m m J^M T\ 7f I M ■ ■ M| ■ mm mm jv mm M B m MM M m pV„. I H Naročnina $2.00 na ■ ■ rlfl JB Ll^^fl Mk \M BI IM gk ■JH ■■ Up I I m MM A IIHHi ■■ lift AMERIKA II 9 leto. lilija dva krat ft#LL W ^^^^ ftftlft ^ftaZ i Vftftft ftftlVI Ll« I Vft ftft ^^^ ™ h V IBB W ■■■■ ■■■ mM H Excellent adTertum« || 1 NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. »«««-. I H M I_ / [| . ŠT. 33. NO. 33. CLEVELAND, O. TOREK 23. APRILA 1912 ' i , yn* v 1»--- —........... , . -----_ ! Mestne noviceP Letošnja bogata sezona slovenskih gledaliških predstav se bliia svojemu koncu. . j "MATI." } —Tako bogate gledališke sezone kot smo jo imeli letos v Clevelandu, nismo še doživeli. Seveda je bilo med dobrimi igrami tudi nekaj plevela, toda glavno pri nas je: Ljudstvo se zanitna za prireditve, zato jih zahteva, V obče moramo ■ reči, da se je letos igre dobro abiralo in se povprečno vedno L.jlo'bjxji igralo. Prav vredno in dostojno je zaključil "Slovenski Sokol" letošnjo igralno sezono. Igrala se je Me.škova drama "Mati" Snm Igre )e sledeča: V hiši udove Strelčeve živi najdenka Silva, katero so pobrali na ce- 1 sti. Vzrastla je v krasno dekli- 1 co. Med njo in ciganom šan- 1 dor jem je nastala skrivna ljubezen, in v trenutlku goreče ljubezenske strasti priseže Silva, da pobegne s ciganom ven ( na prosto, v širni gozd, kjer ' postane kraljica divjine, Medtem se pa vrne tudi Milan, sin 1 gospe Strelčeve iz tujine in 1 se zaljubi v Silvo. Burni prizo- I ri sledijo med obem*. Silva za- 1 vrže Milana, ker je obljubi- I !a ciganu zvestobo, in on jo v : divji jezi napade. Medtem pa pribiti cigan in hoče pomagati svoji nevesti, toda Milan ga z ( bodalom usmrti. Potem pa po- ( begi k . SUva zapu-ti doin^ j ' eve. katerega ( so izključili iz gimnazije, ker je na bratu tral pečat umora. Sklene, da gre v Ameriko. Ma- 1 ti prosi in roti. poklekne pred i sina,, vse zaman. Mladenič nitma srca. 1 Tretje dejanje nam kaže prizor tri leta pozneje, kako se ; priplazi v rojstno hišo Milan, razcapan. divji, krvav. Ušel je iz zapora, in stral/jniki so za njim. Govori s Tinko, svojo sestro, ki ga opominja, naj ostane doma, vse bo dobro. Milan--pa hoče videti mater. Dontbv je prišla tudi najdenka' Silva, strgana, postarana in spačena. Uživala je. divje .življenje v gozdu. Milan in Silva se dobita j sikupaj v eni sobi. Burni prizori. Milan se zgrudi mrtev na tla. Silva plane po njeni, v so- , bo pride smrtno prestrašena 1 mati,, ki je sedaj zgubila dru- c zega sina. Omotica jo prime, 1 da se zgrudi na tla. Igra je prepletena z lepimi 1 nagovori župnika o domovšfi- 1 ski ljubezni, katere mladi s' et neče poznati, župnik daje ,b-bre nauke^ Milanu in dru j h, 1 kako mofajo ljubiti dom 10 j in se boriti za njo. dasi jč I > movina nehvaležna in nari fie ( daje vsega, kar želimo. Ulogo gospe Strelcev je J igrala gospa Perdanova z so ■ fineso, gladko in točno. I" go Tinke, njene hčere je i» ela ) Anica Grdinova in jo spei ala prav po želji pisatelja sam .ga. Kljub svoji mladosti ima Jen nastop in vse gledališke ast-nosti. Silva, najdenka. Antonija Grdinova. je bila res :3e- i alna igralka, ki povzroči s svo- 1 jim nastopom, da preneha ves 1 hrup v dvorani in nastane f smrtna tišina, /ko ljudstvo zaverovano zre pred seboj pred-mete. katere zna Grdinova tako dobro uporaljati, da pote- j gne zanimanje vseh navzočih s za seboj. Mary Kunstelj« ova i kot Tržanlka je bila rojen i z? i svojo ulogo; njen nastop ji- izzval mnogo humorja. F nvk 1 Belaj kot Milan, se je - per if izkazal starega, zmožnega :n ( pnik, Mike Lalt je bil dober, le njegji se skoro prav nič ni slišalo, niti v najiblfžje vrste ne; Govoril je posebno v prvem dejanju jako tiho. Križnik, lo- I gar, F. Cankar je bil dober ter možat. Uzor pravega ciga- , na je pa bil Matija Grdina, kateremu ,,se vsaka uloga,' ki jo prime, do pičice posreči. Predstava je bila srednje dobro obiskana, igralke so dobile v znak priznanja lepe šopke in občinstvo se je razšlo v največji zadovoljnosti. Dostojen zaključek letošnjih sokolskih iger. je bila drama "Mati". —Poduk političnega kluba se Vrši Vsak torek in petek | /.večer ob H. uri v Knausovi dvorani. Ne pozabite torej priti v torek. —V torek odpotuje v staro domovino g. Louis Merhar. Pravijo, da gre komist jest. on pa pravi, da se kmalu zopet vidimo. Na svidenje Torej! —V Cleveland so dospele tri osebe, ki so se rešile iz Titani-ca. Vsega skupaj je utonilo 19 oseb iz države Ohio. i —Tatovi so obiskali sloven- ; ske ga krojača V. šprajca na 1 (>709 St. Clair a ve. Pokradli šo 1 mu obleko in blago ter metali 1 kar na ulico, da pozneje pobe- 1 rejo. ko bo "delo" gotovo. Pri 1 II ni so pa zbudili krojačevega ' pomočnika, ki je začel strelja- ' ti. nakar so preplašeni tatovi pobegnili in pustili vso robo za seboj. . < —Društvo Z al. M. Božje pri- j redi v nedeljo zadnjo igro za 1 to sezono. Igrala se bo krasna t drama "Veronika Deseniška" v < petih dejanjih. Cpamo, da bo- v de jo igralci kos svoji nalogi, i roWicSeje pov^'esfe v prflftt- \ tin j i številki in na programih. 1 —Nevvburški mladeniči pri- -j redijo v nedeljo, v Plutovi dva- j rani igro: Fendinando ali strah j Asturije. Natančneje prihod- . ... < -r-Lahka kazen je zadela one_ ' ga roparja, ki je pred nekaj tedni udri v hrvatsko zupnišče j in odnesel skupaj s tovariši nad c $1000.00. Vladislav Sok olik je v dobil od sorbtika dovoljenje, da x se iH'JTia TsTHim tajenja in 1 TJcrivanja, nakar je bil poslan 1 v poboljševalnico za nedoločen ' Huje pa je bil prizadet njegov tovariš John Smith, ki ' je dobil sedem let ječe v Co- l lumhusu za svoj vlom. 1 ! —Ona oseba, ki je poslala s nekaj blaga John Fortunafti na t Vrhniko, naj se oglasi v na- j šem urjedništvu. Blago je bi- N lo poslhtio r4. novembra lanskega leta. in Express kompa- j nija ni mogla dobiti osebe, na t katero je poslano. j 1 —Naša tiskarna una v za- logi natančna vprašanja in od- ( govore, katere mora znati vsak, ki hoče postati državljan Zje-dinjenih držav. Vprašanja so tiskana talko, kakor se v resnic' c pišejo in tudi tak$> kakor se iz- ^ govarjajo. kar >tv velika olajša- ^ va rojakom. k» ne znajo dobro , čitati angleško. Cena enemu • iztisu je 5 centov za izven me- . sta 7 centov. j --- 1 r Mr. Louis Vesel, \ je pooblaščen zastopnik za G I j bert, Minn, in druga sosedni ( mesta ter ga rojakom povso« 1 prav toplo priporočamo. V t ----r Zdravnik — morilec. Iz Di- c jana poročajo, da je veliko senzacijo vzbudila aretacija zdravT % nika dr. Geneovis, ki je obdol-V s žen. da je nekega druge! ' t /.dravn'ka vsled same konku t renčne zavisti zastrupil. Dol> r ga tudi. da je istotako nekemu j druigemu zdravniku, ki mu i' \ tudi močno konkuriral, poslr' s "fpl'lpnIfVi 71 ctrtin!i^np(T3 lilcf1* f Trupla jia_ morju. Kabeljski parnik, ki je bil poslan na ono mesto kjer se je ponesrečil Titanic, je dobil mnogo trupelj plavajočih po vodi. Drugi parniki pomagajo iskati mrtva trupla, če jih bo mogoče še kaj najti. Grozni in pretresljivi prizori na parniku Carpathia, ko je duhoven opravljal mrtvaške molitve za onimi, ki so se potopili. Parnik Frankfurt in Baltic nista hotela sprva na pomoč, ko sta dobila znamenja, da je Titanic v nesreči. Bruce Ismay je naročil 600 novih rešilnih čolnov za vse svoje ladije, ki plovejo po morju. Senat preiskuje Kabeljska ladija Mackay Bennett, ki je bila odposlana na lice nesreče, je sedaj dobila že 64 mrtvih trupelj onih potnikov. ki so se potopili s Ti-tanicom. To poročilo je prišlo v St. John. X. F. Kakor pravi poročilo nadalje, so več trupelj potopili, ker niso imela nobenega znamenja, po čemur bi jih spoznali. Imena mrtvili ljudij. katere je dobila kabeljska ladija, dosedaj še niso zna-a. k^beljška ladija ima preslab 1 »repični bzOjav. da bi dosegla tako daleč, Ladija Kmpress, ki se nahaja v bližini mesta nesreče; bo najbrž jutri dovolj blizu Xevv Yorka, da bo poslala brezžično porp !Č'l o imsiuii n ijdčirh mfpelj XieMj»"U:npeIi. ki so jih m&l r • , % ri m , I ■^o Trne onTemT. nT Tfajrian kabeljske ladije jih it ukazal potopiti, ker jih nihče ni mogel več spoznati. Parnika Rliein in Hremen bodeta tudi kmalu na licu nesreče: oba sta ze sporočila, da sta že sedaj dob'la mrtva trupla na moriti, ki plavajo med ledom. Kakor se je izraz5] Hruce 1 sina v. direktor White Star črte, ima kabeljska ladija po-j velje. da ostane na licu mesta | vsajen teden; če pa dobi med j tem časom dovolj mrtvih t rti -, pel j, se vrne v pristanišče Halifax. odloži svoje breme in se zo^ et poda na morje. Trupla bodejo iskali toliko časa, dokler ne bo pri kraju vse upanje. da bi sč še kaj našlo. Kabeljski parnik pa 'ne bo skušal segati v Lflobočino, ker bi bilo to brezuspešno, kajti Titanik kži nad dve milji globoko v vodi. Bruce Ismay. direktor kom-panije! kateri je pripadal Titanic. ki se je rešil eden prvih in pustilsvoje ljudi, da so potonili, se -inoči izjavil, da ni vse res. kar pišejo o njem. O11 ni dal kapitanu nobenih po-, vel j, kako naj vozi po morju, pač pa ie kapitan o tem sam odločeval. Vse nesreče je kriv edini kapitan, ki je bil toliko nepreviden in vozil po nevarni severni poti. Seveda, kapitana je sedaj lahko dolžiti, ker leži mrtev na dnu morja, .dočim se je direktor rešil eden prvih. Bruce Ismav bo skušal vso krivdo zvaliti na one. ki so mrtvi, samo da bo on in njegova kompanija čista. Bruce se je celo izjavil, da kompanija ni dala kapitanu povelje, da mora hitro voziti, da naredi rekord-'no vožnjo. Kapitan je delal vse po svoji glavi in njega kot direktorja kompanije niti enkrat celo pot ni vprašal za svet. Xew York. 2\. aprila. Senatna preiskava o vzrokih velikan, ske nesreče, je bila v soboto ustavljena in preložena na pon-deljek. Senatni odbor se je izrazil, da bo poklical tudi Asto-jevo ženo pred sebe in sploh vse one. ki lahko pridejo in ki so se rešili iz ladije. V sdboto Harold Bride od Titanica in, Tom Cot tam od Carpathie. Na' Titanicu sta bila dva operatorja. toda prvi je umrl v rešilnem čolnu, kamor so ga polo-ž li, ko so ga potegnili iz vode 11a Titanicu. Brirle se je izjavil. da prva ladija. ki je dobila njsgovo poročilo o grozni nesreči, je bila nemška ladija Frankfurt. Tej je naznanila o-bičajno mornarsko znamenje, kadar je kaka ladija v nesreči, , in sicer "C. O. D." To pomeir: "Come quick, danger!", Pridi i hitro, nesreča. Nemški parnik Frankfurt je pa telegrafiral muaj i/'W hat is the matter ?" J^^y^Jj^^jlHHgiH' ra t < >1^ na Titanicu pa radi tega ne-'tako raz j e /i. d. 1 je tel/grafitta na Fj^ank Riff rT Ok FcT> n< t reci * TlTlfT" ^ za) je prišlo poroč lo: "Stojtt zraven" — "Stand by!" Tn ka kor je" skuša] operator na Tita- ' niču dobiti operatorja na 1 Frankfortu za odgovor, vse je 1 bilo zaman. Frankfurt se ni 1 brigal za noben klic. 1 Med potniki Indije Carpatln- 1 jc..je,bil tudi. .dr Kemp, bivši | j zdravnik vojske Zje ča. Kmalu po četrti uri zjutraj i smo dobili | rvi rešilni čoln t Titanica. Bil je napoljen. Za- < čeli so jih takoj vleči na krov. 1 One, ki so bile presla'be, so 1 dali v vreče in jih navzgor po- f tegnili. Tri ure je trajalo pre- * dno smo polovili vse rešilne < čolne. Samo en rešilni čoln sem 1 videl, kjer so bili samo moški. { V drugih sta bila povsod samo | dva. Pozneje sem zvedel, da i je bil to prvi rešilni čoln, ki 1 £a je Titanic spustil v morje. 1 Cel dan smo potem vozili oko- j li v krogu med ledom, kakih I 200 milj v okrožju; isikali smo ] rešilne čolne in posamezne Ijti- s di. Dobili smo pa tudi štiri mr- 1 tvece, tri moške in majhno de- ] te. Trupla so bilii zmrznjena, j Proti večeru smo pdpluli proti 1 New Yorktt. V trek zjutraj se je opravila služb^\boižja 11" krovu Carpathije, za1 one, k; so utonili v morskifi valovih ; Nikdar ne bom pozabil prizo < rov. ki so se pri tem vršili. Zen- < ske so klečale z vpognjem ; glavo »n dvignjenimi rokam ; g T : I. r|a sroieo-a mo- ža, ki ga je morala pustiti na razbitem parniku sredi ledu. Molila je. da naj bo še enkrat srečna v življenju in vidi še enkrat svojega moža, Ženske so bile še vedno prepričane, da se v New Yorku snidejo s svoji mi. Več kakor 300 udov je bih med njimi, toda sirote niso videle tega. Dočim je duhoven počasi 'in slovesno opravljal mrtvaške moliti^^so ' se otroci držali nagla-jokali in 'ghj^S^Vvse strani, če mogoče pr;de tudi njih at zraven. Zastonj; očetje nesreč nih udov so bili tedaj globok'/ globoko na dnu morja, zgt; bije 11 i za vedno. Jo'k otrok i« slu^bf) božjo večkrat pretrgat Matere, ki so same potrebo vale tolažbe, ho Ha^ije otr-j Pripovedovali so mi. da ] )>il sunek Titanica z ledeno go r<> tako majhen, da se nihčt ni zmenil zanj. Gospodje v I. razredu so govorili: '"Mi n moremo ^utoniti." Ženske st morali siliti v rešilne čolne, i: možje , so jih pustili šele ted [ ko se jim je povedalo, da Jm dej«> v eni uri vse nazaj č? r." večje nesreče. '1 Kolikor -»e je dosedaj tlogna lo. so se rešili iz Titanica tud trije Hrvatje, dva moška ena žena. Ivlen je iz Perusic drugi iz Siska ter Mara Os-man. \a Titanicu je pa utonili 32 Hrvatov in cela družina Iva na Cora. \rečira rešen h potnikov s« morali takoj prepeljati v bol nišnice. ker nekateri imajo zmrznjene roke, noge ali druge rane. Potniki, ki so se rešili, pripovedujejo, da je kakih 400 ljudij krivih, da se niso rešili. Mnogo ljudij, moških in žen-4ciji se je branilo stopiti v čolne, ker nikakor niso vrjeli. da se more Titanic potopiti. Čolni so morali odpluti napol prazni. Ko je velikanska gora trčila ob lad i jo, so potniki prestrašeni pritekli na krov. Neki lastnik jim je pa rekel: "Bodite mirni, nič hudega ni' Pravkar smo presekali morskega soma na dvoje."' Edini kapitan je imel navzočnost duh: in takoj ukazal storiti vse za rešitev potnikov. Trije potniki ki so se bili rešli, pripoveduj«' jo. da so bili tedaj, ko se je ladija potopilo kake pol milje pfoč. Videli so, kako silno vir soko se je dvignil prednji del ladije, tisočeri klici so zadorieli po morju, kriki smrti in pogubljenja. Potem je pa objel ladijo velikanski val. in zginila je ljudem iz^pred oči. Vse ladije. ki plovejo iz Evrope alt iz New Yorka se držijo sedaj južne poti, da se izognejo nesrečam. Vlada Zjed. drižav j« zapovedala, da morajo ladije voziti 180 milj bolj južno kot je vozil Titanic. Bruce Ismay, direktor White Star novih rešilnih čolnov, katere , 1 Nova zmaga. Roosevelt je pri primarnih predsedniških volitvah zopet posekal Tafta. RAZNE NOVICE. Omaha, Nebraska. 21. aprila. Po celi državi so se vršile primarne predsedniške vblitve in povsod je dobil veliko večino Roosevelt. Farmarji v državi Nebraska v so sikoro izključil.) volili za Roosevelta. Portland. Ore., 21. aprila. T\> državi Oregon so se vršile primarne predsedniške volitve in Roosevelt je dobil iztned vseh kandidatov največje število glasov. Njegovi glasovi zn konvencijo, kjer se izbere pravi kandidat, štejejo sedaj žt nad 300 delegatov. Chicago, 21. apr la. Dva zn krinkana roparja sta vČer:r stopila na vlak Rock Island že leznice. pokradla vse potnik" v spalnem vozu nakar sta potegnila za vrvico, ki naznanja nevarnost, in ki da vlakovodji znamenje, da mora vlak ustaviti. Roparja sta potem v vsen miru zapustila vlak in odšla k svojim plenom. Šerifi raznih mest iti na stotine farmerjev rasle (luje predrzne roparje Roparja sta nabrala kakih $2000 gotovega denarja. 111110 go zlatih ur, prstanov in dru ge stvari, Chicago. 2\, aprila, V nede I jo ponoči je bilo v državal fljino's in Indiana ubitih kaki! štirjdeset ljudij radi silne bur je ali ciklona, ki se je naenkr dvignil v raznih mestih. Sfo- Skodbe. Vihar je naredil vPc tisoč dolarjev škode. Postaj Illinois Central železnice * Finney. 111. je bila izruvana ; zemlje, in vihar jo je nesel kp kih 300 korakov s seboj. Mil go hiš je razdrtih. Lahi streljajo. Dunaj. 22. aprila. Italijani > s «A«ojiini vojnimi ladijami z: čeli streljati na Dardanele, V tVotijo vhod v glavno turšh mesto 4 Carigrad. Naredili «> precejšno škodo. Radi teg. streljanja znajo nastati res:T posledice med evropskimi <\-zavami. Poroka. V nedeljo se je v Bostonu poročila sestra Miss Violet Ed mond'S, radi katere je duhoveu Richeson zastrupil svojo prvi ljubico. Poročila se je z ne: kim duhovnom iz Virginije. Richesona bo guverner najbrž pomilostil na dosmrtno ječo. Nova postava. Washington, 21. aprila. K011 gres je sprejel novo postavo, po kateri se davek na vsakegn novega naseljenca poviša od $4.00 na $5.00. o Zaradi vohunstva obtožen trgovec. V Lipskem se je moralo državno sodišče vnovič pe čati z neko vohunsko afero. Nemški trgovec Holst se je namreč moral nagovarjati zaradi izdajstva dtižavnih tajnosti ruski državi. Javnost je bila od razprave izključena. morajo takoj izdelati in * jih prikloniti posameznim ladijam njegovega brodovja. Najbolj« naročnik je oni, k; vestno vselej prebere ves list ga priporoča drugitai in vsel-' ob času ponovi naročnino. ,:'•, - ' V'^'- V ■ '''J __; W , Demokratska in republikansioa t stranka toliko obljubujet« volivcem, da ne bodejo mogli vsega »polniti. ^1 RESNA NEVARNOST. Washington. 21. aprila, če bi kongres dovolil vsem prošnjam ; in zahtevam, katere ofcljabtr-jejo demokratični in repubH- , kail ski kandidat je svojim volivcem. da j'h pridobijo za sebe, če bi se gradile vse vojne ^ bdije. ki- jih kongresmani zahtevajo. zgradile nove gtfj&e^mjj nova javna poslopja, če* ttirfl^S uredile vse reke kot se zah*-- | teva,tedaj bi bile ^ Zjedinjene države v desetih minutah ban- J kerot. Seveda to mnogim lju- > dem ne gre v glavo, ker nii^|| slijo, da ima strijc Sam neiz- \i| merne zaklade, in da njemu ^ nikdar denarja ne zmanjka^. Vsak kongresman dobi dnev-';; no kakih 50 pisem, v katerOi ga njegovi volivci silno krit$f|| zirajo. ker se mit ni posreeHtt^ dobiti za njih distrikt nekaf% milijonov. Volivci mislijo, dm|| raste denar na drevju v padnH kapitola. Letošnji protačun Zjedinje^l nih držav kaže deficit, to j cM stroški so večji kot dohodkfJi Pa tudi postavodajaluo deTo ra AVashingtonu gre jako počaifH od rok. Politikarjj «0 Z vsf^pEB silami na delu, in mesto da tftfl opravljali državne posle, h&i® dijo oKoli in pridigajo svo|m|| volivcem, koliko dobrega bode-i io -torili če iih z(">oet vollfCK- 1 sednHc bo šel po deželi in oSM ljubljal zlate gradove, kongres^* mani bodejo na nogah in rili o politiki, Taftovi tajnikll preplavijo države, sploh vneNH se bo kampanja za november-ske volitve, kot je Zjedinjen&S države še niso videle. Nevarnost. Washington, 21. april^| Predsednik Taft je posU! vej^® no ladijo na zapadno obrežjeS Megton. Vse®t rojakom ga prav toplo priporočamo in upamo, da jim povsod najbolje in pravilno CLSVERANDSEA ! Naročnini s MA AMERIKO: .......|MB 1 I jtA EVROPO:........I^i j JUCkreUod po poiti .. *a.fB • TiMirmr itevilke po 3 confta. 1 ,ir ----1 Dopisi bre« podpisa in otok-4 -Miti te ne sprejemajo. V«a pisma, dopisi in čmm : maj ae poWjajo na: "Clevelandska Amerika" f I 4S119 9t. Clair ave. N. & Cleveland, Ohio. 1 "Clcvelandska Amerika" ' l^tsmed Tuesdays and Fridays n>tijo mašinisti vso paro na- iii Toda ladija je bila že raz- lat ■fctaiv.i Iz spodnjih prostorov bn naznanjajo mašinisti, da voda vil ? -zaliva prednji del ladije. Sunelalo se ni nobene razlike med ženami prvega, ' druzega j ali tretjega razreda. NTajprvo) so se ženske branile stopiti v. rešilni čolni, čutile so, da so bi>lj varne na velikanski la-liji kot v malem čolniču. Toda mornarji niso mirno gledali. Zgrabili so žene preko pasu in ili metali v rešilne čolne. Moški potniki tretjega razreda.hitijo proti reš:lnim čolnom. Prvi častnik Murdock sproži svoj revolver. Ustrelil je na mestu dva moška, ki sta hotela prebit ti ženske in sama stopiti v rešilni čoln. Drugi častniki u-strelijo. Mornarji se vtkejo roti moškim. Kmalu je zopet red. Čoln za čolnom se spušča v morje med led. Prvi čoln, ki je bil spuščen v vodo, se potopi. Vsi ljudje so Kginili pod vodo, ki so bili na njem. Tudi drugi čoln se prevrne in ljudje zopet utonejo. Konevno uredijo čolne. Ženske r čolnih glasno protestirajo,ker (ili peljejo proč od njih mož. : rttge ženske padajo po tleh P ezavestne. Medtem so ]>a re- s Ini čolni iskali one., ki so poj [1 čakali iz ladije na led. Dobili S( > tudi nekega moža, ki mu je •kla kri pri ušesih in t ri ustih en, vendar je bil še živ. Pol I; re pozneje je v rešilnem čol- kn u umrl. Ljudje pravijo, da je k 1 to major Archibald Butt, jt 0 jaški pobočnik predsednika v jedi njenih držav. Njegovo G irtvo truplo so takoj vrgli v k odo, ker na ledu so opazili k 1 nogo jživih: te je treba naj- v rvo rešiti. V nevarnosti za g irtveee ni prostora v rešilnih K jlnih, pa naj bo mrtvec papež p; i zadnji siromak na svetu, k ivljfeiije je življenje, >n to ima- g 10 vsi. kar je najdražje na ti etu. tt Potem je pa prišlo strašno vi tkanje. Nihče ni vedel, da prL o ;tja pomoč. Nihče ni vedel, 111 1 prihaja Carpathia s svojim 11 rab rim kapitanom Rostranom 01 it pomoč manjšem številu lju- ij, ki so se rešili. Carpathia šl vozila s talko silo na pomoč či ;»t še nikdar ni vozila odkar g prišla na morje. Njena naj- d fčja hitrost je bila proračun- v< na na iS mili na uro, toda n •dija jih je delala 20 milj. Iti n ;tš se ji dvigal,T grozna ne- ihta na morju, kt> zagledajo si ntniki tlim hwlije. Takoj ko p ride prvi čoln v bližino, /e il l* spuste verige navzdol in či >1n je v minuti na krovu. N ♦ * * ži Junaške in ganljive stvari se d ripovedujejo o mornarjih na n rovu Titanica. To so bili pra- Z i junaki, ki se žrtvujejo za in rojega bližnjega, častniki so ni mrali nekatere mornarje z re- st olverji prisiliti, da so stopili v je ?šilne čolne in pomagali ve- si ati nesrečne potnike. n; Neki krmilar pripoveduje č; letleče: Častnik zapove štirim si lornarjem, naj stopijo v peti k< vsilili čoln., ki se je spuščal st avzdol. Vsi štiri nečejo ubo- v« ati.1 "Pojdi ti Jack, jaz ne je reniVOlej. ti imaš nevesto v 'V^it i 'L ^Mtlnmntfinii ki te koiliai (7U|UllAIIi]/VVIIUr r, IV j , .... ... • T«-_ J I pr.cakuje. ktarega moža v čoln. a sani je našel smrt na j velikanu. To je prava plemenitost mornarjev katere ne dp- j j bite nikjer drugje, in enaki pri- ] zori so sledili eden druzemu.' | Nekemu oženjenemu mornar- ; ju. ki ima doma pet otrok, je | moral častnik z revolverjem j zagroziti, da *e je podal v re- j šilui čoln, da pomaga osebam. | Na vsak način je hotel ostati 1 na ladiji in rešiti drttzega mor-j | narja. Čas in večna re- • nestiti na drugo ladijo, ki Iv ut xlplula i/ New Yorka. k; Poslal je ravnatelju newyor- v' .ke podružnice od W'-hite Star 111 ;rte več brzojavk in med dru- P1 jim tudi naročil naj pošlje la-lijo Cedric ob polnoči iz new- ■ d; /orške Inke. da ne bo nihče 1111 »ičesar sumil. Vse to se je Is- n! mayu ponesrečilo. ^ Nadalje se je razkrilo, da d; ho \ rešilne čolne poslali vse Ul premalo Ijudij. zadnjih se- ni lmih polnili jih je bilo J24. tlo-i n. ;im bi čolni držali 504 osebe. M! Najmanj j8o Ijudij je zgubilo P1 življenje po. pomoti. Setiat Zjc-linjetiMi clHžav se trudi na vse j a] lačine, da pride resnici do dna. Napovedal je. da ne sine nihče d; hI rešenih mornarjev in čast-' š4 likov iz ladije Titanica zapu- v t i t i Zjedinjertih držav. Pozne-1 la e se je v toliko privolilo, da ! smejo ostali oditi, toda dva- di lajst mornarjev in vsi štirje i či rastniki morajo ostati v Wa- !S diintonn. kakor tudi direktor) m companije. Bruce Ismav. Vsi dt ;o bili zaslišani pred preisko-alnim odborom senata Zjedin enih držav. d< * • ♦ vs , • -... la pa j z Armence 111 je bila nj^go- I U« va žena Marija, ki bi imela po- | c- j stati kmalu n^ati. Ravno tako | je pričakoval tudi Astor po- f e. tomca od svoje mlade žene. I] a. Nič večji v smrti ni bil Astor J ■O kakor armenski kmet, ki je | a. sani peljal svojo ženo do rešil- t a- nega čolna, jo poljubil na čelo < 1- in rekel: "Marija gotovo je. i J-1 da se ne bova nikdar več vi- f >- dela. tocla. Marija, nekega dne t sj boš povedala najinemu otroku. ♦ "t1 ki sedaj leži še poti srcem, j kako sem umrl," in Astor je J •e i rekel svoji ženi. ko jo je po- j ir 1 slal v čoln: "Počakaj v New j tr Yorku." Seveda v srcu je bil \ i- prepričan, da bo v resnici vse ] 0 drugače. \ ri Mojster milijonov Astor in j >- priprosti armenski kmet sta \ v naibrž stala ob robu latlie in { a gledala, kako prenašajo valovi { i- njih najdražje premoženje na j >-'svetu. Zgodovina ladije je po- J i- pisana, toda teško bo Ijdaj po- j 1.1 pisano, kaj sta čutila Astor in | armenski krnet v istem trenut- j , i f kn v svojih srcih ko sta mir- i " no čakala smrti. Astor je zgu- | bil zlata in dijamantov. kar je i » bilo vredno milijone in milijo- j 1 ne, toda u'boga armenska kme- j tica je zgubila vse. kar je ime- j la — moža., perilo, tla celo ple- j j ' nice, katere je že pripravila, j pred 110 se je podala na ladijo, j j da zavije v nje nedolžnega | : otročička. ko zagleda luč sveta. «« I' Na svetu ni imela druzega kot |i n cunje na sebi. | ? Bogate ženske v New Yorku j j I so nabrale 40.000 dolarjev za - uboge potnike tretjega razre- j j -1 da. Dobili bodejo prosto vož- j j i! njo po ameriških železnicah do j j - njih kraja in toliko denarja kot {• • vsak potrebuje v svoji sili. ]} : I 9 raznoterosti. II Beg ljubljanskega trgovca in I posestnika mlina Jakoba Bon- I \ čarja v Ameriko. V tej zadevi "" 1 se poroča, da je Bončar baje M že 21. malta pobegnil v Amer;- i ko. Prej jb Bončar eskompti- I I ral pri svoji graski banki več I menic, med kateremi jih je bilo I I za kakih 20.000 kron ponare- I I jenih. Te menice je goljufivo I ' izstavi! in / acceptom opremil I 1 Bončar na nekega posestnika 'n trgovca na Viru pri Domža-■ lah in nekega drugega trgovca j in posestnika na Viču. Trdi se pa, da je spravil Bončar še več j ponarejenih menic v promet. To se bo takrat izkazalo, ko bodo menice doipele odnosno če jih njihovi imejitelji prej kot take ne spoznajo. Pri polo- % mu je udeležena predvsem — "Steiermarkfsche Escompte- ^ ■j Bank" v Gradcu, kakor se trdi, s približno 400.000 K. nadalje tudi * znatnimi svotami razni ?r trgovci z žitom v Ljubljani in ^ na Ogrskem. Koliko znašažo pasiva, še ni dognano, trdi sc pa. da presegajo čez 600.000 K. i Obžalovati je, da sta za pobe- iQ glega prevzela jamstvo delo- sc 111a ali v celoti baje tudi nje-gov oče hišni posestnik Pred __ škofijo in njegov brat posest-I nik in gostilničar na Sv. Petra [| j cesti, talko, da botleta prišla, če ne pride do kakega izravnanja. kar je pa jako dvomljivo, ob vse premoženje. Baje niti sa- , I m a ne vesta, koliko sta poti- I j pisala. Nekateri govore. l [ za popravljati neprijetno- ][ - !| sti in nerednosti črevesja {• j i § , • • I i . n pri dojenokih, otrocih m r.]! ženskih ki so nežnega u- it i ; j i s \\ stroja. 11 ' . H . i i ( fif Pomaga prebavi, popra- * ' II vi kislino želodca, milo \t j i t » 11 1 $ spotflmja jetra k delovali- 1 K JV I I /1\1 1 in »traneh, slabe žleza in drugi znaki 11 Kff prehlade ne bodo imeli nevaruiii po- i [7 Dr, Richterjev BM^JiIL) Pain-Expellerj ij]^ po predpisih, ki natisnjeni aa I BJBM ^ omota. 25e. in 50c. steklenice. rUf T^kr tavajte se ponaredb in pazite aa | Jt sidro in nade ime. K' , M f* Igf F. kO. RICNTER * CO., ti5 Pearl It., Nm Y»rfc, M. V. I l W^C^^Zm^ !>»• KlohUrj«T« Co n (o Ptlal* oUjMo. I \ <25«. «11 50o.) M --- . ■■■■ . MMilf -- 1 ocjenji Zavarujte se proti nezgodam! ogenj i W r | • Pr. Nloveunkoni /.ivarovulu« m ntfintu K1C• Haffoer-j 11 . Zavarujem hite, pohištvo, steMeoe filp« (plate (tass) blago, AladtMa ( (stuck) v«oh vrst, Icon]*, vozove, ter sploh vse kar vam more fca« rujec zavarovati. POSEBNOSTI Kadar se selite, ne pozabite premenlti naaiov« u zavarovalni polici, ker v slučaju ognja bi ne dobili odškodnino, i» . velja tudi kadar oddaste posest k 'mu linucinu. Da ki umii muMita in nepotrebnih sitnoatlj pridite k meni In Jaz vam uredim r-. potrebno ln zastonj. Vse informacije glede zavarovalnine zasUm Ogl«slte te pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tuj' Se priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Truit Co. St. Cir.t m 40. ceste od 8. ure zjutimf do R. ure zvečer. ▲ tJT A. eioa mt. 01*1* Jk.- Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo A lano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in kr ■5 stne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. £ Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim ? ¥ ^ ^ ^ vem, da imajo Slovenci vedno rat, | J aJ^T ^^ žlahtno viiw»ko kapljico, sem naredi J I ^^V letos pra vizvratao vino, katerega posiliam f k ■By ^ po celi Ameriki. Pilite po cene, in prepri- z J c^ čali se bodete, da iranm dobrt» vino po 1 - . 1 nizki ceni. j LOUIS LACH, f 1» 4 t«33 B. tend St. Ctevciand. OUo f 3i * K' "' . 'i ■■»■■——■—■■■—- ■■" .... ■, 1111 ^.y.f . .... V* r dramatično predstavo Hmmm, ki jo priredi St. ML. S. POD. OB. "DANICA", f v nedeljo, 28. aprila HmI? * < [ Začetek ob 2. popoldne. VRŠI SE V NARODNI DVORANI, » vogal Centre Ave. in 18. cesta. Vstopnina 75,51,35c. Za otroke 29c. ! ! i Vabimo vse rojake na to predstavo, kije edina ▼ tej i i sezoni. Ker je igra popoldne, vabimo rojake tudi iz sosed- i S nnh meat. AHDAD ODBOR. Kdor rojakov bi rad dobil državljanski papir, pa ne ve, s katero ladijo je prišel v Zje-dinjene države, in je tudi pozabil dan, naj se obrne na nas, in mi v najkrajšem času preskrbimo vse potrebne informacije To*velja za vse rojake po vseh Zjedinjenih državah. Kadar nam pišete glede tega, nam morate navesti natančno ono ime, s katerim ste prišli v Zjedinje-ne države, nadalje v katero lu-ko ste dospeli, v katerem mestu ste šli na ladjo, katerega leta in meseca ste prišli v Z jed. države. Za to delo priložite v pismu io centov, da se pokrijejo stroški za znamke. Rojaki po Zjedinjenih državah naj se torej v takih zadevah obrnejo na nas. ga« mami tgiifc um m iiicprii ji m :u mm migm miipa* f ■ i Kruh kakovosti. , f Poskusite en hlebe- VIENNA kruha. ■ \ n Svel svak dan pri frocerjlh. | CfteJacoDCaitBakltae*. j i \ i? Mali oglasi/ — - - -i j KJE JE Jakob Čemža? Pred kratkim je odpotoval v West i Virgin i jo in je zapustil precej j dolgov, posebno na hrani. Ro-: jafki se svarijo pred njim. Kdor ve /a njegov naslov, naj mi ga na/nani. Jos. Zupan, 996 F.. 6i. St. Cleveland, Ohio. (33) Hiše naprodaj. Hiša naprodaj v Collinwpo-; du v slovenski naselbini, 6 sob, ; dva corner lota na glavni cesti. Jako poceni. Lastnik potuje i z Clevelanda. Lepa prilika za Slovenca Cena $2500 za ! vse skupaj. I,epo urejena hiša na 6t. ce- j sti, 7 sob. lot 40x168. lepo z drevjem posajeno. Cena samo $2750. Naprodaj se več družili hiš. Poizvedite pri JOHN ŽULIČ, 5704 Bonna ave. - (34)I Čedna soba se odda za »pati za enega ali dva moža na 1268 E. 59. cesta blizu Superior (33) ^ NAZNANILO. Naznanja se tem potoni slovenskim gospodinjam, da se. cena mleku letos ne bo znižala in ne zvišala, in ostane pri sta- j rem. kakor »edaj, 8 centov za kvort. Slovenski mlekarji, j -:-(34) j Soba se odda v najem za spat in dve drugi sobi v rent. Vprašajte na 6121 St. Clair ave. 1 --- (33) Išče se soba s hrano vred. Natančneje se poizve v našem u-redniŠtvu. (34) j Naprodaj so dve hiši, ali pa se zamenjajo za prazne lote ali kako clrugoobrt.Takoj se plača $200, drugo na obroke. Ant. Darovic, stop 125, Nelson in Clifton St. Nottingham, O. (35 Zgubila se je zlata ura in igla med Class ave. in E. C)4.ceste. Kdor jo je mogoče naj del, naj vrne na 1107 E. 64. cesta in J dobi plačilo. Mesnica naprodaj /. vozom in opravo za $90.00 Lease za tri leta. Vprašajte na 1375 E. 39.1 cesta. (35') Zahvala. Spodaj podpisana se zahva-i lujem društvu Baraga, ker je priredilo tako lep sprevod mo jemu umrlemu soprogu Franku. Zahvalujem se tudi vsem. ki po »se udeležili pogreba. Frančiška Martinčič. Pohištvo naprodaj za malo družino. Vpraša se na 1027 E. 61. cesta. (35) Iič ^ ^ Evropski način zdravljenja bolezni; Zdravljenje kroničnih bolez-nij. krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti ' za spanje, zaprtpe, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovskih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdiha van-< jem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metoda mi ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi \ kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od i krasno knjižico, kjer so koristni nauki za potnike, kakor tudi slike kranjskjh. štajerskih in primorskih krajev ter od Avstrije sploh. (33) Najnovejšo za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz \Va-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih Še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi. gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli, tfpen pomada, od katere moškim v* 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj. trganje v rokah nogah in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge slir čne boleani se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street CLEVELAND, OHIO. Če bi vedeliT Koliko snovi za vsakovrstne bolezni imate v svojih ustih, če imate slabe zobe! Priti qnorate k meni takoj. Snovi za bolezen, slednjo čimdalje bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Če niso 4 vaši zobje v dobrem položaju, požirata vselej, ka-dardar uživate hrano, del vaših zob. Ali ni to lepo? Mi zdravimo zobe brez bolečin in vam dajemo neve zobe brez plošč. Naše cene so najnižje in delo ter materi jal najboljše. Preiskava zastonj. Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. Odprto zvečer. Vprašajte soseda. red cross, zobozdravniki. 04298 St. Clair ave. vogal Addison Rd.t I. nadstropje ___________________ Avstro • Amerikanska črta. NfgpripraTtvj&n ■■■ najcenejša parobrod-na črta ca Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brsi poitni in novi parohrodi na dva vijaka: Cesar Fran Josip 1. odpelje prvič, iz New Yorka IS. junija '12. * Vsi parniki imajo brezžični brzo-jav, električno raesvetljavoin so moderno urejeni. — Hrana je domača. — Mornarji in zdravniki govorijo slovensko in hrvaško. Za nad al ne informacije, cene m vosne % Katke obrnite »e na naJe saatopoike aK pa na: MKiaC JE f a jmatija skenderj 2 Slovenski in Hrvatski j* vni notar za Ameriko 111 s:ari kraj. ^ ■ Sprejema tolbe — Zagovarja »" tolmuni n« 1»d iji —Zahteva in i d'ja fct odlko 'nine od koiniianij ia p-iocarečene prj deiu, — t*cla ooblfr-tiln U ^ kupoprodajae^pogodbe, prošnjr m oprrwi u\ voj> fcl, e. dolžna piam* ® itd. I sti rja dolgove taka j in v »tu rem Liajn jlzvr*aje v nf odkrije i:i prijazno poz Irav : "Senor goHernador." reče. "čast imam, da va^ pozdravim v svoji bli/.iiii. AH hove efcse-1'enca mogoče ra/Jnhaii ?" Lahno romanje, ki se je karalo i/, grofov i h besed, ni ušlo guvernerju. Tula kljub temu * po/.re je/o in odvrne: "Hvala, -enor konde, veseli me, da se dobro počutite, in kakor vidim ste se tudi na ek-spodidjo že dobro pripravili, ker ste oblečeni /.a dolgo in m , nevarno i>ot. Ker sem pa prišel, da si ogledam ekspedicijo vaših ljtidij, o katerih sem dobil ie teske pritožbe, bom /. vašim dovoljenjem kar na konju ostal, Toda zaman gledam o-koli, kje se je vam zljlubilo postaviti svoje ljudi." Grof se nasmeje. "Pomislite, senor guverner, da so moji ljudje prosti sinovi narave, ki niso vajeni cele ure stati na pekočem solncu,< samo da bi kdo pri tem »mel zabavo. Vro-4 ena bi nadlegovala moje ljudi, Sin dal sem jim torej novelie, da se do vašega prihoda lab-; rosto sučejo po mestu. Potrpite samo trenutek iii vsa ' ekspedieija bo stala pred va- i Ju i rez pritrjujoče pnkima. "Kaliko si mislim, scnor konde, da pri tako čudnih ljudeh. kol jih imate vi, ne more biti velika disciplina," reče ošabno. "Toda potrebno bo, da ljudi bolj trdno priimemo, kakor tu-k di da kaznujemo zločince od !Jlvi£erai. O tem irovorimo pox-rnlm . „ • , • . ne je Pripeljal sem vam s seboj tudi pomoč." Po teh bese, " dab poka?.! guverner na dra- Videlo se je. da se Krancoz komaj zadržuje proti guvernerju, toda pogled iz baciende-' rovih očij mu pove, naj se zadržuje. "Vaši ek selenu i odgovorim na te besede, če ste tako ' dobri: in stopite s konja, ker tudi jaz ne jaham," reče gTof mrzlo. "Stopite v šotor .starega vojaka ter poskusite nekaj njegovega kruha. Med-tem pa naij mi eksvlenca dovoli, da ji predstavim druzega gosta, ki prihaja bas na suho, »n to je lord Drisdale." In ne da bi se lord nadalje zmenil za guvernerja, poda svojo'puško Bonifaciju, ki je ifttl za njim in se bliža o-b rež ju. da pozdravi angleškega lorda', ki se je bas izkrceval. luarezu pa ni ostalo dnizega kot stopiti s konja in se podati z (km Kstevanom v šotor. Lord Drisdale se napoti z grofom proti šotoru. Spremlja j?a njegov kapitan in neki kru-Ijevi Malajec. Dasi je bil kruljav. vendar se je čudovito hitro premikal sem in tja, in z očmi je bil neprestano obrnjen proti svojemu mojstru in učenikn. Čoln pa, v katerem" -e je lord pripeljal, je moral na njegovo povelje takoj zopet na prosto morje; prepo- 1 vedano je bilo mornarjem vsako približevanje obrežju, da ne | nastanejo novi prepiri z do- i inačini. Lord in grof prideta konec- 1 no v šotor k guvernerju, kjer I «e takoj v sedejo k bogato ob- 1 loženi mizi. Haciendero je do- l bro znal preskrbeti za svoje < poste. < Tako je minila druga ura j popoldne — meksikanski vo-jalci so stali že tri ure v vrsti, j in tudi Ijludje so začeli že zapuščati vrste, ko odrine guver- < ner stol, na katerem je sedel 1 in se dvigne. "Jaz mislim, senor koiide " i reče guverner, "da je čas. da ' se lotimo naših poslov. Dočiin I vaši častniki sfclfceju skupaj i vaie moštvo in ljudi vsaj ne- 1 lralilrn v vrsto nnsiaviio hoitl < :i pr' meni angleški trgovec >f \V; Iker proti vam." (irof pa mirno >edi in kadi r, svojo cigaro, "To'ha proti me-n v >'I guverner? ,2e prej c i n slišal iz vaših ust iWkaj ta k.h besed. Čudim >e vam. Ali i- ne !>i vaša «'\sclenea še kakih 10 deset minut |>osc moji ljudje v redu ?" j Potem pa potegne grof svo- 11 jo uro iz žepa in jo položi na n mizo; konečno se obrne k svo-c- jeiv.ni pobočniku: (iosjod i, Kleist, oddajte zbiralno znali nienje. N'a vaša mesta, gospo-i- d je! Sedaj, senor guverner sem 0 pripravljen za vaša povelja." it 'Juarez sv še obotavlja nekaj \- treiiutfkov. potem pa, 'ko vidi. u da njegov nasprotnik le neče )- vstati, se tudi on vse«de. <*'util >- se je že drugič razžaljenega. Dozdevalo se mu je, da bo stal grof pred njim kakor obtože-ji nec, toda vse taki poskusi so ti *e mu ponesrečili, a \*a trgu se začujejo glasovi >i dveh lovskih rogov, in objed-)- dnem si lahko opazil med nino-i, žico živahno gibanje. Od vseh \ stranij hitijo oboroženi možje i- in se postavljajo v vrsto in red i. na določenem prostoru, a "Sedaj, senor guverner, sem - oripravljen na vaše tožbe, d-'1 vani pozneje lahko sporočim , i. Mogoče hoče vaša ekseletici1 . sipiti še kozarec ro/Olije?" 1 Mek-ikancrC ne voljno odikima ( - z glavo, dočiin grof ravnoduš , . no natoči kozarec žgane pijače, j i "Skladišče angleškega trgov j . ca Walkerja," reče konečn« t \ guverner, "je bilo radi prepir- J . 'n pretepa, k'\ so ga povzročil: i - tujci, ople njeno in zažgano. * \ir-glešl k:«kor brezvestni ljudje, kater v , ste vi k nam pripeljali." i s "Senor guverner." reče grof, c • ponosno, "možje, katerim za v » povedati imam čast. so sicer j j . stepeni iz vseh krajev sveta ? . skupaj, toda da so navajeni re v i da in miru o tem se hoden1 1 . takoj prepričali. Kdor .je moje ljudi tako obsodil, ta se je la s : gal. laz sem vso stvar zeh (| i marljivo pretakal, in vam ho d ' "eni povedati resnico, kako s< je vse vršilo. Angleški mornar ji i/ ladije Najade so se sprli s ■/ rudarji, ki >n prišli i/ same r radovednosti do tujcev, v me t . sto. Ko so bili angleški mor j . narji od mdarjev z nO/mi na s padeni, mi se mornarji unmk-nilj proti skladišču, pri čemur s je bil en mornar ubit." Potem grof vprašujoče g pogleda angleške goste. "Tako b je. kakor vi govorite, senor k konde." reče angleški lord. p Moj kapitan je tndi vso stvar z preiskal. l)a, enemu članu va š ' št- ekspedicije. gospod grof, je n moj krmilar celo dolžan živ- g I jen je. -ker ga je rešil smrtne s neva rnosti." "In nadalje ie dokazano." s pristavi grof neusmiljeno, in z:i o II > imamo' Številno prič, da je k vaš načelnik tcjžoikov enega s mojih častnikov pozval na dvo- n boj, pri katerem bi bil samo načelnik oborožen, moj častnik i; pa zvezan in brez orožja. \Ta- si dalje je dokazano, da so na- d čelnika težakov umorili rudar- j< ji ne | a naši ljudje." s< "Da, res je. toda načelnik p je bil ustreljen s krogljo iz re- d vol ver ja. in kako naj pride nt- p dar do revolverja?" vpraša hitro guverner. n "Ventre Saint gris! Kaj to l«1 mene briga! Najbrž je bil revolver ukraden. Ker vaša ekse- v lenca loliko ve o krivdi, bo go p tovo tudi pravega krivca do-, s< bila. Toda ti pogovori že pre-, H dolgo trajajo. Moji častniki mi g 4>\jo zntmenja, da je moštvo v vrstah Ce pa je vaAa ekse-f v vraimi, VI. I'" J** lenca se prepričana, da so res moji ljudje zažgali angleško skladišče, tedaj pa bodite tako dobri in preber te to pismo, k; I mi je danes poslal angleški tr-| vovec W alker. V njem se iz-j I reka zalvvalo mojim ljudem, ker I so bili tako marljivi pri gaŠe-I nju in so skladišče obvarovali.] popolnega ropa." In grof vflžc pi-mo na mizo. Crof se po teh besedah dvigne in energično zamahne z roko. radi česar je bil tudi guverner prisiljen, da mu sledi/ In ne da bi o ravnokar' razpravlja ne m pre Inivtu le besedico omenil, korakajo, lord in grof naprej in njim sledi haciendero - svojimi prijatelji. Pet »oddelkov ekspedicije je stalo opolnoma pripravljen'!« v določenem redu. Oko, ki j:* navajeno vojaškim paradam v Kvropi, hi seveda na tej četi opazilo veliko pomanjkljivega, vendar so bile čete za te razmere dobro in temeljito izvež-bane in pripravljene. Sicer so bili med njimi mnogi klateži in pohajači, toda vsaik izme£Wijih mož na mestu, pripravljen vsak trenutek nevarnosti pogledati v oči. Celi ekspedieiji ni manjkalo niti poguma niti potrebnih sredstev za boj. Poleg tega so pa lju-; dje še slepo zaupali v svojega junaškega in pogumnega vodjo. Vsaik mož je bil opravljen enako kot grof. Puška, lovski nož, mali nož, revolver, volnena srajca, rog za smodnik in mošnja za kroglje, vreča za hrano in steklenica za pijačo, to je bila glavna oprava vseh. Vsa eksped:cija je bila tako praktično urejena, da je tudi guvernerju zginila slaba volja. IVIolče kt r. ka med vrstami i i*' ne zine nikjer bes.dice. Tako so prišli skozi vrste poročnikov Ptrcza. Moravskija. Ra-eunnha in Weidmana. Bližali so se oddelku poročni'ka Mun-jeza. ki je moral za ta dan o-pustiti svoje poveljništvo nad svojim oddelkom poročniku Kleistu. Ta oddelk je oseboval najbolj divje m glasovite mo- , že cele ekspedicije, med njimi Slong. Meredit. bivši morski ropar in drugi. Cuverner tiho koraka mimo in komaj pdzdra- j vi pozdravu poročnika Kleista. ; Grof in lord korakata v živali- | nem pogovoru za guvernerjem. ! in drugi častniški ter spremstvo ; sledi. Naenkrat, na koncu zadnje v.rste obstoji grof pred nekim moškim, ki se je neprestano obračal proč in z razPčnimi umetnostim« skušal odvrniti pozornost od sobe. Črna obveza. s katero si je prevezal le- ; vo oko, je zakrivala skoro po- ! lovico (ybraza. ! "Zlodja. kaj ste pa naredili ; s svojim očesom, gospodi Ru- j deči Volk?" vpraša grof s tr- ! dnini glasom. ; "Rudeči Volk!" T.ord, ki je spremljal grofa, ! se hitro obrne. V i-tem tre- ! nutkn se pa ttidi začuje pre- I tres'iijoč krik. iii kruljavi Mala- j jec se rine skozi vrste naokoli j stoječih. "Pri Mohamedu in pri Kri. j stu, gospod, tam. tam!" Oči lorda se povečajo, nje- J gov obraz postane mrtvaško J bled. in zdelo se je, kot bi vsa J kri zginila z njegovega telesa, j potem pa dobi obraz nekak ! zlodjev izraz; hitro skoči k bi v- ! šeinu morskemu razbojniku. ; mu strga obvezo raz obraz m ! ga potegne iz vrste, kjer je ; stal. ; Lopov ^i vse to pusti dopa- | st i. njegov obraz postane siv J od strahu kot pepel, zobje mu | klepečejo in le komaj slišno j spregovori: "Na pomoč, u- j morili me bodejo!" Lord je svojo žrtev izvlekel ; iz vrste ekspedicije, ki je po- j stala nemirna. Slong in Mere- ! dit nekaj protestirata. Lord pa j ; je vrgel roparja na tla. in stoji j sedaj pred njim. s stisnjenimi ! pestmi, s sklenjenimi zobmi, ; dočim se trese po celem tru- ; plu in mu težak pot rosi čelo. ! "'Kapitan Havtom! Konec- | no! Bog ali hudič, obema hva- ; la!" i Slednje besede so bile izgo- ! vorjene bolj skozi zobe kot; | prosto govorjene, toda imele ] so tako strašen odvem, da biv^ | si morski ropar sklone svojo glavo brez upanja. , fialje prihodnjič. HEM I \ fl 'Hi I ^ Naše ^H razstavno okno za občinstvo -- to je prostor za ljudi, da kaj vidijo. Če je sploh kaj novega na električnem trgu, mi dobimo gotovo takoj v našo izložbo Tu vidite najmodernejše priprave, ki se vse delujejo s pomočjo elektrike. Okna n;nj ■■■ raz't a že Ničesar se ne proda, 71 The Illuminating Company Bf I 232 Superior Ave. N. E. WM Sales Department. Fleischmanns Yeast ^ ■■■ - ' --------irr-- 1 .......✓ : Vesela srca-utrjena telcsa-srcčni c t razi vse je odvisno cd dobre hrane. DAJTE OTROKOM VEČ KRUHA • Oba sta zdrava, fina otročiča, narejenega Z Ker vedno rada jesta kruh. Njih kruh je narejen z Fleischmanovimi < w KJ te ga prijetno rjsže z noži FLEISCHMANOVIMI DROŽI. »Itt,-. IRAN1TE LABELNE IN ZAVITKE. • ( JI'JH . < j. icjSKM Zamenjajte jih pri groceijih in dobite krasna darila za vas in vaše otroke. I ■ v - ^CmThe Fleischmann Company, < • 1 SfiSrŽl 2168 East Nineteenth Street, fEAST B Cleveland, Ohio