263 Šolske stvari. Ozir po naših gimnazijah. v Šolske naznanila naših učilnic menda le malo komu naših bravcev v roke pridejo, toraj „Novice" veže dolžnost, svojim prijatlom iz njih toliko posneti, kolikor jih utegne mikati, ter jim povedati, kaj same mislijo o njih. Pred vsem naj tu sledi statistični pregled treh kranjskih gimnazij v poglavitniših rečeh. I. O ljubljanski gimnazii posebej. Če vzameš v roke letošnji „Jahresbericht" ljubljanske gimnazije, gotovo bodeš, kdor nisi „matema-ticus" in „fisikus" od nog do glave, liste prvega njegovega dela, ki obsega 26 strani, ktere mu polnita dotična nemška sestavka samih številk, le preobračal, J) 56 učencev manj od lani. 2j Ker se je uČnina od prihodnjega leta dalje povišala za tretjino, ktera bo šestim starejim učiteljem na poboljsek, utegne v Ljubljani vsacega doleteti okoli 300 gold.; se v& da enim nekoliko več, enim nekoliko manj, ker si ga bodo delili po raznih odstotkih. 3) 16 učencev več od lani. 4) Menda vsi, ker nikjer ne nahajamo razločka po narodnosti. 5) Je ne naznanja letnik. 6) Pač lepo število slovenske mladine, hrepeneče po visi omiki! 7) To število bi kazalo, v kaki primeri so Nemci s Slovenci; toda zdi se nam pa, da v številu nemških učencev tiči še marsikter Slovenec. učitelji učenci oŠ ce rt Štipendije zna- UČnina znaša rt *i gimnazija • rH 5i ^ N 03 0 •rH J4 rt sajo v a >3Q rtn a> >32 "•} Ph > h' rt k rt, M rt o3 o O) .vi o o >» 4sJ i—H 03 rt p> m rt 1—H > gold. | kr. gold. j kr. gld. kr. Ljubljani 10 9 19 555 60 2 6171) 5501 44 3817 80?) 254 10 Novem 3A mestu 13 13 2343) 8 242 335 37 806 4 113 4 Kranj i 5 1 6 1584) ---- — 158 638 19 -s) — 157 50 vkup 28 10 38 9476) 68*) 2 1017 6475 ,i 4623 84 524 64 264 iskaje še kakega slovenskega spisa; toda zastonj je tvoj trud; vzela ga je menda letošnja — suša. Pač se nam čudno zdi, da je vreme bilo le slovenskemu spisu tako neugodno, med tem, ko sta se pod ravno tem podnebjem na ravni tisti zemlji rodila dva nemška, in sicer bogata. — Komur po takem prvi del ni po volji, naj sodi sam, ali mu bode drugi; „Novice" hote le povedati obsežek njegov zlasti v 1. in 12. njegovem oddelku. V 1. oddelku zvemo, da je ljubljanska gimnazija imela 19 učiteljev, zmed kterih je le 10 Slovanov po rodu, druzih 9 pa ne ume slovenskega jezika, pa so vendar večidel učili mladino spodnje gimnazije, kjer slovenski učenci zlasti potrebujejo učenikov, ki znajo njih materni jezik. — Pri 12. oddelku pa se moramo nekoliko bolj pomu-diti. On nam kaže imenik učencev po napredku in po rojstnem kraji. Kar se tiče napredka, le v nekterih razredih nahajamo po 2, 3 ali 4 učence, ki niso zadostili preskušnjam tako, da bi bili dovršili z dobrim napredkom leto; najbolje so se vedli dijaki 8. in 4. razreda, kjer nahajamo po 10 izvrstnih učencev, 5. razred 2. vrste je v primeri z druzimi najbolj zaostal, ker šteje le 2 izvrstnjaka. Le to nam je zastavica, da v letniku v vrsti učencev z dobrim napredkom nahajamo tudi nektere take, kterih spričala drugače govorijo. Je li to tiskaren pogrešek? — Kar se tiče osebnih imen, v njih pisavi nahajamo veliko slovniških napak, še več pa nedoslednosti, ki zlasti kolje oči. K prvim štejemo na pr. imena. Doužan, Paulin, Podboi, Šajec, Werbič, Verhouz, Millauz, Leuc itd., k drugim pa na pr.: Zupančič, Supančič in Suppančič, Paulič in Kavčič, Russ in Rus, Erjauz in Erjavec itd. Pa saj vemo, da pravijo nekteri: „Pustite imena pri miru, da komu ne kratite kakih pravic." Al kako malo streže temu opominu tudi letnik ljubljanske gimnazije sam, naj nam priča ime Glavacki, ki ga dvakrat nahajamo v imeniku in sicer pri bratih, in vendar je enkrat pisano „Glovacky", enkrat pa „Glowacki"; njun oče se piše pa še nekoliko drugače, ker je Poljak. Vprašamo tedaj: kako ta pisava ustreza omenjenemu opominu? Nam se zdi, da nič kaj. — Se več zmešnjav in nedoslednost pa najdemo v krajinih imenih. Premišljali smo sem ter tje, po kterem „sistemu" je ta pisava vravnana; in reči moramo, ali da celo po nobeni, ali pa po sedmeri. Prvič se pisava dvoji že v tem, da se rabite dve abecedi, gotica in latinica, se ve da latinica le vkacih 30 imenih, kar je pa vendar zadosti, da vsakdo, ki ima zdrave oči in hoče viditi, lahko spozna, kako malo se sploh pristuje gotica slovenskim imenom. Gotica se zopet dvoja nahaja, čista na pr. ©<$tf$fa, *Pobpetfdj, in z gajskimi nadznamki namešana, na pr. sPot>peč, JDlšettf, ©enožeč. Pač ne vemo, komu da bi bila všeč namešana gotica? Morebiti le tiskarju, da se mu zarijo-vele pismenke zopet enmalo vgladijo, Slovencom gotovo ne, ker je menda še nikdo ni pisal zmed njih, Nemcem pa menda še manj. In komu je namenjen letnik, če ne Slovencem in Nemcem? — Kar se tiče pravopisa krajinih imen, se nahaja v njem, da povemo z besedo Laibacherčnega vrednika, prava „Sprachenverquickung". Da pa dolžni ne ostanemo dokaza, nekoliko izgledov navedemo. V prvo vrsto stavimo tuje imena tuje prav pisane, na pr. 2Bten, @$ottnnen, ©almannčftrezen, *Diur$jufc|>lag, 3nnid?en, Osegliano, Cervignano itd. To je po naših mislih prav, ker se potegujemo za pravico, da se vsacemu da, kar vsacemu gre; zato bi bilo smešno pisati „Sotvin" itd. — V drugo vrsto devamo domače imena prav po slovenskih slovniških pravilih pisane, na pr. Vodice, Gorenj avas, H ruši ca, Tomačevo. Tudi to je prav; in prav za prav bi se ljubljanski letnik in vsaki moral le po teh dveh pravilih povsod in vselej doslednje ravnati. Ali kaj, ko je ubogo malo imen pisanih po njih; večina imen se drži pravil, kterih pravi Slovenec in pravi Nemec nikakor ne moreta odobriti. In tacih nahajamo spet pet vrst, in sicer: 1. slovenske imena v nemški prestavi nemški prav pisane: na pr. iaibač), 3?etfnt5, 23tlltd;graj, sJMannčburg, Stetn itd. Za to pisavo se menda novomeški dopisavec A. R. poteguje, rekši, da to je „authentische Benennung". „Novice" bi mu, ako mu je za resnico in pravico kaj mar, prav rade pokazale „vladni list za kranjsko kronovino VI. del, na svitlo dan leta 1857", da bi zvedel, da imamo Kranjci še drugo postavno „authentische Benennung" naših krajinih imen., in te se držimo mi zlasti med seboj, ker je naravna in pravična; — 2. slovenske imena na pol po nemški, na pol pa po slovenski pisane; na pr. 9J?aučič, 5Rorauče; komu je neki to podobno? Te pisave v omenjenem vladnem listu med „authentischer Benennung" ne najdemo; — 3. slovenske imena v nemški prestavi slovensko pisane, na pr. Vač, Racah, Senožeč. Ali je to nemško ali slovensko? Nam se zdi, da se nemški podobi ne pristuje slovenska obleka, kakor tudi narobe ne; —¦ 4. slovenske imena slovensko pisane, toda napak, na pr. Stražiče; toda to je morda, ker se nahaja le enkrat, tiskarna pomota; — 5. slovenske imena nedosledno pisane, zdaj po slovenski, zdaj po nemški, zdaj po nobeni pisavi, na pr. Vače — 3Batf$ in Vač, Sodražica in ©ofcerfc^tg, Vodice in Vodiz, Moravče in s3Jiordutfdj. Naj nam nihče ne ugovarja, da se poganjamo za malenkost, ako se poganjamo za to, da naj se osebne in krajine imena pišejo kakor so: slovenske po slovenski, nemške po nemški, talijanske po talijanski itd., in da se slovenskim imenom vsem pusti naša sedanja, tudi po vladi v vseh njenih razglasih in šolskih bukvah potrjena pisava. Ce hočete en izgled, kako piškavi so ugovori tistih, ki nasprotujejo našemu pravopisu, damo ga v sledečem: Fantič Kavčič iz Čirčič pride v ljubljansko normalko: tu ga pišejo: „j?autfdjitfd} au$ Xf$trfctyttfd)", iz normalke pride v ljubljansko gimnazijo; tu ga pišejo, kakor ravno naleti učenika; potem pride v bogoslovje, tu mora biti j?au$t)t}fy C. 3fyirjt)i$fy ; zdaj postane kaplan, da se zopet piše, kakor je oče hotel „Kavčič iz Cirčič". Zdi se nam to, kakor metulj, ki se^tudi trikrat levi, da je zopet metulj! Cesar pa v ljubljanskem gimnazijskem letniku prav živo pogrešamo, je to, da ne najdemo nikjer, v kakih sestavkih, nemških in slovenskih, so se vadili učenci, ali z drugimi besedami, kakošne naloge so se dajale učencem izdelovati. Gimnazija mariborska in novomeška ste o tem lep izgled, da tudi svet vidi, za kte-rega je vendar tudi letnik pisan, kako se je obdelovala slovenščina in nemščina v šolah.