred dvema letoma raziskovali geološki sestav ozemlja med Radovljico in Laneovem, kjer je v dolini reke Save predvidena graditev velike dolinske pregrade za bodoče akumulacijsko jezero. Pri raziskovanju so izkopali celo vrsto sond v obliki vodnjakov, globokih od 20 do 30 metrov in s premerom 125 cm. Te sonde so na znotraj tudi obzidali, tako da gleda betonski rob za kakth 25 cm nad zemeljsko površino. Sond pa niso vseh pokrili in zavarovali pred otroki, ki se večkrat igrajo v njihovi okolici. Tri sonde so na, travniku tik pod železniško- postajo v Radovljici še nepokrite, četudi smo o'tem že opozorili krajevne činitelje. Sonde zijajo in čakajo žrtev. Ali res ni nikogar, ki bi preprečil nesrečo? A3. naj nas šele žrtve vzdramijo? Skrb za zdravje in življenje ljudi, predvsem pa naših otrok, bi morala, prednmčlti pred vsemi drugimi dr.evnimi skrbmi! (ik) IGRALCI NA DOVJEM, NADALJUJTE S KULTURNIM DELOM! Naši ljudje zelo radi gledajo gledališke predstave, saj skoraj ni človeka, ki ne bi vsai enkrat na leto zašel v gledališče. Pomanjkanje gledaliških predstav se posebno Čuti v nekaterih naših vaseh, čeprav (majo skoraj povsod vse pogoje za to vrsto kulturnega udej-stvovanja. Letos so med številnimi podeželskimi odri tu ii na Dovjem že nekajkrat dvignili zaveso in prikazali, k?..i zmorejo domači igralci. Tako so letos igrah že štirikrat z uspehom veseloigro' »(Prt belem konjičku«, ki si jo je ogledalo več sto ljudi. Z igro nameravajo gostovati tudt v nekaterih sosednih krajih. Režiser in igralci, med katerimi je nekaj dobrih talentov, bodo ljubitelje domačega odra prav gotovo še kdaj razveselili s kakim resnejšim delom. Ta dobrohoten nasvet naj jim bo samo v vzpodbudo, da ne bi ostali na sredi poti, ampak nadaljevali in razširjali kulturo pod Triglavom. Iz tržiškega kota PRIPRAVE NA NOVOLET- TRŽIŠKA »SVOBODA« ZA NO JELKO V OBČINI DAN JUGOSLOVANSKE GORICE LJUDSKE ARMADE Prejšnji torek zvečer so imeli v Goricah sestanek za proslavo Novoletne jelke. Udeležili so se ga zastopniki vseh množičnih organizacij iz vasi Golnik, Gorice in Trstenik. Pregledali so bogastvo posameznih blagajn. To pa ni bilo odločilno. Zmagala je dobra volja, čimbolj osrečiti mladino na ta dan. Da bo ta dian kar najbolj pester m zanimiv za pionirje, so poskrbeli tudi pionirji sami, saj so naštudirali prav lepe kulturne točke. Na sestanku so sklenili, da se bo letos dedek Mraz poslovil, ker je že prestar in bo za prihodnje leto napovedal svojega naslednika — Triglavskega očeta. bodo skozi vso zimo. Izbrali so najboljše predavatelje iz vrst profesorjev in učiteljev ter strokovnjake iz gospodarstva in kmetijstva. Kvaliteta predavanj bo prav gotovo pritegnila številne prebival- V nedeljo zvečer, na večer pred dnevom Jugoslovanske ljudske armade je dramski odsek tržiške »Svobode« priredil v Cankarjevem domu v počastitev praznika naše vojske dramo Mire Pucove »Ogenj in pepel«. Snov drame je zajeta iz dobe okupacije, iz časa, ko je naša vojska doživljala naj-slavnejše dni svoje zgodovine in razplamtila ogenj upora po vsej naši domovini, medtem ko je estal za političnimi voditelji bivših strank zgolj pepel. Dae* je dejanje drame postavljeno v okolje onemogle buržoazne družbe, ki se skuša rešiiti s spletkami in izdajstvom lastnega naroda, nam je vendar ves čas živo pred očmi — prav kot njen kontrast — vsa veličina narodnoosvobodilnega boja. in je torej drama za to priložnost dobro izbrana. K tej drugi premieri tržiške »Svobode« v letošnji sezoni se bomo na svojih straneh še povrnili. Za sedaj pa le to, da pomeni prav lep uspeh. Tuđi to ie %a vas Dežurna služba Dežurni zdravnik za Kranj in okolico se nahaja v poslopju bivše »Obutve«, Kranj, Poljska pot, tel. 218. Pozive na dom sprejema dežurna bolničarka po telefonu 218. Gledališče Prešernovo gledališče - Kranj Ponedeljek, 29. XII. 1952 ob 16. uri: Pavel Golia, »Snegulj-čica« (izven za otroke) v okviru prireditve Novoletne jelke. Znižane cene. Torek, 30. XH. 1952 ob 16. uri: Pavel Golia, »Sneguljčica« (izven za otroke) v okviru prireditve Novoletne jelke. Znižane cene. Sobota, 3. I. 1953 ob 20. uri: N. Krasina, »Draga Ruth«, premiera (izven). Nedelja, 4. I. 1953 ob 16. uri: N. Krasina, »Draga Ruth« (izven ). Mestno gledališče Jesenic«' Ponedeljek, 2i9. dec. ob 15. Uri: Jože Tomažič, »Pohorska bajka« — zaključena predstava za ljudsko šolo Jesenice. Torek, 30. dec. ob 15. uri: Jože Tomažič, »Pohorska bajka« — zaključena predstava za gimnazijo in ljudsko šolo Koroška Bela. Sreda, 31. dec. ob 19.30 uri: Nestrov, »Utopljenca«. četrtek, 1. jan. 1953 ob 15. uri: Jože Tomažič, »Pohorska bajka« — brezplačno za Novoletno jelko«. Sobota, 3. jan. ob 19.30 uri: Jože Tomažič, »Pohorska baj- ka« — izven. Vstopnice v pred-prodaji. Nedelja, 4. jan. ob 15. uri: Jože Tomažič, »Pohorska bajka« — izven. Vstopnice v pred-prodaji. — Krstna predstava -premiera. Režija: Jože Tomažič, scena: Bojan čebulj. Godba: Anton Pogačar, dirigent: Rado Kleč; balet: Metka Wis-l lak ova; petje: Lojze Savinj-šek. Kino Mestni kino Jesenice:: od 28. XII. do 1. I. K963 amer. film »Tretji človek«. Domžale: 31. decembra in 1. jan. 1953. angl. film »Brovvnin-gova verzija«. Kamnik: 31. decembra 1952 do 2. januarja 1953. amer. film »Veliki grešnik«. »Svoboda« Stražišče: od 31. dec. do 2. jan. 1953 ameriški barvni film »Brodvajske melodije«. Predstave v sredo ob 19. uri, v četrtek in petek ob 15., 17. in 19. uii. Matineje: 1. jan. ob 8.30 uri »Strel skozi okno«; ob 10. uri »Zmaga nad temo«. 2. jan. ob 8.30 uri »Ne poj mi žalostnih pesmi«; ob 10. uri »Risanke«. »Zadružnik« Priniskovo: 31. dec. do 2. jan. avstrijski film »Strel skozi okno«. Predstave v rsedo ob 19. uri, v četrtek in petek ob 15., 17. in 19. uri. Matineje: 1. jan. ob 8.30 uri Brodvajske melodije, ob 10. uri »Ne poj mi žalostnih pesmi«; 2. jan. ob 10. uri »Zmaga nad temo«. »Storžič« Kranj: do 2. jan. amer. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«; 1. jan. ob 21. uri amer. film »Zmaga nad temo«; 2. jan. ob 21. avstiijski film »Strel skozi okno«. Predstave v torek in sredo ob 16., 18. in 20. uri, v četrtek in petek ob 15., 17., 19. in 21. uri. Matineje: 1. jan. ob 8.30 uri »Zmaga nad temo«, ob 10. uri »Strel skozi okno«; 2. jan. ob 8.30 uri Risanke, ob 10. uri »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Objava Prešernovo gled. išče stalne honorane statiste, ki imajo veselje do odra in nekaj prakse ter prost čas za vaje in predstave. Interesenti naj se javijo v pisarni, kjer dobe ustrezne Informacije. Uprava. Mali oglasi Izgubil se je pes faks. Sliši na ime Roks. Je bele barve, brez repa, rjava ušesa, na hrbtu velika pika. Vrniti proti nagradi. — dr. Tancar, Jesenice. Kanarčke harcerje in samice proda Mokorel Jožef, Jesenice. Gosposvetska cesta 712. Prodam zimski suknjič in jedilni pribor. Bertoncelj, Kranj, Jurčičeva 5. Trgovsko podjetje Železnina Radovljica, obvešča vse ,c;vojc odjemalce, da bo trgovina za-raci letne inventure cd 1. do 8. januarja 1953. zaprta. Preklicujova besede, katefl sva govorili proti Dragi Potočnik, stanujoči Jeseni e, Blejska cesta, ker so neresnične. Rezka Rabič in Fran-ka Košif< stanujoči v Mojstrani. \ Veliko sreče in zadovoljstva v letu 1955 želi vsem cenjenim obiskovalcem ! I DELIKATESA" Kranj PODJETJA MEST1VE OBf.JV.; KRANJ Soboplesk — Steklarstvo — Tapetništvo - Mizarstvo Bivsko-frizerski salon ČESTITAJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN NAROČNIKOM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1953 IN SE PRIPOROČAJO ZA NADALJNO NAKLONJENOST. VSEM CENJENIM OBISKOAVLCEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1953 MESTNI KINO KAMNIK Vsem cenjenim potrošnikom želi zadovoljno novo leto 19 53 K R A N j zdyanajstimi poslovalnicami in se priporoča za nadaljni obisk TRGOVSKO PODJETJI „ŽELEZNINA" RADOVLJICA želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem mnogo sreče in uspeha v NOVEM 1953. LETU in se še vnaprej priporoča. TRGOVSKO PODJETJE .Vina" KRANJ Splošna kmetijska zadruga Kamnik želi vsem svojim članom-zadružnikom ia odjemailaeat srečno Novo leto 1953 čestita vsem delovnim ljudem k NOVEM letu 1953 z željo, da bi bilo 6e uspešneje« v izgradnji naše socialistične domovine. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE, KRANJ ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN ODJEMALCEM V LETU 1953 MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA II Megrad Radovljica Me*tn» gradbeno podjetje Kadovljiea opravlja vsa v gradbeno »trak« •padajoča, dela NIZKE IN VISOKI GRADNJE, VSA GRADBENA ADAPTACIJSKA DELA ipd. SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSA TESARSKA DELA (izdelavo lesenih barak in strežnih konstrukcij) Priporočamo se v Novem letu Restavracija „TRIGLAV" Jesenice želi cenjenim gostom in vsemu delovnemu ljudstvu »rečno in uspehov polno Novo leto! Potujočemu občinstvu in domačinom bomo tudi v bodoče nudili najboljša jedila in pijače po zmernih cenah in s solidno postrežbo. Zakupno gostinsko podjetje HERMAN JESENICE PREŠERNOVA C. 25 želi svojim cenjenim Kostom srečno in zadovoljno Novo leto! Zakupno gostinsko j odjetje ..PRI ttARKOTU" t tCSENICE PREŠI RNOVA C. 38 bo tudi v bodoče skrbelo za najprijetnejše razvedril; svojim gostom. Srečno in veselo Novo leto! i TEHNIČNO PODJETJE Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA, PARMOVA 38 vam želi srečno in uspeha polno NOVO LETO! ZASTOPSTVO TOVARNE ELEKTRIČNIH STROJEV »RADE KONČAR«, ZAGREB UVOZ ELEKTROMATERIALA, KI SE NE PROIZVAJA V DRŽAVI! KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA INOZEMSKIH TVRDK DELOVNI KOLEKTIV „GRADIŠ" GRADBIŠČE JESENICE želi vsem sorodnim podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu vso srečo in veselje ob proslavi delovnih zmag v letošnjem letu! Naš delovni kolektiv bo tudi v bodoče stafl zvesto ob strani graditeljev socializma v Jugoslaviji. Lesno industrijsko podjetje Kranj S SVOJIMI OBRATI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO STRAN 1* • LAS OORINJAK1 aTMV.1 Bi radi odlično svež« BI morda prekajeno? Okusne kranjske klobase? Horda kake druge, dobro pripravljen« mesne izdelke? BI, SEVEDA BI! TODA KJE? KJE???? — PKI NAS!!!! V NAŠIH POSLOVALNICAH VAM NUDIMO PRVOVRSTNO MESO IN MESNE IZDELKE Trgovina z živino mesom in mesnimi izdelki - Jesenice Vsem odjemalcem in dobaviteljem VESELO JN SREČNO NOVO LETO •d žeblja d« radijskega aparata, vmes pa okovje vseh vrst, Inštalacijski in gradbeni material in še marsikaj, kar potrebnjct« in kar si želite, dobit« v našem padjetj« TRGOVSKO PODJETJE ELEZNINA JESENICE I Vnem «djemal«em in dobaviteljem ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO LETO! %m vedno nisi se odločil, kje od leta starega bi vzel slov6? Na jeseniški »POŠTI« bo lepo, prijetno in veselo vse do dne. Program smo vam pripravili v sabavs, Čevapčiče, ki gredo slastno v tek, in vince zlato, ki bo pravi lek »zdravi vam src* in težko glavo. Pojdimo z dobro voljo v novo Ml in jo ohranimo vse leto dni, skrbi naj lajša, naj sladi. Na »POŠTI« v dobri volji ti aačsto bo novo leto v sreči in zabavi, pozabil skrb boi vsako, ki t« davi. Hotel, restavracija in kavarna „Pošta" Jesenice Srečno Novo leto vsem delovnim ljudem ČE HOČETE PRIČAKATI NOVO LETO PRIJETNO IN V VESELJU, PRIDITE V HOTEL »POŠT A« JESENICE V nobenem lokalu na Jesenicah n« h* takega Silvestrovanja kot na »POŠTI« VABIMO NA SILVESTROVANJ« VESEL, KULTURNI PROGRAM s« »mota in dobro zabavo PRVOVRSTNA VINA vseh vrst ĆEVAPČIĆI, po katerih slovimo na Jsssnisah m drugod, PEČENKA, KRVAVICE, KRANJSKU KLOBAS* IN DRUGA TOPLA LN MRZLA JEDILA 11 AVTOSERVIS" JESENICE VRŠIMO PREVOZE PODJETJEM LN ZASEBNIKOM teli srečno in zadovoljstva polno sorm Isto Tsem delovnim ljudem »AVTOSERVIS« JESENICE VAM JE VEDNO NA USLUGO SE PRIPOROČAMO TUDI V NOVEM LETU BOSTE S POSTREŽBO V NAŠIH POSLOVALNICAH ZADOVOLJNI Trgovsko podjetje »Zadružnik" |esenice S SVOJIMI POSLOVALNICAMI NA JESENICAH, JAVORNIKU IN RADOVLJICI ŽELI VSEM POTROŠNIKOM IN DOBAVITELJEM SREČNO NOVO LETO Trgovsko podjetje „PLANIKA" Tolmin, podružnica Jesenice ŽELI VSEM POTROŠNDaOM srečno in zadovoljno NOVO LETO 1953 IN SE JIM PRIPOROČA V NAŠIH POSLOVALNICAH VAS POSTREŽEMO Z MLEKOM, PRVOVRSTNIM MASLOM, SIROM RAZLIČNIH KVALITET IN ODLIČNIM MEDOM 9HS9EB Poleti in pozimi je na Ravnah lepo če še niste bih v Sindikalnem domu jeseniške železarne na Ravnah na Mežaklji, ne zamudite priložnosti letos SINDIKALNI DOM JESENIŠKE ŽELEZARNE vas vabi na smuko — Odlični smuški tereni — Prenočišče, prvovrstno hrano in užitek lepe narave najdete pri nas — Vsem, ki ste nas že obiskali, in vsem ki boste prišli, srečno Novo leto Uprava Sindikalnega doma Ravne-Mežaklja Restavracija ..KAZINO" Jesenice ŽELI SVOJIM CENJENIM GOSTOM VESELO NOVO LETO t TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI NA JESENICAH, JAVORNIKU, V RADOVLJICI, ŽIROVNICI IN MOJSTRANI ŽELI CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO, USPEHOV IN VESELJA POLNO NOVO LETO 1953 PRIHODNJE LETO BOMO POSTREŽBO ŠE IZBOLJŠALI V ZADOVOLJSTVO VSEH NAŠIH y ODJEMALCEV Ali ste že ahiskali an*e moderno preurejeno poslovalnico v Delavski ulici? Na zalogi šmarno odlično tekstilno in drugo blago. TRGOVSKO PODJETJE R O Z CA" JESENICE • svojimi p»s!*Tal«ieaiiii JESENICE, JATO KNIK, BLEJSKA DO BRATA želi svojim potrošnikim srečno in zadovoljno NOVO LETO 'Mestnt gledališče ^eseriite želi vsem svojim obiskovalcem srečno in veselo NOVO LETO 1953 Na Silvestrovo vas bomo razveselili z »UTOPLJENCEM" Srečno in zadovoljstva polno NOVO LETO 1953 ODJEMALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM želi delovni kolektiv podjetja MMtM trafearne in slaščičarne Jestniee Državno gostinsko podjetje tovornik in Koroška Bela (Konic in zadruga) Postrežba solidna! Obiščite nas! želi svojim cenjenim gostom srečna in zadovoljstva polno NOVO LETO 1953. — POSTREŽEMO VAM Z ODLIČNIMI VINI TER DRUGIMI ALKOHOLNIMI LN BREZALKOHOLNI- • MI PIJAČAMI TER TOPLIMI IN MRZLFU JEDILI IDI lili IH STROJNA Radovljica opravlja VSA MEHANIČNA GENERALNA, SREDNJA IN SERVISNA POPRAVILA vseh motornih vozil VSA K AROSERIJSK A, AVTO-KLEPARSKA IN AVTOLIČAR-SKA DELA opravlja edina na Gorenjskem SPECLLANO BRUŠENJE VALJEV IN OBDELAVO BATOV izdeluje OKOVJE ZA ROLETE in VSE STROJNE DELE ZA TEKSTILNE IN DRUGE STROJE Delovni kolektiv želi vsem svojim odjemalcem srečno Noyo leto Delovni ko I o k tir Mestna! pekarna in slaščicama Radovljica ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SORODNHI IN DRUGIH PODJETIJ TER VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE zadovoljstva in aapehov polno NOVO LETO 1953 želi vsem cenjenim odjemalcem in svojim gostom srečno in zadovoljno Novo leto : := 1955 DELOVNI KOLEKTIV želi odjemalcem in vsem delovnim ljudem srečno in veselo Novo leto KAVALAR JOŽE SLIKAH m PLESKAR J esenice Pod Gozdom 9 želi vsem svojim cenjenim naročnikom srečno in prijetno Novo leto! DOM POD GOLICO NAJPRIJETNEJŠA PLANINSKA POSTOJANKA V KARAVANKAH — PLANINA - SV. KRIŽ NAD JESENICAMI NUDI PLANINCEM IN TURISTOM NAJPRIJETNEJŠE ZATOČIŠČE. — RESTAVRACIJA S TOPLIMI IN MRZLIMI JEDILI Želimo srečno in veselo Novo leto 1953 vsem ljubiteljem gora! 97 5+* 11 STOAN IM GLAS GORENJSKE »TEV. 1 Trm ska zfe@rs.fca za 0L0 Radovljica s saitži Jesenice *■•«■ ° ••^Hmi članmHiml UmimMivi TRGOVSKO PODJETJE na veliko in malo Radovljica » sedežem v Lescah TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« Radovljica TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN Lesce-Radovijica TOVARNA »VERIGA« Lnm TRGOVSKO PODJETJE na veliko in malo JESENICE TRGOVSKO PODJETJE »ROŽCA« JESENICE TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« JESENICE TRGOVSKO PODJETJE »ZADRUŽNIK« JESENICE TRGOSKO PODJETJE »KMETICA« JESENICE TRGOVINA Z ŽIVINO, MESOM IN MESNIMI IZDELKI JESENICE TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNIČAR« Ljubljana, podr. JESENICE TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« JESENICE TRGOVSKO PODJETJE »VINO-GORENJKA« JESENICE ŽELEZARNA JESENICE KMETIJSKA ZADRUGA BLEJSKA DOBRAVA TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« BLED TRGOVSKO PODJETJE »KOLONIALE« BLED TRGOVSKO PODJETJE »VINO« BLED MESTNA MESARIJA BLED MESTNA PEKARIJA BLED KMETIJSKA ZADRUGA RIBNO KMETIJSKA ZADRUGA ZASIP TRGOVSKO PODJETJE »ORLOVINA« KROPA MESARSKO PODJETJE »OVEN« KROPA TRGOVSKO PODJETJE »ŠKRLATICA« KRANJSKA GORA KRAJEVNA PEKARNA KRANJSKA GORA TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNIČAR« Ljubljana, podr. KRANJSKA GORA TRGOVSKO PODJETJE »SAVICA« BOHINJSKA BISTRICA TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNIČAR« Ljubljana, podr. BOH. BISTRICA TRGOVSKO PODJETJE »PLANDXA« GORJE TRGOVSKO PODJETJE »PLANICA« BEGUNJE KMETIJSKA ZADRUGA BEGUNJE TRGOVSKO PODJETJE »STOL« ŽIROVNICA KMETIJSKA ZADRUGA LJUBNO KMETIJSKA ZADRUGA MOŠNJE VSEM SORODNIM ZBORNICAM, TRGOVSKIM PODJETJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM srečo® In uspeh«* »oisie Novo Ittt 1953 OBRTNA ZBORNICA lllll II II 'H« II IW lllllll'...... ■■lll«lll^p^M»—!»^^— ZA 0 L 0 RADOVLJICA s svojim članstvom želi vsem sorodnim zbornicam, vsem obrtnim podjetjem in obrtnikom ter delovnim ljudem Srečno in veselo Novo leto 1953 Srečno in uspehov polno Novo lejo^l953 Tf90¥SkO POdjGtjfi vsem odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem ¥@ISlC© III HUlfl Kmetijskim padjetjem kmetijskim zadrugam in HidO¥liiCaf SGCfaŽ drugim »otraialkom L&SCG nudimo ŠPECERIJSKO, GALANTERIJSKO IN DRUGO BLAGO po /jnernih grosističnih in malopro-TELEFONSKO NAROČAJTE NA ŠTEVILKI 547 đa*m °~h- ~ Tr*«>vskim Podjetjem in kmetijskim zadrugam dostavljamo po naročilu blago v naj-in 337 LESCE — PISMENO NAROČAJTE: Trgov- krajšem času. sko podjetje Radovljica, sedež LESCE Postrežemo vas solidno! Se priporočamo! IN NE VESTE, KJE BI KURIVO NAJCENEJE KUPILI? ZA DRVA STE V ZADREGI? PREMOGA VAM PRIMANJKUJE? OBRNITE SE NA NAS! KURIVO PRODAJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH V RADOVLJIŠKEM OKRAJU! V ZADNJEM ČASU SMO PONOVNO ZNIŽALI CENE!!! PRVOVRSTNA BUKOVA DRVA 1 prm 1890 din VELENJSKI PREMOG 1 t 3100 din TRBOVSRO ___ PODJETJE RADOVLJICA, sedež LESCE TRGOVSKO PODJETJE RADOVLJICA, sedež LESCE VAM DOSTAVI KURIVO NA DOM Informacije dobite v naši poslovalnici št. 1 v Lescah ali pa v poslovanici št. 2 v Radovljici (prej Zago-rec). Naročite lahko telefonsko na št. 312 in 347 Lesce ali pismeno na Trgovsko podjetje Radovljica, sedež Lesce OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG V KRANJU 5 svojimi Trgovsko podjetje OZKZ Kranj podjetji: Zadružna mlekarna Kranj - Čirčiče Mesarsko podjetje OZKZ Kranj - Naklo Mesarsko podjetje OZKZ Kranj - Škof j a Loka Zadružna špedicija OZKZ Kranj Škofja Loka Mehanična delavnica OZKZ Kranj - Škofja Loka Zadružna restavracija »Jelen « Kranj želi vsem splošnim in delovnim kmetijskim zadrugam, zadružnim posestvom, zadružnikom ter vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem v Novem letu najboljšega gospodarskega sodelovanja in razvoja v cilju krepitve socializma Srečno Novo leto' rošča svojim obiskovalcem mestni kino „PARTIZAN" Škofja Loka ★ . V LETU J Q ^) 3 želi delovni kolektiv Tovarna čevljev, Kranj Koroška cesta 41 vsem dnlovnka ljudem plodonosnoga dela in uspehov Vsem cenjenim odjemalcem m ^ « ™ Novo z.™ ^jtektana' k < a „ lovama usnja „Standard" Kranj želi vsem delovnim ljudem srečno Novo leto KINEMATOGRAFSKO PODJETJE KRANJ želi vsem obiskovalcem naših kinematografov JStoržic', »Zadružnik', Partizan', ,Svoboda' »red*« in uspek*v poln« NOVO LETO 1953 Kmetijska zadruga Xranj s svojimi trgovinami in mehamcn» delavnico za popravila kmetijskih strojev čestita vsem svojim članom srečno in uspehov polno NOVO LETO DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE PLETENIH IZDELKOV ★ I Z D E L U J E M O JARŠE pri Domžalah želi vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom srečno in uspeha polno NOVO LETO razne lanene tkanine, surove in beljene, lanene damast garniture, brisače, kuhinjske krpe (kare), laneno in pollaneno salonsko ja-drovino, krojaški kanafas, platno za ležalne stole, laneno in bombažno z bordurami Bombažni (jacquard) gradel za zimnice, impregnirano tkanino za v^ne jopiče in nahrbtnike, lahke impregnirane tkanine za šotore in plahte, (progaste in enobarvne) Tehnična (filter) platna vseh vrst, bombažna in lanena, razna sla-marična platna, konopljena in lanena ter tkanine za embalažo, težke impregnirane tkanine za vagonska in kamionska pokrivala, konopljene gasilske cevi, gurte itd. Izdelujemo tudi tkanine po posebnih naročilih preko količine 500 metrov Predilnica lanu in konoplje, lastna barvarna, impregnacija in belilnica PRIJETNO IN SREČE POLNO NOVO LETO ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM Projektivni biro JCranj Mestno tapetništvo, sedlarstvo in torbarstvo Kamnik čestita vsem odjemalcem mino HOVO LETO in sc priporoča Seeeud Qloi%& Uto 1953 želi vsem delavcem TOVARNA GUMBOV KAMNIK DELOVNI KOLEKTIV Kavarne in slaščičarne - Kranj ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM OBISKOVALCEM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO IN SE JIM VLJUDNO PRIPOROČA Vsem cenjenim odjemalcem želi Mestna klavnica Kranj s 13 poslovalnicami srečno in vedro Novo leto Tudi mi se bomo potrudili, da bo tako DELOVNI KOLEKTIV PAPIRNICE KOLICEVO ieli vsem delovnim ljudem našo republike polno uspehov in napredka pri graditvi socializma v Novem letu 1953 TOVARNA KLOBUKOV IN SLAMNIKOV DOMŽALE Ummsai želi vsem svojim odjemalcem srečno Novo leto! jj VIL AN T -r1 (( KAMNIK tovarna kravat, šalov, modnih in kmečkih rut ter frotirja želi srečno in zadovoljstva polno Novo leto 1953 Mestno podjetje Kamnik želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in zadovoljno NOVO LETO Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem sporočamo, da se je SPLOŠNA TRGOVINA KAMNIK preimenovala v trgovsko podjetje tj^očna K amm ik Hkrati žeti vsem mnogo sreče in uspehov v letu 1953. TOVARNA LAKOV DOMŽALE priporoča svoje izdelke: bifax barve, emajle ELBA, ™ LUMALIN in TESAROL in druge proizvode " ter čestita cenjenim odjemalcem srečno NOVO LETO 1953 Sporočamo cenjenim odjemalcem, da se je TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA na Duplici preimenovala v Ti TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA KAMNIK OBENEM ŽELIMO USPEHA POLNO NOVO LETO 1953 1) u. Katra se je čudno izmikala jasnemu odgovoru in se zapletala v protislovja. Trdila je, da bratovih pravnih spisov ni požgala, dasi jo za te spise mi nihče vprašal, rekla pa je tudi, da nobenih rokopisov pesmi 'imela ni, četudi vemo, da je en tak rokopis n. pr. podarila Jožefu Zupanu. Neutrudni Zupan pa je vrtal še dalje. Obrnil se je na duhovnke, ki so službovali v Kranju 1. 1849 ali pa prišli tja kmalu nato. Dobil je od njih naslednje podatke, ki se med sabo natančno krijejo: Ko je Dagarin videl, da Prešernove moči pojemajo, ne misli pa bolnik prav nič na spravo s cerkvijo, je, ne kakor smo doslej trdili, poklican, marveč sam od sebe obiskal pesnika. Dagarin, ki je nekaterim veljal za poštenjaka, toda zelo muhastega, drugim spet za nestrpnega rigorista, je brez ovinkov planil z naslednjimi besedami nad Prešerna: »Tak nikar ne počenjajte neumnosti, sicer vam ne dovolim pokopa nar pokopališču!« Glede na možnost požiga zapuščine, so rekli kranjski duhovnki, da je Dagarin že vedel, kako je treba s takšnimi rečmi ravnati. Pismene izjave o tem je dal Zupanu tudi Andrej Košir, tisti, ki je bil v pesnikovih časih prvi mestni kaplan v Kranju in je prišel dne 7. februarja 1849 bolnika previdet. lajava pa ni jasna. Tu je treba pomisliti, da se je mož izmikal, morda zaradi spo-vedne molčečnostL Na osnovi pričevanj, ki jih je zbral Zupan, je videti, da je sam dopuščal možnost, da Dagarin ni izročil Bleiwe'su vse zapuščine. Mislil je, da je je kaj ostalo v knjižnici kranjskega župnišča, zato je to knjižnico. temeljito pregledal, toda našel ni ničesar. Iz tega in iz Len-kinih reprodukcij Katrinih izjav je izvajal zaključek, da so vse govorice o požgu le zlonamerna izmišl otina, ter se postavil v vrsto Dagarinovih zagovornikov . Ob stoletnici Prešernovega rojstva pa se to vprašanje vnovič kočljivo zaplete. Isti Leveč, ki je 1. 1879 imel še toliko poguma, da je na osnovi dokumentov, ki jih je sam zbral, razglasil Dagarinovo krivdo, je kar na lepem na nekem zboru Slovenske Matice 1900, ko je bil v razpravi predlog, naj Matica za pesnikov jubilej izda v Levčevi redakciji Prešernov spominski zbornik, preklical svoje prejšnje trditve. Svečano je izjavil, da imata on in pisatelj Janez Mencnger — slednji je bil med leti 1871 in 1882 Prešernov naslednik v Kranju — v rokah trdne dokaze, da Dagarin Prešernove zapuščine ni požigal. Zakaj je Leveč prišel s to izjavo na dan, kaj je imel za bregom in kakšni naj bi bili ti dokazi, je veliko vprašanje. Tu moramo poudariti, da ni niti on niti Mencinger poskrbel za to, da bi prišla kakršna koli dokazila, ki bi govorila Dagarinu v prid, v javnost ali da bi se kako drugače ohranila. Najboljši dokaz, da Leveč ni mogel imeti takih dokazov, vidim v tem, da v njegovi tako imenovani Prešernovi mapi, v kater" je skrbno hranil vsa svoja prešer-niani, med njimi tudi že omenjena pričevanja o požigu. Kaka taka dokazila zaman išveno. Prav tako tudi jurist Mencinger ni zapustil nobemh dokazov o Dagarinovi nedolžnosti. Naravno je, da je Levčeva izjava o novih dokazih dvignila v javnosti mnogo prahu. Stvar je 31. marca 1900 popadel klerikalna časopis Slovenec in jo obesil na uvodnem mestu na veliki zvon, češ: glejte, kako zlonamerno so Dagarinu podtikali reči, ki jih ni ni'ikoli zagrešil, in kako po krivici so o njem širili zgodovinsko laž. Liberalni Slovenski narod se je v uvodniku 2. aprila skušal izmotati iz zagate in je v svoji nemoči molil klerikalcem kar na splošno Prešernovo, Jenkovo, Levstikovo in Gregorčičevo usodo pod nos. Ko se je vihar v kozarcu vode spet polegel, pa se je pojavil nov moment, ki doslej v prešernoslovju ni bil opažen. V Narodu je namreč izšel 31. maja 1900 nekje med drugimi novicami pod naslovom »Prešernova literarna zapuščina« tale usodni dopis, ki ga je podpisal neki V-v: »Iz Zaplaza na Dolenjskem smo dobli naslednji dopis: — Prišel mi je v roke Slovenski Narod z dne 2. aprila 1.1. Pre-bravši v njem uvodni članek, ki se bavi z usodo Prešernove literarne zapuščine, prišlo mi je na misel tole: Pred štirinajstimi leti (1886) sem občeval s turenske graščine oskrbnikom, J. Zupančičem, ki je bil doma iz Rakovnika pri Šentruper-tu na Dolenjskem. Ta mi je mnogo pripovedoval izza svojih dijaških let in pa tudi o Prešernu. Pravil mi je, kaj je takrat še živeči šentruperski župnik Alojzij Košir o Prešernu govoril, namreč tole: ,Kako zelo mu je sedaj žal, da je on -■-MStSHEEa Prešernov pečat Prešernu, ko ga je za zadnjo uro spo-vedal, za pokoro dal, da naj njemu dovoli uničiti njegovo še neobjavljen« pe- kopisu. Prešeren mu je s solznimi očmi, četudi nerad, vendarle dovolil. V roko-p'su so bile: Balade, Romance in drugi pesniški umotvori.' — Rekel mi je tudi: ,Takrat še nisem znal ceniti njegovih (Prešernovih) poezij. Sedaj obžalujem, da sem takrat tako ravnal.« V tistih le-t,:h, ko je Prešeren umrl, je bil Košir v Kranju za kaplana. Vse to je Košir pravil na nekem obedu, na kojega je bil tudi Zupančič povabljen in navzočen. Med drugim je še pravil, da je bila tedaj v Prešernovem bivališču velika beda. Kaj je potem označeni kaplan, pozne jš župnik Košir, s Prešernovo literarno zapuščino storil, tega mi Zupančič ni vedel - povedati: ali jo je sam uničil ali dekanu Dagarinu sežgati dal. Kar sem tu zapisal, mi je Zupančič v resnici povedal.« Kako jasne, nedvoumne, s polno zavestjo odgovornosti pred zgodovino za-p!sane besede so to! Če upoštevam k vsemu temu še tisto, kar nam je v svojih »Spominih« sporočila Ernestina Jelovškova in kar vsebujejo Zupanovi zapiski, pa še izjave nekdanje Dagarinove kuharice, ohranjene v Zupanovi zapuščini, se nam poda naslednja bridka podoba iz zadnjih dni pesnikovega življenja. Prešernu, ki ga je okolica in tudi oblast štela med nevarne svobodoumneže in ateiste, se je izza prvih dni 1849 z vsakim dnem obračalo na huje. Leniča pravi, da je živel vsaj od začetka decembra dalje skoraj ob sami limonadi. Kljub telesnemu pešanju ni izgubil niti dobre volje, niti volje do dela in seveda tudi bistrosti duha ne. Prav med boleznijo je končal pravde, ki so* se vlekle leta in leta. Ko se je raznesla vest, da gre za zelo resno bolezen, ki je ni mogoče zaustaviti, kaj šele popolnoma izzdraviti, so tercijalke in tercijalci z vseh strani pritisnili nanj, naj bi se pripravil za oni svet. Tudi obisk sestre Lenke je moral imeti predvsem namen, izpreobrniti brata nejeverca, kajti v družini Ribičevih je vladal strog verski duh, ki so ga vnesli vanje sorodniki duhovniki; zlasti očetu najbližji brat Franc in materina strica Blaž in Anton Muhovec so bili vsi izraziti janzenisti. Umreti prev den je bila ena poglavitnih skrbi vsga pesnikovega sorodstva, saj govori Lenka pre cestokrat o tem v zvezi s sorodstvom, ki ga je preživela. Ne le zaradi gmotne pomoči, ki je je bil France v resnici potreben, odkar ni mogel več v polnem ob-• segu izpolnjevati poklicnega dela, in ki mu jo je Jurij poslal po Lenki, pač pa zaradi tega, da bi France spravil v red svoje razmere do cerkve, je morala Lenka v hudi z:imd s Koroškega čez Koren v Kranj. In ko je tiščala v brata zaradi previden ja, ji je ta odgovoril tako, da je ni užalil. Pesnik takrat še nič ni mislil Ha smrt. Lenki izjavi, da bo, če bi mu bilo huje, že tako uredil, da bo prav. Nato se je sestra pomirjena vrnila na Koroško in Jurij je še nekajkrat segel v žep, da bi pomagal bolniku, ki niti za kolke ni imel gotovine, in svoji sestri, ki je tudi trpela pomanjkanje. Bolezen pa je vse bolj pritiskala, telesne moči so pojemale, a bolnik ni kazal nič volje, da bi poklical k sebi Daganina. Glas o tem, da je Prešeren trdovraten, je segel v sleherno hišo kranjskega mesta. In ljudje, ki so vedeli za pesnikove hudomušne izjave o teh rečeh, dokler je bil še zdrav, kakor je n. pr. tista, da je večkrat v gostilnah govoril: »Rad bi poznal tistega, ki zna iz moke boga narediti!« ah pa ono, ko je hodil namesto k veliki maši v krčmo in je pošljal za polič pijače cerkovnika namesto sebe v cerkev, češ: »Če sme far zame za denar mašo brati, ne vem, zakaj bi je ti za denar ne smel zame poslušati« — ali pa tista, da je naročil, naj mu, ko umrje, napišejo na grob: »France Prešeren, dohtar nemiren — neveren«, ti ljudje, ki so poznali njegov odnos do vere, so se zdaj pričakujoče vpraševali, kaj bo, ko ta ne-vernik umre. Zgodilo se je še nekaj drugega. Če vse, kar živi, brani svoje mlado potomstvo, kakšen človek bi potem morala biti Ana Jelovškova, če se ne bi med Prešernovo boleznijo odpravila s sedemletno Ernestino in tri in polletnim Fran-celjnom v Kranj, da jim reši, kar se še rešiti da, če jima oče umrje. Težko, če ni vedela, kako so se ribiške ženske gnale in pulile za dediščino, ki so jo upale dobiti po svojih sorodnikih duhovnikih. Prišedši v Kranj, pa Ana ni obiskala najprej bolnika, marveč je najprej stopila k dekanu in nato še k sodišču. Kakšen nasvet je tam dobila, ne vemo, le to je trdno, da je pri bolniku načela vprašanje o bodočnosti obeh otrok, gotovo pa je tudi, da sta si Dagarin in Ana v tej reči dopisovala. Pisma pa so pozneje iz razumljivih razlogov skrivnostno izgi- nila. To je morala biti tiha, a zagrizena borba na eni strani za revno dediščno. na drugi pa za lepi videz, Id naj spravi s sveta nevarni vpliv pesnikovih brezbožnih (izjav. Ne bila bi majhna zasluga za utrditev cerkvenega ugleda in oblasti, ko bi dekanu uspelo, ugnati upornega doktorja, moža, ki je rajši z dejanji ko z besedo izkazoval ljubezen trpečemu sočloveku, zraven pa dražil tercijalke in duhovščino s prešernimi bodicami. Ni dvoma, da ne bi Dagarin dobro vedel, s kako odločnim in ponosnim človekom ima posla, saj si je bil že 20 let poprej zapisal, ko je bil Prešeren še njegov študent, da je »štiman«. Izhajajoč in pro-slulega nauka, da namen posvečuje sredstvo, je zasnoval satanski načrt. Ko se je nepoklican pojavil pred bolniško po- steljo, je nastopil kot branilec pravic pesnikovih otrok. S tem se je dotaknil najbolj bolečega pesnikovega srca. Hkrati pa je navajal vodo na svoj mlin. Bil je vztrajen. Ko ni uspel prvič, je razprostrl mreže drugič in kdo ve kolikokrat še. Sporočeno je namreč, da je obiskoval zadnje čase bolnika dan za dnem. Hladno je opazoval, kako počasi, toda zanesljivo dela čas zanj. Bolj ko je bolnik telesno trpel in pešal, bolj ko je v bolečinah duhovno otopeval, hujši je bil Da-garinov pritisk. Ti mučni obiski so trajali tudi po več ur in Katra bi si ne bila prislužila tiste hude Killerjeve besede, ko bi se v svoji tercijalski gorečnosti celo tako ne izpozabila, da bi ne bila prislanjala ušesa k vratom bolniške sobe, kadar je bil tehant v hiši. Tudi ona je nestrpno čakala bratove kapitulacije. Sama Lenka je namreč brez ov'nkov povedala, da je Katra prisluškovlaa pogovorom med bolnikom in dekanom. To ni bila tolažeča in sočutna priprava na slovo od sveta, bilo je to nečloveško trpinčenje, ki bi mu komaj kljuboval zdrav človek. Kar zamislimo se, kako so mo- '"V .■4,11e r r >ic »ti/ y» „»,; J^^* vTtA-jvnt. ' i^t£t*-jei/tS ¥t j£a£.. j • ,a ,<&. j,04ly< Zabite >~Ut. rale na težkega bohrka učinkovati grozne Dagarinove besede: »Tak ne počenjajte neumnosti, sicer ne dovolim, da bi vas pokopali na pokopališče!« Kar je zapisal pesnik pred leti o nesrečnem mladem pevcu: »Pokopat k tolovajem, biri-ćam ga dade«, ta osramotitev je pretla sedaj njemu samemu. Prešeren se je dolgo in na vso moč upiral, kajti šele 48 ur pred smrtjo je dal poklicati k sebi tri Kranjčane, da jiim narekuje svoj testament. Z veliko srčno bolečino in notranjim odporom je začel narekovati oporoko, katere uvodni stavek se glasi: »Ker me neka oseba neprestano nadleguje, naj izpovem svojo poslednjo voljo, storim to, kakor sledi...« In potem nadaljuje: »Premoženja tako nimam nobenega, če bi pa vendarle kaj po meni ostalo, potem zapustim otrokoma, ki ju imam z neko Jelovškovo v Ljubljani...« Ne uboga Ana, kakor so doslej domnevali, ampak Dagarin je bi tisti, ki ga je umirajoči mislil, ko je govoril o osebi, ki ga venomer nadleguje. Če se torej pesnik v življenju zlepa ni uklenil nobenemu duhovnemu ugnetanju in tudi ne zviti vabi, pa najsi se je s tem odrekel marsikateri gmotni dobrini, in če je zdaj kot pravnik narekoval tako nenavadno oporoko, kako naj se razdeli njegovo imetje, ki ga nikjer bilo ni, potem je ta oporoka dokument, ki govori o njegovem duhovnem zlomu. To je dokument o kapitulaciji razoroženega bojevnika, ki se ne more več ustavljati na-padalčevi surovi sili. Dan pred oporoko je rekel Dagarinu, naj mu posodi kako knj'go o pripravi na smrt, in ta moi jo je res prinesel. Bila je neka Slomškova knjiga. Ko jo je Dagarinu vrnil, je pripomnil, da mu je bila všeč predvsem zaradi lepega jezika. Dne 7. februarja, dan pred smrtjo, torej prav v zadnjem trenutku, je kranjska duhovščina priredila nenavadno manifestacijo, pravi teater: pred vsem mestom in tudi pred vso deželo naj se pokaže njena zmaga. Prvi kaplan Andrej Košir je ob zvonjenju, ne z navčkom, temveč z velikim zvonom v pompoznem sprevodu z baldahinom in še z drugo pašo za radovedne oči ter kar s celo procesijo pobožnega spremstva pr sel k bolniku. Takrat mu je naložil tisto nečloveško pokoro. Pristane naj, da se njegove pesmi, najžlahtnejši cvet njegovega duha, edino, kar bo trajno ostalo za njegovim bednim življenjem, izroči ognju. Tako vsaj ne bo njegova duša, ki je v najboljšem primeru zapsana časni kazni v vicah, izzivala božje jeze še po smrti s tem, da bi se grešno pohujšanje širilo med ljudstvom s pomočjo njegove literarne zapuščine. Takrat ubogi trpin ni mogel drugega, ko da so njegove umra-joče oči izžele zadnjo prebridko solzo. Odpoved Juliji, ločitev od ljubljenih prijateljev Čopa in Smoleta ni mogla biti bridkejša od razstanka s pesmimi, saj so samo te dajale njegovemu življenju smisel in vsebino. Ko bi imef pesnik ti- sto uro toliko moči, bi moral vreči tako Koš'r ju kakor Dagarinu v obraz svoje lastne besede: »Kristjanov tvojih vsa preudari dela in mi povej, al ni Črt najbolj jezen njih bog, ki kličeš ga boga ljubezni.« Tako je potem prišlo, da je Katra hitela prazniti oni predalnik in nositi rokopise na ogenj. Plamen pa ni goltal dovolj hitro in je bilo treba začeti poži-gata liste in bogokletne knjige kar na dvorišču, vtem ko se je pesnk boril s smrtjo. Pa je še gorelo prepočasi in je ostalo takega blaga še za veliko rjuho. Ko je pesn!k naslednjega jutra izdihnil, so brž še tisto odnesli v župnišče, saj se ne bi spodobilo, da bi v hiši, kjer leži spokojni mrlič, žgali takšen veseli kres. Mudilo pa se je tudi zato, da ne bi posegla prej vmes sodnija ter popisala in do zapuščinske razprave zapečatla vsega, kar je pesnik zapustil svojega. Na Dagarinovem stanovanju se je potem he-rostratstvo tako dolgo nadaljevalo, dokler ni ostal samo tisti, nam tako dragi sveženjček listov, ki mu pravimo danes: PREŠERNOVA LITERARNA Z\-PUŠČINA. Obiskovalcu Prešernovega poslednjega počivališča, ki ogleduje rdečkasti, s svetlimi žilami prepreženi kam ni trii steber, postavljen na najvidnejšem mestu sredi starega kranjskega pokopališča, se ne- iPrvi posnetek pesnikovega nagrobnika hote vriva vrsta vprašanj, tako n. pr. kdo so tisti Prešernovi častilci, ki so ga dali postaviti, zakaj so ga odkrili šele dobra tri leta po pesnikovi smrti, kdo Po vestnem pretresu vsega dostopnega dokaznega gradiva, nanašajočega se na problem Prešernove literarne zapušo'ne, moremo torej šele ob 103. obletnici Prešernove smrti podati naslednji dokončni zaključek: Dokazano je, da sta kranjska duhovna Jožef Dagarin in Alojzij Košir pod pretnjo najhujše osramotitve izsilila dan ali dva pred Prešernovo smrtjo iz telesno in duševno izčrpanega bolnika pristanek, da se njegovi rokopisi literarne vsebine, kakor tudi vse katoliški veri nevarne knjige požgo. Za upepelitev Prešernovih rokopisov in dela njegove knjižnice sta mpd 7. februarjem in 7. marcem leta 1849 poskrbela pesnikova sestra Katra in dekan Jožef Dagarin. Kaj vse je šlo s tistim požigom za vedno v izgubo, tega ni in ne bo več mogoče dognati. Krivda za škodo, ki sta jo utrpela slovenski narod in njegova kultura, ne zadene le neposrednih povzročiteljev tega dejanja, marveč tudi vse tiste, ki so vsaj sllutili, kakšnega pomena je Prešernovo literarno ustvarjanje, pa v kritičnih dneh niso znali nepopravljive škode preprečiti. je zbral potreben denar, kdo napravil zanj načrt, od kod je ta kamen, kdo ga je sklesal itd. Ključ za rešitev teh in podobnih vprašanj dajejo Bleiweisove Novice, ki so bile pred sto leti edini slovenski časnik. Leta 1852 najdemo v njih kar tri dopise in eno pesem, ki se vsi nanašajo na postavitev in odkritje sedanjega nagrobnika. Na ta vir se je oprl tudi A. Gspan, ko je ob stoletnici Prešernove smrti preiskoval usodo pesnikovega groba in nagrobnika (gl. Slav. revijo 1949). Po opravljenem pogrebu 10. februarja 1849 so se pogrebci, ki so se bih pripeljali iz Ljubljane, Tržiča, Radovljice, Jesen1 c in Bleda, zbrali v gostilni na Stari pošti. Med njimi se je porodila misel, da bi nabrali denar in poskrbeli za primerno ureditev pesnikovega groba. Prihodnjo soboto so se na sedmini spet sešli v Kranju in se dodobra dogovorili o nameri, da svojemu ljubljencu postavijo nagrobni spomenik. V okviru ljubljanskega Slovenskega društva so ustanovili nekakšen spomeniški odbor in za vodjo izbrali dr. Janeza Ble:weisa. Ta je dal še isto leto meseca septembra postaviti na grob kot začasen spomenik preprost lesen križ. Ko je čez dve leti Josipina Urbančičeva, prva slovenska pisateljica, doma s Turna pri Preddvoru, v družbi s svojim zaročencem dr. Lovrom Toma-nora iz Kamne gorice, obiskala Prešernov grob, je našla zapuščeno gomilo, ki jo Stanko Bunc je čez in čez preraščala trava, nad njo pa se dvigal reven, lesen črn križec; tako je bil videti grob kot eden izmed najbolj zanemarjenih na vsem kranjskem pokopališču. Medtem je spomeniški odbor zbiral med rodoljubi denarne prispevke in fh v dveh letih že toliko nabral, da je bilo treba spočeto zamisel samo še izvest'.. Iskali so načrt. Osnutek za spomenik je oskrbel na Dunaju stalno živeči dr. Matija Dolenc, veljaven pravnik in takrat vnet borec za zedinjeno Slovenijo. Narisal ga je neznan dunajski stavbenik v takšni obliki, kakor ga vidimo pred seboj še dandanes. Odbor je ta osnutek v celoti sprejel, le namesto granita so uporabili domač marmor, namesto zvezde kot simbol neumrljivosti pa postavili na vrh križ. Spomenik je izklesal ljubljanski kamnosek Ignacij Toman iz marmorja, ki so ga lomili v Hotavljah nad Šk. Loko. Ograjo iz litega železa je dal ljubljanski zvonar Samasa naročiti iz livarne v Dvoru na Dolenjskem. Stroški so znašali okrog 500 goldinarjev (Novice, 7. jan. 1852). V drugem noviškem dopisu iz Ljubljane 30. jun. 1852 vabi nepodpisani odbor za postavitev spomenika »vse prijatle in častivce rajniga«, naj se udeleže v soboto, dne 3. julija 1852 ob desetih dopoldne slavnostnega odkritja spomenka »na novim grobu našiga slavniga pesnika«. Vabilo dodaja še tole pojasnilo: »Spominek lepo postaviti, je bil rajni po dovoljenji cerkovniga in mestniga pred-stojništva v nov grob položen, nad kterim stoji iz kamna izdelani novi spominek.« To vabilo, ki poudarja, da je postavljen kamnit nagrobnik na novem grobu, nam odkriva dejstvo, ki je dandanes splošno že pozabljeno, da sedanji Prešernov grob ni prvo, ampak že drugo počivališče pesnikovega trupla. O tem smo našli domačo pričo. Ljubeznivi prof. dr. Alfonz Levičnik nam je izreči naslednje sporočilo: Moja sestra Marija Pire, r. Levičnik 1871, vdova po vladnem svetniku Al. Pireu, svojčas okrajnem glavarju v Kranju, poroča o Prešernovem grobu tole: »Moja mati Marija Levičnik, r. Fohn v Kranju 1835, posestnica hiše Na skali št. 2, umrla 1915, mi je večkrat pripovedovala, da je skoraj sleherni dan videla dr. Prešerna, ko je hodil iz mesta v gostilno na Staro pošto. Pogosto so ga spremljali otroci pa jim je delil fige itd. Nekoč kasneje je stopila na staro pokopališče prav na dan, ko so prenesli zemeljske ostanke dr. Prešerna v sedanji grob. Pokopan je bil — tako je pripovedovala -dohtar prav pri vhodu na pokopališče, na desni strani, na prvem mestu pri zidu. Prenesli so ga v nov grob — gruft (grobnico) na sedanjem mestu.« Ta sodobna priča potrjuje torej Gspa-nove ugotovitve, da so pesnikovo truplo najprej pokopali takoj na desno pri vhodu ob pokopališkem zidu. Tam je videl Prešernov grob čbeličar Jernej Levičnk, ki si ga je prišel s Koroškega ogledat 1850, in tam sta ga našla Lovro in Jo-sipina avgusta 1851. Sporočilo, da je bil položen v grobnico, pa bo treba, še razčistiti. Ko je spomeniški odbor osvojil posla- ni osnutek nagrobnika, ki ga je bil zasnoval kot prosto stoječ steber, ne pa kot zidno ploščo, so dali junija 1852 prekopati pesnika od zidu na lepše mesto sredi pokopališča. Tam so mu 3. julija 1852, torej ravno pred sto leti, postavili sedanji nagrobnik. Prešernov častilec pesnik France Cegnar je zložil za Novice priložnostno pesem, Bleiweis pa 7. in 10. julija natisnil tale dopis iz Kranja: POSVEĆENJE PREŠERNOVIMA SPOMINKA Tretje leto že je nastopilo, odkar se je truplo preslavniga pesnika položilo v ti-hotno prebivališče pod merzlo odejo zemlje. V večno pokojnost je odšel 8. februarja 1849 dr. France Prešerin, ki je tako marljivo, tako milo prepeval po Slovenije okrajini. Z zlatimi, vedno svetlimi čerkami stoji zapisan Prešerin, veličasten ponos drage matke Slave, ktere verni sinovi so, odmerlimu s pravo hvaležnostjo udani, postavili na grob krasen spominek, kteri je bil v saboto 3. julia slovesno posvečen, čeravno preprostima brez posebnih kinčarij ga je vender umetavna roka kiparja To-mana prav zalo in nekako resnobno obli-kala, da se sleherniga prihodnika oko ob njegovim pogledu raduje, zares pravi kinč krajnskiga pokopališča! Izdelan je iz pre-lepiga marmeljna, pisano-rudečkastiga, ki ga je hranila v svojem krilu domača zemlja. Oblika spominka je bizantinska, visoka, s križcam na verhu; štiri enake, ne preširoke plati ga obdajajo; na sprednji, ktero zgoraj kinči zlata lira, stoji vsekano: Dr. France Prešerin, rojen v Verbi 3. decemb. 1800 umeri v Krajnji 8. febr. 1849. Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači de truplo leži. Na nasprotni strani pa, okinčani z zlatim vencam, se bere: V pesmih neumerlimu postavili častitelji njegovi 1852. Počivaj torej v miru; saj je osoda, čeravno v življenji nemila, tvojimu truplu nar lepši kraj odločila v počivališče. V obziru siviga slovenskiga orjaka Triglava, na bregu bistre Save, ktera hvaležna raemo tebe doni, ki si njeno mater Savico v pesmi večnimu spominu posvečil, v okrožji staro-davniga slovenskiga mesta naznanuje spominek: tukej počiva Prešerin, neumerli pesnik slovenski! Tako je torej ravno pred sto leti prišlo pesnikovo truplo v sedanje počivališče, Slovenskimu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodske straže v Krajnji žalostni prigodek na znanje, de je naš slavni pesnik gospod , France Prešerin, dohtar pravice in c k. pravdosrednik v Krajnji, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smertnimi zakramenti umeri. Fragment Prešernove osmrtnice / V^a/z ,uj^^ž^£c CIw^L ^^^^^ Faksimile Župančičevega prevoda Prešernovega napisa na Korytkovem grobu Zanimiv eslelični problem Prešernov nemški sonet »Warum sie, wert...« vzbuja v naših literarnih krogih nenavadno zani-nanje.Po svojem ljubezenskem občutju je soroden slovenskemu sonetu o »ljubezni tiraniji«, s priimero v 3. kitici pa podaji takratni položaj slovenskega delovnega ljudstva tako stvarno in točno, da je to mesto naravnost dokumentarno. Zato so skušali sonet ustrezno prevesti in s tem omogočiti, da postane splošno dostopen. Težave pri prevajanju, na katere je opozoril Janko Glazer 1949, izvirajo iz prizadevanja, da bi dobil prevod čim popolnejšo skladnost oblike z vsebino. Podati je treba namreč osnovno misel kolikor mogoče točno, od oblike pa terjamo logičnost, melodioznost in barvitost pesnikovega jez:ka, v tem primeru gorenjščine. Dosedanji poskusi kažejo, kako težko je prevajati pesmi našega pesniškega prvaka v materinščino, kaj šele v kak tuj jezik; hkrati nam pojasnjujejo, zakaj je Prešeren razmeroma malo preveden v tuje jezike. ,\ Stanko Burne Sonei Zakaj-li Ona, ki tt vredna bila Homera hvale, slavnega Helena, Ker njej*enaka deva ni nobena, Kar jih je pevcev pesem kdaj slavila; Sonei Zakaj o njej, ki vredna je, da pela bi v vseh jezikih zemlje se nje slava, ker ni od nobene manjša nje veljava, kar zanje srca pevcev so gorela; Zakaj nji, vredni . . . Z akaj n% vredni, da ji v petju svojem vsi pevci od Homerja bi, Helenca, v jezikih vseh pravico dali venca kot prvim slavljenkam med svetlim rojem, Ki vse je bitje moje prestvarila, Ki k njej ljubezen žene me ognjena — Zakaj-li ona v glasih mi Slovena, A ne v germanskth pesem je zbudila? Germanski govori pri nas gospoda, Ki gospoduje domovini moji, Slovenski govor služnega je rdda! ki z njo tako prešinjen sem docela, da se ji vsaka mtsel pokorava, zakaj le po slovensko, vsak se čudi, pojem o njej, a ne po nemško tudi? Po nemško govorijo po navadi gospe tu in gospoda, ki ukazuje, slovensko ti, ki so od služinčadfc. ki vse se k nji obrača v srcu mojem, ko mu je ona luč, vse drugo senca, zakaj samo v jeziku ji Slovenca, vprašujete, ne tudi v nemškem, pojem? Po nemško govore pri nas v dežćli gospe, gospodje, kar njih ukazuje, slovensko, ki so ti jih v službo vzeli. Preostro službo služim jaz gospoji, Katero sam £t dal sem, ne usoda — Za tč slovenski tožim v pesmi svoji. Josip Stritar (Zvon 1870, 351 in Zbrani spisi VI 1888, 269) Jaz v službi sem, kot ni je služil huje prost duh noben, ki služil kdaj je Ladi, ne smem prekršiti, kar šega tu je. J anko Glazer (Novi svet 1949, 219) Nje pevcu je od prostth duš najhuje, ki že v ljubezni službi so trpeli; navada naši naj ne nasprotuje. Lili Novy (Novi svet 1049, 364) Sonei Da njo, ki naj bi v vseh jezikih slavo Ji peli, njo, homerske hvale vredno, Ki z vsemi lahko stavi se vzporedno, Kar so jih kdaj slavili veličavo — Da njo, ki tak' prevzela mh naravo, Da hrepenim ves le za njo, dosledno V slovenskem le slavim jeziku vedno, Ne tudi v nemškem, to vam beli glavo? Pr- nas navadno nemško le gospoda, Ki vlada, govori, slovensko oni, Katere v služnost vp~egla je usoda. Služeč najstrožjo .-službo, ki svoboda Jo kdaj služUa je v ljubezni sponi, Držim se šege svojega nardda. Luka Pintar (Ljubljanski Zvon I89f, 518) Zakaj nji, vredni Zakaj nji, vredni, da bi vsi jeziki opevali jo, od Homerja dalje, ker od nobene manj ni po odliki, kar jih kdaj pesnik poveličeval je, ki v mojega srca kraljuje sredi in hrepenim samd po nji, nje slavo oznanjam jaz v slovenski le besedi, ne tudt v nemški, vprašate zvedavo? Da govori gospoda le, ki vlada, po nemško, takšna je pri nas navada, slovensko pa samd vsi nji služeči. V najstrožji službi, ki ljudje svobodni so kdaj služUi jo, v ljubezni ječi, ne smem grešiti proti šegi rodni. Alojz Gradnik (Prešernovi nemški soneti i946, 15 in Prešernove nemške pesnitve 1947, 23) w Sotiei^ arum sie, weri, 'ass Sdnger aller Zungen Sie priesen von Homer an, dem Hellenen, Ir.dem sie keir.er weichl von allen jenen, Hat die deri Dichiern je ein ded gelungen. Sie, von der so mein lieisles Sein durchdrungen, Dass ihr allein gevoeihel ali mein Sehnen, Von mir nur in der Sprache der Siowenen, Vragi ihr, nichi auch in deaischer wiid besungen? Đeulsch sp?echen in der Hegel hier zu Cande Die Herrinnen und Herren, die beiehlen, Slowenisch die, so von dem Dienerslande ; T)en slrenqslen Diensl dien ich'deri ireie Seelen, (jedieni, die Eiebe sehlug in ihre Bande, ffichl darf [ich gegen jene Silte iehlen, (Illyrisches Blatt, 10. maja 1834) Zakaj njo, vredno . . . Z akaj njo, — pevci slavnega imena Od starih Grkov dalje že slavijo; Kako naj zoper njeno čast grešijo, če pesem bodi pravega pomena? Le sami nji velja naj žar plamena! Zakaj se pesrri. moje nji glasijo Slovensko, — nemško le je ne častijo, Ko ves prevzet sem slave nje imena? Po nemško govori pri nas gospoda Ukazujoča, ■— le slovensko oni, Ki služijo le-tej — v grenki sponb. Najstrožjo službo služim, ko svoboda Oklepa duše proste v srca ječi, Navade rodne te ne smem zavreči! Ivan Rozman (Rokopis iz 1949 hrani Studijska knjižnica v Kranju) Sonei Z akaj n j e, vredne, naj se je sponrnja vsak jezfck od Homerja tam, Helena, ko ne umakne se popolnost njena nobeni, ki se ime ji v slavi utrinja; nje, ki mi notranjost tako prešinja, da nji samo velja ves žar plamena — le po slovensko, ne po nemško cena se v moji pesmi;, prašate, odgrinja? Po nemško govori pri nas večina gospa, gospodov, vajenih veleti, in po slovensko služna njim družina. Najhujšo službo služim, ki v njo spetk prost da se duh: ljubezni sužna dnina mi brani, taki šegi se upreti. Oton Župančič (Novi svet 1949, 466 in Prešernove nemške poezije 1950, 25) Zakaj nji, vredni Z akaj nji, vredni, da slavilce imela Homerje vseh jezikov bi od kraja, ker za nobeno tistih ne zastaja, kt. pevcem nanje pesem kdaj je uspela, ki me tako je do globin prevzela, da slednja misel k nji samo uhaja —, mi hvalo le slovensko peti ugaja, sprašujete, češ, kaj pa nemška dela? Po nemško vajena je govoriti pri nas gospoda, stan, ki ukazuje, slovenski to, kar mora služtt iti. Najtrje služim jaz svobodnih bitij, vseh, ki ljubezen jim verige kuje, pa zoper šego to ne smem grešiti. Anton S o v r e (Slovenski poročevalec 2. XII. 1950) Ifljegova pmm izraža vse, kar \t iivdo in kar Uvi v nahm ljudstvu Drevesce slovenske književnosti je rodilo že precej žlahtn'h sadov, besednih umetnikov, ki so se dvignili iz naših ozkih razmer ter s svojim delom in razgledanostjo posegli v območje občečlo-veškega ustvarjanja Lepote. Med temi se je najviše povzpel osrednji duh slovenstva — pesnik France Prešeren. Iz večno živih, neusahljivih virov slovenskega ljudstva je zrasel njegov genij, zato se v njegovem delu odraža vsa globina naše notranje rasti. Niti drobtinica tega bogastva ni zginila, vse je vključil v glasove, ki jih je izvabljal svojim strunam in dal svojemu ljudstvu. Globoki duševni pretresi, ljubezen, strah, upanje, pogum pa malodušnost, karkoli je kdaj občutil naš človek, je oživelo v Prešernovi pesmi. O tem so nekoč pele in tožile naše ljudske pesmi, nevešče so o tem jecljali njegovi predhodniki, a šele pod njegovo roko so ta doživetja zaživela in rodila biser v slovenski poeziji. Iz krepkega gorenjskega kmečkega rodu je izšel Prešeren. V šolah se mu je zgodaj vzbudil smisel za lepoto, resnico in pravico. Njegov žejni duh je iskal neutrudno, pri tem pa naletel na oporo — Čopa. Ta tihi uživalec krasot svetovnega hrama umetnosti je našel v mladem pesniku hvaležnega učenca. Zveza med njima je rodila najlepši cvet slovenske književnosti — Prešernovo pesem. Čopove besede in nauki so v mladeniču, ki je bil že po naravi dovzeten za vse lepo, klice te sposobnosti še utrdile, jih vsa-dile globlje, da jih tudi srditi viharji niso mogli izruti. Dunajska predmarčna tesnoba mu je vcepila ljubezen do svobode, trpljenje in poniževanje lastnega ljudstva po tujcih pa ga je že zgodaj naučilo ceniti svoj mali narod in doumeti njegovo usodo v zgodovini človečanstva. Tako notranje prečiščenega in prekaljenega, ga je zajel že poziv romantike. Njegova prekipevajoča notranjost, njegov ustvarjalni duh, ki je nemirno blodil in čakal trenutka, da vzplameni, je s tem našel t:sto stopnjo, na kateri je kot izbruh vzkipela njegova pesem. Njeni ritmi so planili preko slovenske zemlje, jo zasegli in vključili v čudovito skladnost oblike m vsebine. Slovenska beseda je zapeia, zažuborela je kot potoček sredi planin, se razlila preko naših polj in gozdov ter napolnila naše ljudi, ki so spoznali lepote Prešernove pesmi s ponosom, zaupanjem in srečo. Res je, da so hoteli Bleiweisovi priskledniki zmanjšati njegovo ceno s tem, da so obešali na veliki zvon svojega Koseškega, toda kaj zato! Mar ni prav ob tem nasprotju Prešernova pesem še bolj zaživela, mar se niso ob tem pokazale in zableščale še vse bolj njene odlike? Akordi, s katerimi je Prešeren slavil ideal Julijo, so bih navidez osebni, na dnu tega burnega prekipevanja in vrenja pa je plalo pesnikovo srce, ki je utr'palo za slovensko ljudstvo, z njim sočustvovalo in s toplo besedo skušalo vlivati vero v življenje. Prešeren je bil res, kot samega sebe nekje primerja, labod, ki mu je smrtna rana sprostila pesem. Spoznal je, da je naše ljudstvo obdano z »vtrjenimi skalami«, zaželel si je daru, da bi mogel ož'veti omrtvelo in zasnulo narodovo psiho, da bi zbudil rod »Slovenšč'ne cele«. Takšne želje so drhtele v njegovi pesmi že v tisti dobi, ko mu je kot nekdaj Ovidu v srcu vedno pelo in ko mu je spomin na ljubljeno Domneven Langusov portret Prešerna dekle vso notranjost tako prešinjal, da je le njej veljal »ves žar plamena«. Že v tej dobi se sredi vročih hvalnic in otožnih besed, ki so veljale njegovemu idealu, javlja iskrena, prisrčna in res globoka ljubezen do ubogega naroda in domovine. Najgloblja ljubezenska čustva prešinja in trga globoka otožnost ob spominu na domovino, vendar pa zato niso nič manj vredne, še celo pridobile so te pesmi na svoja moči. Njegov Sonetni venec, literarna mojstrovina, kot jih je malo v gaju poezije, je ti, navidez nasprotni si čustvi genialno združi in ju izoblikoval v tako dovršeni obliki in vsebini, da človek z občudovanjem zre na to krasoto, ki se z ničemer primerjati ne da. V tej, glede na pesniško plodovitost sončni, a po življenjskih udarcih tako strašni dobd Prešernovega življenja pa se oglašajo besede, ki so privrele iz pesnikovega pravičnega srca ob spoznanju kulturnih, političnih in socialnih predsodkov, ki so vladali človeku tedanje dobe. Prešernovo življenje je bila pravzaprav neprestana borba napredku vdanega človeka z okolico. V tem boju je bdi mladostno živ, udaren, njegov nastop je bil samozavesten in ognjevit. Ljubitelj popolne svobode, je poudarjal, da »mož ne sme nositi drugih verig kot ljubezenskih« (prim. Jelovšek, Srx>mihi na Prešerna). Njegov razum se je zdrzni pred svetom, ki se je zagovoril zaničevati »vest čisto« in »dobro d'janje«, in je cenil le tisto, kar je bilo zgrajeno na laži in goljufijah. Zadet v dno srca, prevarjen v upanju, da bo našel ljubezensko srečo in si ustvaril mirno meščansko življenje, je zapel z grenkobo prešinjeni klic po osebni sreči v »Vrbi, srečni dragi vasi domači...«. Sonet je nesreče so planih iz pesnikove razburkane notranjosti kot protest proti razmeram, ki so ga tlačile in ki mu niso nudile tistega, kar bi pri svojih sposobnostih zaslužil. Kljub tako težkim življenjski udarcem, je skupaj s prijatelja, zlasti s Čopom in Smoletoim, utrjeval ter razširjal temelje slovenske umetnosti. Njihov čol-nič je bila Kranjska čbelica. Vanjo so se zaletavale strele, valovi so jo skušali zagrniti, toda previdni »krmar Lelj« ■— Čop, se je znal ogniti čerem in vrtincem. Ves Prešernov krog je zagorel v borbi za črke, v tem boju pa je dokončno izoblikoval svoje poglede na umetnost, na kulturo. Napredno in zastarelo je trčlo skupaj in jasno je, da je po zgodovinski nujnosti zmagalo prvo. Pri nasprotnikih Prešernovega kroga je imel glavno vlogo »veliki gromovnik« Kopitar, ki je z svojimi dz napačnih osnov zraslimi nazori skušal potiskati naš kulturni razvoj v nazadnjaško smer. Prešeren ga je imenoval »mrzkega pandur ja«, ki je »dekletu brhkemu (slovenski književnosti) nevaren«. — Iz Prešernove globoke zakoreninjenosti v slovenskem ljudstvu se da pojasniti tudi njegov odločni nastop proti valu ilirskega gibanja. Z odločno kretnjo je presekal vezi, ki jih je pletel Vraz. Prešernovo mnenje, da mora sleherni narod ohraniti lastne kulturne vrednote, med katere v prvi vrsti spada jezik, je bilo docela pravilno in je temeljilo na globokem poznavanju kulturnega razvoja, na jasnem pogledu v prihod- ' nost. Prešeren je na razvalinah zahtev po nabožni in koristnostni književnosti zgradil hram veličastne poezije. Njegova pesem je zaobjela vse, kar je živelo v našem ljudstvu. Njegova poezija je tisti neizčrpni vrelec, v katerega so se bili, se in se še bodo povračali vsi tisti, ki jim je ljuba domača beseda in gore v skrbi za njen napredek. Prešernova ljubezen do naroda, kateremu je žrtvoval celo osebne koristi, je lahko zgled vsem pokolenjem, zlasti pa še mladini, ki si utira pot v življenje, ki skuša doumeti življenjska vprašanja, iOŽE POGAČNIK, dllak gimnazije NOSILCI PESNIKOVEGA IMENA Batiti sa se 20 utesmiuie Utmtuovik idealcu 12. julija 1943. leta je bila pri vasi Davča na Gorenjskem ustanovljena 7. slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna. Komaj ustanovljena brigada se je že naslednji dan zapletla v boje z Nemci ln tako prestala ognjeni krst. Odbila je vse napade pod Blegašem in na žirovskem vrhu. Po ukazu Glavnega štaba je morala na Dolenjsko, kjer je nekaj dni pred kapitulacijo Italije izvojevala veliko zmago nad Italijani, v drugi tretjini septembra pa za- 12. 1943. so Nemci z vso silo napadli položaje Preše.movcev, toda ti so v težki borbi demonstrativno napadli že več postojank v bohinjskem kotu, nakar so preko Jelovice, ki jo je 'pokrivala debela plast snega, na poziv IX. Korpusa odšli na Pii-morsko, kjer so imeli več borb v okolici Idrije. 2:2.-23. I. 1944. je brigada napadla močno utrjeno postojanko Železniki. 26. in 27. II. 1944. so Prešernove! vodili težke borbe z Nemci v okolici Jamnika, ki so ga Nemci zažgali. Na ukaz IX. Korpusa se je vzela Turjak. Glavni štab jo je zato preglasil za udarno. Po tej zmagi se je vrnila na Gorenjsko. Oktobra 1943. leta je brigada zasedla Davčo, Leskovco in druge postojanke. Vest, da je prišla na Gorenjsko Prešernova brigada, se je hitro razširila. Nemci so v mesecu novembru začeli veliko ofenzivo. Pod vodstvom komandanta Rudolfa Hribernika - Svaruna so Prešernove-; zadali sovražniku težke izgube. Dne 23. Prešernova brigada pedala na Primorsko, da z ostalimi enotami korpusa zaščiti Cerii-no, kjer je bilo vojaško vodstvo. V okolici Leskovca se je brigada zapletla v hude borbe, ki so dosegle svoj vrhunec 15. 3. 1944. Tega dne je padel komisar brigade tovariš črt. Dna 17. 3. 1944 je brigada zasedla položaje pri Idriji od Govejka do Godoviča in črnega vrha. V mesecu aprilu 1944 je Ustanovljeno z dekretom MLO na Prešernov dan (8. februarja) 1950, je začelo z rednim delom v jeseni istega leta: s tit-mesečnim tečajem novoformiranega ansambla (v Ljubljani pod vodstvom znanih gledaliških strokovnjakov), nato pa v novembru s prvo premiero (Kar hočete), ki $i je še v isti sezoni sledilo šestero drugih del, med njimi tudi kot krstna uprizrcitev — edina drama iz zapuščine Prežihovega Voranca (Pernjakovi). V naslednji sezoni je dalo devet prem>ier, od katerih je dosegla največji uspeh Priestlevjeva dramsko-glasbena komedija »Od raja pa do danes« (v režiji D. Radojeviča). Repertoarno težišče je na sodobni svetovni drami in klasični komediji, na izvirni slovenski tvornosti in na nekaterih primerkih svetovne klasike. Stalni režiser PG je popularni D'no Radojević, razen njega so režirali še: Ša-ričeva, Baranovičeva, Hieng, Jan. Ustanovi načeluje direktor Alojz Gcstiša, umetni ko vodstvo je v rokah dramaturga H. G runa. Ansambel je maloštevilen — 6 žensk, 8 moških. Vendar s temi angažiranimi člani stalno sodeluje tudi vrsta nepoklicnih igralcev, rutinirainih in talentiranih amaterjev, katerih dejavnost ni več v znamenju zgolj priložnostne ljubiteljske radoživosti, temveč v najboljših primerih popolnoma enakovredno dopolnjuje delo poklicnih igralcev. To je posledica begate gledališke (amaterske) tradicije, ki sega v našem mestu še globoko v 19. stoletje (šestdesetega leta, čitalniška doba), a se je zlasti razrasla med obema vojnama »m v prvih povojnih letih. PG je prevzelo od svojega nepoklicnega prednika dediščino sicer pičle, toda zanes- ljive in hvaležne stalne publike, ki jo skuša še čedalje bolj pomnoževati. Že do danes je doseglo, da ima relativno (v odnosu do števila mestnih prebivalcev) najmočnejši obisk v Sloveniji. Dasi se je zunanje lice gledališke stavbe letes s Plečnikovim razkošnim pročeljem izoblikovalo v pravo arhitektonsko drago-tino mesta, pa velja ravno nasprotno o notranjščini, zlasti o odru. iničila železniško progo Postojna—Trst in imela težje borbe na Lavterškem vrhu in na Jelovici. Dne 11. 8. 1944 je celotna divizija dobila nalog, da spravi na osvobojeno ozemlje vse težje ranjence s Primorske. Borci Prešernove brigade so pri prehodu preko železniške proge Rakek— Postojna sprejeli borbo z Nemci in rešili ranjence. Pri prehodu čez železniško progo šentpeter na Krasu—Reka in šentpeter na Krasu—Trst so. padli v zasedo. Z odločnim jurišem jim je uspelo pregnati Nemce in odpeljati svoje topove. Z njimi so likvidirali belogardistično postojanko črni vrh nad Idrijo. Dne 15. 9. 1944 je brigada napadla Črni vrh in prisilila sovražnika v paničen beg. Dne 26. 9. 1844, prav na dan prihoda brigade v Dolomite, so sovražniki zaman napadali njene položaje. Dne 6. 10. 1944 so bile enote Prešernove brigade zapletene v težke boje v okolici Vohavž nad Idrijo. Dne 13. 10. 1944 je hricrada napadla Praprotno, dne 21. 10. 1944 Poljane, in imela več akcij po vsej Gorenjski. 10. marca 1945 je uničila belogardistično postojanko Kališe—Sv. Križ. V tem so Nemci zasedli veliko osvobojenega ozemlja. Brigada jim je uničila postojanko Vel. Lažno dne 16. marca 1945 in držala obrambne položaje v Trnovem in Pedgozdu. Nato je brigada dobila ukaz, naj spravk pokretno bolnico IX. Korpusa na Notranjsko v okolico Starega trga. Kljub izmuče-nosti so Prešernovei izvršili to nalogo. Čim so zvedeli umikajoči se četniki v Postojni, da je v bližini neka brigada, so dne 5. 4. 1945 z ogromno premočjo napadli Prešernovo brigado. Sovražnik je bil prisiljen zapustiti položaje. Brigada je imela večjo neprekinjeno borbo od 25. do 30. 4. 1945 pri Podgozdu, ko je dobila nalogo, da gre na Kras, da bi pomagala osvoboditi Trst. V Vipavski dolini se je vnela huda borba z umikajočimi se četniki, ki so bežali proti Gorici. Dne 1. 5. 1945 je brigada z več strani napadla Gorico. Sovražniki so bili pregnani. To so le suhi podatki o borbeni poti par-'u-zanske brigade, ki je v narodnoosvobodilnem boju pcmiagala uresničiti želje velikega pesnika in se pokazala vredno nosilko njegovega imena. Moški zbor »Dr. Franceta Prešerna« je bil porojen že v prvih mesecih svobode, že v mesecu maju 1945. leta se je preko 40 pevcev zgrnilo okrog svojega agilnega pe-vovodje Petra Liparja, ki je naštudiral borbene, partizanske in umetne pesmi vseh jugoslovanskhi narodov in s tem izbranim programom priredil 27. julija 1945 v Kranju svoj prvi samostojni koncert. Kasnejša leta je gostoval v vseh delih domovine in v slehernem tekmovanju zasedel prvo mesto. Prvak je ostal tudi na tekmovanju, ki ga je razpisal Izvršni odbor Ljudske pro-svete ob 10-letr.ici ustanovitve OF. Zbor, ki šteje danes preko 60 stalnih, dobro izvežbanih pevcev, je imel samo v letošnjem letu 10 samostojnih radijskih nastopov, od teh dva za poslušalce sosednje republike, samostojnih koncertov pa je imel samo letos štiri v Kranju, dva na Golniku, v Stražišču, v Goricah, v Trbovljah, na Bledu, razen tega pa je še nastopil na gorenjskem festivalu in zletu Svobod v Trbovljah. Ob tej kratki bilanci zborovega dela in uspehov lahko ugotavljamo, da je ta reprezentančni zbor nad vse požrtvovalen in da vrši svoje kulturno poslanstvo ne samo v mestu, ampak tudi na vasi s pravilnim idejno-politično usmerjenim programom in goji tudi težje umetne pesmi starejših in najmlajših jugoslovanskih komponistov, kar sta dokazala zadnja v počastitev Prešerna in v zahvalo za dvajsetletni jubilej plodnega dirigentskega in glasbenega udejstvovanja pevovodje Liparja izvedena koncerta. Tudi sorazmerno še mladi, komaj pred tremi leti osnovani ženski pevski zbor, je pod taktirko istega psvoviodjo požel že vrsto uspehov.. Poleg samostojnih koncertov v Kranju in poleg večjih radijskih nastopov je ženski zbor imel koncerte na Rabu, v Crikvenici in letos na otoku Mali Lošinj. Oba zbora sta se prav za Prešernove slovesnosti zlila v mogočen 99 članski mešani zbor ter izvedla na zadnjih koncertih v Kranju z nenavadno intonacijsko skladnostjo in ubranostjo Petra Liparja skladbo >Pevcu« na Prešernov tekst in Stanka Premrla skladbo na Prešernovo »Zdravico«.