PmWhW ud iistrflwted Bad« permit No. 72») aaUtar. iy IK« Act of Octob« 6, lfl7, on fa« m» the Po#t Office of Clevel&md, Ohk>. By order of the President, A. 5. Burlewo, Portnawter Gem. SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO best medium TO REACH 180.000 SLOA^IANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGL\NCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." V—LETO V. e Copy 3c. CLEVELAND, 0., SREDA (WEDNESDAY) FEB. 8., 1922. ŠT. (NO.) 32. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. K NEVARNA ZA GOMPERSA. mora podpirati poziv lewisa skupen nastop rudarjev in železni-^arjev, AKORAVNO ga je slednji s tem postavil v jako opasno pozi- 7. feb. — Samuel Gompers, predsednik I 1 ® (^Glavske federacije se silno interesira za koali-predlaga rudarski predsednik Lewis med ru-jj| ^Glezničarji, in sicer iz dveh ozirov. sicer nič ne reče, temveč le opazuje, toda na-' ®litev političnega kandidata, katerega ponovno ' je Lewis že enkrat postavil v nevarnost, in bo ^ 2^pet nastopil v opoziciji pri prihodnji konvenciji, 00 vrSiiio __________?_____i- : ^ ter znižanju plač. Gompers kot t , delavske federacije se je že ponovno zavezal, <♦ " oni "Vise, kar je v njegovi moči, da se vodi uspešen 1junija meseca v Cincinnati. strani pa predstavlja nameravana koalicija organiziranega delavstva v gibanju pro- delaA'mVmn for* -ym'^pnin rtlcip rJnTnnPVS If nit bo P^Oti t ^ "JCKUVi "luvi, ua sc vu y % dvema poskusoma delodajalcev, in tako še kar znašel v poziciji, ko bo moral odprto odo-2 .f'^wisa, ki je pozval železničarje na skupen federacija je tekom zadnjih let postala jako icije notranje upore. Posebno izza zadnje kon- la^j' ^ je vršila v Denverji^ je opaziti ja'ko močna H Cl^mpersu. ■A ^^Persovim vods Piketiranje v Mimie-soti prepovedano. NA.IVIŠ.TE SODIŠČE JE S 3 GLASOVI PROTI 2 ODLOČILO, DA JE INJUNKCIJA PROTI PIKETIRANJU ZAKONITA. Angleški pesnik deportiran. PRED DEPORTACIJO JE IZDAL POZIV ZA AMNESTIJ. SKO KAMPANJO. #dar ^tvoni ni bila delavska federa- Minneapolis, Minn., 5. feb. — (Federated Press). Najvišje sodišče države Minnesote je danes s tretni glasovi proti dvema odločilo, da je injunkcija, ki jo je ni'zje sodišče dov/jlilo J. J. Camp bellu, upravitelju Wonderland gledališča, v kateri se preipovedu je unijskim delavcem piketiranje »red istim, zakonita in u-mesvtna. Prvotno injunkcijo proti štrajkujočim unij'skim 'gledališkim delavcem je izdal sodnik Bardwell še 7. julija, 1920. A najvišje sodišče jena drugi strani odredUo, da se kazen $125 katero je oiižje sodišče naložilo na štiri člane delavske oi'ganiza cije, nemudoma prekliče. Na denarno globo so bili prvotno obsojeni sledeči: Lyrai Thomipson In Dan W. Stevens, organizatorja "Minnea'poliis Trade Labor Assembly", R. D. Cramer,'urednik revije "Minnealpolis Lalbor Review in Leslie Sinton, bivši tajnik "Trades and Labor Assembly". ^ stanu potegniti k sebi štiri mogočne želez-pripada k federaciji 11 večjih %|he Se •• ^elezničarskih organizacij, toda velike bratov-I Y "^kdar približale. 14 2a je Lewis nenadoma prišel do zaključka da je N me'd rudarji in železničarji zrel. Vse sprejele njegovo povabilo, in istotako > feaga • ^^njsih šelezniČarskih organizacij, ^^iko se ! j'aVcev v izvede, tedaj bo to najsilnejša ^ zveza Hi federaciji je danes le okrog tri miljone in iiiia bi L Iz tega je razvidno, kako silno ne- Ala 2^ p °^'licija med rudarji in železničarji lahko po-Ren ^I^Persa. Ako bi kombinacija teh sil izvedla ' "n M * ^fLU )L»i Jtvuiiiuinacijčt tcii sii iz.vcuja. un- |ije če bi se ji posrečilo zaustaviti naskoke na S^i^i ^ tedaj bi se Lewis nahajal v jako močni stra- BUbi plačilo iii^V^^^' stanu zahtevati predsedništvo pri ahlco Plačilo za svoj uspeh, v drugem slučaju pa ko uporniško konvencijo proti Gompersu Zaid maral podati. ^e je skoro dosledno slišailo, da bo Gom-1^^^0'ke \ • ^^^je predsedništvo, a dozdaj so se še vse take ^J^lo^ile. Ni dvoma, da bi bil Lewis sila nevaren iP^solii^g^;. ^^^j^ konvenciji, ako se mu njegov načrt za ^cijo rudarjev in železničarjev posreči. ^akot nemiri Londonu. K kjer^ Predmesti Stavbinski delavci se bodo borili proti znižanju. Ost ' sta ij Londo- ia2a v i" brezposel--bivoti., silno priizadjale PT^'Valitvo • . danes velika mno )<) olhJ zbornico, ' ^0 86 • vso noč. i Zborovanje. TV, _ zbornico veli- da in žena, ^lajii ill da želi de-9i »., zbor-: 2 %b%dr"r**) MKprM%& ^^ako ^dovati se v posilo^ §pit ^!^^^°valce je rešila Zjutraj obvar'ov^i Toda vsi štirje so še vseeno v nevarnosti, da se jih areitira in zaipre, kajjti najvišje sodišče ni preiklicalo one odločitve oiižjega ?odišča, ki pravi, da morajo obtoženci pilačati stroške odvetnika, ki znalšajo $100. Ako obtoženi torej ne plačajo, bodo najbr-že prijeti radi omalovaževanje sodne oblasti. ■ Vsi obtoženci so bili prvotno oibsojeni na šest me secev ječe, in so bili že Vsi zaprti po 65 dni. Ako bi se jih ponovno zaiprlo, ako ne bi hoteli ,plačati odvetniške stroške, se bi ta del prestane kaani vračunalo. Manjšinsko poročilo najvišjega sodišča se ne strinja s protidelav sko odločitvijo sodišča. Sodnik Dibell pravi v svojem manjšinskem poi^očilu, da po njefgovem mnenju injunkcija nikakor ni bi la pravična, in da bi se delavcem nikakor aie smelo aalbranjevati, ako hočejo na miren način opozo riti javnost na svoje teškoče, in da tudi nastop proti unijiskemu glasilu, ker je javmosti priporočal, da naj ne patroni'zira omenjeno gledališče, po 'njegovem mnenju ni bil umesten. -o-- New York, 7. feb. — Danes se je izročil naselniSkim oblastim mladi angleški pesnik Charles ^.sleiigh, ki je bil svoječasno Cb-sojen na zapor v' Leavenworth ječi radi članstva pri L W. W., oda ga je Harding ob božiču po-nnilostil pod pogojem, ua privo-i v deportacijo. A'sleighov za'poii je Vzbujal med ameriškimi pisateilji in v trogih progresivcev precejšno zanimanje. Za njegovo pomilostitev so se potegovali taki možje cot Hudson Maxim, Vachel Lin-say, stotnik Aleksander Sidney Lanier, in pa znana pisateljica Vlary Heaton Vorse. Predno se je izročil naselniškim oblastim je podal na'slednjo izjavo: "Visem onim, ki so mi pomagali dobiti mojo svobodo, izražam svojo najiskrenejšo zahvalo. Dolbrb je, videti zopet, kako rastejo dreve^sa, in dihati zraik Širokih daljav, in prisluškovati mnogojezični simfoniji mestnih ulic. j "Toda uživanje moje prostosti je skaljeno vtsled misli na one, ki sem jih zapuetil v oni sivi hiši kamna in jekla. Ni mi moč pozabiti Ralph Chaiplina, in kako mu njegova ZOletna kazen razjeda njegovo mogočno umetniško dušo. Ni mi mogoče pozabiti Vincenta St. Johna, katerega ob-sodlba je bila aibsoluitno brez podlage in ki ni bil niti član L W W. Ni mi mogoče ,pozabiti Sam Soarlotta, ki odslužuje svojo 20-letno kazen s takim pogumom in s tako živaihnostjo. Ni mi mogo-,če pozabiti niti eneiga izmed onih lepih mladeničev in mož, pesnikov, umetnikov in delavcev, ki le že v ječah samo zato, ker so izrekli svoje naziranje." Nova razkritja v Taylor umoru. DOM IGRALKE MARY MILES MINTER ZASTRAŽEN. — RAZKITO L.TUBAVNO RAZMERJE. Borba jeklarskih delavcev. JEKLARNA V YORKVILLE JE PRIČELA Z DELNIM OBRATOM KOT ODPRTA DELAVNICA. 8 RUDARJEV ZGUBILO ŽIVLJENJE. Clevelandski stavbinski delavci se bodo z vsemi danimi silami borili proti nameravanemu 13'/2-procentnemu znižanju plač, kakršno se namerava glasom naznanil iz podjetniških. krogov u-vesti s prihodom pomladi. Huntington, W. Va., 7. feb. — V nekem rovu Marietta Coal družbe ob Pond Creeku se je dane« primerila eksplozija, v kateri je bilo osem rudarjev na mestu u-bitih, dva sta bila teško ranjena, enega pa se pogreia. --o- DEKLETA SO HOTELE ZAŽGATI ŠOLO. Hamilton, O., 7. feb. — Danes je bilo tu aretiranih pet deklet, ki se nagajajo v tukajšnji poboljševalni šoli. ker so imele namen zažgati šolsko poslopje. Po več sobah se je našlo zUt petrolej. Aretirane »o J 1 7-letna Mar-Richmond, Va., 7. feb. — V Wharton, 16-letna Lena kletu tukajšnjega Lexin«tona ho g^rnickle, 14-lctna Alice Hunt in Los Angeles, 7. feb. — Urad šerifa, ki vodi neodvisno preiska vo glede umora filmskega direktorja Taylor j a, je danes naznanil, da bo v najkrajšem času izvedena aretacija. Znano je, da se dom igralke Mary Miles Minter nahaja pod močno detektivsko stražo, in da na resiindenčno ozemlje ne sme nih*če, kdor nima uradnega dovoljenja. Detektivi za to ne marajo podati nikakega pojasnila, toda znana reč je, d'j je omenjena i-gf&a priznala, da je bilo neko ljubavno pismo, ki je bilo najdeno na Taylorjevem domu, bilo naipisano od nje. V neki Taylorjevi knjigi je po lici j a našla sledečo 'kratko notico: ''Predragi-- "Jaz te ljubim — ljubim — julbim." Nato je sledilo dvanajst znamenj x, ki predstavljajo po-jube. Poslednji x je mefii' dva palca, in sledil mu je klicaj en pallec dolg. Miss Minter priznava ljubezen umorjenega. Napram policij; se je izjavila; "Ljubila sem ga globoko in nežno kot more ljubiti mlado de kle mfoža, ki je izredno izob^igW in taktem. Taylor in Misis Minter »ta se sipoznala pred dvemi leti. On je bil njen filmski ravnatelj. Pozneje sta šila z družbo vred v New York. New York, 7. feb. — Iz Miami, Fla., se .poroča, da je bil tamkaj prijet Don Collins, katerega ime se je tudi omenjalo v zvezi s smrtjo Taylor j a. Collins je bil v družbi še nekega drugega m oš kega in neikje ženske. 23-letne Lily Wily. Pred kratkim sta bila zadnja dva prijeta v zvezi z napadom na los angejteskega tovarnarja J. H. Reida. STAVKA mm CARJEV V NEM- ^'orkville, 7. feb. — Tukajanja tovarna, ki je last Wheeling Steel and Iron Co., je danes po 10 mesecih odmora zopet pričela % delnim obratovanjem kot "odprta dielavnica". V normalnih č,asih uposluje družba 1800 mož. Ob otvoritvi, tovarne se je ob oknih nastavilo strojne puške. Serif Lucas je obvestil kompanijsko policijo, da se mora puške obdržali v notranjščini tovarne. Šerif je zvišal število svojih pomočnikov na 35. Zadnji petek je prišlo do malega spopada med unijskimi delavci ter šerifovinii biriči. (Eden izmed slednjih je dobil na glavi majhno rano od steklenice, ki je bila zagnana vanj. Pri spopadu je padlo od obeh strani tudi o-krog sto strelov, toda zadet ni bil nihče. --o—- Harding za izvedbo konferenčnega programa. JE ODREDIL, DA SE USTAVI UTRJEVANJE PACIFIČNIH OTOKOV. V/ashiwgtoin, 7. feb;' ■Anrlfo- riska vlada je danes p odvzel a pr-^ ve korake za uresničenje pogodb, ki jih je sprejela razorožitvena konferenca, ne da bi čakala na o-dobritev od strani senata. ŽELEZNIČARJI SO SE VRNILI POD POGOJEM, DA VLADA NIKOGAR NE ODSLOVI. Berlin, 7. feb. — Generalna železničarska stavka je končana. Štrajkovni odbor je dane? pozno zvečer naznani! kancelarju VVirthu, da se bodo železničarji povrnili na delo pod pogojem, da se vlada vzdrži maščevanja v obliki odslavlianja štrajkarjev na debelo. Vlada si je pridržala pravico, dati ukor voditelje-ni. toda je obljubila, da bo sprejele nazaj na delo vse redne delavce. Delavci so tudi z zadovoljstvom sprejeli na znanje izjavo vlade glede revizije plače in glede obljube, da se bo izplačevalo v bodočo nekak bonus. Tudi š.rajkovni komitej mestnih delavc'.'v je podal na stavkar-je priporočili) /a preklic stavke, toda čaka se izid glasovanja. Dotok vode i,n elektrike se je v Berlinu tekom zadnjih ur ndcoli-ko izboljšal, toda železniški promet je Se vedno docela mrtev. V bolnišnicah se je pojavilo izredno število smrtnih slučajev, kar se pripisuje pomanjkanju vode. SO IVid "V^EU ilLACE. Chicago, 7. feb. — V Chica* gi se je pojavil bandit, ki vsem svojim žrtvam vzame hlače s telesa. Nocoj je napadel prodajniš-kega klerka Hermana K easier j a. Da mu prepreči naglo obvestitev policije, mu je bandit najprej izpraznil žepe, nato pa mu je ukazal, da sleče hlače, in ga pustil Iz Bele hiše je bilo danes podano naznanilo, da je predsednik Harding odredil, da se ustavi vse delo ni utrdbah na otoku Guam in na Filipinih. To je odredil v soglasju z mornariško pogodbo, hlač na cesti, ki določa da se pacifičnih otokov " ^ v bodoče nič več ne utrjuje, temveč, da se jih pusti take kot so sedaj. ŠEST MRTVIH V HOTEL-SKEM POJ^ARU. tela se je pričel danes požar, ki se je tak'o naglo razširil, da je zahteval večje število flloveških žrtev. Dozdaj seje našlo šest tru pel, medtem ko se 30 oseb pogre ša. Škoda požara znaša od četrt 1 7-letna Irena Schnell. godbe v nedeljo 12. odd.,d, koncert v Sta-j Calcutta Ave. bo . zanimiv Sode-t«d. p,„ki zl,cr "Ja- v ta namen bodo stavbin^i I do pol miljona. delavci imeli v petek zvečer ve- j liko zborovaRje, na katerem se RUSKI bodo odločno izrekli proti predlaganemu znižanju. Računa se, da je v clevelandu okrog 25,000 stavbinskih delav- IN NEMŠKI MONAR-HISTI NA DELU. Washington, 7. feb. — Med-j narodno znani spijon Ignac Tre-cev. Od teh jih je danes uposlje-ibič Lincoln, ki je bil nekoč član nih le okrog 10,000. Sedanja ^ angleškega parlamenta, je danes mezdna lestvica določa plače od ^ tu izjavil, da nemški in ruski mo-93c do $1.10 na uro. Večji del narhisti skupno kujejo zarote za stavbinskih delavcev dobiva po upostavitev monarhije v Nemči-§1.04 plače od ure. Ako pa bi se j ji in Rusiji, in da ne bo dolgo, ko izvršil naort podjetnikov, tedaj [bodo monarhisti obeh dežela pobi maksimalna plača v stavbinski! skusili g novim prevratnim po-obrti znašala 93c od ure. 'skusom. Zaporno povelje za bivšega služabnika. Los Anigeles, 7. feb. — Policija je dansfs izdala zaporno povelje z& bivšega tajnika in služabnika Taylor j a, Ed. F. Sandsa, o katerem se miisli, da je morda imel kaj opraviti pri umor ju. Policija izjavila, da je najlbrže on tista oseba, ki je umorila Taylor ja. Mabel Normand omedlela. Los Angeles, 7. feb. — Pogreba .umorjenega filmskega direktorja Taylor j a, ki se je vršil danes, se je vdeležilo okrog 30,000 oselb. Velikanska epiiskopalna cer kev, v kaitero je bilo preneseno njegovo truplo, ni imela prostora, da bi mogli vanjo vsi gledalci in pogrefbniki. Ko je igralka Normand, ki je bila zadnja oseba, ki še videla Taylor j a pri življenju, šla mimo Kot 36 sporoča iz Bele hiie, bo predsednik tudi odredil, da se u-stavi vse nadalno delo na bojnih ladjah, ampak tega se najbrže ne bo toliko časa napravilo, da bo tozadevna pogodba v senatu formalno odobrena. V soglasju z odredbo predsednika je vojni tajnik Weeks odredil, da se pošiljatev novih topov, ki so bili namenjeni zo otoke na Pacifiku, ustavi. Tajnik Weeks je 7 ozirom na to izrazil, da je A-merika to napravila kot dokaz dobre vere in volje, izpolniti sklepe konference, ki se je pravkar za-vršila v Washingtonu. FORD IMA NOVA NAROČILA. Detroit, 7. feb. — Tovarna Lincoln avtomobilov, katero je pred par dnevi kupil Henry Ford, je dobila takoj prvi dan za en mi-Ijon dolarjev naročil. Kot se poroča, se bo jutri sprejelo na delo nadaljnih 200 delavcev, tako, da om^VekT Krst7je"bila bo skupno število uposljencev' znašalo 800. Danes je pričela o-bratovati tudi Fordova tovarna i za traktorje. S tem je dobilo zopet več sto mož delo. — Bivši tajnik Cleveland Lodge, No. 63 Loyal Order of Moose, je obdolžen, da je pone-veril organizaciji $16,100. Daly zanikuje obdolžbo ter pravi, da bo njegova nedolžnost dokazancji, ko se knjige še enkrat natančno pregledajo. Postavljen je pod $10,000 varščine. Daly je bil tajnik Moose kluba celih dvanajst let. Štiri leta nazaj je kandidiral proti Kohlerju za okrajnega komisarja. Še predno pa je postal tajnik Moose kluba pa je bil poštni raznašalec in uslužbenec Cleveland Railway Co. Primanjkljaj je pronasel E. M. T. Nallinger, glavni nadzornik Loyal Order of Moose. — Jutri točrc ob 7:30 zvečer i se vrši važna seja pevskega dru- -o- Istva "Seča" v SUiv. Dome, Col- — Je zavžil strup pomotoma, j linwood, O. Vsi podporni člani. Frank K. Cawlikovsky, 36, 3571 pevci in pfvkc; f<{f uljudn-) va^j-E. 72 St. je zavžil sinoči po po-jljeni, da se gotovo vdelez/e — Včerajšni dan je bil kaj u- goden za sankanje in drtsanje. V Garfield, Lincoln, In Woodland Hilfe parkih je bilo drsanje jako zabavno. Drsališče v Rockefeller pariku bo v d'obrem stanju šele nocoj. oviita 1 angleško zastavo. Taylor j evo truplo je bilo oblečeno v uniformi anlgileškega Častnika, Teikam vojne je služil kot častnik v angleški armadi. -O-- — Molk je zlat, toda ne vedno. William Verner, 1920 E. 69 St., pravi v svoji tožbi za raaporoko, da žena že tri leta ni z njim spre govorila. Ona to zanikuje, kar ji radi verjamemq, moti. mesto zdravila, strup za podgane, ki se je nahajal med steklenicami 2 zdravili. TaJioj je poklical zdravnika, ki ga je odpeljal v bolnišnico, toda strup je bil tako učinkovit, da j s Cawliikovsky v teku parih ur umrl. Po poklicu je bil livar ter zapušča udovo in pet otrok. — Direktor za javno postrežbo, J. F. Maline, se je izrazil, da si je mesto naročilo večmesečno zalogo premoga za mestno napravo, kjer se izrablja odpadke, iz dalekovldnosti, kajti najbrže bodo premogarji odšli s prvim apri-lom na štrajk. Mesto si bo nabavilo tudi lokoinotiven dvigač, ki — Čbne Noc'.'al'sticnei?! klutia 49 J. 5. Z , se opozarj •. da se vrši važne* sei,i v četrtek zvečer t .č\io o'^ h. u.'" v Kunčičevi dvorani. Na dnevnem redu je za rešiti več stvari v prid naše organizacije in je toiej potrebno da ste vsi navzoči. — Predsednik tukajšnje City Ice & Fuel Co. naznanja, da se je znižažlo ceno ledu za deset cen tbv pri 230 funtih. Knjižnica s kuponi za omenjeno težo ledu, ki je ostala dosedaj $1.50 se ho prodajala odslej po $1.40. Obenem z znižanjem cene pa je utrgala družlba ufilu'žiben'c«m njih plače 'za $2.00 na teden. Razv*- bo razkladal premog s tovornih žalci dobivajo po 1^02. den, nadzorniki pa $42. '?! STKAN 2. "ENAKOPRAVNOST" PEBRUAjUY 8th, 19^ 44 9$ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BoainesB Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE, SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 Tear $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinvrood, Newbur?h by mail.......1 year $6.00. % mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 ;ao. $2.00 Europe and Canada .......................... ^ year $7.50, 6 mo, $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastuie in l;zda1a ea Araeriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. «418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravnistvo. njih nastopi črtajo naprefdek raz da, v nacionalnost, narodno zavest, verujemo v sveto domovino. Naša je bodočnost! D'Azeglio je rekel; Evi^dpa mo o teh smo uživali v zadnjih letih j ra vedeti, da Italija nima druge veliko zadovoljstvo, kajti njih alternative nego sužnost ali po-geslo je pač to, da ne mirujejo, j polno neodvisno'st svobodnih na-ampak hlepene po naobrazbi in rodov. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) FEB. 8., 1922. KOMENTAR DNEVA. duševnem zadovoljistvu. Gdč. Annie Petrovčič, z njenim občudovani™ in priljubljenim sopranom, tudi ona hoče pripomoči k našemu vspehu. Potem dramatic no društvo "Ivan Cankar", obče-poznano Vsem ljubiteljem drama tike nasto-pa s veseloigro "Napoleonov samovar". Kdor je že vi- poziv k nasilnosti, ki ima lahko resne posledice. Tudi naj- &ebne hvale. Poznate te ljudi, | jemo v svobodo in enakost naro-večji Debsov nasprotnik mora priznati, da ta ni nasprotoval vojni iz sovraštva do Amerike, temveč iz sovraštva do 1zavednega delavstva v Cle 1 . 11 • J T J 1- T . velandu. Pavaco društvo 'Zvon U-atomoniep klanja med narodi sveta, k, so tali pnsilje-, Newb„i-gha bo tudi tam. Tudi ni, da se koljejo med seboj, ali pa so bili nahujskani od raz-' reda profitolovcev. Človek, ki nima zmožnosti, da bi videl razliko med navadnim izdajalcem in Debsom, je k več jim obžalovanja vreden. Pravijo, da je Harding pričel z bolj prijaznim očesom gledati na predlog za izplačitev vojaškega bonusa. Takoj , ob nastopu vlade je dejal, da zvezna blagajna nikakor ni v stanu doprinesti tdiko žrtev, a danes se zdi, da je prišel Hai^ding z drugimi republikanskimi ))rvaki vred do za-' ključka, da bo republikanski stranki pri drugih volitvah kaj slaba predla, če ne izpolni svoje obljube v tem o'ziru. Le glede načina, namreč, kje dobiti potrebni denar, se še j del to predstavo, ta gotovo pride ne morejo zediniti. Ne vemo, kaj se bo končno ukrenilo, le toliko smo goitovi, da bodo washingtonski gospdje že iz-tuhtali kak tak načrt, da bo delovno ljudstvo najhuje u-darjeno. V tem oziru so pravi eksperti. — Kadar jim zmanjka la'stn? učenasti, se pa obrnejo za prijazen nasvet 'na Wail Street, ki vedno ve, kaj je njemu v korist. SLOVENSKA NAROfiNA ČITALNICA. nica vsakemu posamezniku, am-' kalo. Normalnost je tu! Ne moremo reči, ali je za zadnjo odgovoren predsednik Harding, ki je s tako vnemo napovedal njen dohod tekom svoje kampanje, ali se imamo zanjo zahvaliti kakim drugim bogovom. Vsekakor tukaj | ____ je!_Le poglejte vesti dnevnih dogodkov. Oisto ameriško j nedeljska prireditev. ' Ne maram še vnaprej, m\5te- iiprmatoo stanje je nastopilo. Škandal sledi škandalu, eden , minevIjTter črtajo svo- i^«od»osti, ki jih nudi čital- večji dd druzega. Posebno filmska industrija je silno bla-jj^ med nami Slovenci v Cle goslovljena z njimi. Komaj se je polegel hrušč, ki ga je velandu. Eni prihajajo, drugi od povzroičila Arbucklova afera, že se je dogodil nov umor v industriji premičnih slik, ki obeta postati še bolj sen-zacijonalen. In tam v državi ob reki Mississii7i)i se je izku-hal škandal, ki bo nudil dovolj duševne hrane senzacije željni publiki vsaj za leto dni, če ne več. Mlada stenograf-ka toži gospoda governerja, ki je seveda oženj en, da jo je zaipeljal. — To je nekaj za ljudsko domišljijo, kaj! Kdo Tai še tratil čas s suhoparnimi razpravami o ekonomskih krizah, trganju mezd, višanju cen, o mahinadijah trustov ter razbijanju unij, ko je življenje tako bujno in pestro, tako polno — škandalov! k čitalnilški prireditvi. Smeh ni prisiljeni pri pogledu na vse te prizore, ampak v dialogih je že taka humoristična atmolsfera, da se nasmeje vsak, vzradosti do najiboljše volje. Pred inastopi, med pavaanii in po predstavi i-gra godba "Bled". Po programu bo ples, prijateljski pogovori in presknbljen prigrizek za vse one, ki bodo lač-li. Potrebne pijače ne bo manj- Ta mistična evangelij bratstva svobodnih narodov je prepovedoval Mazzini Nemcem, Cehom, Srbom itd., ter ustvarja! novo — Evropo. je se je zgodilo isto, kar zgodilo z Italijo pred šesg mi leti. Nacijonalna leta 1918. je ujedinila in<^ dila Srbe, Hrvate in Slov^ Stara grešnica Avstrija vražnica človeškega rodu f čala svoje z razdorom " gnilega telesa... Pri ujedinjenju Italir 1870. je pridržala Avstriji sevaru Tirol, sedaj pa i® ugrabila ujedinjenim brat*' bom, Hrvatom in Slovene^ di siverno - zapadne je naša država zahteval^ visnost Srbov, Hrvatov' ven:ev, je odgovorila ItaW tra, Gorica in drugi kraji jo pozaibiti, da so Slovai"'^ tre;bujejo samo zveze po'"' — . kac pcik opozarjal bi vsakega posameznika, da sam razmišljuje o načelih, katere so gojili med seboj naši čitalničarji. Moja dolžnost bi bila — kakor je dolžnost vsakega čitalničarja — da vabim vsakega naprednega Sloven- Severni del Italije j8 pripadal Avstriji, ki je pošljala tja avstrijske uradnike in vojake. Avstrija je ščitila papeža in napole-txnskega kralja pred upori njih podanikov. V Italiji so vladali tujci. Neki angleški državnik je sve- i kralju. Kalkor je Avstrij' toval pobeglemu predsedniku be- j la preprečiti italijansko uj neške republike, naj se pokori!nje, tako hoče ItaHja sedft avstrijskemu gospodstvu, ki ta-:Protovati delu naišega ur krat (1854) ni bilo tako neznosno jnja. In ravno na istih tož in ta mu je odgovoril: Ne zahte-jkjer je Avistrija zadala ' vamb od Avstrije, da vlada bla-i Italiji, je udarila sedaj It® go, anilpak da zapusti našo zem-!goslavijo. In še več: Italy* Ijo. |ša spraviti na prestol Poskusi Avstrije, da germani- Habsburžane, o katerih j da upi sni ros in ti ( pot siri ki. Pife ne' sel Pac bra ] h gori omenjenega raz vidite, žira lombardsko - ben^ke pokra- hajajo, eni se ggubijo, drugi u-mirajo, toda med nami ostajajo sledovi, ki sb jih črtali posamezniki, kakortudi sporazumne skupine. Majhne ,so bile razmere, ko je bilo le številce ljudi, ki.so se ci ■■ i .. , .. , •! ca ah- SlovenKo v krog nasih či- zavedah tiste velike m plemenite . , • . , ________, / . , talnicar.iey. To .le prvi predpo- Ce 'kdaj pride do tega, da se staremu borcu E. V. Deb,-su 'kaj zalega zgodi, tedaj bi se moralo kot prvega, ki je zakrivil zločin, aretirati governerja države Indiane, Warren T. McCraya. Tako pravi uredništvo promdnentne progresivne revije "The Nation'", in ima tudi brez dvoma prav. Kot smo že svoječasno poročali, se je ta dični gover-ner McCra-y pred kratkim mudil na nekem zborovanju Ameriške l0gije. In^itam jc izustil aledooe krilate besede: "Skrajino zi\ mi je, da največji izdajica Zedinjenih držav živi v državi Indiani. Prepričan sem, da mu Ameriška legija ob priliki dala primerno lekcijo." Nato je navzoče pozval, da naj ob priliki konvencije Legije, ki se bo vršila v kratkem v Terre Haute, gredo pred Debsov dom in kriče: "Izdajalec". — Ko je Debs čital o vsem tem v nekem ind'ianapoHskem listu, ga je pismeno vprašal, da je toza-•devno poročilo resnično. In governer je o'dgoivoril: "Kot avtoriteto za mojo izjavo, vas opozarjam, da ste bili obsojeni pred zveznim sodiščem, in da ste tri leta kazni prestali." Izraz takega naziranja ni nič druzega kot direkten' ideje, ki zažiga pred nami in našim potomcem tisti ogenj, od katerega se lahko grejejo posamezniki in celotne skuipine. Nadvse dalekovidna je bila ideja teh mbž, ki so se pred večimi leti zbrali k plodonosnemu sestanku. go j, da se seznani z nami, nakar r.aj si sam zavzame svojo pot, katero bo po daljšem razmotiva-nju zasledoval v napredni literaturi. Da pa pri tem najde naj-bolšo priliko, nudi se mu na ne- da ste .poklicani in povabljeni na našo zabavo. Vaša dolžnost je, 'la se odzovete temu povabilu, in "ikažete vašo dobrp voljo in začrtano smer. Tako kulturno u-stanovo, kakor je naša čitalnica, se ne more prezirati, ampak priskočiti ji napomoč v takih prilikah. Tor^j, da se vidimo v ne-ieljo, 12. februarja, oib pol osmi 'iri zvečer v SeverrKraševičevi dvorani. Janko N. Rogelj, čitalničar. sama, da so sovražniki ga rodu. Avstrija je propadla, M* mer>to stopa Italija in vlojo. Avstrija je u'stva''" Zgodovina se ponavlja. , . . ■ , , ^ , deljgki nrireditvi, ki se zavrli v ki .ie začrtal pot nase prekori'st- ■ i ■ a*. , , , Sevcr-Krasevicevi dvorani na St. ne in napredne Slovenske narod- ni..- i. v, , . iClairju. Tam boste nasli nas ci- ne citalnice. I, , .. . , , , ... jtahiicarje, tam boste nash ljudi, Naša čitalnica je storila od ki vam bodo lahko razjasnili na-j - časa svoje ustanovitve velike do- še stremljenje in naše začrtano j ^^Va fuora d'ltalia, va foura, brote vsem onrm, ki so si zaželi življenje. Tam bo prilika, da sejo stranier!"' (Ven iz Italije, ven, pcipolnejše in potrebujoče izo- seznanite z ljudmi, ki so se od-1tujec!) Taka je izraizil leta 1858. bc^zibe. Hvaležnost vseh onih, ki so pridno zahajali v čitalnicd, je neprecenljiva. Ta napredek se ne da odmeriti z denarjem-, to se izplačuje le z zavestjo, da njegov duh stopa pred Vsemi onimi, ki so še v temi, in ki ne vidijo do brot, ki jih nosi v sebi človek s samosvojo izobrazibo in lastnim spoznanjem. Čitalnic^ je b'la institucija, ki je dajala od se tiste prve ljudi, ki so si na svoj pra por zapisali: Naprej do izobrazbe, naiprej do boljšega napredka. zvali na poziv čitalnice, da ji pri pcmorejo do boljših finančnih ^ .^pehov in moralnega obstanka. Tam bo tudi duševni užitek, /katerega potrebuje vsak Slovenec, da 80 naobrazuje in prihaja do trdnejše in odlpčilnejše volje, ki Merca-ntini v himni Garibaldi ju ljubezen italijanskega naroda do svoibode in sovraštvo do tujca. Ko jc sanlinski poslanik na dunajskem kongresu neodvisnost celokupne Italije, je rekel vsemogočni avstrijski mi- jine,. so bili brezuspešni Ker je bil globok jez med Avstrijo in I- j Cud^a in karakteristik talijani. 'podofeno'st med borjo Kljub vsemu avstrijskemu od-^nov in Italijanov za svc^ poru se je Italija s pomočjo ujedinjenje. Francozov in Nemcev pi*va ujedi-' nila. Toda Avstrija je pridžala Tirol. Zato se je us.tvarila v Italiji stranka, ki je zahtevala za Av.^trijo vse kraje, kjer se govori italijanski -r- Italija irredenta. Kakor se je avstrijska zločinska vladarska hiša borila z vsemi gred'stvi proti osvc^bcditvi in ujedinjenju Italije, tako delala tudi z vsemi drugimi, katerim je Mazzini prepovedoval evangelij bratstva in svobode. Ko je junaška Srb; j a V balkanski vojni po dveh zmagah zahtevala izhod na morje,' je to preprečila Avistrija. Zato je bilo sovraštvo naipram Avstriji vedno večje, istočasno pa se je večala vera v osvobojen je in ujedinje- , , ,,nje vseh bratov Srbov, Hrvatov zahteval . ' UT Slovencev. povzdiguje I nister Metternich: Lombardijci Srbija je govorila. Evropa mora vedeti, da nimamo druge al- takorckoč človeka nad drugimi. ■ Na tej prireditvi sodeluje na Š3 znamo in svojega imena vredno peVfiko društvo "Zarja", o ka j Mazzini ipa je govoril: Veruje- j naše zemlje. terem menda ni potreba peti po- mo v sveto zvezo narodov, veru-1 In kljub vsemu odporu Avstri- I morajo pozai'jiti, da so Italijani, iternative nego smrt, ali popolne I Moje pora j i ne v Lombardiji he ! neodvisnost svobodnih narodov. 1 potrebujejo nobene druge zveze j— Ne zahtevamo bb Avstrije, da kakor pokornost ccsarju. I vlada blago, ampak da zapusti pra ti f dov Vfe; Ra; Ra: jih Ijal ni ] Vai nje tud Rliš ^ s mi ž n, Vaš osi" Pre .t« lijansko, Italija pa jugo ko irredento. Nikdar si nismo hoteli i iti tuj e la'stnine in želii"" ti v miru % vsemi sosedi vsem z italijanskim nafO"^ nam je propo ved oval svobode. V miru'^hocD# la domovino in človeštvo. Na želimo italijanskeJi^^ du, da bi se v bodočnosti" la usoda igralca iste vlog^^ 'iipsmo, da-se bo i talija«^ pravočasno iztreznil in relt "enio tako ! Mi verujemo v sveto rodov, verujemo v svobo''" nakost naroda, v nacijon^" ni larodno zavest, verujeif® rodno zavest, verujemo ^ domovino. Naša je bodoč"''!^ Ne zahtevaj mo od vlada blago, ampak da našo zemljo. ("Slovenski Pnc on. Pl'0 spo nje laž. I Vik 8Vo Zl «t& tar živ Vol dal Saj] nio Oej e: Ha tU: Ha živ WOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC UJ ! I_iepi striček $ X O _Guy de Maupasant. — 9 O.ooooooooooooooooooooooooooooO Spomnila se je svoje matere, o kateri ni nikdar z nikoniur govorila, zapeljane učiteljice, ki je bila vzgojena v Saint-Denisu i.n je umrla od bede in žalosti, ko je bilo Madeleni dvanajst let. Neznane^ je skrbel za vzgojo mlade deklice. Brez dvoma njen oče. Kdo je bil? Za gotovo tega ni vedela, čeprav je nejasno slutila. Obed je bil brez konca m kraja. Sedaj so prihajale gostje, segali očki Duroyu v roko, vzklikali, ko so zagledali sina, opazovali, od strani mlado ženo in poredno mežikali, češ: "Prebito vendar! Ta pa ni za plotom pobrana, žena Georgesa Duroya." Drugi, ki niso bili tako domači, so sedali za lesene mize in kričali: "Liter! — Vrčdk! — Dve časi žganja! Likerja!" — Začeli so igrati domino, močno ropotaje z belimi in črnimi koščenimi ploščicami. Mati Duroyčka je sedaj neprestano letala ven in noter, stregla pivcem s svojim jokavim obrazom, prejemala denar in brisala mize s koncem svojega belega predpasnika. Dim lončenih pip in cigar po soldu je polnil izbo. Madelena je začela kašljati in je prasala: "Ali ne bi sli ven? Jaz ne morem več." Obed še ni bil končan. Stari Duroy je bil nevoljen. Tedaj je vstala in je šla sest na stol pred vrati na cesti,, ter je čakala ,da izpijeta njen tast in njen mož kavo in žganje. Georges je prišel kmalu za njo. — "Ali ne bi skočila k Seni?" je praŠal. Z veseljem je pristala: "O, da, kar pojdiva!" Šla sta dol, najela si v Croissetu čoln in ostala ves popoldan na otoku pod vrbami; oba sta dremala v mili pomladnji gorkoti, uspavanko so jima peli valčki pljuskajoče reke. Proti večeru sta se vrnila. ^ Večerja pri svitu ene same sveče je bila Madeleni, se mučnejša nego kosilo. Očka Duroy so ga imeli malo pod kapo in niso več govorili. Mati se je držala še vedno čemerno. Klaverna luč je metala po sivih stenah sence glav z velikanskimi nosovi in gorostasnimi kretnjami. Včasih je vzdignila orjaška roka vilice, vilam podobne, proti ustom, ki so se odpirala kakor žrelo ogromne pošasti, kadar se je kateri nekoliko okrenil in nastavil svoj profil rumenemu, plapolajočemu plamenu. Toliko da so povečerjali, je potegnila Madelena svojega moža venkaj, da ne hi morala sedeti v ti mračni sobi, koder je plaval še vedno ostri duh od starih pip in razMtih pijač. Ko sta bila zunaj, ji je rekel; "lebi je že dolgčas" Motela mu je ugovarjali, a ustavil jo je; "Ne, ne. saj sem videl. želiš, pa odpotujevi ju!ti " Zarnrmrala jc: "Le. Jaz bi rada." Zlagoma sta hodila brez cilja naprej. Bila je topla noč in ljubki, globoki mrak je bil kakor poln rahlega Suma, šuštenja, vzdihov. Zavila sta bila na ozko gozdno pot pod zelo visokim drevjem, na obe strani neprodinio črna goščava. * Prašala je; "Kje sva?" Odgovoril je: "V gozdu." "Ali je velik?" ~ " "Zelo velik, izmed največjih na Francoskem." Bilo je, kakor da spi nad tem potom duh zemlje, dreves in mahovja. tisti sveži in stari vojn gostih lespv, zlil iz sokov mladja pa vele in preperele gozdne trave. Ko je dvignila glavo, je zagledala Madelena zvezde med vrhovi dreves, in čeprav ni pregibala najmanjša sapica vej, je čutila okrog sebe nerazločno trepetanje tega oceana nebrojnih listov. Čudna groza ji jc obšla dušo in jo jc izpreletcla po životu; zmedena bojazen ji je stiskala srce. Zakaj? Sama ni vedela. A dozdevalo se ji je, da jc izgubljena, vtopljena, obkrožena z nevarnostmi, zapuščena od vseh. sama samcata na svetu, pod tem živim obokom, ki je šumel nad njo. Zarnrmrala je: "Malo strah me je. Najrajša bi se vrnila." "Dobro,_pa pojdiva nazaj." "In. . . in jutri se odpeljeva v Pariz?" "Da, jutri." "Jutri zjutraj." "Jutri zjutraj, če hočeš." Madelena je slabo spala, neprestano so jo budili vaški Prišla sta domov. Stara dva sta bila že v postelji, glasovi, ki jih ni bila vajena, Iskovikanje sove, kruljenje prašiča, zaprtega v svinjaku za steno, in petje petelina, ki je kukurikal od polnoči. S prvim svitom je bila pokonci in pripravljena za odhod. f Ko je Georges povedal staršem, da se hoče že vrniti, je bilo obema hudo, zakaj uganila sta, odkod izhaja ta sklep. Oče je pra:al samo: "Ali te bom kmalu kaj videl?" "Seveda. Še to poletje." "No, prav, prav." Starka je zagodrnjala: Bog daj, da se ne bi nikoli kesal, za to, kar si naredil." Pustil jima je dvesto frankov za dar, da bi jima potolažila slabo voljo; nekega dečka so bili poslali po voz, in ko je prišel okoli šeste ure, sta se mlada poro-cenca poslovila od starcev in sla se odpeljala. Ko so krenili po klancu navzdol, se je Duroy zasmejal: "Vidiš." je dejal, "snj sem te svaril. Ne bi te bil smel seznaniti z gospodom in gošpo du Roy de Cantel, očetom in materjo." Tudi ona se je zasmcrjala in je odgovorila; "Jaz sem pa sedaj zelo vesela. Dobri ljudje vc in zelo sta se mi prikupila oba. Iz Pariza jim moram kaj poslati." Potem je zarnrmrala: "Du Roy de Cantel!. . . Boš videl, živa duša se ne bo začudila najinemu obvestilu. Pripovedovala bova, da sva bila teden dni na posestvu tvojih .slarisey," In privila se je k njemu, mu lahno poljubila konec brkoy: "Bog daj, Geo!" Odzdravil je: "Bog daj, Madica!" in jo je oklenil z roko okrog pasu. V daljavi, globoko v dolini se je vila velika reka kakor srebrn trak v jutranjem soincu in videti je bilo vse tovarniške dimnike, puhajoče pod nebo svoje črne obla- ifJ kc, in vse zvonike, kipeče nad starodavnim mcstoi^' II. ■ Du Royevi so se bili vrnili pred dvema Pariz in žumalist se je poprijel svojega stareg® ' ter* čakal, da ostavi dnevne vesti in končno Forestierjevo službo in se posveti popolnoma p®''' Tisti večer se je vesel vračal domov, v sta"' svojega predhodnika k večerji; komaj je čakal, , jame svojo ženo, ki ga je s svpjimi telesnimi noma omamila jn ga uklonila pod svoj sladici j®''^ je šel mimo cvetličarke na spodnjem koncu ru« Dame-de-Lorette, mu je prišlo na misel, da bi P Madeleni rož, in kupil je velik sveženj komaj vrtnic, šopek z duhtečimi popki. ^ V vsakem nadstropju svojega novega sta''" se je samovšečno pogledal v zrcalo, pred katc'''' vselej spomnil, kako je bil prišel prvikrat v to hi*"' Pozvonil je, ker je bil pozabil ključ, in isti'' > ga je obdržal tudi po nasvetu svoje žen*, mu Georges je prašal; "Je gospa doma?" "Doma, gospod." , A ko je Sel skozi obednico, se je zelo je videl, da je pogrnjeno za tri; in pod privzdigni''''^^ tijero je zagledal Madeleno, ki je devala v vaZ" minu šopek rož, čisto podoben njegovemu. To vilo v slabo voljq,' jezen je bil, kakor da mu j® ukradel njegovo idejo in pozornost in vse vesc'''' ga je bil vsied tega v avcsti. Ko je vstopil, jc prašni: "Ali si koga p"^* j Niti obrnila se ni; razvrščala je naprej odgovorila: "Sem in nisem. Moj stari prijatelj Vaudrec obeduje pri nas vj-ak ponedeljek, in kakor po navadi," ,, ^ Georges je zamrmral; "A, tako I Prav, pra^l | Stal je za njo. s šopkom v roki; najrajši skril, vrgel stran. Vendar je rekel: "Na. rož sei^ Naglo se je obrnila in jc vzkliknila, vsa smeha; "O, kako lepo. da si mislil na to'" Razprostrla je roke in mu ponudila ustnic® resnično radostjo, da sc je čutil potolaženega". ^ Vzela je cvctice, jih poduhala, ter jih dej«'"^ no, kakor razigran otrok, v vazo, ki je bila ostal® ^ poleg prve. Potem je opazovala vtisek in je i t DESET LET V PEKLU. Izveren socijalen roman. Spisal Dr. RADOVAN PAVEL. ne' ^ Pod krinko te laži se vla- svet, — se delajo postave, se .zijajo države, vodijo vojne, Politika. Videli bodete go- %tasno laž na dvorih vladarjev } spoznali bodete, da so uprav ' zibeli laži, iz katerih se Waja vsa neisreča na zemlji, da- ^favno so vladarji samj svetni- '■ ■^ko bodete imeli pogum, na- ete o tem svoje 'Spomi- in ako jih objavite, se bo tre Pred njimi svet in krinka bo , človeštvu g laiinji-wega o-"faza. dragi gospod doktor! Krin kad krinko nam gre. Kajti jo slečemo, pojavi se naš izvor, na kateri smemo bi Ponosni!" » * v govoril Ka-v noči pred poroko. Ha; skoro ni zatisnil očesa, je, bledel, fantaziral, jih je o svoji usodi, o svo Ijal ^gromnijh nalogah, razmlš-tii o svoji —,sreči. Kras- Vairf' Sa čakajo na strani leips ®- Smel bi ga zavidati za-milijonar. A razimlšljal ie « Hetiviki, lie Brce v nii o, mnogo raz-BmWlila se mu je, prav se mu je zasmilila. "'Kdo pravico, tako ravnati . .je dal njo?" ^'^ško* • vprašal in njen mri bledi 5i"ed obraz mu je stopil ptio ^^del jo je jokati, obu-po izgubljeni Ofl 'Jkatero je potepal v prah, Pfoti jo je tudi dvigati nialsčevaOno pgst, ga z grozno kletvijo Ijv prisege, očitati mu črno 1 ^ viljj ' vse laž. Lagal je Hed-svoj'o^. I^žal je tudi Vandi in s 2 1^;. pahnil v nesrečo obe. ■ ^ ^ jeziku in ^ urah pred ol- z lažjo v tercu nastopi pot "'Jenke. strani svoje — iz-' ^sern li mar ni marve tek,-) jo razmišljal lagal jaz lagali tudi o" Zakaj naj bi lagal samb de yala m tudi ženska? Ni li Je da lažemo vsi, da Ha ^'^Uenje in mi ž njim, e-tuji laž? Torej sta lagali "Jeanu Hedvika in Vanda. morda bilo le za ek-živijg ?' kruh, ga brezskrbno 7.a čast in ponos? Ka- či ko neki bi bilo, ako bi bil oai ubo-zen — prosjak? Bi ga li hotela Vanda? Bi ga li ljubila Hedvika? Ne! Gotovo ne! In ako bi mu nesreča odvzela poslednjo skorji-co kruha, kako bi bilo potem? Bi li še bila ž njim srečna? Tako se je tolažil, — v srcu pa mu je poraslo prepričanje, da ni lagal le on, marveč da je bil tudi nalagan — grdo nalagan. In zopet so mu šle misli k grofici in njeni pravdi. ,,Čudna ženska, — ta moja gospodinja!" je dejal. Kdo je ta žena? Kako mora imeti preteklost! Pol sveta leži na njeni dlani. Kako zanimive reči se mi pojavijo ob tej — pravdi. Ha, ta pravda! To bodi nekaj zame! Takih velikih reči sem si zaželel in jim bo-dem — kos. Da! — Gledati želim iz obličja v obličje — velike laž, ki pomeni svet — gledati in študirati to krasno, ogromno krinko. In koliko zabave, veselja, tako hiteti ob strani moje lepe ženice od vzhoda do zahoda. Sicer za to bi bila že morda boljša — Hedvika ? Pozna svet, — pozna družibo, — Vanda je neizkušeno dete. — Najljubše bi mi bilo — kar obe. Ha, ha! Ko pa doženemo svoje st^'ari, ko bode, o čemur ni dvoma, dobljena pravda, potegnemo ogromno plačilo. Kaj je proti temu ta ubožda pisarna v tem gnezdu z njeno klijentelo — kmetov in delavcev. Tako razmišlja in v tem ga — pozno v noči — objame spanej In v snu pohaja tuje kraje, velika, neznana mesta, sijajne d%o-re, vidi neznane ljudi. In vsi ti ljudje nosijb na obrazih krinke kakor na maškaradi, — lepe, laž-njive krinke, za katerimi previdno skrivajo pred njim svoje pravo lice. A on s svojim ositrim pogledom, ki ga je prejel od grofi-de, prtdira te krinke in vidi skozi nje, kakor bi bile iz prozornega stekla. In v snu se mu zdi da prepotuje pol sveta, da široka neskončna morja, — povsod pa ga jspremlja — ona, Hedvika. Kakor v svetli gloriji h'odi pred njim in njen žalostno smehljajoči obraz mu pripoveduje o sreči, ki jo je vrgel od sebe, ki jo je — v svoji sleipdti — poteptal z nogami in zakopal globoko v zemljo. A glej, v njeni roki se bles-ona listina in'njeni ustni mu ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — ly močvirju velemesta^* Roman iz življenja priseljenke v Ameriki CENA 50f. Naročite pri Amuriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. i Ravnokar je izšla kiyiga ^pE^krinkani Habsburžani jI" "'j A v A katero je izdala Arneriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je ^pisaU grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnostmi vladajoča habsburške klike, kakor tudi smrt ceaarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočanj o rojakom, da si jo •^akoj naročijo. Cena knjige je samo 60c šepačejo tajnostno: ,.Glej Radovan, to je zaklad katerega iščeš, — iščeš po celem svetu — zaman! V mojih rokah je in ]az hranim ključ do one temne za-gonetke, za katero se skriva vs-peh tvoje pravde in vae ogromno premoženje. — A ti moj Radovan ne dobiš listine, ker ti si me hudo raizžalil in za kazen moraš prepotovati pol sveta, — žrtvovati zdravje, srečo, življenje. In meni je po tebi hudo, — oj, tako hudo! Moje g'orje bi napolnilo peklo z novimi bolečinami in mojih solz, ki jih jočem po tebi, ne odtehtajo vsa morja sveta, po katerih te nosi ladija tvoje nesreče. Pa vse svoje gorje in obupe svoje duše vtoipim v enem poljubu v katerem utoni kakor v morjiu smrftbnosnega strupa, tvoje življenje..." In nesrečna deva se nagne k njemu in njeni ustni ise spije z njegovimi v neskončen poljub--- Voz je že čakal (pred hišo, ko se je Raldovan zbudil iz svojih sanj, bled in težko hropeč. Oprawil se je svatovsko in pla-niu v voz, ki je zdrdral ž njim oroti domu njegove neveste. In ko je bdžal ž njim ta voz skozi mesto, mimo zijal, ki so ga nabadala na svoje oči, ija svoja žela, — čutil je v srcu zavest, kakor bi ga vlekel na m]oriš:če In ^elel ai je, da bi ta: vožnja trajala še aolgo, zelo dolgo, —- želel ie, da bi ga peljal voz na konec Sveta in se ne povrnil več ž njim, — želel je, da bi ga 'peljal gori v cesarsko stolico, ondi ,pa tbi pri-sedel k aebi njo, ki je prišla k njemu v sanjah in katere poljub ?e čuti na svojih ustnih... in vozila bi se po vsem širnem sve-'"U, vozila, samo voizila in te vož-lie naj bi ne bilo nikdar konec, likdar v vekov veke nikoli! Refsnoba trenotka ga predrami iz teh misli ko stoji pred Van-do in v krogu povabljenih svatov. Levičnik mu je čestital k tej „fenamenalni pridobitv^i" in sline So se mu cedile, zročehiu Vando v njenem nevestinem stasu. „Vraga, če bi bil jaz to le u-ro vsaj pol tistega Baumamia, pa ti jo prevzamem, prav zdajle ha p|;aigu tvojega raja," se je šalil kipar in pasel svoj žejni pogled na bujni podobi Radovano-ve neveste. ,,A je že zlodej. Ženski vendar šele tedaj ugajaš, ako jej imaš tudi kaj več prinesti v zakon neg'o svoje ljubeče srce," pripomni cinično in se obrne strani, da se izogne izkušnjavi. No, Radovanu je v očigled Van dine krasote tudi vzkipelo srce in njeigove mučne sanje so se zopet izkadile v nič pripbvedala Hedvika. Saj so bile le sanje. Poljubil je Vandi roko in jej čestital k njeni lepoti. Vanda pa je upria vanj svoj ljubeči pogled tako globoko kakor bi hotela pogledati v dno njegove duše... In Radovan je povesil oči. V tistem trenotku pa^ zagrmi na bli'žnjem griču strel in — je li bil slučaj, je li bilo kaj drugega, — skozi okno prileti drobec, ki zadene Vanldino krilo in je poškoduje. Nevesta se je prestrašila in se boječe ozrla po Radovanu, njenih očeh pa je bilo čitaiti kakor temno. slutnjo, da je to nekaj pomenilo. Radovan je izkušal oti"eti senco z lepega lica svoje neveste pa jej razodel grofično naročilo glede velike pravde. „Lej. dragica, to bode krasno!'' jej je šepetal. ,,Najprej potujeva na cesarski Dunaj, čegar krasota ti hočem razkazovati vpeljem Te v gledišča koncerte, muzeje in ,raznoviistne zabave Ko se navžijeva Dunaja, potujeva na Cečko v razkošni grad Hol^n, kjer so bodeva čutila kakor gospodarja v njegovih svatbenega potovanja? Vandi je paČ m'očno ugajalo, kar jej je pripovedoval Radovan, — saj jej je ugajalo vse, kar je bilo v jvezi ž njim; saj ga je lju bila čez vse. — A C. K. t. , •--^1 Razvoj češkoslovaškega zadružnega gibanja. (Koiieu.) V kolikor se tiče vzgojnega de lovanja prirejamo za vzgojo funkteijonarjev in zadružnih glužbencev posebne kurze. Nauč-no ministrstvo je po zaslugi zve-zinega načelstva začelo uvajati na trgovskih šolah zadružne te-^aje. Doslej poučujejo zadružniš tvo na trgovskih šolah v Žižkovi'., Parduibicih, v Kutni gori in v Beroncu; na zadnji je bila urejena s sodelovanjem in finančno podporo ministrstva za socialno skrb po3e:bna zadružna šola, na kateri predavajo o zadružništvu praktiki. Zadružna 'literatura: Zveza izdaja list '"Družstevnik" za zvezne funkcionarjev v nakladi 7000 izvodov. Dalje izhaja list "Naš Rc2voj" v nakladi 140.000 izti-sov za zadružne člane. V mino-leni letu je izdala zveza nekaj brošur, in sicer Nadvornikovo: ■'Socializacija in zadružnictvo", K. Gregrovo: "Zadružnictvo v Rusiji", in dalje v pomoč stavbenim in stanovanjskim , druš-';vcm ''Ameriško knjigovodstvo za stavbene in stanovanjske za-Iruge." Vsakoletni zadružni kb-'edar je bil izdan v nakladi 85.-100 izti'sov. Za prihodnje leto je or zdravljenih negcaj vetjih spinov o zadružnictvu. V svrhu informacije inozemstva izide za-■'^etkom prihodnjega leta spis c "e'ikoslovaskem zadružnem gibanju v francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Posebno skrb je v zadnjem ča--•u posvetila z veza tudi gospodar -Jcini in nakvjpnim zadrugam, ki bodo edini gospodarji v velikem la razlaščenih veleposestvih.. 7okt!. tega smo ustanovili za te a druge posebno samostojno taj-T'itvo. Velik del teh zadrug že ^cluje na razlaščenem odnosno najetem 'oizemlju ter dosega po dosedanjih izkušnjah ravno nasprotne usipehe od trditev agrar-lev sploh. Kolikor smo se doslej prepričali, bo ta zadružna panoga v družbi s konsumnimi zadru 7a:ni v bodocno'Sti postavila preskrbo življenakih potrebščin na rea'.no. podlago. Socializacijisko -vprašanje in zahteve po socializaciji sta povzročila veliko težnjo delavstva po lastnih podjetjih. Točasno Je združenih v naši Osrednji %vezi — kot že imenjeno — 170 produktivnih zadrug, ki obsegajo 35 "nLU'S'trijskih panog. Med njimi omenjamo: Delavske tiskarne, dc'.'.vske pekarne, produktivne zadruge krojačev, čevljarjev, me sarjev, prekajevalcev, Instalater i o v, mizarjev, nožarjev, puškar-iev, ključavnikarjev itd. Večina teh zadrug uspeva 'zelo dobro, ver.dar obstoja v zadnjem času veliko pomanjkanje iprimernih prcjtorov in tudi finančnih sredstev. Na Vsak način pa nam služijo te zadružne panoge kot .{priprava k izvedbi 'socializacije produkcije na širši podlagi. Enako nepričakovan razvoj kažejo konsumna društva zlasti v težnji po združevanju. Nekatero zadruge imajo 50. 60, 100 in tudi več prodajalcev in preskrbujejo stotiisoče os6b z življenski mi potreiblščinami. Na prvem me stu se nahaja konsumno društvo "Budoucnost" v Moravski 0-stravi, ki preskrbuje v 150 prodajalnah od 360.000 oseb in do-ssga mesečno 15 do 20 milj ono v Kč. blagovnega prometa. ''Vza-jemnosft-Včela" v Brnu je imela letos do 70,000,000 Kč, Zaho-dcčeško kouzumno društvo v Plz nju pa do 60,000.000 Kč blagovne prodaje. Večina zadrug, zlasti veuje, :sc mnogo pečajo z lastnim proizvajanjem. U&tanovljajo zla 3ti lastne pekarne, krojažke ter 'čevljarske delavnice itd. Nekatere zadruge imajo tudi pomožne delavnice za pravila orodja in opreme podjetja ter za izdelovanje prometnih sredstev. Lepo se razvija poleg Osrednje Zveze tudi Vdlenakupna druž ba konsumnih društev, ki je ime la 1, 1918 še 38 milj o nov Kč prodaje, 1. 1919. 294 miljonov in ki ki doseže letos 750—800 miljonov blagovne prodaje. Velena-kupna je n. pr. letos samo v novembru prodala za 86 milijonov Kč. blaga. Uislužbenih ima do 350 oseb in ima v Pragi VIII. lastno tovarno jsstvin, dalje last no tovarno konfekcije, kjer je u-ilužbenih tudi v Brnu, Plznu, Prostejovu, Mor. Ostravi, Bud je iovicah in na Slovaškem v Zilini. Preskrbuje skupno 2 milijona o-leb. Za skladišča v Mor. Ostravi zida Velenaku^pna za približno 5 nilj. Kč skladišče in adminiistra-4j'ska poslopja. V Brnu je bila kupljena velika reailiteta, kjer ■)cdo nameščena administrativna poslopja in skladišče. V zadnjem času se Velenakupna zelo -leča z dovozom iz tujine. Je to-"auno ena največjih 'prehranjevalnih organizacij v Ceškoslovaš ki in je v mičnih stikih z zadr. organizacijami v tujini. jZadružna finan'cna centrala "Splošna zadružna banka", ki de uje od 1. julija 1920., se razvija sicer pdagoma, ali gotovo redno. Akcijski kapital v višini 3 mil. Kč. bo treba prihodnje leto zvišati. Naloga tega denarnega tem uporabiti v prospeh delavskega zadružnega ustvarjanja. Enako lep razvoj kaže tudi ljudska zavarovalnica ''Cechosla via", skupno podjetje naših političnih strokovnih in zadružnih korporacij. Vsota za 100 mil. Kč v nji zavarovanega kapitala bo kmallu dosežena. Zavarovalnica vstvarja ravno točasno dbaežno organizacijo, ki bo omogočila, da po&tane "Cechoslavia" eno največjih zavarovalnih podjetij v C. S. R. S tem je nekako na kratko v velikih potezah označena delovanje zadružnih organizacij 0-srednje Zveze. Sada j še nekaj besed o ciljih zadružnega gibanja v novem letu in v bližnji bodočnosti. V prvi vrsti moramo omeniti tu projekt velike "Razstave za- med posameznimi zadružnimi pa, nogami in s povzdigo njih gospo darske centraile — Velenakupne družbe. To so torej naloge, ki jih namerava izvesti, vodstvo naših delavskih zadružnih organizacij v bližnji bodočnosti. Pridružujejo se k temu seveda tudi finančna sredstvo širokih ljudskih plasti. Z ddbro voljo onih, ki so udeleženi pri zadružnem gibanju z razu mevanjem vseh bo zadružno gibanje lahko uspešno in srečno u-resničilo cilj delavnega ljudstva -r go'sipodarsko osvdbodenje delavstva in izpremembo obstoječega družabnega reda. Tako torej aodr. Jirasek. Povedal vam je — u.'pam — veliko, veliko. Hotel sem še poročati obširneje o Velenakupni družbi, pa družnega dela , ki bo otvorjena gj prihranim za pozneje. Da-v dobi delaviske olimipijade v prihodnjem letu in ki bo zelo zani- mava. Dilka razstave bo posebna razstava lastnih produktivnih zadrug, kakor tudi konsumnih zadrug in Veilenakupne družbe. Večina včlanjenih zadrug se pripravlja na udeložitev na razstavi. Z razJstavo bodo združene še tri druge samostojne razstave: tako razstava delavskih ti lovadnih jednot, razstava spominov na eksekučijo češke gospode na Staromestskem trgu, dne 21. junija 1621 (300 let!) in končno razstava »pomnikov iz dobe prvih početkov delavskega zadruž nega gibanja. RazJstave se bodo udeležile tudi italijanske, angleške, francosko, švicarske, nemške, ruske, belgijske in druige zadružne organizacije. V svrho izipolnitve vzgoje zadružnih funkcionarjev bodo prirejeni v tekočem letu posebni tečaji. Načdlstvo zvgze se je Oibr-nilo do visokih šel in na vlado za ustanovitev posebnih stolic za zadružništvo. Nadaljna naloga Osrednje Zve ze je dbrniti vso pozornost na izvedbo Bocializaoija- in agrarne re foraie in v to svrho se ipripravlja primerna oi'iganizacija, ki bo stre mela enako po osredotočenju pro duktivnih zadrug kot po stvori-tvi obsežne organizacije poljedel skih zadrug. Zadružno gibanje zavoda je osredotočiti vsa finan | se v interesu skorajšnjega ures-čna sredstva naših zadružnih in j ničen j a socializacije bavi z nuj-^trokovnih organizacij in ga po- no uvedbo kar najožjih stikov nes le še omenim zgoraj omenjeno zadružno šolo v Berounu malo natančneje. Vsled pomanjkanja primernih moči seje Osrednja Zveza začela baviti z vprašanjem zadružnega šolstva. U-vedla je lastne tečaje, pa tudi nri naučnem ministrstvu je doise ?]a ustanovitev več zadružnih šol in pododdelkov pri javnih trgovskih šolah. 'Največja zadružna šola je ona pri trgovski akademiji v Berounu. Je to, prva dvoletna, javna in edina zadružna strokovna šola v reipuMiki. Njen naanen je vzgojiti za zadružna podjetja strokovno izučene Tno-M in tem nuditj^ vse (potrebno znanje trgovskih in iadružniš-"tih ved. Ker ne morem priobči "slotnega načrta, se omejim na predmete, ki jih v šoli p učujejo. 'So to zgodovina zad nega gibanja, računstvo, trg ske in menične vede, stenogr ia, knjigovodstvo, zadružna respondenca, nauk o zadružr nravi, poznavanje blaga, zad: na produkcija, zemljepis in uk o državljanstvu. Torej stvari, ki jih poučujejo v trg. lah, sojene z zadružnimi vt, mi, tftlo4 da jo ob^wkovaJec t«--.. ^ le v mnogem na boHjšem in lahko ieluje v zadruženih kot v drugih trgovskih podjetjih. Sprejemajo v šolo vsi, ki so dovršili 15 leto in meščansko šolo. Na poti z zadružnemu šolstvu znači ta šola velik korak naprej. Vse jo je pozdravilo in obiskovalcev tudi ne pogreša. jo je tiščalo v prsih, čeravno ni vedela kaj, — slutnje, temne slutnje ali kaj drugega? Morda je tisto ,,nekaj'' vplivalo nanjo, da je celo onesveste-la pred oltarjem? No,,po poroki mu je,pred cerkvijo zašepetal Levičnik: »Prijatelj — skoro da si napravil v cerkvi škandal. Meniš H da nisem razločno slišal ko si rekel „ned...." Ti kozel, mislil si nanjo in vraga, kaj stavim, ti Jo šc vedno ljubiš!" A Radovan ga je zavrnil ne-voljno ter sunil v stran s čisto navadno psovko: „Molči, OH()l!"' i ,,Nič osel, da veš!" se odreže ni se mogla Levičnik na pol užaljen. VABILO m koncert Mladinskega Naraščaja CPPBE "TRIGLAV" V Nedeljo 12. Februarja, 1922. V STANIŠIČEVI DVORANI NA CALCUTIA AVE. Pričetek točno ob 6. uri zvečer. PROGRAM: 1. 2 Washington Times .......... Marč Organ Echoes ........... Serenada Omerza Rossmar. Omerza Bobnar » Op&lek Anžič Bohemian Girl........... . Sckstet Nebula .................... Marč Nastop pevskega zbora "Jadran" Night in June, bariton solo, Welch, Serenada J. Dolsak F. DoUak Ivančič Weber 7. Golden Gate.............., Waltz 8. Klarinet kvartet 9. At the Mill................Marč 10. Nastop pevskega zbora "Jadran" 11. Union Maid................Marč 12. For Love of You, komet solo, Blranisel Serenada 13. Nastop pevskega zbora "Jadran" 14. Gloria . . • •................ Marč Skupen nastop godbe "Triglav" 15. Ples in prosta zabava. VSTOPNINA 25e ZA OSEBO Cenjeno občinstvo iz Collinwooda in okolice se uljudno vabi, da poseti ta prvi koncert mladinskega naraščaja ter navduši mladino do nadaljnega delovanja • __ Vas vabi ODBOR. iznebiti neke otožnosti, — nekaj (Dalje prlh.) STRAN t •TSNAKOPRAVNOST" Clevelandske novice. — Nocoj se vrši v S. N. Domu retina seja dram. dr. ' Ivani Cankar". Člani in članice pridite vsi, da ukrenemo zopet kaj koristnega za druStv'o in za S. N. Dom, katereiga naselbina tako neobhod ' no potrebuje. — Župan West Parka, Henry Reitz, ni nič kaj navduSen, da bi se priklopil West Park h Cleve-landu. Ko je sprejel clevelandski mestni svet resolucijo, v kateri poživlja lakewoodskega in west-parkškega župana, naj izvolita poseben komitej treh mož, ki bi razniotrivali skupno s Cleveland- FEBRUARY 8th, 1922. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijalitsta. 308 Permanent BIdg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. iJ. S. Widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejSi modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO! i 1 11 Rojaki se pohvalno izražajo, da je iJaclc Grdina-ta 16011 Waterloo Rd. restavrant najboljši, ker postreže z okuanimi domačimi jedili. Torej kadar je vaš želodec v stiski, se oglasite pri nas. Dobijo se tudi mehke pijače, cigare in cigarete. 1 il g §1 JAKO LEPA PRILIKA. Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vaše ' posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino Z ponovite, ne tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse 1 to lahko naredim in mogoče ie bolj zanesljivo kot kje , drugje in tako l^hko vse to opravite zvečer od 6:30 do ' 8:30 vsak večer razun nedelje. 5 aOSEF»H ZAJEC 15605 WATERLOO RD. Cleveland, O. sko mestno upravo možnost o združitvi, se je Reitz izrazil, da ne bo on nikdar imenoval tega odbora. Izrazil se je tudi, da on ni za priklopitev in da bo deloval proti temu, kar bo le mogel. Ako se večina meščanov izrazi za pri-kloipitev, bo prepustil mestnemu svetu, da imenuje potrefbni odbor. — Sam Purpera je navlic temu, da je dan njegove smrti že pred durmi, še vesel in živahen. Na eleiktričen s-tol bo namreč posajen v petek zjutraj, ako se ne zgodi kaj nepričakovanega. Frank Amato je bil usmrčen zadnje poletje; Dominik Benigno bo sledil pa Purperu, d očim je dobil Louis Komer dosmrten zapor. Visi štirje so bili zapleteni v rop in umor Slya in Fannerja. Purpera je presedel včeraj cel dan v svoji celici ter neprestano kadil cigarete. Izrazil se je, da pričakuje da ga pred smrtjo o-biSče še njegova mati, drugače pa ni hotel mnogo govoriti. Pripravljen je kot se je izrazil, srečati svojega stvarnika s čisto vestjo. Toda dasiravno se pripravlja na »mrt, pa ima še vedno uipanje da d'obi pomiloš^čenje od governerja Davisa. Italijani se silno zavzemajo zanj, toda visi njih dosedanji poiskusi so bili brezuspešni. Rev. U. C. Piacitelli, župnik tukajšnje neodvisne itai, jansike cerkve sv. Roka, je poslal na Davisa brz'ojavko, v kateri protestira, .rekoč, da se ne postopa pravično g Punperom in Benignom, kajti, Louis Komer, ki je dobil dosmrten zapbr, je ravno tdiiko kriv umora in ropa kakor prva dva. — Slovenska N. Čitalnica priredi v nedeljo 112. februarja Grdinovi dvorani, koncert, šalo-igro in ples. Pričetek ob 7:30 zvečer. To je prva prireditev Čitalnice po dolgih letih. Sodelujejo pevska zbora 'Zarja" in "Zvon", drami. dr. 'Ilvaln Cankar" ;gdc. Annie Petrovčič in godba "Bled". — Razbijale! varnostnih blagajn so udrli sinoči v urad Auto 945 Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian Electric Maintenance Co., 945 St., Girard, O. Chestnut Ave., odtrgali raz bla- Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., gajne kombinacijo ali ključavni- Lorain O. CO in vzeli $30.00. Poslovodja družbe je našd blagajno odprto malo pred polnočjo. Tatovi so imeli najbrže ponarejen ključ, s katerim so prišli v pisarno. — Župan Kohler in njegovi direktorji so nastavili v mestne službe marsikikakega svojega sorodnika. odkar so nastopili svoja mesta. John Modroch, brat Kohler-jeve žene, po poklicu izdelovalec cigar, sft nahaja na mestni plačilni listini že od 8. januarja. Postavljen je bil za pregledovalca tračnic poulične železnice ter bo vlekel $230 na mesec. Mrs. Dorothy Prochaska, omožena hči varnostnega direktorja Martine-ca, ima tudi mestno službo kot tajnica James W. Holcomba ter bo dobivala $150 na mesec. Navedlo bi se lahko le več enakih slučajev, toda dovolj je ako omenimo, da igra p6vsod osebni favo-ritizem veliko vlogo. — Jutri, t. j. v četrtek zvečer se vrši delničarska seja Slovenskega Doma v Collinwoodu. Vsi delničarji in delničarke so pozvani, da se vdeležijo. — Enajstletna Emilija Szyman-kiencicz iz 4026 E. 52 St. je umrla včeraj v St. Alexis bolnišnici za zastrupljenjem. Dekle se je zastrupilo po nesreči. §P lllllllllllllllllliillll!!lllll!!IIHIl Miniiuiiiiit]iiHniiniiriinmiiiiiiaiiiiiiuiiuciiMiiuini:n'iiiiiiiiiiini'iiii!utiiniiHiiuiU(Eiviniiniiiaiiiinuiuiciiiiiiiiiiiii(]i:iiiiiiaiK]iiiiiiiiiiiiaiiiiuiiiiui« m NASI ZASTOPNIKI. Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc, — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski ^astopnik za Cleveland in ok'olico: Ludvik Deliši-monovič. Caspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O. Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. AVTOMOBIL Sedan za 5 oseb ima na razpolago JOE STRMOLE 15241 -Saranac Rd., Collinwood, Ohio. za gre vezanje porok, krstov, itd. Trgovina z mehkimi pijačami, cigare in cigarete. Se vljudno priporočam. (x) Za Pennsjivanijo: Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf G or j up, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa. Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa. John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, RapMon, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaa Joe, Whitney, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Takolb Miheveč, Box 28, Vand- ling, Pa. Krall Joseph, Pueblo, Colo. John Virant, Salida, Colo. Druge države: John Gudnich, Box 334, Ely, Minn. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, III. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevze^ ti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. I, mali oglasi ...................................................................................................................................................................................... LEPA PRILIKA. Dve leti stara, moderno urejena hiša s šestimi sobami, kopališčem in gorko vodo se proda poceni. Mestna voda. fomez in velika nova kokošni-ca; lot 50x150; nahaja se v bližini slovenske livarne, ter se mora takoj prodati ker rabi lastnik denar. Pridite in prepričajte se ali pa pišite na JOHN POLLOCK, Chelsia Ave., Noble Ohio. (35) " SLUŽBO DOBI Slovenka ali Hrvatka od 35 do 45 let starosti za,apravljanje hišnih opravil na farmi, v Bessemer, Pa. Vrnjeni potni stroški za tja in nazaj, ako ji ne ugaja. Plača po dogovoru. Za pojasnila se obrnite na 4218 St. Clair Ave. (X) DEKLE sposobno vseh gospodinjskih del, išče službo Ponudbe je poslati na 995 E. 141 St. (32) DEBELI PRAŠICI Naravnost iz kmetov DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil v nov«* uradu v sobi it. 600 Schofield Bid*' vogal E. 9th St. in Euclid. Uradne ure od 1 do 3 p of. Njegova posebnost — ZDRAVIJO NJE MOŠKIH BOLEZNI. (*' KATERA JE ZGUBILA? Na veselici žen. dr. Woodman Cird' je bil najden kožuhnat ženski^ ovratnik. Katera ga je zgubila nM se zglasi pri Mrs. Balis, .389 ^ A 62 Str. ------JI Louis Henikmai^ 439 E. 156th Street ' Tel. Wood 180-L j Avtomobil za: | krste, poroke, pogrebe in za druge slučaje. Vseh velikosti živi ali osnaženi pregle dani od mesta pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali .četrtkih in si izberite vaše prašiče.. H. F. HEINZ Stop 150 Shore Line Willoughby kara Telefon Wickiffe 106-L. Se priporočam. DRUŠTVO "SLOVENIJA" SLEDEČI ODBOR ZA LBfO PREMOG Po izrednih cenah. E*risten Bergholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu. Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. Imenik društva 19211. Predsednik, Frank Spelko, St. Clair Ave. Podpredsednik, John Perušek, 14222 Westrop Ave. - Tajnik, John Germ, 1089 E. . Računski tajnik, Frank 1425 E. 39th Str.. Blagajnik John Fortuna, 1401 47th Str. Društvo zboruje vsako prvo Ijo v mesecu v Slovenskem nem Domu. Več podrobnosti s® pri društvenem tajniku ali pri f sedniku. Za sprejem novih član"' društvo je Dr. J. F. Kern. Zahvala Svatom Prav toplo se zahvaljujeva vsem svatom najine svatbe, ki se je vršila zadnjo sredo 1. februarja za njih vdeležbo ter izvrstno zabavo. Ustvarili so veselo in zadovoljno razpoloženje med navzočimi, tako, da je bila ohcet v resnici zabavna in se bova vedno z veseljem spominjala na ta presrečen dan. Še enkrat vsem prav prisrčna zahvala 1 John in Mary Železnik 10322 Reno Ave. .'(nuiiiiuiiiiniiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniiniiiiitiiniiiiniiiuiniiiiniii'.iiiiiiitiiiiiiiiaiiiiniiiiiiciiiiiiiiiiiiiniiMiiniiiiQiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuuii I SA.MOUMOR ! □ ii stori vsaka oseba, katera se pusti podleči boleznim, katere so ozdra vljive. Operacije so nevarne ter v 95 odstotlcov slučajih nepotrebne. Ako ste bolni, poprimite se naravne metode zdravljenja, kajti edino naravi vas je mogoče ozdraviti. ' Kiropraktično zdravljenje je naravno (brez medicine ali operacije) ono le pomaga naravi iztrebiti iz života strup ter povspeši razne organe k pravilnemu delovanju. Gotovo ste že čitali razne zahvale in priporočila v tem listu od Slovencev, ki so ozdraveli od tega zdravljenja. Kar je pomagalo njim. bo pomagalo tudi vam ter postali boste hvaležni tudi vi. Svet napreduje, napredujte tudi vi ž njim, a brez zdravja vam je to nemogoče. Dr. Albert Ivnilc D. C. 6408 St. Clair Ave. Slovenski kiropraktor Uradne ure: 10 - 12 in 2-8 zvečer Sokol" Cleveland. Ohio. Starosta John Pollock, P. O. Noble, O. Podstarosta, John Mam, 6220 St. Clair Ave. Tajnik, Frank Hudovemik. 1064 E. 62nd St. Blagajnik. Frank Jerich, 6524 St. Clair Ave. Nadzorniki: 1.) Karol Rogel, 2.) Frank Sober. 3.) John Marinček. Zastavonoša: Louis Košnik. Društveni zdravnik: Dr. Frank J. Kern. 6202 St. Clair Ave. Prodajalec delnic za SND., br. John Marn. Društvene seje se vrše vsaki drugi petek v mesecu ob 8.00 zvečer v S. N. D. soba št. !j. Sokol sprejema člane od 16. do 45. leta. Pristopnina samo $2.00; meseč-nina 75c. Dobi se $1.00 dnevne podpore in v slučaju smrti $150.00 smrt-nine. Urad se nahaja na 1064 East 62nd St. Uradne ure zvečer od 7. do 8. ure. PRODAM hiše, farme in trgovine. Tudi zamenjam vsakovrstne hiše. Sedaj kupite hišo lahko ravno za tisto ceno kot pred vojno, kajti cene hišam so padle za 20 odstotkov. Časi se spreminjajo, vojne cene moramo pozabiti, renti so padli, in vse gre navzdol. Kadar hočete zamenjati za farmo, imam več farm, ki se zamenjajo ga hiše; tako dobite naj več za vašo hišo. Hiša 14 sob, kopališče, rent $75, cena $7600. Trgovina z grocesrijo in posestvo, 24 sob, rent $160, cena $14,500.00, $4,000.00 takoj. 2 moderni hiši na enem lotu. 18 sob, cena $12,500. 2 moderni hiši, 15 sdb, velik lot, rent $105; cena $10,500^ Hiša 8 sob za dve družini, kopališče, cena $4,500. Hiša 7 sob, $3,000, samo $1,000 takoj. Za hiše farme, trgovine ali če hočfete zamenjati, se oglasite pri nas. Jaz vam bom pomagal, kot vaš prijatelj. J. LUSIN, 1105 E. 74 St. (x) SPOMLAD —NE obleke čistimo in barvamo že sedaj. Prinesite čistit in barvat sedaj, dokler so cene se nizke Cent. 5694 Rand. 5694 F rank Cleaners & (INC.) TOVARNA E. 60 BONNA Podružnica St. Clair pri Addison Road. Cent. 5694 Rand. I S j \ - C m Dnevnik Enakopravnost ]> Z I C A ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v nastm] listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram. % oglašajte v "ENAKOPRAVNO!' M...