Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 4. julija 1996 ☆ številka 31 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer Miloš Pavlica: »Večina od 450.000 članov bi lahko izstopila iz ZSSS in vstopila v druge sindikate, če bi imeli občutek, da jih le-ti lahko bolje zastopajo.« Prva obravnava zakona o skupnem upravljanju sindikalnega premoženja, kot so ga predlagali poslanci SDS, je pokazala, daje zrel za drugo obravnavo. Državni zbor je predlagatelje zadolžil, naj za drugo branje opredelijo velikost družbenega premoženja bivše Zveze sindikatov Slovenije, kriterije za lastninsko preoblikovanje in deleže posameznih sindikalnih organizacij. Sedanjim sindikalnim organizacijam pa je priporočil, naj v treh mesecih, do 10. avgu-sta(?), predlagateljem zakona posredujejo usklajene kriterije za lastninsko preoblikovanje lastnine bivše ZSS in določitev deleža posameznih sindikalnih organizacij. Da naj gre zakon v drugo branje, je glasovalo 26, proti pa 17 poslancev. Nasprotovalo je osem poslancev Združene liste, več poslancev LDS in posamezni poslanci drugih skupin. Izpis glasovanja kaže, daje predlaganemu zakonu organizirano in enotno nasprotovala le ZLSD, LDS je poslancem dovolila, da glasujejo po svoji presoji, vse stranke »slovenske pomladi« pa so podržavljenje sindikalnega premoženja odločno podprle. Razprava je bila burna in zelo politična. Jože Pučnik je kot predlagatelj in v imenu SDS skušal izničiti delo bivših sindikatov, češ da so bili le podaljšana roka bivše partije. Pomagali so mu Metka Karner Lukač, Ivan Verzolak, Vitodrag Pukl, Alojzij Metelko, Drago Šiftar, Jožef Kopše, Žarko Pregelj in Miroslav Geržina. Med naspotniki zakona je izstopal zlasti Miloš Pavlica, pomagali pa so Miran Potrč, Janez Kocijančič, Jože Jagodnik, Breda Pečan, Ivan Sisinger in Janez Jug. Pomembnejše izražene misli bomo objavili v prihodnji številki. SINDIKALNI ASPIRIN ^■ZA ZDRAVSTVO Na pobudo Braneta Mišiča, delegata ZSSS, skupščina Zavoda za zdravstveno varstvo ni sprejela predloga o zmanjšanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja RUDARJI SO PRAZNOVALI Obvestilo bralcem! S to številko prehajamo ™P°letno shemo in obseg Vo konca avgusta bo Delavska enotnost imela le doZ^anLtNaročnikibo-mJ> jemali tudi Panora- Odgovorni urednik Velenjski rudarji so svoj stanovski praznik 3. julij proslavili s »skokom čez kožo«. Kot nam je sporočila Diana Janežič, so v Velenju na ta način prvič praznovali že leta 1961. S praznikom se spominjajo petdnevne gladovne stavke zasavskih rudarjev leta 1934. V Velenju je čez kožo simbolično skočilo 60 novincev, v zlatih letih šaleškega rudarstva jih je bilo dvakrat toliko. Na ta način simbolično preskakujejo rudarski jašek. Koža spominja na stare rudarske običaje, ko so si rudarji z njo na zadnji plati pomagali pri spuščanju po drčah, ki so vodile v jamske hodnike. Tudi letošnji novinci: rudarji, tehniki, strojniki in elektrikarji so dobili botre, ki jim bodo svetovali pri delu in v življenjskih stiskah. Svojim šolajočim se naslednikom pa so predali ključ in rudarsko svetilko. Zasavske rudnike zapirajo ali zmanjšujejo izkop. Za dan rudarjev so se vseeno množično zbrali na Kalu. Novih rudarjev je tam torej le za vzorec. Rudarjenje opuščajo tudi v Mežici, Idriji, Kanižarici in Črni pri Kamniku. (F. K., slika S. B.) KI . ČNO! Po dveh letih mučnih pogajanj so naposled le podpisali kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo in premogovništvo Najmanj 46.110 SIT! Izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za »poletno« obdobje julij-september 1996 Po čem smo (prejživeli? Minimalni stroški tri- in štiričlanske slovenske družine v juniju Še naprej samostojni Domžalski sindikalisti so na svoji konferenci dokončno zavrnili vključitev v Območno organizacijo ZSSS Ljubljana in okolica A VH •s RS r- :ff§! Uj Tekstilna tovarna Tabor pred stečajem? Po besedah predsednika sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Tekstilni tovarni Tabor Jožeta Žmavca so delavci izgubili upanje, daje tovarno še mogoče rešiti. Zato niso več pripravljeni delati zastonj, na stečaj bodo raje počakali na kolektivnem dopustu. Veliko delavcev si želi, da bi sodišče čimprej uvedlo stečaj, saj si lahko samo tako zagotovijo socialno varnost. Strah jih je, da se bo agonija podjetja nadaljevala še nekaj mesecev in da bodo v tem času brez plač in brez denarnih nadomestil. Vodstvo podjetja je delavcem sicer obljubilo, da bodo dobili akontacijo majske plače, vendar večina delavcev nima več upanja, da bodo v Tekstilni tovarni Tabor še kdaj dobili normalne plače. Ali bo mogoče rešiti vsaj zdravo jedro tovarne, je v veliki meri odvisno od ocene vladne komisije, ki naj bi ji po- magala pri razreševanju trajno presežnih delavcev. Brez pomoči vlade in bank bo moralo z uvedbo stečaja na zavod za zaposlovanje verjetno vseh 420 delavcev. T. K. Presežne delavke Kvika terjajo odpravnino Pred veleblagovnico Kvik v Mariboru seje danes zjutraj zbralo 54 odpuščenih delavk in delavcev tega podjetja, ki so bili pred časom odpuščeni kot trajno presežni. Vodstvo Kvika je presežnim delavcem ob sprejemanju programa razreševanja trajno presežnih delavcev obljubilo, da bodo ob izplačilu zadnje plače dobili 80 odstotkov odpravnine v gotovini, 20 odstotkov pa v bonih. Vendar ob izplačilu zadnje plače odpuščeni odpravnine niso dobili. V Kviku je medtem prišlo še do zamenjave vodstva podjetja: Dušan Svilar, ki je zamenjal Štefana Jambrošiča, je razveljavil neka- tere sklepe starega vodstva, saj jih zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel uresničiti. Odpuščeni delavci zahtevajo takojšnje izplačilo vsaj 50 odstotkov odpravnine v gotovini, 20 odstotkov pa v bonih. Preostalih 30 odstotkov pa terjajo v gotovini v naslednjih treh mesecih. Po današnjem protestnem zboru je vodstvo odpuščenim delavcem ponudilo, da bi vsak mesec za odpravnine razdelili le toliko, kot podjetje prihrani, ker jih ni več v podjetju. Vtem primeru bi delavci dobili vsak mesec od 10 do 15 odstotkov odpravnine, celotno odpravnino pa v osmih ali devetih mesecih. Odpuščeni delavci grozijo, da se bodo, če vodstvo ne bo spoštovalo njihovih pravic, zatekli k radikalnejšim oblikam sindikalnega boja. Med trajno presežne delavce v Kviku so bili uvrščeni zlasti tisti, ki so imeli možnost za samozaposlitev, za kar pa potrebujejo začetni kapital. Ker odpravnine niso dobili, je njihova socialna varnost resno ogrožena. T K. Nj / 7 l|i f A \ /m Sindikat včeraj, danes, jutri Ob dnevu rudarjev Lepi so spomini na letne konference sindikatov po raznih podjetjih, kjer sem bil zaposlen. Vsi smo bili nasmejani okoli miz. Danes je vse drugače. Ni sproščenosti. Ni je zaradi ukrepov države - ki so nujni: če hočemo v Evropo, če poznamo besedo tržnost, če hočemo živeti v čistejšem okolju, tu je lastninjenje, podjetništvo, kapitalizem... Skupnih srečanj zaposlenih ni. Če so, so omejena na preproste ljudi ali skupine z višjo izobrazbo, vodilni kader. Tudi pri izletih je opazna nezainteresiranost, saj nekateri delovne spore prenašajo tudi na izlete, predvsem pa nižanje materialne in finančne ravni zaposlenih. Članstvo. Opazni so različni pogledi na delo sindikata. Tisti ki so dosegli neko raven znanja in položaj, velikokrat le neprizadeto opazujejo namere tistih, ki bi želeli kaj več. Pravna država. Gledal in poslušal sem na TV Slovenija razpravo (četrtek, 13. junija) o pravni državi. V mnogih državah so današnji nivo pravnosti gradili več stoletij. Pogoj, da se ta doseže, je enakovreden odnos vodstva in delavcev. Če tega ni, je svoboda enih omejena. In če je tako, tudi ni volje do dela. In če ni dela oz. rezultatov dela, ni plačila. In temu sledi revščina, kriminal. Kako dolgo bo v Sloveniji trajala ta tranzicija, ko se iščemo, ne ve nihče. V tem trenutku imajo velika prednost tisti, ki so že vešči potez, ki nudijo blaginjo. Delovanje sindikata. Sindikat mora biti opozicija tako vladam kot vodilnim v podjetjih. Zaenkrat je to nemogoče doseži, ker ni enotnosti med sindikati. Položaj sindikata je sedaj odvisen od uspešnosti podjetja in od tradicije panoge. Na seminarjih nas opozarjajo, da moramo sindikalisti zelo paziti, kako delujemo, da se ne bomo zamerili niti vodstvu niti članstvu. To je lahko le teorija. Problem je rešljiv le tako, da kdo odgovarja zaradi njega. Pravnost države je zato pogoj, da se problem reši kmalu in pošteno. Deset let in pol sem zaposlen pri Rudniku Senovo. Na prigovarjanje članov izvršnega odbora sindikata sem prevzel mesto predsednika: Kaj vse sem dobil v zakup, in mnoge probleme kot nerešljive, je jasno mnogim. Trdim, da je delo sindikata enako kot športna tekma. Če je vsem cilj doseči uspeh, bodo vsi člani ekipe delali v tej smeri. Če ni tako, tudi uspeha ni. Sindikat jutri. Bil sem na mnogih sindikalnih seminarjih, posvetovanjih. Opazna je precejšnja nejevolja med sindikalisti. Nekateri, ki živijo le od sindikata, so nepripravljeni storiti korak proti državi, ker bi se jim ta korak negativno vrnil kol bumerang. Upam na ugodno razreševanje problemov ob zapiranju Rudnika Senovo. Veliko veliko korakov in hudih besed je bilo že storjenih in izrečenih v ta namen. Kot ugodno mislim na to, da bodo za vsakega delavca država, občina in vodstvo firme poskrbeli, da ne bo ostal brez dela ali finančnih sredstev, ki naj bi mu omogočila dostojno življenje. Žal zaposleni nimamo več zaupanja v izrečene besede naših politikov. Tudi zato je toliko - po mnenju tistih, ki se trudimo - neupravičenega nezaupanja do sindikata. Veliko obljub sem v teh mesecih uspel doseči, ko je bilo potrebno te obljube realizirati, pa so postale naveden ništrc in borba se je začela znova. Skoraj zagotovo je sindikat nemočen tudi zato, ker je premalo izobraževanja. Ni dovolj, da gre na seminar le predsednik, izobraževati se mora čimveč članov. Potrebno bi bilo tudi več srečanj s sindikalisti drugih firm, ne samo s sindikalisti iste panoge. Izemnjava izkušenj lahko prihrani marsikatero grenko pilulo. Želim, da bi do izkopane zadnje tone premoga v našem rudniku bolj zaupali drug drugemu. Želim, da s pripombami in predlogi sindikatu pomagate k boljšemu in uspešnejšemu delu. Te pripombe naj bodo dobronamerne in kritika, konstruktivna, ne le posplošena in vsevprek. Več glav več ve! Proslava ob 200-letnici rudarjenja na Senovem bo, kljub temu da se rudnik zapira. Ob dnevu rudarjev želim vsem dobro počutje v vseh okoljih, predvsem pa varno in stalno delo kjerkoli. Srečno! Alojz Sribar, predsednik sindikata Rudnika Senovo Prostest sindikatov Adria Airways - Glavnemu direktorju Petru Grašku - Predsedniku nadzornega sveta Marku Ravniku Sindikati, organizirani v Adrii Ai-rways (v nadaljevanju sindikati), smo obravnavali vaše obvestilo o: - ugotovitvi obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev Adrie Airways z dne 11.6. 1996, - sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev, ki ga je dne 6. 6. 1996 sprejel nadzorni svet družbe. Na predloženo gradivo podajamo sindikati naslednje pripombe oziroma ugotovitve: 1. Akt glavnega direktorja o ugotovitvi obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev Adrie Airways je pripravljen tako nestrokovno, da ne more biti podlaga za sprejem programa razreševanja presežnih delavcev. Sindikati ga zato zavračamo in od glavnega direktorja zahtevamo, naj ga dopolni: - z navedbo kategorij nepotrebnih delovnih mest, če gre za tehnološke, organizacijske ali strukturne razloge, in navedbo števila nepotrebnih delavcev v okviru teh kategorij, da bo sploh možna uporaba kriterijev za njihovo ugotavljanje; - z analitično finančnim prikazom večje učinkovitosti podjetja oziroma pozitivnega finančnega učinka uvedenega postopka za ugotavljanje presežnih delavcev, če gre za organizacijske in ekonomske razloge. 2. Ob tem sindikati menimo, da za tako resen postopek, kot je postopek ugotavljanja presežnih delavcev, ni dovolj le strukturni prikaz preteklih gibanj glede števila letal in števila zaposlenih delavcev na določen datum, še manj pa poslošena navedba oziroma obrabljena fraza, da se zaradi zmanjšanja obsega posla in števila letal v floti iščejo možnosti za prilagajanje poslovanja potrebam slovenskega trga, ker so nastopile okoliščine, v katerih je onemogočeno poslovanje podjetja v nespremenjenem obsegu. 3. Sindikati ugotavljamo, da je nadzorni svet na svojih sejah dne 6. 6. 1996 in 12. 6. 1996 že sprejel program razreševanja presežnih delavcev, pri čemer je nezakonito ravnal, saj ni zagotovil sodelovanja sindikatov in sveta delavcev pri pripravi in sprejemu programa, tako da so izpolnjeni pogoji za izpodbijanje tega akta oziroma za sprožitev postopka pred arbitražno komisijo v skladu s 35. členom Zakona o delovnih razmerjih. Ob tem sindikati ocenjujemo kot popolnoma neprimerno, moralno vprašljivo in nestrokovno obnašanje vodstva podjetja, ki je potencialnim kandidatom za presežne delavce s priporočeno pošto pošiljalo na dom obvestila o tem, da so uvrščeni na spisek presežnih delavcev, ko le-ta še ni imel pravnoformalne veljave. Sindikati to dejanje, kakor tudi prej ndvedeno ignoriranje sveta delavcev in sindikatov ocenjujemo kot višek podcenjevanja, ki kaže na splošen odnos vodstva do zaposlenih. Sindikati ugotavljamo, da takšen odnos vodstva kaže na temeljno nepoznavanje osnov poslovodenja, kakor tudi, da odnosi v podjetju v vseh letih obstoja podjetja še niso bili na tako nizki ravni kot sedaj. Sedanje vodstvo očitno nima osnovnega občutka, da gre v letalskem podjetju za občutljiv organizem, ki ne prenese nestrokovnih in poslovodno spornih odločitev, saj so v letalskem podjetju, bolj kot v tako imenovanih navadnih podjetjih, ljudje, ki ta posel opravljajo, eden pomembnejših faktorjev in ne le nepomembna številka na papirju. Nadaljevanje takšnega odnosa do zaposlenih pa lahko vodi le v katastrofo. Glede na vse povedano sindikati pričakujemo, da bo vodstvo podjetja v skladu s postavljenimi zahtevami pripravilo strokovno sprejemljiv akt o ugotovitvi obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, in da bo ob izpolnitvi tega pogoja skupaj s sindikati in svetom delavcev pripravilo ustrezen program razreševanja presežnih delavcev, predloženega pa preklicalo. Če vodstvo ne bo sprejelo ustreznih odločitev in delovalo v skladu s postopkom, ki ga predvideva zakon, bodo sindikati zavrnili vse njegove odločitve in za dosego svojih ciljev uporabili ustrezna sredstva sindikalnega boja. AIRWAYS v. Sloveni^ Kremžar Balda TU Olišla Vrh-je molk zlato? Delali smo, se pogajali in čakali plačo. Dočakali smo obvestilo o ponovni prestavitvi izplačila zaradi premalo prilivov, nelikvidnosti, blokade žiro računa, premalo sredstev, nezaupanja bank... Sok, razočaranje, nemoč in obup. Plačilni dan, nekoč tako natančno petnajstega v mesecu, se prestavlja vedno dalj v neznano. Izredno sejo izvršnega odbora sindikata, ki je že prej pripravljal enourno opozorilno stavko zaradi vse slabših razmer, je prekinilo neizpodbitno dejstvo - delavci stojijo. Tovarno je zajela grozeča tišina. Prisotni sindikalisti so onemeli, samo molk in tišina. Pomeni to začetek konca ? Bodo zaman dolgi meseci odrekanja normalnim plačam, bo zaman vse trdo delo zaposlenih v skorajda nenormalnih pogojih ? Bomo sami s stavko izgubili Je zadnje, česar se oklepamo - delo ? Smo podjetje s predvsem žensko delovno silo. Me smo v tem podjetju, za temi stroji pustile svoja mlada leta, del sebe, najboljše moči in idealizem! V povprečju dosegamo zrela ženska leta - ne mlade ne stare! Toda naša resnica je drugačna: smo premlade za upokojitev in prestare za novo zaposlitev. Kruto dejstvo slovenske samostojne vsakdanjosti, naše generacije, ki se je odpovedovala in gradila tovarne, da bi v njih dočakala upokojitev, da bi jo dočakali tudi njeni potomci. Potem ko so Veliki državniki postali to, kar so - zaradi našega zaupanja -smo dobili še velike kapitaliste, ki se postavljajo z našim premoženjem. Slovenci se učimo novega sistema, medtem ko državniki kot za šalo delajo izpite iz demokracije - dokaz za to je približevanje EU in NATU - in kapitalizma - dokaz za to je proces lastninjenja -, mi mali ljudje pa padamo kot domine s svojih delovnih mest. Kot da moramo razumeti kapitalsko logiko samo delavci. Kaj pa naši - zaupanja vredni?-politiki, gospodarstveniki ? Kako dolgo bodo še mešetarili z našim denarjem, si zatiskali ušesa in preizkušali potrpežljivost vse več brezposelnih, obubožanih in lačnih? Danes je ta potrpežljivost načeta pri nas. Bomo postali ena tistih tovarn, za katere nima nihče več razumevanja, tudi sami zaposleni ne več? Bomo nadaljevali dolgo verigo stečajev podjetij tekstilne panoge? Bodo vsi naši protesti proti nerazumni politiki, vsa naša opozorila, vse naše prošnje... ostale pred zaprtimi vrati velikih? Gospodje Kučan, Drnovšek, Rop, Dragonja. ..kaj boste brez nas v Evropi ? Zalo naj bo ta naš protest, izražen z molkom, namenjen tudi vam. _ Ema Žagar, predsednica sveta delavcev TIO Meta Lorenci, predsednica sindikata TIO Itelasfca enotnist Stvarjejasna.To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:.................................. Naziv podjetjaali ustanove:...................... Naslov:. Podpis naročnika: USA...: VCO KUJ/ JUllCt., JSU tu* ena in ena je dva, dva in dva je pa... - jok, ne po- - Tuji investitorji: ja, če bodo pošteni. Ampak inve- vem, kar sam se potrudi. Se malo, pa bos obsojen na stitorji so kapitalisti. Zdaj mi pa povej, ali si že kdaj višjo matematiko, ko bo treba računati inflacijo, ki slišal za poštene kapitaliste, ki pošteno plačajo tiste, gre že čez 10... ki jim garajo? Kajti če bi ti ljudje bili pošteni - ali bi 2. Na kaj najprej pomislim, ko mi kdo omeni leto sploh bili kapitalisti? 2000? Ja, ejga, da bom 4 leta starejši! Če pa ravno - Popravljanje krivic iz preteklosti: takoj sem za to. UNČli OdoNiinrh nn nimtk A vnr/lšnni n/l takale: Amntlk itlZ Vem SOmO Z” krhliee itnriene naletu 1990. Anketa tir. Janeza Novska In tako seje zgodilo, da mi je danes moj prijatelj dr. Janez Novšek (v nadaljevanju, ker sva pač prijatelja, kar Janez ali Janezek) poslal krasno pisemce, 1 .___„ v „ j_____ 7. Kaj pričakujem, da bo slovenska vlada storila zame (zanos)? Nič dobrega, Janezek, samo nič dobrega, tako kot doslej. Za nas proletarce ta vlada lahko stori kaj dobrega samo po pomoti. Po tvojem vprašalniku je pa t/t Irsil • vprašanj, beveaa naj vsaj tt oagovon uresničijo njegovo hko mnje pi uuv, ce ut uue rnuznusa sutuuju < ■ ■■- zgodbo o uspehu, še posebno zato, ker se zgodba o enake! O enakopravnem šolanju pa še nisem slišal. Pa uspehu kar sama od sebe ne more in nekako noče zgoditi. ti? Ne vem, zakaj tako, ampak z zgodbamije hudič: zgodijo - Gradnja stanovanj: ni potrebna. Res, Janez, saj sealipasetudine zgodijo...Ampakkerčlovekprijatelju sam vidiš: bogataši si gradijo (gradite) hiše in grado- ne sme ničesar odreči, mu bom pomagal odkriti, kako ve in vile in take reči, za delavce je pa že poskrbljeno: uspešen je bil ih je še in kako uspešno nadaljuje, kar najemnine za stanovanja bodo kmalu tako visoko ne- je začel njegov predhodnik sv. Peter-le. Odgovarjal profitne, da delavci stanovanj vsak čas sploh ne bodo bom direktno in zato prešel na »ti*. rabili. Še manj pa mladi in brezposelni delavci. 1. Najprej hočeš vedeti, koliko bom star leta 2000. ' - Nova delovna mesta: ker se zavedaš, kako zamu- Madona, Janez, ali fes ne znaš niti toliko več računati, dno in utrujajoče je delo, pričakujem, da jih boš uspešno vsaj en pozitiven odgovor.) vice*, storjene prej popolnoma pravične. Jasno? - Znižanje davkov: sanje v barvah! Bolje, dane govorim, ker verjamem, da bo vlada poskrbela zapokaj- še malo beri... - Bodo avti leteli? Veš kaj, Janez, rahlo ga serješ. Trapasto vprašanje pač. Jasno, da bodo leteli, am- - Zagotavljanje možnosti za razvoj športa: pa ja ne boš začel z alpinizmom - kot Janša, da vaju bodo skupaj reševali s hriba? -In zaščita kmetijstva ? Vprašanje je neprecizno: drugič vprašaj, ali pred točo ali pred Evropsko unijo, da bomo tisti, ki plačujemo davke, pomagali tistim, kijih ne plačujejo. ______________#________________ ^ . _ 8. Kateraodnaštetihaznaknajboljeustrezamojivizijt mogla biti ukinjena... Slovenije2000? - Le kaj bo z najinimi otroki? No, za tvoje me ne Veš kaj, Janez, malo nerodno si vprašal. Namreč, -briga in ne skrbi. Bodo že kako. Moji hčerki bosta popolnoma neustrezne sofinte o turističnem raju, evrop- pa že nekaj let trški z majčkenimi plačicami, kar pa skem Singapurju, zelenem koščku Evrope, opredsedo- bi tebe lahko malo skrbelo. Saj veš, stavke... vanju v EU (madona, s temi si šepa izdal: ti bi rad bil TS JZ JI I l- .. ~ r,Irs\ rte* Jr* ms* sl st n *-s>/J r /> sit* i Is TZ*! f/trt ob /y t/rtli/t / nn MS* I f* *Y11 0/1 Šp. V ztsism *ti**^» k**ivA^*s*s. malo, človek, upam, da ne! Saj imam že 38 let delovne dobe. Am- - Kandidiral bom za poslansko mesto. Jasno, da bom. Pravzaprav sem že podpisal. In pazi se, če bom izvoljen! 3. Pod to točko hočeš vedeti, katere od desetih prednostnih nalog so najbolj pomembne za državo. Pozabil si pa enajsto: moja izvolitev, bog te nima rad! O preostalih pa takole: - Pravna država: če boš tako nadaljeval, kot sta s predhodnikom začela, bomo pisali leto3000, pa o pravni državi še vedno ne bo niti sledu. - Dvig standarda: ja madona, dvigni ga, pa je! Kaj pa čakaš? (Ampak s tem je takole: standard je bil. Visok, Janezek, zelo visok in zelo skoraj enako visok za vse. Se spominjaš, bilo je takrat, v svinčenih časih. Jebemti svinčene čase! Svinčeni so danes, ko tebi in tvojim in predsednik Evropske unije...! Daj no, ne lomi ga še v evropskem obsegu!). - Pri zgodbi o uspehu te je pa tiskarski škrat našel: strinjal bi se z zgodbo o neuspehu, saj je že skoraj napisana. - In nekdanja jugoslovanska republika: saj to pa že smo; že ves čas od odcepitve smo nekdanja... Ampak dovoli, da še jaz nekaj vprašam: kako pa bi bilo, če bi rekli - bodoča jugoslovanska republika ? No, no, ne križaj se, saj si ateist (če si še?). Saj se samo šalim; ali pa tudi ne... - In kcrvpmšaješ za diktaturo udbomqfije: ali tudi ti že verjameš v izmišljene strahove? Raje se pazi kle-romafije, Janez, če hočeš sam sebi dobro. Saj veš: v eni roki ima križ (v drugi pa nož,..). - In Las Vegas stare celine: to je pa možno! V Las Vegasu je vse odvisno od sreče. Eden dobi, dva milijo- raat auout nuzuj, pa rte veste, mtiw. ut vetju a* za Videm in za standard. Če ne znaš, pač ne znaš. Samo ne vem, kaj se potem siliš. Pusti tistim, ki to znajo!) ki bomo samo še izgubljali. Skratka, Janezek moj, najbolj bi ustrezala vizija,» kot tistemu Angležu, ki je hodil po Ljubljani in pre hiral nazive podjetij in trgovin in mislil, daje že doma... Varovanje okolja: upam, da se zavedaš, kako važno stalno čiste reke, jezera in morje, o tisočih smetišč se bodo pa samo še stari ljudje pogovarjali. Razen če jih ne bodo pravočasno zasule smeti... - Članstvo v EU: pregovor pravi, da po slabi družbi rada glava boli Ampak tebe ne izuči: bolela te je, boli te in še te bo. Prav ti je! Kaj pa riješ izAzije v Evropo. (Si IKO KOI znaj) giuvnu ue*euu in., ,. , 9. Pod to točko prosiš za oceno ustreznosti naslednjih trditev: -Lastninjenje je po večini kriminalno. Točno, Janez, zelo točno. Lastninjenje (kot sam dobro veš) temelji na kriminalni krilatici, ki so jo geniji neokrimi-nala lansirali že v osemdesetih letih. Namreč, da družbena lastnina nima lastnika. Sram te bodi, če tudi ti to trdiš!!! Ta trditev namreč zanika obstoj vseh tisočev in tisočev delovnih ljudi, ki so družbeno bogastvo ustvarili. V naslednji fazi pa ravno tem garačem nazaj prodaja tisto, kar so sami ustvarili. Razen če jim po zakonu o dena- - in še te bo. Prav ti je! Kaj pa njes izAzije v Evropo, pi- Kar so sami ustvarili. Kazen cejimpo zatonu u cerpačistoresno.-kdajvzgodovimpasokakrŠnikoliEvrv- cionalizaciji enostavno kar vzame, kar so ustvarili, i? pejci, posebno pa severni in zahodni, kaj dobrega storili podari tistim, ki za to bogastvo niso niti s prstom miza Slovenijo? Samo zmanjšali so jo na četrtino nekdanje gnili. Sram naj te bo, Janez, ker podpiraš tak kriminal, velikosti. Zdaj pa naivno misliš, da so postali drugačni. Pa se varaš: le na drug način te bodo okrog prinesli.) - Reforma zdravstva: ni potrebna. Celo škodljiva je. Bolj ga reformiraš, manjša je verjetnost, da bo bolnik ozdravel. Razen bogatega bolnika, se razume. Denar je zdravja vladar. Glej, da se te kaj ne prime! - Trden tečaj tolarja: po dveh urah razmišljanja ti bom vseeno razkril tole krasno finto: pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi za vsak odstotek inflacije za en odstotek zvišal vrednost tolarja (kot to približno, pa tako legalno ropanje delovnih ljudi. -Porodniška naj traja 12 mesecev: kar se mene tiče, lahko; vendar se mi zdi, da sem za rojevanje nekoliko prestar... -V Sloveniji so regije dovolj močne: no, tu si me pa našel; nisem strokovnjak za regije, pa ne vem. Res ne. Zato vprašaj druge. Recimo regije. v . —Pri nas velja popolna enakopravnost spolov: vpraša] Lokarjevo ali Kožuhovo, če upaš. - Slovenija ima preveč odprte meje: ja, mislim; da oastoteK zvišal vreanosi loiarja (koi iupttutujtu, [JU - oioveniju unuf/icvri. uu/jhc ....... ne preveč dosledno delaš že zdaj); pri 100 odstotkih imaš prav. Pogosto namreč hodim natančno po meji (re- inflacije bi izvoznik dobil za marko približno nič to- cimo po grebenu Košute), pa ti povem, da včasih strahovito larjev. Prihranki bi bili enormni! vleče čez. Piha kot hudič, da se točno vidi, da so nekje - Tehnološka revolucija. Prosim, ker si moj prija- vrata na široko odprta in da delajo prepih, telj, ne omenjaj besede revolucija. Preveč rdeča je - Verouk sodi v javne šole: jasno, da sodi! Od vrtca in preveč diši po komunizmu. Želim ti vse dobro, hkrati do podiplomskega študija. Celo predvsem verouk, ne te pa opozarjam: če resnično hočeš uspeti, organizi- pa kaki brezvernipredineti, s katerimi danes šole otroke —• i-----O;—""-! o matrajo. Jaz bi bil celo za to, da bi v javnih šolah bu t'C* —*----J---7-o-----— raj obe, tehnološko in komunistično. Pomagal ti bom. Pa ne samo jaz! - Cestni krit mater, Janez, ne omenjaj mi križa! Saj ga vidim, kamor pogledam. Sami križi povsod, zraven pa še križi in težave. - Krepitev obrambne sposobnosti; ja, sem takoj za’ to, če nas boš branil pred teboj in drugimi takimi tiči. 4. Na katerem od zgoraj navedenih področjih je bilo v preteklosti storjenega najmanj? Beri, Janezek, beri, kar sem napisal in kar še bom! 5. Če bi vprašal 5 ljudi okrog sebe, ali so zadnje leto samo verouk in nič drugega. Tako bi bilo poneumljanje naroda bolj popolno. Saj je znano, daje neuk in neizobražen narod najlažje voditi (za nos), ga izkoriščati in lepo živeti na njegov račun. Saj to imata menda ti m tvoj kolega sv. Peter-le že natančno preštudirano. ■ ■ -AIDS je tudi slovenski problem: seveda je. Inprav je tako, Tudi AIDS nas lahko pripelje v Evropo (beri: v propad). - Slovenski jezik je ogrožen: ne samo ogrožen, Janezek, ampak fulogroženofajnup.m.shitimpevcom- merceshopukur.pizza našopan. ^ ■ 10.Podzadnjatočkopasprašuješ,kajbitiželelposebej sporočiti. Zaenkrat pravzaprav nič, prijatelj moj. Ampak čisto resno bi te nekaj vprašal in te hkrati prosu za odgovor. Vprašanje pa se glasi: povej mi, če morda odgovornost preaseanuta siovensne vtaae: joj, ju- veš, kaj je danes, ko životarimo v liberalnem, skrajno nezek, če bi bil tako dober kot ti, bi najprej odstopil, primitivnem in zakonito roparskem kapitalizmu, bolfi potem bi pa naprej mislil, kako in kaj. Čepa že hočeš, kot nekoč, ko smo še živeti v socializmu. Če mi vsaj eno pa tole: boljši sem kot ti in zato ne bi odstopil, am- samo majhno majčkeno tako reč našteješ, kije danes pak bi prepovedal nacionalizem, fašizem, kleroma- boljša kot takrat, sipa res genij! fijo, revanšizem, nacizem. In neusmiljeno bi razgnal Pa lepo se imej in lep pozdrav - tebi in kralju Ar-nosilce teh pojavov. Potem pa bi se za Slovence mor- thurju! .. da le prižgala luč upanja... Brane Praprotnik vojno odšel v Ameriko, potem ga pa nihče več ni videl. S tatovi se pa ne družim in jih okrog mene nič ni... 6. Kaj bi najprej storil, če bi imel pooblastila in odgovornost predsednika slovenske vlade? Joj, Ja- Delavska enotnost s,“"* 2“ i s'™ "‘SKSi “SS"® Socialni sporazum je podpisan, kako ga uresničujejo MILA TOŽBA DELODAJALCEV Ob podpisu socialnega sporazuma je bilo vsem trem podpisnikom, vladi, sindikatom in delodajalcem, v skupno zadovoljstvo samo to, da so mučna pogajanja končno pri koncu in da se lahko posvetijo drugim vprašanjem, ne le natezanju za več drobiža za plače. Najbolj so po podpisu negodovali Predstavniki delodajalcev, češ da podpisani dogovor zmanjšuje konkurenčno sposobnost podjetjem, da dolgoročno škodi tudi zaposlenim, in ne nazadnje, da se sindikati niso držali dogovora, pač pa še naprej grozili s stavkami. Zdaj ko je dogovor v veljavi, smo s telefonsko anketo med menedžerji poizvedeli, kako se v podjetjih uresničuje socialni sporazum in kakšni so morebitni problemi pri tem. Izmed odgovorov objavljamo zaradi omejenega prostora štiri zanimivejše. Drago Bahun, direktor za kadrovske in splošne zadeve v Gorenju GA: »Gorenje spoštuje vsebino socialnega sporazuma tako kot določila panožne kolektivne Pogodbe. Ob tem poudarjam, da socialni sporazum pomeni za trse podpisnike predvsem veliko obveznost in odgovornost v skupnem delu za ustvarjanje boljših pogojev poslovanja, tako na ravni gospodarstva kot posameznega podjetja. Skupna prizadevanja tako delodajalcev kot sindikatov mo- SO DELAVCI TEKSTILANE ZAPRAVILI CERTIFIKATE? Delavci in upokojenciTekstilane 'z Kočevja so se skladno s progra-■norn lastninjenja odločili svoje cer-dfikate vložiti v svoje podjetje. Podjetju sojih predali maja lani, ko jeTekstilana dobila prvo soglasje Za program lastninjenja, temelječ na notranjem odkupu. Agencija je 'j začetku letošnjega leta temu po-djebu izdala še drugo soglasje. Že 13. februarja paje sodišče za Tekstilano odredilo stečaj. S tem Je bil proces lastninjenja prekinjen, saj olastninjeno podjetje še ni bilo vPisano v sodni register. Po uvedbi stečaja so nesojeni lastniki Tekstilane začeli razmišljati 0 možnosti, da bi certifikate vložili v druga podjetja. Bivši direktorje Zato od Agencije za privatizacijo Zahteval vrnitev certifikatov. Ker so zahtevo zavrnili, so se delavci obrnili še na sindikat. Sekretar njihovega območnega odbora Miro fodbevšek je o tem pisal Agenciji ,n ministrstvu za ekonomske od-^°se. Miro Rems mu je odpisal, da Agencija ne soglaša z vrnitvijo Certifikatov, saj je odločba o la-stninjenjuTekstilane pravnomočna. Pravnomočna odločbaAgencije pa je zadosten razlog za razknjiženje certifikatnih sredstev vplačnikov. Tako je napisal Rems, nekdo z ministrstva paje Podbevšku po telefonu povedal le, da pri njih ne morejo dati drugačnega mnenja. Miro Podbevšek se s temi mnenji seveda ne bo pustil odgnati. Razmišlja, da bi Agencijo ali državo tožil za vrnitev certifikatov. Bivši direktorTekstilane očitno sodišča ni obvestil o drugostopenjskem lastninskem soglasju, prav tako pa Agencije ni obvestil o stečajnem postopku. Za izgubo certifikatov v vrednosti 80 milijonov tolarjev je torej subjektivno odgovoren tudi on. Sindikat bo zato verjetno tožil tudi njega, zlasti če bo država dokončno zavrnila zahtevo za vrnitev certifikatov. Če tudi tožbe ne bodo zalegle, bo obveljalo tisto, na kar so nekateri opozaijali že ob izdaji certifikatov. »Tako kot so prišli, bodo tudi izginili.« Z njimi pa se bo okoristila le država. Upamo, da se motimo. Franček Kavčič AVREINE DELAVCE SO NESPOSOBNEŽI PAHNILI V STEČAJ . Sodišče jeAvreo iz Celja konec j^'ja poslalo v stečaj. Kot je na 'skovni konferenci povedal Ivo Zu-Panič, predsednik Skei v Avrei, dol-Podjetje vsakemu delavcu po (X)0 mark iz naslova neizplačanih P|ac, prenizkih plač in regresa. Natančen znesek bo morala stečajna P^aviteljic3 šele izračunati, saj P°djetje o tem nima urejenih po-atkov. Izračunali so namreč le , 'k° do zajamčenih plač, ki v masi nasa 15 milijonov tolarjev. ..'Hdikalisti in zaposleni so za-di svojega položaja jezni na za-PJega direktorja Branka Kukca, Je po njihovem mnenju predolgo odlašal s stečajem. Se bolj pa i. nJegovega predhodnika Slavka orvata, ki ga dolgo niso mogli ni» S P°'ozaja> ČepravjeAvrea pod l nn°V'm v°dstvom pridelala skoraj ' milijonov izgube. Zadnji di-„■ 0r Je kriv tudi za kasnitev re-° racije delniške družbe. Čepi rav so zanjo že oktobra dobili drugo soglasje, se namreč le-ta ni konstituirala in jo je stečaj prehitel. Ladislav Kaluža, sekretar celjske območne organizacije ZSSS, je k temu dodal, da od prvega soglasja do drugega preteče preveč časa. In prav v tem času lahko nesposobni direktorji, ob asistenci »njihovih« nadzornih svetov, zavozijo tudi dobra podjetja. Premoženje Avree je po neuradnih podatkih večje od dolgov, stečaj bo torej mogoče hitro zaključiti.Tisti, ki bo kupil proizvodne prostore in stroje, bo lahko zelo hitro obnovil proizvodnjo, za katero ima Avrea menda še vedno dovolj naročil. Na zaposlitev lahko računa del od skoraj sto delavcev Avree, ki so se pred leti v obdobju znač-komanije odcepili od Zlatarne, danes pa vseeno niso nič na boljšem. F. K. rajo biti usmerjena predvsem v boljše gospodarjenje, ki bo omogočilo uresničenje vseh materialnih pravic zaposlenih. Menim pa, da bo treba v prihodnjem socialnem sporazumu opredeliti pojem regresa, njegov namen in višino. Ta bi morala biti bolj odvisna od poslovnih zmožnosti posameznega podjetja.« Rafael Mavri, direktor Ete, Cerkno: »Mi smo vsa zadnja leta izpolnjevali kolektivno pogodbo v celoti in tudi zdaj jo. Je pa seveda velik problem cena dela. V našem podjetju je cena delovne ure v povprečju 10,44 marke. V Veliki Britaniji znaša 10,14 marke, na Hrvaškem 5 mark, v Turčiji 3 marke. Kaj hočem povedati? Samo to, da bomo sčasoma izgubili delo, če bomo še naprej vztrajali pri tolikšnih stroških dela. Nemci, na primer, imajo ceno ure 48 mark, vendar imajo zato hude težave in Drago Bahun Rafael Mavri Božo Kuharič že 4 milijone nezaposlenih. No, ne trdim, da so plače pri nas, glede na življenjske stroške, visoke. Trdim pa, da bi morala država malo bolj paziti na obremenjevanje gospodarstva.« Božo Kuharič, glavni direktor Mure: »Kolektivne pogodbe smo se skušali držati dozdaj in seje bomo tudi v prihodnje. Minimalna plača, kakršna je bila dogovorjena v socialnem sporazumu, prinaša probleme uravnilovke, eskalacija plač pa pobere vse pluse, ki jih je prineslo zmanjšanje prispevkov. Plus je samo v tem, da zdaj delavci do- bijo tisto, kar smo doslej odvajali državi. Konkurenčna sposobnost podjetja pa se ni nič povečala. Velik problem pa povzroča regres tistim podjetjem, ki ga že lani niso izplačala v celoti. Ce ga bodo letos izplačala, kot veleva sporazum, kazni za nespoštovanje določil pa so velike, bodo ta podjetja iz naše in usnjarskopredelovalne industrije ob vso prednost, ki jo prinašajo vladini ukrepi za pomoč delovno intenzivnim panogam.« Emil Vehovar, podjetnik iz Rake pri Krškem: »Vsi ti predpisi niso pisani na kožo podjetnikom. Naj- Emil Vehovar prej: sporazum bi moral biti izdelan v dveh inačicah, ena za državna podjetja, druga pa za podjetja z znanimi lastniki. Predlagam, naj bi to v bodoče ločili. Državna podjetja naj se pogajajo magari tripartitno, lastnike pa naj država pusti, da se sami dogovorijo s sindikati. Zakon naj določa samo minimalno plačo, več od tega pa naj bo odvisno od poslovne uspešnosti podjetja. Sindikat naj skrbi za osnovne pravice delavcev in za izpolnjevanje kolektivnih pogodb, v drugo pa naj se ne vtika.« B. R. CELJSKI ZLATARJI BREZ DELA IN DENARJA Zlatarna Celje še vedno čaka na denar, ki naj bi omogočil nadaljevanje proizvodnje. Zaenkrat stojijo stroji, zaprli bodo tudi trgovine. Delavci so že tri mesece brez plač, v podjetju dežurajo le člani stavkovnega odbora. Vse to se dogaja navkljub sklepom odbora upnic o sanaciji podjetja. Sanacijo onemogočajo zlasti banke, ki so svoje teijatve večinoma zavarovale s hipotekami. Vodstvo Zlatarne je 160 zaposlenih poslalo na zavod za zaposlovanje, obveznosti do upnikov pa reprogramiralo. seveda le na papirju. Sanacija se še ni začela, ker niso dobili drugega soglasja za lastninjenje. Tega potrebujejo zaradi načrtovanega ra-zinvestiranja in ureditve odnosov s hčerinskimi podjetji. Reprogramiranje Zlataminih dolgov bi moralo sprostiti finančne vire za nov zagon proizvodnje. Vlada Z DENARJEM ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST DOKUPOVALI DELOVNO DOBO PodjetjeSlikoplesk-Termoplast je šlo aprila letos v stečaj. Z njim je bilo ob delo 52 delavcev, nekateri so bili že prej določeni za trajno presežne. Kot nam je povedal Jože Boben, sekretar območnega odbora sindikata gradbenih delavcev za Ljubljano in okolico, je prejšnje vodstvo pri ministrstvu za delo dobilo skoraj sedem milijonov tolarjev za ohranjanje delovnih mest. Namesto za delovna mesta pa so denar uporabili za izboljšanje svojega že tako dobrega položaja. Direktor in tehnični direktor sta najprej popravila svoji individualni pogodbi ter na tej podlagi plači skoraj podvojila. Ker jima to še ni bilo dovolj, sta si izplačevala dodatek za urejenost (namenjen nakupu lepih oblačil), avgusta lani je znašal 126.000tolaijev. Ker jima tudi to ni zadoščalo, sta s pokojninskim zavodom podpisala pogodbo o dokupu delovne dobe. Tako je direktor JanezTišler pridobil štiri leta in devet mesecev, tehnični direktor Jože Stok pa dva meseca več. Dokup delovne dobe za prvega je po- djetje stal 1.134.635, za drugega pa 1.090.873 tolaijev. Za skoraj deset let delovne dobe za oba direktoijaje Slikoplesk-Termoplast plačal skoraj tretjino denarja, ki jim gaje ministrstvo dalo za ohranitev delovnih mest. O zadevi smo se pogovarjali tudi s stečajno upraviteljico odvetnico Alenko Šorli. Povedala nam je, da je ministrstvo za delo že zahtevalo vrnitev denarja za ohranitev delovnih mest, saj Slikoplesk-Termoplast ni spoštoval podpisane pogodbe. V imenu stečajne upraviteljice paje odvetnicaVesnaŠafar 1 l.junijapisno pozvala Tišlerja in Štoka, naj se izrečeta o vračilu preveč obračunanih plač in dokupljenih let pokojninsko dobo. Če na vračilo ne bosta pristala, ju bo stečajna sodnica tožila. K temu moramo dodati še, da sta oba nadobudna novodobna podjetnika prijavila tudi teijatve do stečajne mase,Tišler 5,6 milijona, Štok pa 3,4 milijona. Obe terjatvi je stečajna sodnica prerekala. Menimo, da bi takšne primere okoriščanja morali inšpektoiji zadelo preganjati po uradni dolžnosti. Zadeva je verjetno zrela tudi za državno tožilstvo. Nenazadnje bi omenjeni lahko ukrepali tudi zaradi človeških tragedij. Po neuradnih podatkih sta zaradi izgube zaposlitve kar dva delavca prostovoljno odšla na oni svet. Franček Kavčič je že sprejela poroštvo za 156 milijonov kreditov. Pri tem pa se je zataknilo, saj se novi kreditodajalci niso mogli vknjižiti na premoženje Zlatarne Celje, ki ji bo ostalo po razinvestiranju, gre za »industrijski obrat«. Vse Zlatarnino premoženje je namreč pod hipotekami. Po knjigovodski vrednosti je premoženje večje od hipotek. Zato vodstvo Zlatarne ne razume, zakaj pristojni zavlačujejo z razinvestiranjem. Delavci, ki nimajo dela, so vseeno pričeli stavkati. Ostali pa bodo doma, saj jim nihče več ne plačuje ničesar. V podjetju dežura stavkovni odbor. Njegov predsednik Rudi Špes razočarano ugotavlja, da dogovora o sanaciji ne spoštujejo in da so zato številni delavci že v velikih socialnih zadregah. Delavci pa so odločno proti stečaju, saj bi z njim ne izgubili le oni, ampak tudi upniki. Prepričani so, daje rešitev le zagon proizvodnje, za kar bi potrebovali 200 milijonov tolarjev, že jeseni pa bi Zlatarna lahko poslovala s pozitivnimi številkami. Direktor uprave Boris Marolt pa pravi, da bodo morali o usodi podjetja odločiti upniki, največji so zbrani v upravnem odboru Zlatarne. Zanimivo je, daje med velikimi upniki, ki so se vknjižili na Zlatarnino premoženje, tudi ministrstvo za finance, na katerega je Banka Slovenije prenesla teijatve zaradi poslov z zlatniki. Ironija je, daje zdaj skoraj vse odvisno od ministrstva, ki bedi nad denarjem davkoplačevalcev, neko drugo ministrstvo paje osrednji podpisnik dogovora o sanaciji Zla- tarne. F. K. MEGRAS IZ RUS PRED STEČAJEM Regres v šeširju deuu po plačah so ^a??s*en' 'z lega uspešnega škofjeloškega podjetja tri ,wJn tudi letos dobili iz naslova regresa približno na nh nx Pla^e- Delavci iz proizvodnje, ki so se obrnili Deti n,1710, 0 organizacijo ZŠSS za Gorenjsko, so dobili n * jHdeset do štirideset tisočakov, koliko so dobi-3 Pa nismo uspeli izvedeti. nov';Zp,lačllu regresa je 27. junija razpravljal zbor čla-jim iPn - ata' ^ odsotnosti direktoija Mira Pintariča do l-v. unovo(Jkinja obljubila, da bodo dobili razliko ne Jne*gresa iz socialnega sporazuma in kolektiv-bidAn • a tekst‘lno industrijo. To pomeni, da naj Sre m tnCajulijadobili razlikodo 102.000tolaijev. Ker a Drut0 znesek, bo večina zaposlenih na boljšem za več kot 40.000 tolarjev. Razlike do polnega regresa za lansko leto pa podjetje menda ne more izplačati, saj je zaključni račun že potijen. Delavcem preostane le tožba, ki jo bo zanje vodila sindikalna pravna služba. Zanjo se bodo veijetno odločili tisti, ki v Šešiiju več ne delajo. Kot nam je povedala Milena Sitar, sekretarka območne organizacije za Gorenjsko, so člani sindikata glasovali tudi o zaupnici sindikalnemu vodstvu v podjetju. Odločili so, da naj dela še do konca mandata, ki poteče konec letošnjega leta. Zaplet o regresu objavljamo le zaradi želje, da obljuba računovodkinje ne bi ostala neizpolnjena. Franček Kavčič Podjetja Megras iz Ruš opravlja storitveno dejavnost in vzdrževalna dela v družbah nastalih iz nekdanje Tovarne Dušika. Njegovo vodstvo je pred nedavnim poslalo mariborskemu sodišču predlog za uvedbo stečajnega postopka. “Podjetje Megras je imelo že dalj časa težave z izplačevanjem plač in regresa za letni dopust. Nekajkrat so morali delavci zaslužene plače izsiliti s stavko. Stavka za izplačilo še neizplačanih plač je napovedana tudi za 4. julij,” pravi sekretar območnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje Mi Ozimic. “Podjetje nima ustreznih programov in dovolj dela, prav tako pa nima prave razvojne vizije. Vse to se kaže tudi v nenehnih likvidnostnih težavah podjetja.” Sindikat kovinske in elektroindustrije v Megrasu na čelu s Stan- kom Podlesnikom si je prizadeval za ohranitev podjetja in delovnih mest. Kakor kaže, pa je bil ves trud zaman. Delavci so posebej razočarani, da za podjetje ni uspel najti rešitve niti lastnik - to je Sklad Republike Slovenije za razvoj. “V Podravju propadajo podjetja kovinske in elektroindustrije dobesedno po tekočem traku. Od konca 1989 leta pa do letošnjega stečaja Tama je bilo v regiji 93 stečajev, ki so prizadeli okoli 18 tisoč zaposlenih in njihovih družin. Če k temu prištejemo še delavce Tama in sedaj Megrasa, vidimo, da so razmere zares več kot zaskrbljujoče. V šestih letih je zaradi stečajev izgubilo delo več kot 20 tisoč delavcev. Med podjetji, ki so v Podravju morala v stečaj, jih je bilo največ iz kovinske in elektro in- dustrije,” pravi Ozimič. Sindikat kovinske in elektroindustrije v Podravju je na omenjene probleme v zadnjih letih velikokrat zelo glasno opozarjal, vendar so pri pristojnih naleteli na gluha ušesa. “Samo lani smo bili v boju za temeljne pravice delavcev v kovinski in elektro industriji v Podravju prisiljeni organizirati 21 stavk, ki so trajale 78 dni, v njih pa je sodelovalo preko šest tisoč delavcev. Vendar se tisti, ki so odgovorni za oblikovanje ekonomske politike, kljub temu niso zamislili nad svojim ravnanjem.” Če bo mariborsko sodišče uvedlo stečajni postopek za Megras, se bo število brezposelnih v podravski regiji povečalo še za 80 delavcev. V Podravju je sedaj približno 32 tisoč brezposelnih. Tomaž Kšela 4. julija 1996 Sindikalna lista julij 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 45.345,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.336,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje februar-april 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 72.771 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 36.386,00 -za 20 let 54.578,00 -za 30 let 72.771,00 2. Nagrada ob upokojitvi 218.313,00 3. Solidarnostne pomoči 72.771,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo julij-avgust-september 1996 Izhodiščne plače za gospodarstvo in relativna razmerja tarifnih razredov so določena na osnovi 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96). Tarifni razred Izhodiščna plača (v SIT) 1. enostavna dela 46.110 II. manj zahtevna dela 50.721 III. srednje zahtevna dela 56.715 IV. zahtevna dela 63.171 v. bolj zahtevna dela 71.471 VI. zelo zahtevna dela 85.304 VII. visoko zahtevna dela 96.831 VIII. najbolj zahtevna dela 115.275 IX. izjemno zahtevna dela 138.330 Uporabljena eskalacija znaša: (101,2 x 100,6 x 100,5) x 85% ; odstotka, ali indeks 102. KAJ DELAJO SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije Izhodiščne plače za junij 1996 V skladu z določili Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, podpisano dne 7.6.1996, podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti objavljamo izhodiščne bruto plače za mesec junij 1996: zahtevnostna skupina tarifni razred relativno razmerje izhodiščna bruto plača I. enostavna dela 1,00 47.221 II. manj zahtevna dela 1,12 52.888 III. srednje zahtevna dela 1,25 59.026 IV. zahtevna dela 1,45 68.470 V. bolj zahtevna dela 1,60 75.554 VI. zelo zahtevna dela 1,90 89.720 VII. visoko zahtevna dela 2,25 106.247 VIII. najbolj zahtevna dela 2,60 122.775 IX. izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 146.385 Podpisniki kolektivne pogodbe Pojasnilo: Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, podpisana 7. 6. 1996, je bila s sklepom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb 26. 6. 1996 pod zaporedno številko 5/2. Registracija kolektivne pogodbe je pogoj za njeno objavo, na kar sedaj čaka. Upajmo, da bo objavljena kmalu. Vladimir Bizovičar, sekretar Sindikat delavcev prometa in zvez S presežki se srečujemo tudi v AA To, kar so nam v pogajanjih za podjetniško kolektivno pogodbo večkrat »grozili«, se uresničuje. Na zadnjih pogajanjih, kjer so sodelovali najvišji predstavniki slovenskega letalskega prevoznika, smo pod prvo točko obravnavali dve gradivi - »Ugotovitev obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev Adrie Ainvays« in »Program razreševanja presežnih delavcev«, ki gaje na sejah 6. 6. in 12. 6. 1996 še sprejel nadzorni svet družbe. Oba akta sta bila nato posredovana sindikatom AA v obravnavo. Predstavniki vseh petih sindikatov v AA so na oba akta in ob ugotovitvi, da so delavci, ki so predvideni za presežne, že prejeli pisna obvestila o tem, takoj ostro protestirali (njihov protest objavljamo na 2. strani). Sindikati so zahtevali od vodstva pisni preklic dosedanjih spornih odločitev in začetek postopka, ki bo v skladu z zakonodajo. Po večkratnem opozorilu, da bodo sprožili postopek, če vodstvo predlagane rešitve ne bo sprejelo, je generalni direktor le podpisal tak sklep. Tudi pogajanja o odprtih vprašanjih iz podjetniške kolektivne pogodbe so bila trda in bolj ali manj neuspešna. Odprta so seveda specifična in za delavce izredno občutljiva vprašanja, kot so: delovni čas, odmor za malico posadke letala, letni dopust, zavarovanje delavcev, plače idr. Sindikati so ugotovili, daje vodstvo družbe za ureditev spornih vprašanj predlagalo rešitve, ki so pod ravnijo, ki jo je vodstvo podjetja ponudilo v osnutku kolektivne pogodbe na začetku pogajanj s sindikati. Ena od takih cvetk je ob ugotavljanju presežnih delavcev vrnitev s 40-urnega na 42-urni tednik. Predlog, vreden premisleka, kaj!!! Hilda Zežko, sekretarka sindikalni lun mil Tarifna priloga h KP (za obe dejavnosti) Tarifni razredi Najnižje relativno razmetje Prejšnji petek (28. junija) so v Domu sindikatov končno le podpisali kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo in premogovništvo! Končno zato, ker so se pogajanja vlekla kar dve leti, z mrtve točke pa jih je po mnenju predsednika Sindikata delavcev energetike Slovenije Franca Dolarja »očitno premaknila šele nedavna grožnja s splošno stavko elektrogospodarstva«. V nagovoru tik pred slovesnim podpisom je predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Franc Druks predlagal, da bi hkrati s kolektivnima pogodbama veljalo skleniti tudi »metodologijo o izvajanju KP«. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so njena določila v posameznih okoljih različno tolmačili, kar je seveda povzročilo nemalo hude krvi. Sprejetje bil tudi drugi predlog, da po podpisu pogajalskih skupin ne bi razpustili; delovale naj bi vse dotlej, dokler kolektivni pogodbi ne bosta objavljeni v Uradnem listu in dokler se ne sestanejo organi, ki bodo operativno bedeli nad njenim izvajanjem. Tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič je bil zadovoljen, da jim je naposled le uspelo končati »mukotrpen posel«, in se z izbranimi besedami »vsem vpletenim« zahvalil za potipežljivost. »Elektrogospodarstvo je občutljiv organizem, ki ne zadeva le nas -zaposlene v njem, temveč vso javnost,« je dejal. »Vse to smo I. enostavna dela 1,000 II. manj zahtevna dela 1,287 III. srednje zahtevna dela 1,406 IV. zahtevna dela 1,582 V. bolj zahtevna dela 1,771 VI. zelo zahtevna dela 2,154 VIL visoko zahtevna dela 2,710 VIII. najbolj zahtevna dela 3,650 IX. izjemno pomembna dela 4,347 47.6525 61.32^ 66.996*2 75.382*! 84.38 }' 102.6383' 129.1321 173'9»- 207.135>T< morali rešpektirati in to je bil navsezadnje tudi naš cilj. Upam, da smo uspeli...« Kot nam je po slovesnem podpisu povedal podpredsednik SDE Iztok Cilenšek, zaposleni v obeh dejavnostih po novem sicer ne bodo imeli večjih plač, imajo pa poslej uzakonjeno raven svojih pravic. »Prva kolektivna pogodba jo podpisah leta 1991, naim^ff bili f k ni zaživela. Zato pa smo oi' v leto priča raznim Prot? |:J delitvi plač, ki so nas tako daleč, da smo začeli z za rastjo plač v gospodar8 smo zdaj presekali...« '' KNG sprejet v Višegrajsko skupino Zadnji dan 4. srečanja sindikatov kemične in sorodnih dejavnosti srednjeevropskih držav, ki je bilo od 23. do 26. junija v Bratislavi, so delegacije Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske »soglasno in z navdušenjem« sprejele Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije za polnopravnega člana t. i. Vtšegrajske skupine. Več o srečanju v prihodnji številki DE. n „ u. K. _________________—J , ...^ - *. ^ s m I i I ''v . KONEC DOBER, VSE DOBRO - Kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo in premogovništvo s° leve proti desni): Franc Druks (predsednik SPESS), Valter Vodopivec (podpredsednik SDE za po. Čeprav so v Dom- [«Č< le .Zgubili veliko delovnih jliil I, ’ie delo pri teh vprašanjih k°|( v,0?110 organizacijo utrdilo. rf j^feč dela so imeli s tarif- ^Vriom kolektivnih pogodb, •st"1 o,.51/1!6 50 plače zelo zaostajale, |)e| 0(3 celo za 40 odstotkov. i8 iVn° uspešnost so marsikje .javljali kar na pamet, saj .1° niso imeli sprejetih kri- : v- Namesto denarja so neka- j" delavcem dajali bone.Tudi antsko določene višine mi- j. ^ plač nekatera podjetja sPoštovala. Prisotnost na delu so nekatera podjetja stimulirala, odsotnost zaradi bolezni pa kaznovala. Območna organizacija se je trudila za postopno usklajevanje plač z izhodiščnimi iz kolektivnih pogodb. V večini primerov so pri tem uspeli in z vodstvi podjetij sklenili pisne sporazume. Niso pa uspeli tamjkjer sindikalno vodstvo podjetja za odpravo kršitev ni bilo zainteresirano. Sindikalna vodstva podjetij bi svoje naloge morala opravljati bolj odgovorno. Na sodiščih se kopičijo tožbe, s katerimi območna organizacija uveljavlja pravice oškodovanih delavcev. Najuspešnejši so bili v primeru stečaja Hidrometala, saj so delavci dobili 95 odstotkov prijavljenih terjatev. Vse to povzemamo iz skrbno pripravljenega pisnega poročila, za katerega so udeleženci konference avtorici Justi Arnuš izrazili priznanje. Za uspešno delo pa so po njihovem mnenju zaslužni tudi: Danica Avbelj, dosedanja predsednica območne organizacije, Olga Pintar, zunanja sodelavka, odvetnica Jagoda Čujnik in tajnicaRoma- Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale nadzornega odbora pa Cecilijo Ferlič, Jožico Vavpetič, Magdo Fili in Franca Zabavnika. S kandidaturo Amuševe je soglašalo tudi predsedstvo sveta ZSSS, ki je potrdilo tudi pravila območne organizacije in sistemizacijo delovnih mest. Ob volitvah je delovna predsednica konference Mojca Kan-dušar ugotovila, da soglasje predsedstva ZSSS verjetno pomeni, da bo območna organizacija ZSSS Domžale še naprej obstajala, saj jo članstvo potrebuje. Gost konference Sandi Bartol, sekretar republiškega odbora sindikata trgovcev, je dodal, da v Domžalah delajo profesionalno, zato po konferenci o samostojnosti in obstoju te organizacije zanj več ni dileme. Anton Rozman, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, je udeležence konference najprej opozoril na nove poskuse vnašanja razdora med sindikate dejavnosti in območja ter nadaljeval: »Če organizacijo želite, jo tudi imejte.« Ker v ta sindikat spada kar polovica članstva ZSSS domžalskega območja, ima njegova beseda verjetno dovolj veliko težo. Miloš Mikolič je povedal, da je na konferenco prišel zaradi treh organizacij sindikata delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Zato je zaželel le, da bi v Domžalah ustanovili območni odbor tega sindikata. Bartol je domžalske sindikaliste opozoril na poskuse uprav in nadzornih svetov nekaterih velikih podjetij, ki hočejo kolektivne pogodbe nadomestili s pravilniki. Rozman je omenil poskuse, pri čemer seje skliceval na prakso iz Peka, da bi svete delavcev obrnili proti sindikatu. Arnuševa seje po izvolitvi zahvalila za zaupanje in obljubila, da bo še naprej delala vestno. NA PRAVI POTI Junija leta 1991 so samostojni sindikati papirne, grafične, časopisno-informativne in založniške dejavnosti Slovenije ter Poklicni sindikat vzdrževalcev ustanovili Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam. Peto obletnico njegovega rojstva so s slavnostno skupščino počastili prejšnji petek v veliki sejni dvorani stolpnice ob«1' Jb*1 Dan Telekoma Slovenij. ^ telek j3 s°bota v juniju je na Dolenjskem minila v znamenju 1$ renc-novcev' Na pobudo sveta delavcev in sindikalne konfe-jo* PlicahJe ^'e3ek;oin Slovenije v Novem mestu in Dolenjskih To-srjf g Popravil svoj dan, združen s športnimi igrami in družabnim vica em' Dneva svojega podjetja se je udeležila skoraj polo-Posl zaP°rienih ali 1.500 delavcev, ki so prišli iz vseh devetih Slojnih enot »Daleč smo vsaksebi, saj smo razpršeni po vsej Hi naeiuJ'.’ Pa vendar zelo blizu. Družijo nas skupno delo, skupku ■s*cuPn' oilj* 'n navsezadnje tudi pripadnost skupne-ralni?r llu,<< je na slovesni otvoritvi med drugim dejal gene-y dlrektorTelekoma Slovenije mag. Adolf Zupan. lovaiPrV|fm c3elu dneva so bile športne igre, na katerih je sode-® petsto delavcev športnikov. Po predhodnih, že med ekjp .igranih izbirnih tekmah so bili na sporedu finalni obračuni ' aialem Pos'ovn'h enot in uprave, in sicer v košarki, odbojki, tfi" so mimi?0S°metu, namiznem tenisu, streljanju in šahu.Tekmovanja ar' a v zagrizenih, a poštenih bojih in ob bučnem navijanju ;nr" tekale ,V-*'’* NAGRADNA KRImMS Nagradna križanka št. 3"L Rešeno križanko nam pošljite do 16. julija 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 31. Nagrade za rešeno križanko so: (1) ura Etic Quartz, (2), 5.000 SIT, (3) 3.000 SIT, (4) 2.000 SIT, (5) knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 28 ((19-20) SALOMONOVI OTOKI, PLOČEVINASTI BOBEN, LAVAL, TARTINI, ANI, EVI, AIR, ARAT, KRKA, STANISLAV, ATAKA, AS ČOK, AMALTEA, ERROL, KAŠTELAN, EISLER, OLEAT, ARTEL, RASTER, TIN, OLINKA, STOKES, ILIR, BABNIK, NAAS, KAR, SEURAT, BALI, LOK, DT, OK, GNADA, OBISK, KOLERA, STRINA, VOL, ATAR, OIDIJ, MEREK, RŽ, ORKA, ASIMPTOTA, ORIS, NAIVNA UMETNOST, AN SKA, EDIRNE, ELLA, NO, ALT, OSNUTEK, LOIRE, ŠIVANKA, REGENS, ATEST, ČM, STAVKAR, SELA, SEN, OSKAR, OP, LE, LITIJA, TARA, RIKO, JERNEJ JERŠAN, RIT, PAT, DAN, BAVARSKA, EH, LASALLE, AMI, LL, RAŠA, TRIO, TRIGLAV, NIEVO, ABBA, DIANA, VRAG, SEKT, ANTAR Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 28 (19-20) 1. Ana Snoj, Semič 38la, 8333 Semič, 2. Franc Horvat, Repnje 30a, 1217 Vodice, 3. Katja Lipovšek, Gorenjska cesta 12, 3320 Velenje, 4. Kristina Bašelj, Ilirska 6, .. 1 ono I inhliana Knzanko popravil DELAVSKA ENOTNOST Žlahtni PUN ' ŠVICARSKI BAKROREZEC (JOHANNES) ALKOHOLNA pijaCaiz ZELIŠČ IGOR OZIM ZVOK, TON CIGAN IZGUBA DEAKE PRI ŽIVALIH SINKO SOKRATOV TOŽNIK lil NAGRADNA KRIŽANKA SLOVENSKA ŠAHISTKA AMERIGJ OKRASNA SREDOZEMSKA RASTLINA ► ► OSTRO DISEC PLIN GLASILO ITAL. KOMUNISTOV MATERINO ZNAMENJE LETEV SK1ADATEU GOBEC OSEBA IZ BIBLIJE BIKOV GLAS KAREL NOVACEK VELETOK V JUŽNI AMERIKI NATRIJ MATI AVTOR: BORUT LEVEC MAJHNA DIAKA PRI PRAŠIČU POUSKI lffi IGRALKA MARGRET LJUDSTVO NA TAJSKEM JOGOM. VRATAR DASAJEV ZMAGA PRI ŠAHU FRANCE ARHAR BOMBAŽNA TKANINA IMETJE SLOVENSKA KEGUAVKA (TONČKA) MESTNA TRDNJAVA a PIKOLOVSKI URADNIK IZUMI VRSTA LISICE PLEME IZ SKUPINE BANTU ANLEŠKO PIVO DOLGO Časovno OBDOBJE RECICANA PLANINSKEM POUU ALIDA VALLI NJUHA SRED. VRTENJA ZEMLJA S TODOR Živkov LETOVIŠČE NA CRESU POTNA KAPLJA SLOJ USEDUN RDEClKRlZ LUKA NA JUGU ANGLIJE 5. Aleš Kadunc, Adamičeva 2, saioancnov 1000 Ljubljana UGANKAR Nagrade bomo poslali po pošti IZBRANA DRUŽBA LESNI DELAVEC pevka TADOIO LETOVIŠKI KRAJ V DALMACIJI POVRTNINA PETER AAAERŠEK NA BAVARSKEM \ NAGRADNI SKLAD i Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: 1 • Uro Etic Quartz-UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo 1 * in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Tr- 1 1 govina:HalaTivoli, Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej pro- 1 ■ dajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-I video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. ^ • Pletene izdelke-Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25.^ AFRIŠKI VELETOK PREMIKANJE ZEMELJSKIH TAL OSEBNI ZAIMEK BEŽNA SKICA RUSKI VLADAR BARVA IGRALNIH KART GULVNA ZAGREBŠKA ULICA JAVNI PRIKAZ ZNANJA NIZOZEMSKI ASTRONOM (JAN HENDRIKE) LEON ŠTUKELJ KARLOVAC HRVAŠKI KIPAR (FRANE) ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV NARAVOSLOVEC KOPERNIK OBER MANJŠA MORSKA RIBA PRIPRAVIL: SALOMONOV UGANKAR STRANICA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU <$£r»L BonasindikalniMiaiurlznia BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 25 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru. 2. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 3. MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljnd sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.750,00 SIT, polni penzion 3.750,00 SIT. 4. POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI-spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM. 5. RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 6. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM. 7. BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov. 8. SORIŠKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bungalov za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion 26 DEM. 9. ČATEŽ -štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM. 10. ROGLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust. 11. MORAVSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb, posamezni termini od 10. 6. do 20. 7. 1996. Cena 66 DEM. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja. Informacija sindikalnim zaupnikom ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Objavite našo ponudbo v vašem glasilu. B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 OD 22. 6. DO 5. 9. 1. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.750 SIT. 6. UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM -apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb-7 dni, najem 850 DEM. 7. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 8. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 69 DEM in turistična taksa. 9. NOVIGRAD - KASTANJA - izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo.Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM - lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 17 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno. 10. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 26.7. -371 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 442 DEM* - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 540 DEM* - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM akcija 7 - 6 dni, 12 - 10 dni - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 435 DEM* - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 359 DEM* - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 90 DEM*, za 4 osebe 102 DEM* - apartmaji LUNA za 3 osebe 98 DEM*, za 4 osebe 116 DEM - apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 110 DEM*, za 4-6 oseb 130 DEM*. 11. OTOK MALI LOŠINJ-Nerezine-enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 82 DEM na dan. 12. OTOK CRES - ZAGLAV- garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 76 DEM na dan. 13. OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 25 DEM na osebo na dan. PAG - DRUŽINSKI HOTEL TONY - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru.To ponudbo priporočamo. 14. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 385 DEM* - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*. 15. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 455 DEM*, za 4 osebe 732 DEM*, za 6 oseb 905 DEM. 16. KORČULA - hotel LIBURNIA- polpenzion 420 DEM* - hotel MARKO POLO - polpenzion 346 DEM* - apartmaji BON REPOS za 2 osebi 490 DE *, za4 osebe 595 DEM*, za 6 oseb 770 DEM*. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 17. KRANJSKA GORA - Penzon Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 18. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. 19. PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 80 DEM/osebo in za 4 osebe 58 DEM.Termini 2.8.-9.8. in 9.8.-16.8. veliki, mali pa od 19. 7. do 26. 7. 20. KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM. - Hotel Mirna, 5 dnevni polpenzion 210 DEM, 7dnevni polpenzion 294 DEM. ” - znižane cene hotelskih uslug za 6%. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Čena 65 DEM na osebo. 2. KOČEVSKA REKA- Borovec-Trava- prijazen izletna nekdaj zaprto obmoqe. Program oblikujemo f>oželji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine-pikniki in družabna srečanj3-lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočan® obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačin kulinaričnih dobrot. 3. KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. 5. BUDIMPEŠTA Formula 1,10.8.1996, cena 150 DEM, prevoz, nočitev. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA 1. NEWYORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 2. ŠRILAtijKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. 3. BUDIMPEŠTA- FORMULA 1 -odhod iz Ljubljane 10. avgusta, avtobusni prevoz, večerja, nočitev, zajtrk in ogled dirke, cena 150 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa I. SEJMI 1. HANNOVER - CEBIT-HOME - osebni računalniki, od 28. 8. do 1.9- 2. PARIZ - sejem ženske konfekcije, za mlade, in moška konfekcija. Od 6. do 9. septembra. 3. FRANKFURT-Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od 10. do 15. septembra. 4. KOLN - Fotokina, 18. do 23. september 5. HANNOVER - IAA - vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra. 6. PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra. 7. ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra 8. ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, od 14. do 17. oktobra. 9. BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom zaže rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. _ . Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača- Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40,30,30%. Celotno plačil0 10 dni pred odhodom na dopust. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze