Leto VII. štev. 180.
PoStnlna plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 15. novembra 1923.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za ddpise: »Naprej«, Krško. Cek rač. št. 11.959.
Stane mesečno 20 Din, začasno 5 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 7 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati.)
Oglasi: prostor lx8? mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D.
Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajd. Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik V., štev. 45.
Četrtkova številka »Napreja« izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 48 Din, — mesečno 4 Din.
Naš program in pravilnik sta legalna!
j
Socializem in zadružništvo je pravzaprav eno in isto: skupno delovanje delavcev, ki nimajo dovolj denarja, da bi se rešili gospodarskega izkoriščanja kapitalistov, t. j. tistih, ki imajo denar.
Ker so pa imeli kapitalisti s pomočjo svojega denarja v rokah tudi vso politično moč. tudi kralje in cesarje, papeže in škofe itd., zato so v prejšnjem stoletju, ko je bilo ljudstvo še nevedno, ko še ni znalo čitati. računati itd., imeli tako veliko moč, da so socialistično delovanje kratkomalo prepovedali, dovolili so pa neke vrste zadruge, v katerih so imele banke svoje pokorne ovčice, ki so se dale zelo pohlevno striči. To velja posebno za rajfajznovke. pa tudi za druge denarne in blagovne zadruge. Tudi produktivne zadruge so zašle v to smer. če njih članstvo ni pazilo, ali pa če ga je bilo tako malo, da je začelo kar samo gospodariti na kapitalističen način.
Razsodni ljudje, ki so to videli, so seveda odločno nasprotovali takemu zadružništvu, češ, to ni socializem, ampak samo kapitalizem pod socialistično firmo. Ker pa prave socialistične organizacije niso bile dovoljene, so začeli ustanavljati tajne, protizakonite ali s tujo besedo ilegalne organizacije.
Jasno je, da take tajne organizacije niso mogle ničesar doseči. Dokler so bile res tajne, so bile premajhne, kakor hitro so se pa razširile, so zvedeli tudi kapitalisti zanje in so poslali vanje svoje hlapce [agente provokatorje], ki so s špionažo in hujskanjem povzročili, da je bila organizacija kmalu
v	krvi zadušena, delavstvu pa se je godilo še slabše nego prej. Nič čudnega ni, če so mnogi obupali nad zmago proletariata in da so v svojem obupu in v sveti jezi nad posameznimi gospodarji kapitalističnega sistema prešli med anarhistične teroriste in hoteli z bombami in z bodali rešiti svet vsaj največjih trinogov. Kdor bo študiral zgodovino socializma, se ne bo čudil tem zmotam.
Po vojni smo imeli na Slovenskem samo zadružni socializem. Strokovne organizacije so bile skoro brez pomena, političnih skoro da bilo ni, povsod je vladal gospodar Konsumnega društva. Tone Kristan. Kapitalistični hlapci (agenti provokatorji] so to izkoristili in shujskali naše delavstvo, pa ne proti Kristanu in proti takemu kapitalističnemu zadružništvu, ampak proti javnim organizacijam sploh, zanesli so k nam terorizem in tajne organizacije, tako. da je imel kapitalistični režim prav lahko delo. Ko so komunistični poslanci v konstituanti grozili, da bodo delali v ilegalnih organizacijah, jim je po-licajdemokratski minister Pribičevič mirno pa samozavestno odgovoril: „Mi bomo pa zakonito pobijali vse vaše nezakonitosti!" In Pribičevič je to tudi izvršil, pa še prav po Pribičevičevsko I Po naše sicer ni bilo zakonito, toda po buržujski morali je zakonito vse. kar dela minister. Še več! Če je vlada plačevala agente provokatorje, je to gotovo nezakonito. toda če dobijo gospodje diplomati dispo-zicijske fonde, ki so tajni in ki se dajo iz črnih fondov tako lepo večati, da jih nikdar ne zmanjka, potem je tudi izdajanje tega denarja zakonito. Dokler ne bo diplomatska tajnost odpravljena, bo tudi tatvina zakonita.
Zato so imeli agenti provokatorji pri nas tako lahko delo. ko so govorili proti državi, češ. država je kapitalistični aparat, pa nič drugega. Razni Štebiji in Furlani, Lemeži in Golouhi so videli, kako se te besede oprijemljejo naših delavcev in imeli so korajžo, kakor da bi že oni sedeli na ministrskih stolčkih. Seveda, ko je država lopnila po njih [ne po njih, po nedolžnem delavstvu!], so zbežali pod posteljo in v tujino, ali pa so se skrili v mastne državne službe ali pa za Toneta Kristana. Organizacije so razbili, zdaj pa preprečujejo, da bi se delavstvo oprijelo lastne pameti in si ustvarilo lastne od kon-sumov neodvisne organizacije.
Razloček med javno in tajno organizacijo je razen v drugih ozirih še posebno važen zaradi organizacijskega gospodarstva. Vselej mora biti pri
vsaki organizaciji nekaj ljudi, ki vodijo in upravljajo. Če je organizacija tajna, delajo lahko z denarjem karkoli hočejo, če je javna, ne morejo ničesar ukreniti samovoljno, ker jih nadzirajo vsi. Niti poneverba ni mogoča, če se vrši vse organizacijsko delo javno.
In to je zelo važno posebno v težkih časih, ko se ljudje mnogo selijo za kruhom in ko še bolj neradi kaj dajejo za skupne potrebe, če ne vidijo, da se njih prispevki res pravilno rabijo. Najvažnejše in absolutno potrebno je pa to takrat, kadar delavstvo vidi. da so si posamezniki potom socializma pomagali do bogastva, dočim je skupnost nazadovala. In zdaj so taki časil Preveč koritarjev vidimo, ki hodijo iz stranke v stranko iskat medu kakor metulji Nikdar več ne bo delavstvo združeno, razen po načelu javnosti.
Končno je po dolgih bojih to načelo v naši pokrajinski organizaciji definitivno zmagalo. Naši prijatelji od včeraj, tisti slavni kompromisarji, ki so še 1. 1920. delali most med tajnimi anarhističnimi organizacijami in med konsumarskim socializmom ter govorili pri tem. da jim gre samo za enotnost gibanja, tisti so bili največji zagovorniki tajnosti in prav ti so takoj po letošnjem kongresu v januarju začeli križarsko vojsko proti naši stranki. Gospodarsko so jo hoteli onemogočiti, da bi dokazali, da je pošteno organiziranje nemogoče. Ker se jim to ni posrečilo, divjajo.
V	neki vlogi g. Korena, ki toži našega tajnika za tisto, kar je dal stranki takrat, ko je bil njon predsednik, stoji črno na belem:
..Pokrajinska organizacija SSJ za Slov. ni pravno konstituirana in ni juridična oseba. Tudi pokrajinski odbor ni pravno konstituiran. Njen tajnik nastopa na zunaj sicer „v njenem imenu", vodi pa in upravlja organizacijo samostojno in na lasten račun. Na lasten račun in odgovornost sklepa pogodbe, dela dolgove, jemlje posojila in jih zopet vrača ter razpolaga z denarjem in drugim premoženjem po lastnem preudarku in na lasten račun ter istotako izplačuje plače nastavljencem.
Tudi je sam izključni lastnik in izdajatelj „Na-preja". Člani pokr. odbora se v toženčevo gospodarstvo niso vmešavali in se ne vmešavajo. Zlasti niso dali tožencu [tajniku] naročila ali pooblastila, da naj vzame pri meni 2.000 Din na posodo in v to-ževanega posojila niso pozneje odobrili, ter tudi zanj niso prevzeli ni kake odgovornosti, niti niso dali tožencu nikakih navodil, kako naj razpolaga s tem denarjem. — Sploh se tudi tožnik [Koren] ni nikoli vmešaval v toženčevo [tajnikovo] gospodarstvo ...“
Tako govori človek, ki je bil do 19. oziroma do 24. junija t. 1. predsednik te organizacije. In tisto, kar smo mu mi očitali, da se premalo briga za delo v tajništvu, posebno ko smo bili v Celju, in kar mu je tudi Čebular očital, češ, da ima vsak dan čas za kavarno, bilard, šah in karte, namesto da bi delal v tajništvu, in kar mu je bilo očitano na seji. da namreč nikdar ni pogledal v poslovne knjige — tisto mu pride sedaj prav za izgovor, da se ni nikdar vmešaval v gospodarstvo!
To trdi tisti predsednik, ki je vodil vse debate o finančnem vprašanju stranke in tisti zahrbtnež. ki je brez vednosti stranke in njenih odbornikov Zvezni tiskarni v Celju jamčil za tisk »Napreja", čeprav je vodil vse tajnik na lasten račun. Najbrž je bil Koren tudi na tajnikov račun nosilec kandidatne liste! Na dravograjski konferenci in drugod se je zagovarjal, da je sodeloval pri Korunovem puču po kongresu samo zato, ker se 'je ustrašil strankinih finančnih težav — vmešaval se pa ni prav nič. Za priče pa navaja razen dr. Koruna, Čohala in Čebularja tudi ss. Leskoška. Krušiča, Barago in Moderndorferja. Ali misli, da so sami Čebularji? In čemu imamo javnost?
Tako Koren in njegova dva advokata, dr. Korun in dr. Jelenec.
Zdaj bodo vsi čitatelji Napreja" vedeli, zakaj so se ti gospodje borili proti javnosti, zakaj so nas hoteli potisniti na polje ilegalnih organizacij. Ne samo zaio, da bodo v kalnem ribarili, ampak tudi zato. da bodo v slučaju potrebe oblasti ščuvali na nas,
češ, da nismo pravno konstituirani in da pokr. odbor nič ni, vse samo tajnik. Vse je njegovo, kar vzemite mu! Strankinega ni nič, in če bi tudi bilo
—	saj je ilegalna . . .
Ta vloga je spisana in podpisana v Ljubljani 8. nov. Štiri dni prej je pa naš pokrajinski odbor v smislu že prej večkrat razmotrivanih predlogov sklenil, da naj se naša pokrajinska organizacija SSJ in KDZ. ki posluje že dolgo pri načelu javnosti bolj zadružno kakor katerakoli izmed vpisanih zadrug, vpiše v zadružni register. O tej že precej stari nameri je vedel g. Koren in gotovo tudi Korun, zato tako divje divjanje, da nam še pred izvršitvijo kolikor mogoče nagajajo, da nam onemogočijo eksistenco. Zato nas hočejo s tožbami in s tajno organizacijo zahrbtnih dopisov in govoric, z večnim ustanavljanjem novih listov proti nam itd. itd. speljati na pot praznih napadov in prerekanj, da nam ne bi ostalo ne časa ne denarja za pozitivno delo. Pa delo naših kadrov gre vseeno naprej in z vašo nerodno divjostjo boste dosegli, da bo proletariat prej zedinjen, nego je bilo pričakovati. Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto — zdi se, da so vas udarili temeljito!
DVE »SOCIALISTIČNI" TISKARNI.
Blasnikova tiskarna v Ljubljani in Ljudska tiskarna v Mariboru, obe sta bili v rokah socialističnega delavstva, obe sta sedaj v rokah kapitalistov.
V	prvi se tiska Prepeluhov .Avtonomist* in Koc-murjeva [dr. Peričeva] .Zarja*, v drugi pa .Socialist* in .Volkstimme*. Če sodimo po teh časopisih, sta obe tiskarni še vedno »socialistični" .. .
»Socialist" z 8. nov. pa piše [v dopisu iz Velenja, ki ga je pisal neki Celjan po advokatskih navodilih iz Ljubljane], da je »samo Blasnikova odjadrala iz naše lasti" — morebiti bo v kratkem .Zarja* pisala, da je »samo Ljudska tiskarna odjadrala iz naše lasti**. Oba lista imata prav, če tako pišeta, za oba je to res, samo da se »naša last" nanaša enkrat na gospodarje »Socialista", drugič na gospodarje »Zarje", na proletariat pa nikoli, za proletariat sta odjadrali obe.
Gospodje okoli .Socialista* torej priznavajo, da je Blasnikova odjadrala. Priznavajo sicer le bolj sramežljivo, pa vendar. Morebiti bodo prihodnjič tudi napisali zgodovino tega odjadranja, potrebno bi bilo to prej. predno se advokata dr. Perič in dr. Korun po posredovanju dr. Jelenca tudi javno popolnoma pobotata.
Toda Celjan, ki je pisal v .Socialistu* dopis iz Velenja, je slabo razumel advokatova navodila. Pravi namreč, da je proletariat izgubil Blasnikovo tiskarno »še poprej, ko smo bili še skupaj, ko smo imeli še skupno pokrajinsko tajništvo, katero je ravno tako vedelo za usodo Blasnikove tiskarne, kakor danes mi, toda na odgovornost kličejo danes le nas, kakor da bi njih takrat niti na svetu ne bilo."
To se pravi, da Korunovci očitajo našemu tajništvu, da je vedelo in prikrivalo zakonito tatvino v Blasnikovi tiskarni. Nekaj podobnega je dr. Korun s. Bernotu že tudi poskusil natveziti. pa ne kot očitek, ampak da prevali nanj svojo odgovornost. Toda s. Bernot je to takoj odločno odklonil in ima javno pričo za to, kajti ko je zvedel za dotične mahinacije on, ni nič čakal, ampak takoj udaril v .Napreju* [6. avg. 1922: »Amerikanska pomoč"] In tisti ljudje, ki so takrat [vsedelavski zlet v Celju] kar divjali nad tem »nesramnim napadom", tisti si dovolijo zdaj zvračati krivdo na tajništvo? Kakšno je poštenje tistega Celjana, ki je letos novembra po ljubljanskih navodilih napisal v .Socialista' te besede, čeprav je 6. avgusta 1922. razumel tisti napad in ga odobraval, letos 6. julija slišal Uratnika kričati pri Janžeku v Celju, da je s. Bernot kriv, če so dobili Blasnikovo tiskarno kapitalisti v roke, češ, da jih je predčasno začel napadati! Kakšno je poštenje tega človeka, če očita danes s, Bernotu, da je soodgovoren?
Pri vsem tem pa ljubljanski juristi vedo. da je bil s. Bernot januarja 1922. od ameriških sodru-gov pooblaščen zastopati jih skupno z Etbinom Kristanom in županom dr. Peričem, da je pa ta pooblastilo tiščal sam v roki prav do jeseni, tako da je
s. Bernot zvedel o njem šele tik pred občnim zborom Blasnikove tiskarne — prepozno! In juristi so o tem pooblastilu tudi vedeli, pa so si mislili, da je boljše, če je skrito, da bo dalj trava rasla ... Takrat so bili morebiti še pošteni socialpatrioti, če so mislili. da proletariat še ni zrel za resnico. Danes so tudi še socialpatrioti. ker še vedno mislijo, da ima delavstvo molčati, „ker se še ni vsega naučilo" — toda danes niso več pošteni, ker ne le skrivajo, ampak tudi nesramno lažejo. Na to so pa pozabili, da se pri načelu javnosti ne da več nekaznovano lagati, delavstvo si lahko poišče .Naprej' z dne 6. avg. 1922. in tam bo našlo dokaz, da .Socialist' laže.
*
Posebno imenitno pa je to, kako ,Socialist" v istem dopisu dokazuje, da je Ljudska tiskarna »v rokah res delavskih organizacij". Ta dokaz je vreden, da si ga ogleda vsak, kdor je še imel kje v kakšnem kotičku iz starih časov kaj spoštovanja do katerega izmed gg. upravnih svetnikov te tiskarne. Spoznal bo, da socializma ni v njih, tudi če je kdaj mislil, da je. Dokaz je takle: »Vsak lahko postane solastnik te tiskarne, kdor le hoče kupiti delnice, kar je bilo celo razpisano v »Socialistu", in če bi tisti, ki se danes v to tiskarno tako žagan-jajo, bili količkaj marljivi, bi lahko toliko delnic pokupili, da bi lahko vsi z večino odločevali v tej tiskarni. Toda res prava resnic resnica, da delo se z dejanji pokaže in tako se je tudi tukaj. Pravijo, da kdor ne dela, naj ne je." Tako piše »Socialist" št. 13. Kdor kupi več delnic, ta je bolj pridno de-lal, ta je bolj marljiv in požrtvovalen. Ker je dr. Korun kupil največ delnic, je to dokaz, da je najbolj marljiv delavec in najboljši socialist. Naprejev-ci pa niso kupili nobene delnice, zato niso delavci, ampak kapitalisti, in ker ne delajo, naj tudi ne jedo. Pa to ni šala, res tako mislijo in po tem tudi delajo: kapital jim je vse, kdor nima kapitala, ta jim je lenuh, pa konec in pika. Saj čudnega to ni nič, saj poznamo Golouha, da iz prav navadne u-mazanosti kot poslanec ni plačal niti strankinega prispevka, in Koruna, da je plačeval progresivni davek od 1.000 Din, ker več s svojo advokatsko pisarno revež ne zasluži, in spoznali smo tudi Korena, ko smo prišli v Celje, kako plačuje svoje dekle! In Uratnika smo videli, koritarja slave, kako se baha, da je dal velikansko podporo za „Naše zapiske", dočim jo je dala pravzaprav le »Nakupovalna zadruga". In druge smo videli in jih poznamo, zakaj nasprotujejo javnim računom. O, prav nič se jim ne čudimo, čudimo se le temu, da se ne organizirajo pri Industrijski zvezi, ampak da vedno upajo dobiti delavstvo na svoj lim. Če so že člani kartela tiskarn, jim do Ind. zveze res ni več daleč!
Tisti delavec, ki se bo polakomil Ljudske tiskarne in kupil v ta namen za par tisoč delnic, naj se oglasi pri nas, da ga imenoma objavimo. Taka požrtvovalnost zasluži tega, saj je ginljiva kakor pri ovci. Priporočamo mu pa tudi Žerjavovo tiskarno, ki je tudi socialistična, tudi njene delnice si lahko kupi vsak in je torej dokazano, da je tudi ta tiskarna „v rokah res delavskih organizacij."
JESENIŠKO PODNEBJE.
(Nadaljevanje.)
Znano nam je, kaj pravijo znanstveniki. Da obstoja ves svet iz samih majčkenih živih in neživih telesc, ki tvorijo v masah združeni živa ali neživa telesa, ali pa se posamič gibljejo kot živa in neživa v zraku, v vsem vesoljstvu. Zrak jih je poln. Nekatera so koristna, druga so škodljiva. Najbrž tudi modrina na nebu ni nič drugega kakor odsev teh telesc, ki plavajo v zraku in iz katerih obstaja cel6 para v kotlih visoke napetosti. Vsa ta telesca imajo svoja imena in tudi vemo, kakšnemu poklicu služijo. Ker smo že zadnjič omenili neko vrsro bacilov v našem ozračju, s katerimi se v zadnjem času bavi vsa tukajšnja javnost, hočemo iz najnovejših slučajnih ugotovitev navesti še sledeče.
Poseben vpliv na te paglavčke ima mesečna noč. V
Javnost naj sodi!
Ker se o moji upokojitvi marsikaj šušlja zb mojim hrbtom, poguma pa nima nihče mene o tem vprašati, sem primoran javno pisati o njej in o vsem, kar je z njo v zvezi.
Koncem avgusta 1919. sem prosil poštnega direktorja drja. Debeljaka, da mi dovoli začetkom septembra nastopiti letni dopust, da bi bilo moji na revmatizmu bolni ženi omogočeno iti zdravit se v Dolenjske Toplice po nasvetu drja. Bleivveisa. Navidezno je g. direktor moji prošnji ugodil, toda ko sem hotel 4. septembra dopust nastopiti in sem že vse za odpotovanje pripravil, mi je prepovedal dopust nastopiti. Ker sem tudi sam obolel na pljučnem katarju, sem predložil zdravniško izpričevalo primarija drja. Derganca in se javil bolnim. Glasom zdravniškega izvida takratnega zavodovega zdravnika dria. Breskvarja pa so me vpoklicali v službo. [Dva meseca pozneje mi je pa dr. Breskvar v zasebni viziti dal zdravniško izpričevalo, da sem bolan na vnetju pljučnih konic.] Ker je bila moja žena v Toplicah in mi je sin v istem času obolel na griži, kar je potrdil g. dr. Derč. nisem mogel takoj nastopiti službo, kar bi pa tudi ne bil smel, ker sem bil radi sinove griže kontumaciran in sem moral poleg tega še paziti, da ne oboli na isti bolezni tudi moja 4-letna hčerka. Na poštno direkcijo poslano zdravniško spričevalo drja. Derča je ta baje zgubila. Uradni predstojnik Kurent mi je pozneje v tej zadevi očital goljufijo, češ, da.dobi on takšno izpričevalo kadar, ho-
takšnem času, ko vsa druga bitja utrujena podležejo spancu, uganjajo neverjetne prekucije, stvari, ki so po današnjih dvojnomoraličnih zakonih salonskih stanic povsem dovoljene in ne le to, ampak tudi podprte.
In zgodila se je naslednja prebrisanost: Ti paglavčki so hoteli prevarati delovne stanlce in jih v polnem poletju speljati na led ob jutranji zaspanost. V noči So prenesli iz neke brivnice firmo na neko pekarno vis k vis, pekarsko firmo pa na brivnico. Radi jutranje zaspanosti seveda ni čuda, da so delavne stanice, ki so potrebovale pekarno, pre-varjene po premenjeni firmi, prišle v brivnico, one pa, ki so imele opravka v brivnici so šle v pekarno. Po tej neprijetni pomoti so se morale pustiti prve po nepotrebnem briti, druge pa so morale proti volji kruh kupiti.
Prevare tistih bacilov, ki so menili, da se s spremembo firme spremeni tudi notranjost in značaj opravila ter jutranje zaspanosti delavnih stanic pa je bilo takoj konec. Ko so spoznale nakane, so stopile skupaj in seveda ne malo razjarjene grajale prismodarijo onih bacilov. Dalje so sklenile, da jih s spremembo firme na zunaj nihče več ne bo prevaril. — (Dalje prihodnjič).
Razno.
Časi so taki, da moraš včasih v tisku napisati kaj takega, česar bi v drugačnih razmerah niti zasebno ne omenjal. Delavci čitajo „ Jutro” — časi so taki! Delavci se jeze na vse stranke — časi so taki. Vse stranke sodijo po voditeljih in vse vodi-telie sovražijo, ker so vsi koritarji. In še drugega takega je mnogo — časi so taki. In „Jutro“ pozna te čase in piše tako, da ga delavci čitajo. čeprav ga sovražijo. In „Jutro“ napiše notico, da je urednik „Napreja“ pozno v noč veseljačil za delavske žulje, in pripiše zraven tudi uro in dan in kraj. tako. da si vsak, kdor to čita, misli da mora biti res. In ker ni bilo res, ampak so veseljačili !e komunisti in Kocmurjevci. je moral »Naprejev" urednik povedati. da „Jutro“ laže in tudi, kje se je ob tistem času nahajal in kaj je delal. Časi so taki! Toda Kocmurjeva „Zarja“ je potem namigavala, da je „Naprejev“ urednik zelo visok gospod, o katerem je treba v časopisih pisati, kdaj gre iz urada, kdaj spet vanj. kaj je itd. Tudi to je bilo prav in za či-tatelje »Zarje" zelo primerno. Prav tako je zdaj prav in za čitatelje »Socialista" zelo primerno, če g. Uratnik tam o precej natančnem poročilu »Na-preja" prav na kratko pove, da »Naprej" laže. »Na-prejevim" čitateljem bi to ne zadostovalo, hoteli bi čitati, da g. Uratnik pove, kako je pravzaprav bilo! Posebno tudi ni dovolj, če pravi, da Podbevška ni niti priporočil niti nastavil on. ker ni imel pri upra-
vi	»Napreja" nič opraviti. Jasno je, da ni naslovov pisal in naročnin vpisoval, ekspediral, sešteval itd., znano pa je tudi, da je do 1. 1. 1922 vladala pri »Napreju" diplomacija, ki ni polagala stranki računov niti za smer lista, niti za njegove finance. Kakšen vpliv je imel Uratnik na to diplomacijo, vedo vsi, ki so se kaj brigali za delavsko gibanje.
Dispozicijski fond. V finančnem odboru so 13. nov. sklenili dati zunanjemu ministrstvu na prosto razpolago
4,000.000 Din v srebru. 3,200.000 fr. frankov in 800.000 v nekovanem, čistem zlatu. Izračunaj si, koliko je to v papirnatih dinarjih! In za ves ta denar mu ni treba polagati uiti računov, kam ga je dal. Pa to je samo za enega ministra, da bo lahko kupoval prodajne duše. Zdaj razumeš opazko v uvodniku in vso meščansko legalnost. Ti pa premišljuješ ali bi dal stranki 2 Din, ki bosta javno obračunana 1
Veliki župan dr, Fritz Lukan je odstopil. O-bolel je namrčč na »Orjunitis akuta", kakor poroča »Orjuna" v posebni izdaji z dne 6. t. m. Svoje posle je prepustil drju. Kremenšku.
Novorojenček v peči. Dvajsetletna Roza Blaško, služkinja pri poštnem direktorju drju. Debeljaku je pred dnevi porodila nezakonsko dete. Da bi skrila svojo sramoto, je položila dete pod kotel, v katerem je prekuhavala perilo in tam so ga pozneje našli vsega ožganega. Rozo so aretirali in ta je
če (Kaj pravijo zdravniki na to ? Op. ur.]. Ženi sem sporočil, da so me vpoklicali v službo in ona je prekinila zdravljenje ter se vrnila — na svojo škodo — domov. Na dan njenega prihoda [26. IX. 1919.] pa sem dobil od poštne direkcije dekret štev. 40823/1 ■ 19. s katerim me je direktor dr. Debeljak osebno [„jaz Vas11] suspendiral in mi s 30. septemb. ustavil prejemke. Skoraj dva meseca sem bil bolnik z bolno družino — brez plače, dokler ni končno disciplinarna komisija suspenzijo razveljavila. K temu pripominjam, da sem dva meseca pred suspenzijo podal preiskovalnemu komisarju drju. Fr. Janžekoviču neko izjavo o prodaji znamk.
Ker moja žena radi prekinitve lečenja ni o-zdravela, temveč se ji je zdravje le poslabšalo, sem 20. avgusta 1920. ponovno zaprosil za dopust v svrho operacije svoje žene. ki je postala že skoraj docela mrtvoudna. Nedoletnih otrok pa nisem mogel puščati doma brez varuha. Kljub temu, da sem se zavezal predložiti potrdilo o operaciji od dotične bolnice, kjer bi se izvršila, mi je bila moja prošnja že 24. avgusta 1920. z odlokom št. 38849/Ia odbita in operacijo smo morali zopet odložiti za eno leto.
Šele 1921. L se mi je posrečilo priboriti v to svrho dopust. Žena je operacijo prestala, toda hoditi je mogla šele 8 mesccev po njej in radi nezaceljene rane je bila še vedno slabotna. Med tem časom se je vršil (februarja 1922.] proces proti dolarskim princem, kjer sem bil jaz zaslišan kot glavna priča. Na temelju mojih pred preiskovalnim sodnikom podanih resničnih izjav je uvedla poštna di-
sprva zatrjevala, da je bilo dete mrtvo rojeno, pozneje pa je priznala svoj zločin. Kako jo bodo obsodili, ni znano, znano pa je, da je glavni krivec — oče detetov — brez nevarnosti, ker Roza ni izdala njegovega imena.
Carino na uvoz modre galice bo finančno ministrstvo zvišalo. Ker prideluje domača industrija dovolj modre galice, zato so prizadeti industrijski krogi prosili finančno ministrstvo, naj zviša uvozno carino na modro galico. Mi pa pravimo, da se modra galica doma lahko za isto ceno proizvaja, kakor na tujem, torej lahko konkurira s tujo, ker mora tuja tvornica plačati še tudi visoko prevoznino, če jo hoče spraviti na naš trg, čemu bi morala plačati še tudi posebno carino ? Naš kapitalist ima že zdaj dobiček za toliko večji, kolikor znaša prevoznina, ali naj ima še večjega? Pa naša država ni zato tukaj, da pomaga vsem državljanom, ampak zato, da prodaja svoje tovarne kapitalistom prav po ceni, „ker ne morejo izhajati", potem pa, ko začno kapitalisti v njih delati modro galico za svoj osebni profit, potem jim hoče pa še te profite povečati. Kdo se ne bo spomnil pri tem na celjsko cinkarno, ki izdeluje tudi galico ?
Zločinski konzorcij poštnih n&stavljencev na Dunaju. Na neki dunajski pošti so nastavljenci že dalje časa odpirali iz Amerike došla pisma in kradli iz njih dolarje. Na pritožbo oškodovanih strank je uvedla poštna uprava preiskavo ter spravila vse osumljence na varno. Pri nas pa se poštno ravnateljstvo za piitožbe strank niti ne zmeni.
Uspehi avstrijske socialne demokracije pri
volitvah niso ostali osamljeni. Pridružili so se jim novi, ki dokazujejo, da socializem v Avstriji neumorno napreduje. Prejšnji teden so se na Dunaju izvršile volitve v učiteljske disciplinarne komisije. Pri teh je dobila rdeča učiteljska strokovna organizacija 7 mandatov, to je polovica vseh. tako da ima prav v vsaki komisiji svojega zastopnika. Na drugi strani je dobilo pet združenih klerikalnih organizacij isto-toliko mandatov, tako da ni komisije, v kateri ne bi ostale vsaj tri organizacije brez zastopnikov. Vele-nemška organizacija, nekoč najmočnejša med vsemi, je popolnoma propadla. Pripomniti še moramo, da je bila ogromna večina dunajskega učiteljstva nastavljena še v starem času pod krščanskosocialno komando, kateri se je morala pismeno obvezati, da ne prestopi nikdar v socialistične vrste. Krščanski teror je sedaj zlomljen in gre razvoj svojo naravno pot. V komisiji za šolske voditelje so socialisti dobili sploh vse mandate.
Te dni so na Poljskem stavkali železničarjii. Radi večnega padanja poljske marke in neprestanega dviganja cen so zahtevali primerne poviške na plačo in ko jim niso hoteli takoj ugoditi, so zapustili delo. Poljski železničarji so bolje organizirani nego naši. razredno in enotno, zato se smejo takšnih sredstev za obrambo svojih pravic z mirnostjo posluževati. V tem je razloček med njimi in našimi železničarji. Razločka pa ni med poljsko in našo vlado. Kakor to, smatra tudi ona delavstvo za čredo brezpravnih živali in mu je zato na njegove zahteve odgovorila s prekitn sodom, militarizacijo in še s kakšno lepo rečjo te vrste. Pa se ji je slabo obneslo. Socialistična stranka je na to buržujsko nesramnost napovedala splošno stavko, ki je točno izbruhnila. Posebno hudo je bilo v Krakovem, kjer je hotel žlahtni gospod Galecki, vrhovni poveljnik krakovski, mezdno gibanje potlačiti z bajoneti in strojnicami. Dregnil je v sršenovo gnezdo, da bo še dolgo pomnil, kdaj se je predrznil na takšen način pokazati svojo katoliško odločnost. Demonstrirajoče mase se vojaštva niso ustrašile, temveč so ga z golimi rokami razorožile. Tudi vojaštvo samo ni hotelo streljati nanje, ampak se jim je direktno pridružilo in se med nje pomešalo. Večinoma jim je bajonete ter strojnice samo izročilo v pravičnejšo uporabo. Tako je tekla po krakovskih ulicah kri,
rekcija proti meni disciplinarno preiskavo. Predno se je pričelo zasliševanje, sem vprašal [10. IV. 1922.] preiskovalnega komisarja, poštnega sekretarja Antona Suhača, čemu postopa poštna direkcija disciplinarno proti meni, ko sem jo vendar z razkritjem dolarskih tatvin obvaroval še večje škode. Odgovoril je, da zato, ker sem pred sodiščem lagal in s tem blatil celo pošto. Drugi dan mojega zasliševanja sem prosil komisarja Suhača, naj se to postopanje z menoj vsaj pred mojo ženo skrije in drži tajno [saj zahtevajo tako tudi disciplinarni predpisi]. Meni je šlo za to, da bi moja žena ne zvedela o tem. ker bi lahko imelo za njo zle posledice. To prošnjo sem dal ugotoviti na 24 strani disciplinarnega zapisnika. Tretji dan sem radi dva dni trajajočega vsednevnega zasliševanja obolel. Šele po uradnih urah sem šel k zdravniku prof. dr. Šerkotu, ki mi je napisal izpričevalo, da sem radi razburjenja obolel na živcih in na srčni nervozi. Med tem. ko sem se mudil pri zdravniku, je komisar Suhač kljub moji prošnji, naj žene ne obvesti o disciplinarni preiskavi, poslal poduradnika Engelmana trikrat na moje stanovanje s pozivom, naj se udeležim nadaljevanja preiskave. Ta je silil seveda mojo ženo, naj proti potrdilu poziv prevzame, kar je ona odklonila in je dal Engelman tiste besede ugotoviti na 29. strani disciplinarnega zapisnika. Ker nisem hotel ženi kazati svojo razburjenost, sem bil tisti dan do večera odsoten. Drugi dan ob 7. zjutraj je prinesel poziv četrtič. Žena je postala pozorna, ker je Engelman po navodilu komisarja Sahača trikrat prejšnjega dne
ki je bila prav malo delavska. Galecki je zbežal, na njegovo mesto je prišel general Želigovski, do katerega ima ljudstvo zaupanje. Vlada je kar najhitreje vrgla militarizacijo in preki sod v koš in ugodila železničarskim zahtevam do zadnje pike. To je sijajna zmaga organiziranega proletariata, — žal. da jo je moral izvojevati z orožjem. Toda poljski žlahčiči se bodo v prihodnje premislili kolofohtariti s sab-ljaško gesto svojih slavnejših prednikov. Morda se bo tudi buržoazija po ostalem svetu iz tega naučila da je sabljanje nad brezpravnimi masami v 20. stoletju že zelo nevarna igra. In morda bodo tudi naši železničarji, ki igrajo po večini tako klavrno ulogo v svojem boju, iz zmagovite stavke svojih poljskih tovarišev kaj koristnega posneli. Da, zavednost in organizacija!
Na Madjarskem so razkrili nameravano revol-to, ki je bila določena za izbruh takoj po Hitlerjevem prevratu na Bavarskem, o katerem smo v zadnji številki poročali, da je izbruhnil (7.—8. nov.) Hitlerjev poverjenik na Madjarskem je baje iz strahu izdal policiji vso namero „probujajočih se Madjarov" [madjarski nacionalisti]. Aretirali so Ulaina in več drugih zarotnikov ter dognali med drugim tudi, da so bili v zaroto zapleteni dunajski Hakenkreuzleri. kar pa ti seveda zanikavajo. Po nekaterih še nesi-gurnih doznavanjih sumijo, da je ves pokret finančno podpiral ameriški miliarder Ford, katerega je baje zastopal neki madjarski inženir Galamb. Vsekakor zanimiva razkritja. Morda bodo našli še zvezo s Horthyjem in ..milostjo božjo”, s pomočjo katere bi ta rad postal kralj ali vsaj neomejen vladar. Sedaj je namreč še kolikortoliko podrejen madjarskemu parlamentu.
Kemal-paša je na čelu svoje vojske lahko odstavil sultana Mohameda V. in proglasil Turčijo za republiko. Glavno mesto ni več Carigrad, temveč Angora. Angorska narodna skupščina je imenovala Kemal-pašo za prvega predsednika turške republike.
Upor na Bavarskem je zadušen. Ludendorffa so ujeli, toda ga izpustili, potem ko je dal častno besedo, da se ne bo udeleževal nobenih akcij več. Hitler je ubežal z lahko rano, po najnovejših poročilih pa so ga že ujeli.
Organizacije, naročniki in somišljeniki pošiljajte do nadaljnega vse svoje prispevke samo po nakaznici na naslov: „Naprej“ — Krško. Več o tem smo poročali v zadnji številki,
Iz stranke.
Koledar je knjižica, ki jo nosiš vse leto v žepu. Taka knjižica mora biti priročna, da ti ne dela napotja, in trpežna, da zdrži vse leto in da jo potem tudi lahko spraviš kot knjigo, ne kot cape. Saj imaš svoje zapiske v nji!
Konsolidacija naše stranke se vidi tudi na kakovosti tega koledarja. Za 1, 1921. si imel neroden koledar, ki se je že v 2 mesecih razcefral. Za 1. 1922. je bil že bolj priročen, toda še vedno v papirnatih platnicah, letos smo imeli pa že trpežen koledar, ki je vsestransko po vsebini in obliki zadovoljil naročnike, le dve napaki so našli: premalo prostora za dohodke in izdatke ter preslaboten žepek. Obe sta letos odstranjeni, tudi žepek bo iz platna, da bo služil lahko tudi za denarnico. Pri lem pa se cena ne bo zvišala, pač pa morebiti še znižala. Če dobimo še tisoč naročil, bo veljal samo 10 Din.
Brez naročil pa ne moremo riskirati velike naklade, posebno letos ne, ko ne bomo imeli samo navadne konkurence, ampak izdata tudi gospoda Tone Kristan in dr. Korun vsak svoj koledar. Prvi zadružnega, drugi pa iz predsedstva Strokovne komisije. Sodrugi, na delo! Še teden dni je časa. Ena največjih organizacij je naročila samo 100 koledarjev
—	ali ni premalo?
Pregled strankinega progresivnega davka za september objavimo danes teden.
Proti roparskim vitezom.
Al. Leskošek. Celje [kot posojilo] Din	100*—
Fr. Rinaldo. Trbovlje [neizrablj. potnine] „	40	50
Ivan Baraga — Brežice	„	10'—
Franc Warletz, „	„	20'—
Ivan Deng	„	 „	10'—
Od 7. XI. do 14. XI. 1923. skupaj Din 180‘50 Razen tega so mnogi sodrugi, ki ne morejo v teh hudih časih kar tako lahko darovati, ker še časopis in organizacijo komaj plačujejo, dobro razumeli, kaj pomeni, če nam čekovni zavod samo naznani, kdo je na naš račun kaj vplačal, denarja nam pa ne da. ker misli, da ga bo dobil — Koren in beograjski glavni odbor prodajalcev znamk. Ker so to razumeli, so zbrali hitro vsaj naročnino, članarino itd. Posebno v Črni so se postavili, nad 500 Din so poslali. Vsega skupaj smo prejeli po nakaznicah že 3.801 Din. To sicer ni dovolj niti za plače, a dovolj je za dokaz, da imamo v stranki misleče in računajoče ljudi Drugi pa rešujejo proletariat po — gostilnah!
Došli obračuni.
Za september:
Zadnji izkaz: 18. Gorje	članov M	700 30	Din M	1122-10 42 —
Za oktober:	Skupaj članov 730 Din 1164T0			
1. Črna m. org.	članov	165	Din	25270
2. Šoštanj	n	9	M	1260
3. Brežice	M	14	•*	25-20
4. Hrastnik I.	M	30	*t	5180
5. Videm-Krško	N	10	M	25 20
6 Gorje	n	30	»I	42 —
7. Trbovlje	**	120		18620
Skupaj članov 378 Din 595 70 Tiskovni sklad.
Od 1. I. do 9. XI.	Din	13.279 —
KDZ v Gorjah	„	1075
Franc Sodja. Jesen!ce	„	3'—
Sejfudne Ladjarevič, Jesenice	„	050
* Ivan Krušič — Trbovlje	„	5.—
* Aleks. Kuhar „	„	2"50
Od 1. 1. do 14. XI. 1923	Din	13.30075
Listnica uredništva: Radi pomanjkanja prostora je mnogo gradiva izostalo, tako tudi o brežiški požarni brambi. Vse pride na vrsto.___________________________________
Dopisi-
Celje. Kakor običajno, tako se je vršil tudi prošli četrtek v gostilni pri Jugoslovanu diskusijski večer socialističnih separatistov. Udeležba je bila pišla. — debata pa burna in zanimiva. K burni debati je namreč pripomogel znani nepridiprav ali po domače radikal-Bernotovec Bohm. Še pred pričetkom jim ta človek ni bil nikakor všeč. toda pustili so ga in otvorili namesto predavanja splošno diskusijo. Prvi je imel besedo g. Koren, namesto stvarnega govora se je spravil na sušenje svojega umazanega kapitalističnega perila, ki mu ga je razvesil »Vomarts" z dne 6. t. m. Toda klub burnemu vetru, ki ga je s svojo govorniško vehemenco ustvarjal, se perilo ni hotelo posušiti. Dež resnice, ki ga je prinesel nasprotni veter iz Bernotove dežele, mu je delal veliko zgago. Ulil se je na njega s tako silo. da je odprl celo vrsto dežnikov, in tudi enega z napisom, „da ga hočejo Bernot in njegovi zavezniki gospodarsko uničiti, da mu hočejo še ono odvzeti, kar si je s „krvavimi" žulji s svojimi pomočniki in učenci pridobil itd.” O Bernotu ni vedel drugega, kakor samo to. da je njegov morilec. Glavno, radi česa se bije ves boj, je seveda zamolčal. Da mu je s. Bernot nasvetoval oz. mu razlagal, da je samostojno individualistično gospodarjenje za svoj žep protisocialistično, da mu je priporočal, naj opusti svojo obrt in se posveti zadružnemu gibanju, ki je
v	korist družbe, ki spodjeda kapitalistična stremljenja, vsega tega g. Koren ni povedal. Tudi o tem še
ni razpravljal, čemu noče v Celju ustanoviti zadružno pekarno, ki bi jo celjsko delavstvo prav krvavo potrebovalo. V Celju bi ne veljal izgovor, da nimamo strokovno nadarjenega voditelja, tudi konsumentov bi ne manjkalo, manjka edino socialistična volja od strani ljudi, ki se na prsa tolčejo in pravijo da so socialisti, med tem ko na prav kapitalistični način grabijo dobiček za svoj žep. Ljudje, ki gledajo z odprtimi očmi, dobro vedo, zakaj smrdi g. Korenu in vsem pekovskim mojstrom zadružna pekarna. — Pri socialistih namreč ne gre, da bi socialist delal po kapitalističnem receptu. Na vprašanje s. Bohma, zakaj opozicija ni čakala na redni ali izredni strankin kongres, je odgovoril g. Koren, da delavstvo ni imelo okvirja za »splošno zedinjenje”. To je sicer res, da pravilnika, na temelju katerega bi se delavstvo lahko zedinjevalo s kapitalisti in faloti, nismo imeli, imeli pa smo in imamo strankin štatut, ki je bil sprejet na strankinem zboru 1921. v Trbovljah in spopolnjen na strankinem zboru 1922. v Celju. Ta zakon, ki si ga je ustvaril proletariat Slovenije po svojih delegatih, je oni okvir, v katerem se more vsak pošten delavec zediniti s svojim sotrpinom v Mariboru, v Ljubljani, v Beogradu itd. Temelj, ki ga je ustvarilo delavstvo, je dovolj močan, da zedini vse delavno ljudstvo iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Zediniti na ta način se ne morejo le oni ki hočejo na delavski račun brezbrižno živeti, to so razni nadsodrugi advokati, obrtniki, falirani uredniki, poslanci [ki bi hoteli zastonj vleči diete] itd. — Da doseže diskusija vrhunec, je še izkvasil generalni sekretar Čebular iz svojih skisanih možgan vprašanje. kaj je storiti z onim goljufom — mislil je svojega svaka s. Naraksa, — ki agitira in pobira članarino za staro organizacijo. Kakor je bilo gnilo vprašanje, tako gnil je bil tudi odgovor g. Korena: »Lopnite ga!" — Diskusija je končala z incidentom, v katerem sta se pokazala g. Koren in njegov verni zaveznik Fr. Svetek v svoji pravi kapitalistični morali. Incidenta ne bomo označili, ker je to zadeva s. Bohma. ki je šel iz bitke čist, dočim je povesil g. Koren glavo in dogodek obžaloval.
Sodrugi in sodružice. posečajte diskusije tudi če jih prirejajo nasprotniki. Na njih spoznate one. ki mislijo in delajo v prid ljudstvu, in one. ki delajo direktno ali indirektno proti njemu,
Celje. Nezaslišan škandal vzgojne metode klerikalnega agitatorja. Učenko Marijo Kocijanovo iz 5. a-razreda je 9. t. m. kaplan Lassbacher pretepal, ker ni znala razložiti po katekizmu rožni venec in kletev. Ta učenka je hči cinkarniškega čuvaja, pa si Kristusov namestnik menda domišljuje, da sme brez kazni nad njo praktično izvajati vse dogodke, ki so se vršili nad Jezusom pred njegovo smrtjo. Proč s takšnimi poveličevalci njegovega nauka. [Op. ur. Proč s takšnim šolskim sistemom, ki trpi
v šolah pretepaško samolastnost in takšno nepotrebno učno snov, kakor je katekizem. Socializem se tudi v tisku bori proti temu sistemu in oče tega dekleta najlepše maščuje zlorabo svoje hčere s tem. ker naroča naš list, ki se bori proti vsem brutalnostim kapitalističnega šolskega sistema. Če bi vsak oče tako storil, bi bilo pretepanja po šolah kmalu konec.]
Malo odgovora radovednemu »Socialistu”.
V	zadnji številki »Socialista” sem čital, da sem bil povabljen v Velenje 28. okt. na shod »sekte” ter da se shoda iz neznanih razlogov nisem udeležil. Ker bi moglo tako neupravičeno sumničenje škodovati mojemu zaupanju, katerega sem si tekom preteklih let kot tajnik pridobil, čutim potrebo, da odgovorim na izzivanje in stvar v pravi luči pojasnim, in sicer: prvič, nisem bil povabljen na omenjeni shod po s. Jelenu, sprevodniku v Čelju. O tem po-
vi bilu sera zvedel šele na seji pokrajinskega odbora SSJ dne 4. XI. v Zidanem mostu od s. Martinčka iz Velenja. Sicer sem pa imel v soboto 27. X. v Litiji veliko protestno zborovanje proti socialni reakciji in v nedeljo 28. v Celju. Celjski shod je bil javno razglašen in na razglasih sem bil za go-
prišel in ji rekel, da me zove komisar k nadaljevanju zapisnika. Želela je torej, ko sem poziv prejel, da ji vse povem. Četudi sem ji zatrdil, da se mi pred sodiščem ne more nič zgoditi, ker sem pred sodiščem le resnico govoril, jo je to silno razburilo in je izjavila: »Četudi nisi nič zakrivil, saj veš. kakšno moč ima poštni direktor dr. Debeljak. Enkrat te je že suspendiral, dvakrat ti je plačo ustavil in te že večkrat premestil, vse to brez vzroka, samo iz maščevanja.” Tistega dne je začela radi žalosti zopet bolehati in v nekaj dneh je dobila akutno tuberkulozo ter je po 10 tednih umrla. Dvanajst dni pred smrtjo — tisti dan, ko sem jo iz strahu za otroka
—	prepeljal v bolnišnico, je meni, neki gospodični in mojim sorodnikom izjavila, da jo je ubilo postopanje drja. Debeljaka nasproti meni.
Niti pred njeno smrtjo niti po njej mi ni dala poštna direkcija miru, četudi je Zdravstveni odsek v Ljubljani, kamor me je direkcija poslala k preiskovanju, če sem res tako obolel, kakor se je izjavil dr. Šerko. dal poštni direkciji ukaz, da me nadalj-nih 5 mesecev [do konca avgusta 1922] ne sme pozivati k zasliševanju. Komisar Suhač me je pa pozival k zasliševanju 6 dni pred smrtjo in še 3 tedne po smrti moje žene. ko se je moja živčna bolezen še poslabšala.
Ker je pa javnost že zvedela o takem početju in da je smrt moje žene zakrivilo le surovo postopanje poštne direkcije in njenih funkcionarjev, me je pošta poslala k mojemu zdravniku drju Ser-kotu z nalogom, naj me preišče, če sem duševno
bolan, ker si domišljujem stvari, ki niso resnične. Sam prof. dr. Šerko mi je to povedal in je rekel, da take izjave ne more dati, pač pa, da sem postal radi ženine smrti še bolj bolan na živcih.
Letos pa, ko je pod radikalno vlado izšla odredba o uradniški redukciji, je poštna direkcija porabila moment in me zopet poslala k drju. Šerkotu. Ta me je vprašal, kako sem prišel na sled dolarskim tatvinam. Čudil sem se, kako da se on za to zanima in sera mu vse povedal on mi je pa rekel, da je bil pri njem poštni zdravnik, sanitetni polkovnik dr. Rihard Jug in mu povedal, da sem bil prisiljen povedati imena plenilcev amerikanskih pisem, ne pa. da sem to naznanil oziroma razkril iz lastnega nagiba, — da ima o moji osebi od poštne direkcije natančne informacije in da vidi iz vsega tega, da sem duševno bolan. V jezi sem mu povedal nekaj resnejših očitanj v obraz in sva se sporekla.
Na njegov izvid so me poslali k Zdravstvenemu odseku, da potrdi še ta mojo upokojitev. Ta se je temu protivil, ker me je našel duševno zdravega — za mirno službo še sposobnega, pač pa nervoznega. Kljub temu sem bil s 1. oktobrom 1923. upokojen po § 80 avstrijske pragmatike, četudi so s 1. sept.
1.1.	nehali biti veljavni vsi njeni zakoni. Po 152. členu nove pragmatike bi mi morali z dnem upokojitve ižplačati pokojnino, pa še do danes nisem dobil ničesar. Kako so pa merodajni činitelji postopali z menoj od časa razkritja dolarskih tatvin, ve itak že vsakdo in mi ni treba o tem še natančneje poročati.
O tej moji upokojitvi moram torej danes javno pisati, da bo vsakdo vedel za njen vzrok. Eni namreč govore, da sem bil upokojen radi tega, ker dolarskih tatvin nisem hotel naznaniti, drugi, da zato. ker me nihče izmed poštnih uradnikov ne mara, tretji, ker sem bolan itd. Svarim vsakogar, ki bi o meni kaj lažnjivega raznašal z namenom, da mi škoduje. Kdor ima o meni kaj slabega povedati, naj govori v »Napreju” in naj imenuje tudi dotičnega raznašalca laži.	Milan	Detela.
Op. ur. Čeprav imamo malo prostora, vendar radi objavljamo to velezanimivo zadevo. Tudi za našo stranko je zanimiva: dr. Korun je imel kot naš poslanec dolžnost in je tudi obljubil, da bo temu poštenemu preganjancu pomagal, pa mu ni, češ, da je njegova zadeva preveč zasebna in da se ne tiče stranke in javnosti. Pozneje je celo izjavil, da bo kakor s. Detela tepen vsak, kdor se bo boril za resnico in pravico. Zdi se nam, da je bil tepen samo zato, ker se je preveč zanašal na dr. Koruna in pa zato, ker so Detelovi tovariši uradniki preveč pod klop zlezli. Strah za ovseni državni kruhek... Casi so res hudi! Celo takega državnega uradnika imamo, ki se boji biti naročen na »Naprej" in ga čita skrivaj! Taki seveda ne bodo razkrinkali ne dolarskih ne drugih tatvin — pa hvala razvoju, javnost bo dala tudi zajcem korajžo, posebno če jim bo še ovsenega kruhka primanjkovalo!
Naknadno nam sporoča s. Detela, da je pokojnino že dobil.
vornika določen jaz. Poleg tega sem podal o shodu takoj poročilo uredništvu „Delavca“, ki se nahaja v isti pisarni kakor uredništvo ,.Socialista". Radi tega se čudim izzivajočemu poročevalcu iz Celja in uredništvu obenem ter delam tudi to odgovorno. Pripominjam še. da se nisem nikdar in se ne bom ustrašil nobenega shoda, najmanj pa Čebu-larjevega. katerega sem spoštoval le toliko časa, dokler sem videl v njem idealista in revolucionarnega borca. Ko sem pa spoznal, da je postal orodje oportunizma in zagovornik umazanega materializma, je bilo prijateljstva konec. Torej šel sem vedno na shode vsepovsod, celo v kraje, kamor si drugi ultrasocialisti niso upali. Oral sem celino v Gornj Sav. dolini in marsikje drugod. Danes se pa seveda bavim predvsem z vprašanjem strokovnih in produktivnih organizacij ter abstinenco. Pika. — Al. Leskošek.
Op. ur. Gorje tisti družbi, ki ima v svoji sredi idealiste, pa četudi ti svoj idealizem oblačijo v borbo proti reakciji. Njihov idealizem presedla v oportunizem. brž ko dosežejo svoj ideal: sugestivno moč
—	moralno ali materielno — nad svojimi tovariši. Nekateri dosežejo svoj ideal z ministrskim stolcem, drugi z načelništvom v bankah, skromnejši tudi z tajništvom v nekakšnih političnih strankah. Če ima stranka dosti backastih „članov“, od tod do poslanskih diet ni več daleč. Čebular je še vedno idealist, ker še nima dovolj backov v svoji — pardon — Korunovi partiji in zato dela s takim ognjem, da jih pripelje v njo čim največ. Oportunizma mu zaenkrat še ne more nihče očitati. Pameten in razsoden delavec idealistov ne spoštuje, marveč jih skuša pripeljati na pot realnega gledanja v življenje. Če se mu to posreči, je dosegel veliko, če pa ne. se jih itak kmalu znebi, ker sami uskočijo k nasprotnikom. Solz za njimi navadno ne pretakamo.
Ali je bil Jezus Bog?
Dr. P. A. Tominec se zgraža, da mu kar dva meseca nismo odgovorili. Res da nimamo za njegove članke, ki jih objavlja v „Pravici“, ne časa ne prostora, toda vendar smo mu odgovorili in sicer tudi na tisto njegovo demagogijo, ki jo zdaj zopet ponavlja, očitaje nam, da hočemo pridobiti človeštvu socialno pravičnost na ta način, da bo imel vsak trikratno kontrolo na vratu, po domače 3 policaje. Odgovoriti smo mu precej jasno, da laže. kajti na-
čelo javne kontrole ne le da ne potrebuje nikakih policajev, ampak je ves sedanji policajski in militaristični red največji nasprotnik načela javnosti. On pa se očitka laži ni opral niti popravil storjene krivice, ampak zopet ponavlja isto laž v isti obliki, hoteč na novo zmešati glave orlom in drugim zaslepljenim ljudem, kad?ir se jim toliko posveti v glavi, da premišljujejo o knjižici »Socializem in vera" in ne najdejo nič prekletega v nji, čeprav jo pater Tominec preklinja.
Tudi očitek, da mu ne odgovarjamo, ponavlja iz istega vzroka. Upa, da bodo njegovi backi res kar slepo verjeH njegovim besedam, češ, da zato ne odgovarjamo, ker nas je pater ugnal v kozji rog. Ugnal nas je pa samo po mnenju tistih backov, ki so sami zlezli v kozji rog, ker si ne upajo nič drugega čitati kakor mašne knjige. Tisti so v kozjem rogu in ostanejo tam. Kar je pa mislečih čitateljev „Pravice“, bodo vzeli »Socializem in vero" sami v roke in bodo sami sodili, ali se izplača odgovarjati na vsako Tominčevo zavijanje tistega, kar je v knjižici popolnoma jasno in razločno povedano.
Na Tominčev način se da iz Sv. pisma dokazati vse, prav vse. Že stara je smešnica, po kateri se lahko dokaže, da priporoča Sv. pismo obešanje. Na nekem mestu namreč pravi Sv. pismo o Judežu: „Šel je in se obesil." Na drugem mestu pa čitamo: „Pojdi in tudi ti tako stori!" Kdor besede tako skupaj veže, ali pa kdor sploh same besede izbira in jih po svoje razlaga, lahko dokaže vse, če najde backe, ki mu verjamejo. Da bo takih backov čimdalje manj, zato priporočamo vsem, naj či-tajo vse, tudi „Pravico“ in Sv. pismo, vi pa hočete imeti same backe, zato učite, da Sv. pisma ne smejo čitati, da si ga ne smejo razlagati po lastni pameti, ampak po pameti črno izšolanih »Jezusovih namestnikov". Ta razlika je in ostane med nami vse dotlej, dokler boste imeli ljudstvo priklenjeno na celotedensko dčlo in na nedeljsko brbranje praznih molitvic brez misli in na gostilniško veseljačenje. Zato ste taki nasprotniki socialistične razdelitve dela: 8 ur delaj, 8 ur počivaj, 8 ur pa se izobrazuj in razvedruj, pa ne v nerazumljivih molitvah in preštevanju jagod, ampak pri samostojnem čitanju in premišljevanju. Na zborovanje ne hodi v cerkev, kjer govori vedno en sam in še ta v latinskem, nerazumljivem jeziku, ampak tja, kjer se ljudje resno razgovarjajo o svojili skupnih zadevah.
Če boš na ta način sam mislil in skupno z drugimi iskal prave poti, boš kmalu našel, da gre dandanes za isto, za kar je šlo v Jezusovih časih. Spoznal boš, da je bil Jezus res le človek, ki je trpel zato, ker je hotel resnico in pravico in je šel zato med delavno ljudstvo, ker med bogatimi lenuhi ni mogoče najti resnico, ne pravico, kajti oni molijo le zlato, ne pa pošteno delo. In če se še tako pobožne kažejo, njih vera je mrtva, ker je brez del, brez dejanja.
To boš našel in še mnogo drugega. Začel boš primerjati Jezusovo življenje z življenjem njegovih namestnikov, in videl boš, da so današnji krščansko katoliški gospodje samo trgovci z Jezusovim imenom, da pa so odločni sovražniki Jezusovega nauka in da še prav posebno sovražijo življenje in delovanje po Jezusovem zgledu. Če bi Jezus danes zopet prišel, bi rekel: „Ne tisti, ki me imenujejo gospod, gospod, ali Bog, Bog, ampak tisti bodo rešeni, ki delajo, ki izpolnjujejo zapovedi." Tako bi rekel on.
Kaj pa pravi pobožni in učeni pater dr. A. Tominec? „S tem. da „Naprejevci“ odrekajo Kristusu božanstvo, taje bistveno znamenje krsčanstva." Ej, ves vaš klerikalizem je živ dokaz, da se še edino tega znamenja držite, vse drugo ste pa vrgli med staro šaro. Samo z Jezusovim božanstvom se bahate, še celo nad njegovo mater se postavljate, češ, ona ga ni mogla vsak dan priklicati v življenje, kakor ga vi pri maši lahko prikličete. In pri tem se niti ne sramujete niti ne bojite tega strašnega roganja in bogokletstva — samo če vas kdo opozori, da morate tudi živeti po Jezusovem nauku, takrat se izgovarjate na svoje grešno telo iz prsti, ki ne more tako pravično živeli, kakor je živel Jezus, „ki je bil Bog". In prav v tem vam vaši orli delajo največ preglavice, ko vam citirajo iz »Socializma in vere", da hočete zmanjšati Jezusove zasluge in da zato pravite, da je bil sin božji; če bi priznali, da je bil človek, bi se morali po njegovem zgledu tudi ravnati!
Jezus je bil človek, ki je revolucionarno ne le bičal napake pismarjev in farizejev, ampak se jih tudi sam otresel, čeprav so ga zato preganjali. Vi pa enako kakor pismarjl in farizeji govorite : »Gospod, gospod!“, namesto da bi izpolnjevali njegovo voljo. Popolnoma jasno je, da niste nasledniki Jezusovi, ampak tistih pismarjev in farizejev, ki so ga križali.
ka
ihm
&
pnmeroma ijnjenem poiplatu kavčukov potpetnik m pot plat.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina R. STRMECKI, CELJE, ako hočete res dobro in poceni kupiti
domače ročno delo in fine tvorniške, nadalje obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode.
Trgovci engros-cene.
1
Im	Izdelujem po poljubnih mode-
f^OJaCl lil lirojacice! lih, po meri in po serijah normalnih mer, vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. — Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, LJUBLJANA, Križevniška ulica št. 2. I.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ.
Odgovorni urednik I. Pirc. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
Ivan Mastnak
trgovina z manufakturo in konfekcijo. CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15. Priporoča cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo češkega in angleškega blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za moške in ženske obleke, barhand, cefir, belo platno ter vse krojaške potrebščine.
Velika zaloga gotovih površnikov [Raglan, Schliefer, Stutzer), gumnih plaščev lepe moderne obleke za gospode in dečke zelo nizkih cenah.
vem I Schli mod«
VJ
ke po I
lis
Priljubljenost, ki jo uživa „Zika“ bolj in bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znamka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naše gospodinje danes, da je mogoče z „Žiko“ pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA, UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
TRBOUSKR BRHKA D.0. L)U
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
□Fino
PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Kapital in rezerve Din. 17,8000.000.
Brzojavi: Trgovska.
Tel.: 139. 146. 458.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana [menjalnica v Kolodvorski ulici)