advertise in THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Conmierical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI . Čitatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike __ LETO XXXIX. CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), JUNE 19, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 120 HM5N ST. кагпл« State bolnišnici, Je bil prepeljan pred dve-diie včeraj popol- 5433 Hren St., stanujoč na let in ^ve. Star je bil 72 ee, ^^^i Velike Riber- k(xiep ^ Podgradec, od- 1% J.? P'^pGl v Ameriko leta la Трћ+^^® društva Carnio-št. 1288 T. M. soprogo Mary, W., ^Bizjak, otroke: Joseph thoL p" Kotalac, An- »ephi' Frank, Mrs. Jo- Bednar Mrs. Albina Mrg Qv . -^Snes Polshak in in Vež Strah, 29 vnukov M v se vr- Aegn _, zjutraj iz pogreb-IO53 g Grdina in sinovi, Caivaj^ pokopališče ^^TINCIC je luj, ^®ti trajajoči bolezni ^ St. poznana Ivana ie "^121« tr. je stanovala ^asi St. Doma je bila iz д, . -- — ЈЧ. к,иа. X. м pfj». Cerknici, odkoder ^ila . Ameriko leta 1904. ^t. 4 g Ranica društva sv. Ane ustanovna članica 137 s t ^^P^edne Slovenke št. ^nske ' Podr- 25 Slov. ^Hie društva Srca '^'^stva f ter Oltarnega Anton Vida. Soprog Hla' f sta nad 40 let ''Sovino z grocerijo in je w ° 5919 Prosser Ave., Tuk • 1. 1952. thony Opušča dva sinova, An-МоЦу ^tanley, dve hčeri, Mrs. v ^nk in Mrs. Josephine Mfg Д' ^®vet vnukov, nia Kramar, sestre: Mrs. Anto-Vfic^ Mrs. Mary Zabuko- Ve{ g John Gabrenja ter V Pogreb se vrši ^akraiži, ob 8.30 uri iz da y °vega pogrebnega zavo-%ato sv. Vida ob 9. uri in ^ Pokopališče Calvary. Ha gy popoldne je preminil etargt^®®^ domu John Stiftar, 6l stanujoč na 1164 E. ђоуеђјђ olehal je od prošlega ka v g| ^0 se je povrnil z obis-domovini. Doma je bil falah Vir, fara Dob pri Dom- Eisenhower bo popolnoma okreval šele v avgusta WASHINGTON, 18. junija—O zdravstvenem stanju predsednika Eisenhower j a je bilo izdano poročilo, da Eisenhower dobro okreva, da pa s pravim delom, kot predsednik republike ne bo mogel začeti pred drugo polovico meseca avgusta. Okrog 24. junija, če ne bo kakih komplikacij, bo zapustil bolnico. Nato bo moral iti ali na svoje posestvo v Gettysburg, ali pa ostati v Beli hiši dva do štiri tedne na pravem okrevanju. Proti sredini meseca julija se bo lahko bolj posvetil državnim poslom, popolnoma okreval pa bo šele okrog 15. avgusta. Napoveduje se tudi, da se bo Eisenhower ta teden odločil ali vztraja pri svoji kandidaturi, ali pa svoj.sklep prekliče. Bolezen in politika ■*- Zdravstveno stanje Eisenhow-erja, če se bo odločil za ponovno kandidaturo, se bo uporabljalo v politični propagandi. To je danes gotovo. Če bi Eisenhower ne kandidiral, potem je splavalo po vodi vsako upanje, da bi republikanci pri volitvah dobili večino poslancev in senatorjev, to je napoved demokratov, pa tudi neodvisnih. Vodstvo republikanske stranke je računalo s tem, da bo republikanskim kandidatom pomagal Eisenhowerjev osebni vpliv, Eisenhower pa bi v državah, kjer so volilni uspehi dvomljivi, nastopil vsaj enkrat osebno. Demokratske napovedi Vodstvo demokratske stranke je napovedalo, da bo demokratski kandidat spodnesel tla sledečim republikanskim senatorjem: Homerju Capehartu v Indiani, Tomažu Kuhlu v Califomiji, George Benderju v Ohio in Jamesu Duffu v Pelinsylvaniji ter Millikinu v Coloradu. Demokratje kažejo na to, da so zbrali za svojo listo in program pri primarnih volitvah v lowi rekordno število glasov, enako v South Dakota. Milijonarji in demokratje Vodstvo republikanske stranke je izdalo propagandno knjižico, v kateri se hoče znebiti očitka, da so republikanci stranka ko rje prišel v Ameri- leta je član društva Cle- ^rvar, '^^dski 1910. Po poklicu je bil ^°3еца т soprogo Susan, Siivov štiri hčere in šest Mrg J Josephine Lenarčič, Liles, John, Adolph, liajn u Anna Zidonis, Wil-Hest Mary McMahon Er-Btro u "^^^ert, 14 vnukov, se-^atiija Kokal in brata Yorku, ter v stari ^eregjj Antona in sestro v Četrt Pogreb se vr- ^ogrgjj ^'utraj iz Grdinovega zavoda, 1053 E. 62 Slovenci št. 14 S.D.Z. St. Ha *«OlS pokopališče Calvary. VCe^^^SER popoldne je nagloma '^t, at_ ^ouis Mauser, star 61 36 pri National Acme ye. -0. na 19701 Muskoka Tukaj zapušča tri brate; Frank, Joseph in William, štiri sestre: Mrs. Mary Muhič, Mrs. Anna Radie, Mrs. Veronica ICra-ine in Mrs. Gertrude Kieber ter druge sorodnike. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. * ROBERT DADICH Preminil je Robert Dadich, star 59 let, stanujoč na 5625 Gifford Ave. Doma je bil iz Dal macije. Tu zapušča soprogo An no, tri sinove: Nick, George in Albert, sestro Mrs. Maria Anti-cevich v Califomiji in vnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče sv. Križa. * V zadnje slovo članice društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. so proše-ne, da pridejo v sredo zvečer ob 7.30 uri v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Ivani MartinŽič, v četrtek zjutraj, pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba. kapitala in milijonarjev. Med demokratskimi senatorji da so večkratni milijonarji Harry Byrd iz Virginie, Theodore Green iz Rhode Island, Robert Kerr iz Oklahome, Herbert Lehman- iz New Yorka, James Murray iz Montane in Stuart Symington iz Missouri. Milijonar je Averell Harriman, premožen da je Ad-lai Stevenson. Osebnost Symingtona Če bi Adlai Stevenson ne dobil nominacije v prvih treh glasovanjih, potem bodo delegatje na občnem zboru demokratske stranke v Chicagu, izbrali za kandidata Stuarta Symingtona, senatorja iz Missouria, to je napoved. Senator Symington nima nobene volilne pisarne, ne prve politične organizacije, se ni udeležil nobert^ primarnih volitev, je pa v Ameriki znan kot senator, kot bivši tajnik za letalstvo in oseba, ki bi privlačila ameriški jug. Symington je star 54 let, je visok šest čevljev in dve inči, je lepa pojava na zunaj. Njegovi starši so prišli z juga, eden od starih staršev se je udeležil tudi bitke pri Gettysburg«. To legitimacijo, da izhaja iz stare ameriške rodbine, Symington ima. Kakor Lincoln, ee je tudi Symington selil po državah. Rojen sicer v Massachusetts, je živel tudi v New Yorku in se ustalil v Missouriju. Njegova žena je v daljnem sorodstvu s Teodorjem Rooseveltom. Doma v Missouriju je v svojem podjetju sam predlagal "union shop" in soudeležbo delavstva na dobičku. Delavske unije v Missouriju so ga proglasile za svojega kandidata. Senator Symington je ne-omadeževanih rok in je zavzemal važne položaje v federalni službi, pa je njegovo imenovanje senat vedno odobril soglasno in brez vsake debate. TAKI NAJ SEDIJO ZA VOLANOM! Ameriška sodišča, ki imajo opravka s kršilci cestno-prometnih predpisov, med razpravo zvedo tudi za dogodke kot so naslednji: Za vozno dovoljenje je zaprosila ženska in je šlo za njeno duhovno stanje. Vozno dovoljenje je sicer dobila, ker pa je bila precej nerodna, da je pri izpraševanju vzbudila sum, da z njo nekaj ni v redu, ji je bilo stavljeno končno tole vprašanje: "Ali vam je kdo razen vaših lastnih otrok katerikrat očital, da niste pri pravi pameti?" V avtomobilu se je peljala veSela družba, ki je tudi prepevala, glasovi so bili tako "razglašeni" da je šlo vpitje na živce šoferju za volanom. Ta je enega od pevcev poklical k sebi, ga postavil za volan in mu dejal: "Preveč si pijan, da bi pel, raje vozi." * Iz avtomobilskega življenja je končno zanimiva slika, ki jo je dal ravnatelj FBI Edgar Hoover da se je v zadnjih petih letih izvršilo en milijon avtomobilskih tatvin, med tatovi avtomobilov je bilo 60 procentov mladostnikov, vrednost ukradenih avtomobilov pa je znašala več kakor eno milijardo dolarjev. V Staro domovino Na pamiku Liberte so se v soboto odpeljali iz New Yorka proti stari domovini kamor so namenjeni na obisk, sledeči: Mr. in Mrs. Louis in Martha Batich, ki gresta v Lokavec pri Ajdovščini, njun zet in hčerka Dr. in Mrs. Zouhier in Carol Yassine, ki gresta najprvo v Pariz nato pa v Slovenijo, ter Mr. Joseph Gašparac, ki gre v Vrbno na Hrvatskem. Potujejo s posredovanjem Kollandrove firme. Želimo Vsem srečno pot in zdrav po-vratek. * V soboto ste se z letalom podale na obisk stare domovine Josephine Mervar in Veronika Schifter. Pred odhodom pozdravljate vse prijatelje, posebno one, katerih niste utegnile obiskati. Po povratku se bo Mrs. Mervar nastanila na 1851 Skyline Dr., Richmond Heights 17, O. Srečna pot in zdrav po-vratek! Krožek št. 2 Prog. Slov. Redna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk se vrši v sredo zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se gotovo udeleže. Poroka V soboto, 9. junija sta se poročila Vida Smuk, hčerka poznanega društvenega delavca Mr. John Smuk iz 6715 Bonna Ave., in Frank Rupnik iz 5506 St. Clair Ave. Poroka je bila v cerkvi sv. Vida, poročna slavnost pa zvečer v Hrvatskem nar. domu. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem življenju. Direktori) SJ).D. Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktori-ja Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse direk-' tor je, da ee gotovo udeležijo. VUe rojenice f PLENUM SENATA HO(E NA VSAK NAČIN ZBOUSATI ZAKON SOCIAL SECURITY USODA STAROUPOKOJENCEV; SOCIAL SECURITY NE ZADOSTUJE WASHINGTON, 18. junija—Senatni finančni odbor je odbil predlog, da se Social Security zboljša s tem, da gredo ženske v pokoj že z 62 leti, popolnoma dela—nesposobni pa bi dobivali neko podporo že s 50 leti. Oddelek za socialno politiko federalne vlade enako nasprotuje temu predlogu, češ, da bo preveč obremenil fond Social Security. Liberalni senatorji so sedaj na delu, da prvič spravijo ta predlog čim preje na splošno glasovanje v senatu, drugič pa, da dobijo za sebe toliko senatorjev, da bo predlog sprejet, vkljub temu, da ga je finančni odbor senata zavrgel. Fond Social Security je izdal-^ Novi slovenski zdravnik poročilo o številu upokojencev, SVOBODO UJETNIKOM ki dobivajo pokojnino iz tega fonda. V zadnjih petih letih se V Egiptu se mudi sovjetski zu-je število upokojencev, ki so šli nan ji minister Demitrij Šepilov v pokoj s 65 leti, podvojilo. Kak- ki ima razgovore s predsedni-šno pa je njihovo finančno sta- kom egiptske vlade Nasserjem. nje? Za to priliko je egiptska vlada ^ . dala svobodo vsem tistim, ki so Prvič se povdarja, da je raču- ђјц у zaporih priprti kot nas-nati s tem, da upravičenci do po- potniki sedanjega režima v kojnine, ki dosežejo 65 let, res Egiptu, med njimi je bila večina gredo v pokoj. V pokoj jih sili komunistov. nova tehnika, pa tudi avtomat. Ti upokojenci se znajdejo v položaju, da se doba življenja podaljšuje, možnost zaposlitve pa zmanjšuje. Najvišja pokojnina iz Social Security znaša $108.50 na mesec, za enega, $162.80 skupno za moža in ženo. Na vsak način je pokojnina za $35 do $45 premajhna. Zakonska dvojica v pokoju bi rabila, če živi v mestih, najmanj na mesec $200, en sam pa najmanj $150. Socialno politično vzeto se v Washingtonu debatira o posebnih predlogih, da bi se tisti, ki se pripravljajo na pokojnino iz Social Security, pravočasno privatno zavarovali za slučaj starosti. Ta kombinacija pokojnine Social Security in privatne zavarovalnine bi vsaj do gotove meje zadostila potrebam upokojenca. Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Louis in Frances Modic na 1301 E. 55 St. ter ju obdarile z dvojčki-oba fantka, ki boste v družbo dvema sestricama in bratcu. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank it\ Jennie Modic iz 1309 E. 55 St. 16-tič stari oče in stara mama. Tetica štorklja je obiskala Mr. in Mrs. Frank Debelak, 886 E. 75 St., in jima pustila krepkega sinčka, četrtega v družini. Dekliško ime matere je bilo Valeria Kaučič. T^ko sta posta la Mr. in Mrs. Anton Debelak iz 893 E. 75 St. zopet stari oče in stara mama. Če bo v jeklu stavka Leta 1952 so bili jeklarji v ameriških jeklarnah na stavki, stavka je trajala 53 dni. Stavka v jeklu, če bi trajala zopet 53 dni, bi pomenila pet milijard dolarjev izgube na mezdah, pa tudi v prodaji in na davkih, ki jih sicer prejema federalna blagajna. Produkcija jekla bi se znižala od 125 milijonov ton na 95 milijonov ton, bi bila prizadeta avtomobilska industrija, bi federalna blagajna dobila eno milijardo davkov manj, če bi prišlo v jeklarnah do stavke in bi bila ta stavka dolgotrajna. — Ta teden se delavske unije jeklarjev pogajajo s posameznimi jeklarni-mi 11 po številu. Do sedaj so se pogajale skupno s tremi glavnimi ameriškimi jeklamami, do kakega sporazuma ni prišlo. ENOSMERNA VOŽNJA V Clevelandu je odrejena enosmerna vožnja na E. 12 Street južno Lakeside Ave. N. E. do Euclid Avenue. Daljfe na E. 14 Street od Payne Avenue N. E do Lakeside Ave. Dalje na Payne Ave. med E. 12 Street in E. 14 Street. Dr. John A. Bukovnik Od zdravniške šole na Western Reserve univerzi je dne 13. junija prejel- maslov doktorja zdravilstva John A. Bukovnik. Ko je obiskoval zdravniško šolo je bil član Phi Rho Sigma bratovščine in član Hamann društva, in zadnje dve leti tudi podpredsednik istega. Izvoljen je bil tudi za člana Alpha Omega Alpha skupine, ki je častno zdravniško društvo. Pri izdaji letne šolske knjige je bil urednik za umetniško gradivo. Predno je vstopil v šolo zdravilstva na Western Reserve univerzi je dobil naslov Bachelor of Art od Amherst kolegija. Kot doktor zdravilstva hoče nadaljevati študije za zdravnika ranocelnika Drugi mesec nastopi službo hišnega zdravnika v University Hospital of Cleveland. Ko je mladi zdravnik prejel naslov doktorja zdravilstva, mu je bila tudi izročena posebna nagrada in priznanje za odlično in vestno študiran je fiziologije. (The Minerva and Carl Wiggers Prize in Physiology.) John A. Bukovnik, novi slovenski zdravnik, je sin občepoznane slovenske družine Mr. in Mrs, John Bukovnik na 18309 Schenley Ave. Oče John Bukovnik je bil mnogo let fotograf v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in pozneje na East 185 Street, Cleveland, Ohio. Mlademu zdravniku želimo veliko uspeha v njegovem poklicu. Zadnje vesti Lepo pa hladneje z najvišjo temperaturo 72, najnižjo 54 stopinj, pravi vremenska napoved za danes. Za jutri je napovedan gorkejši d!an. Občinski svet mesta Cleveland je odobril East Ohio Gas Co., da sme zvišati cene plinu. Z zvišanjem cen se bo zacfelo okrog 18. avgusta. Zvišanje znaša pet in pol centa več za potrošeni kubik plina in se računa, da bo plačal povprečni potrošnik en dolar več na mesec. Maršal Tito Ima danes v Moskvi zadnji sestanek s sovjetskimi voditelji. Gre za besede skupnega poročila o njegovem obisku Sovjetski zvezi. Pred. tem jo Tito trdil zastopnikom zunanjega tiska, da se politika Jugoslavije do zapadnega sveta ni spremenila, dalje pa, da ni bila sklenjena med Jugoslavijo In Sovjetsko zvezo nobena vojaška ali gospodarska pogodba. V Washingtonu je senatni odbor za zunanje zadeve sprejel vsoto $4,502,000,000 kot ameriško pomoč tujini. Večina gre za vojaške potrebe. Besedo Ima sedaj senat kot tak. Gospodarski odlbor senata je odobril še eno milijardo dolarjev za potrebe ameriškega vojnega letalstva. Ta sklep ni v skladu s programom Eisenhowerja. Angleži so napravili danes blizu Avstralije drugi poskus z eksplozijo angleške atomske bombe. Prvi poskus enako blizu Avstralije so bili Angleži napravili leta 1952. Ta poskus z eksplozijo atomske bombe se je bil obnesel. V Londonu so končali na delu kako dati Cipru v Sredozemlju novo ustavo in naj bi ta temeljna postava zadovolila Grke, ki so v večini. Otok Ciper bi še ostal podi angleško kbntrolo, bi pa dobil široko samoupravo in bi praktično vladali na otoku Grki, pravice Turkov, ki so v manjšini, pa bi bile zaščitene. Poročila iz Cipra samega vedo povedati, da bo ta angleški poskus začetek novih uporov, ker Grki zahtevajo, da gre otok k Grčiji brez vsake zunanje kontrole. Clevelandski sodnik John Ma-hon je Izrekel sodbo dosmrtne ječe nad 23-letnim Andrew Hrynzczyn, ki je bil zapleten v ljubavno afero v družini Roberta Murphya ko se je žena Mur-phya zagledala v Andrewa. Dne 28. januarja je Andrew Murphya s strelom iz pištole do smrti pogodil. Andirew se je zagovarjal, da je ravnal v silobranu, pa je bil obratno spoznan krivim namernega uboja. Slučaj Štiri letne Kathryn Ru-off v Seattle, ko so dekletce našli umorjeno in popolnoma nago v garaži družine, je sedaj pojasnjen. 12-letni deček Ray Barker, ki stanuje z družino na nasprotni strani hiše družine Ruoff, je priznal, da ko je videl, da gre dekletce v garažo je šel za n je, jo začel tepsti in jo zadavil. Zakaj je to storil, na to vprašanje ,ie sledil odgovor, da pač ne ve. Zgodilo se je kar se je zgodila. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEncSerson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_______________ For Six Months — (Za šest mesecev)___ For Tlrree Months — (Za tri mesece)__________ -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)___ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 --- 4.50 Entered as Second Class Matter April 2eth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 AMERIKANEC JE RADODAREN Amerika je vedno rada pomagala zunanjemu svetu, tudi takrat, ko še v svetu ni bila tako zapletena, kakor je danes. Je v bistvu Amerikanca, da rad pomaga. Spomnimo se na strašno sušo, ki je bila po prvi svetovni vojni obiskala Sovjetsko zvezo. Komunistični režim, ki se je začel uveljavljati v bivši carski Rusiji, je bil ameriški demokraciji popolnoma tuj, Amerikanci so ga smatrali za skrajno škodljivega; politično vzeto bi ga v topili v žlici vode, če bi ga mogli. Vkljub temu se je oglasila notranjost Amerikanca in je v tisti hudi krizi s silno radodarno roko pomagal stradaj očim Rusom. To je prava pomoč tujini. Amerika je dežela bogatih ustanov, pa naj gre za ustanovo Rockefellerja, Forda, Carnegia ali za druge. Vse te ustanove razpolagajo s težkimi milijoni, to je res: so pa namenjene idealnemu cilju, da se pomaga splošni znanosti, splošnemu tudi socialnemu napredku. Dobrot teh ustanov je lahko deležen vsakdo, pa vemo tudi iz zgodovine slovenskega izobraženstva v starem kraju, da je bilo nekaj Slovencev, ki so lahko obiskali Združene države, spopol-njevali svoje študije, vse pa s podporo teh ustanov. To je prava ameriška pomoč tujini. Amerika ni zavrnila nobenega tujega umetnika, ki se je hotel predstaviti Amerikancem s tem kar zna, pa če je pokazal, da res nekaj zna, kar je bilo nad visoko povprečnostjo, se je ozrl okoli in sprevidel, da mu bo Amerika postala prava domovina, četudi adoptirana. Mi rade volje priznamo, da je vlekel tudi ameriški dolar. V ostalem kdo pa dela popolnoma zastonj, tudi če gre za kulturno polje? Toda zunanji avet je v Ameriki vendarle gledal in videl deželo, ki vabi, kjer se kulturno lahko razviješ. To je ameriška pomoč tujini. Smo v dobi silnega napredka v tehniki, recimo tudi v radiu in televiziji. Posebno pomena televizije ne smemo podcenjevati niti sedaj, marveč moramo nasprotno pripisovati mu veliko, veliko bodočnost. Je nekaj novega za ves svet. Je privlačna točka okrog katere se suče precejšnji del družinskega, gospodarskega, političnega, zabavnega in kulturnega življenja. Je to vsakdanja trditev, ki se naslanja na skušnje, da ga ni divjaka v svetu, katerega ne bi privlačila televizija. Televizija je gotovo, kakor so pač programi, pomembno vzgojno sredstvo, to pa prav na vseh poljih. Televizija se prilagodi kraju in ljudem, kakor se jim prilagodi človek. O Srednjem vzhodu, to je o Palestini in deželah okrog nje, smo mnogo brali, pa smo zasledili važno notico, da so tam v Bagdadu v Iraku postavili najmodernejšo televizijsko postajo, ki bo prebujala arabski svet. Odvisno bo na vsak način od velikopotezne organizacije in dobrih programov. Toda velika televizijska postaja že stoji, postavila se je s pomočjo Amerikancev! To je prava ameriška pomoč tujini. V kolikor gre za splošni človeški standard življenja Amerike, razen, če se zgodi čudež, ne bo nihče dosegel. Povdarjamo splošni standard, ne pa samo standard uradnih ali civilnih vrhov, ki je v drugih državah že visok. Ce pa bodo te druge države hotele doseči ameriški sedanji standard, bo takrat imela Amerika zopet drugega, tehnično popolnejšega. Da pa s svojim standardom podžiga druge, da se dobijo na polju tekmovanja, to je bila in je velika ameriška pomoč tujini. V današnjem času so tudi Ameriki potrebne vojaške in politične zveze. Politika se spreminja, to vemo vsi, s tom dejstvom se je treba sprijazniti. Ni je bilo razmeroma kratke dobe v človeški zgodovini, ki bi prinesla toliko političnih in gospodarskih sprememb, kot je bila doba desetih let po zadnji svetovni vojni. Orožje podarjeno od strani Amerikancev se lahko obrne proti istim Amerikancem. Večjo trajnost imajo druge dobrine, druge pomočij druga darila, vse skupaj v obliki pomoči na kulturno tehničnem gospodarskem polju, ko se tiho vztrajno in požrtvovalno c^la na dvigu standarda življenja zaostalih krajev. To bi bila prava ameriška pomoč tujini, ki bi bi^a tudi trajne vrednosti, pa bi nesorazmerno manj stala ameriškega davkoplačevalca. L. Č. UREDNIKOVA POŠTA Zahvala Spodaj podpisana se želiva iskreno zahvaliti našim številnim prijateljem, ki so se udeležili naše zlate poroke na soboto, 12. maja 1956 v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kakor tudi vsein, ki so se prišli radovat z nama v Slov. del. dom na poročno slavnost. Bilo je lepo ko sva videla toliko prijateljskih obrazov in toplo je nama bilo pri srcu ko sva sprejemala čestitke od njih. Tisočera hvala vsem! Da bi Vam Bog dal srečo in zdravje, da bi tudi mnogi izmed Vas dočakali zlato poroko kot sva jo midva. V enakih slučajih bova tudi midva rada vrnila. Sprejmite vsi najlepše pozdrave od hvaležnih Mr. in Mrs. Martin in Antonia Smrke 18710 Shawnee Ave, Z obiska v domovini SLOVENIJA — Pozdravljamo vse naše domače in prijatelje v Clevelandu. Imamo se jako dobro. To je moj prvi obisk domovine po 45 letih bivanja vseskozi v Clevelandu. Sem smo se podali skupno Mr. in Mrs. Krist in Jennie Sto-kel. Krist je doma iz Velikih Za-belj pri Vipavi, Jennie rojena Grebene, pa iz št. Ruperta na Dolenjskem. Moj mož Louis Ri-javec je doma iz Trnovega pri Gorici, jaz sem pa Boltetova Mici, rojena Debeljak. Nazaj se povrnemo okrog 10. avgusta. Potovali smo s posredovanjem August Kollandrove družbe na ladji lie de France. Še enkrat pozdrav od nas vseh in na svidenje! Mici Bijavec TogUatti-Stalin RIM, 17. junija—Glavno glasilo italijanske komunistične stranke Unita, je danes prineslo velik članek glavnega tajnika stranke Palmira Togliattia, ki bo vzbudil mednarodno pozornost. Togliatti prihaja do zaključka, da to, kar sklene Moskva, ne more biti več merodajno in obvezno za druge komunistične stranke, posebno, ko gre za tolmačenje marksizma. Ko je še živel Josip Stalin, se je moralo vse, kar se je kaj dobrega napravilo v vrstah komunističnih strank, pripisati temu nadčloveku Stalinu. Kar je bilo napačne« S'a, se mora zopet pripisati istemu Stalinu. Hruščev in njegova družba so izgubili na svojem ugledu. Zakaj pa niso bili nastopili zoper Stalina, ko je bil še ta živ in so z njim skupaj sodelovali? In če je bil Stalin tiran in je delal velike politične napake, zakaj so bili dopustili, da je Stalin postal tiran ? Mi moramo misliti sami na sebe in na koristi italijanske komunistične stranke, kakor si jih bodo začrtali Italijani sami. Vesti iz življenja ameriš'Jh Slovencev EAST WORCESTER, N. Y, —Dne 9. junija je umrl 72 let star Johan Golja, član SNPJ. Doma je bil iz Tolmina. Zapušča soprogo, 2 sinova, 3 hčere 'П več sorodnikov. LA SALLE, 111.—V kratkem ''G poda na obisk v rojstno domovino aktiven društvenik rojak Matt Vogrich. STRABANE, Pa.—Tukajšnji lokalni časopis poroča, da sta Frank Bozic in njegova soproga odoptovala na obisk v staro domovino. Bozic bo obiskal brate in sestre v svojem rojstnem mestu Vipava, Planina. Nazaj se bosta povrnila 26. julija. ENAKOPRAVNOST Svetovni koledar Kaj je pravzaprav koledar? Preglednica o razdelitvi časa, ki ga porabi za svojo pot okoli Sonca naša Zemlja, hkrati pa tudi Mesec okoli našega planeta. Po našem sedanjem koledarju sestavlja leto dvanajst mesecev ali 365 dni. Meseci imajo po trideset ali enaintrideset dni, samo februar jih ima manj. Vsakdo pa ve tudi to, da ne merijo časa vsepovsod po svetu po našem, tako imenovanem grego-rijanskem koledarju, saj štejejo muslimani leta po svoje, pa tudi Kitajci so vse do nedavnega praznovali različna leta, imenovana po živalih itd. Naš februar ima vsaka štiri leta po 29 dni, in sicer zato ker Zemlja potuje okoli Sonca 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45.51 sekunde. Od tod torej devetindvajseti dan. Še preden je ves svet sprejel jregorijanski koledar, je dobilo Društvo narodov med obema vojnama celo kopico predlogov za njegovo reformo, vendar se niso mogli sporazumeti niti za enega izmed 152 različnih predlogov. ■ ■ Svetovni koledar, ki ga je na indijski predlog sprejel v razpravo Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, je nov pred-og, ki se je v glavnem zasno-/al po drugi svetovni vojni. Po :em koledarju bi se leto vedno lačelo z nedeljo, razdeljeno bi jilo na enaka tromesečja po 91 ini. Prvi mesec vsakega tro-.nesečja bi se vedno začel z ne-ieljo in bi štel 31 dni, druga dva meseca vsakega čertletja pa bi imela po trideset dni. Drugi mesec bi se začel v sredo, tretji pa v petek, vsi pa bi imeli enako število delovnih dni. Vendar traja leto po taksni pravilni razporeditvi samo 364 ini. Zadnji dan v letu bi bil brez iatuma in bi bil kot tak mednarodni praznik. Vsako četrto le-:o bi prišel med konec prve in začetek druge polovice leta še m dan namesto dosedanjega 29. februarja v prestopnih letih. To oi bil po omenjenem predlogu praznik prestopnega leta. Če bo Organizacija združenih narodov sprejela ta predlog v bližnji bodočnosti, bo imel se-ianji človeški rod precej težav iaj bo moral vsaj prvih nekaj et pogledati za vsak rojstni dan / preglednico svetovnega kole-Jar ja, prednost pa bi bila v tem, la bi nam ne bilo treba nikoli /eč vpraševati, ali je prvega v letek ali v ponedeljek, ali je ta praznik v sredo ali v soboto itd. Za sedaj pa predlog še ni sprejet in bomo po vsej verjetnosti pisali še prihodnje leto po starem. Kakšna naj bo pomoč WASHINGTON, 18. junija — Danes se je sestal važni senatni odbor za zunanje zadeve, da iprejme končno priporočilo koliko naj znaša ameriška pomoč tujini. N adosedanjih sejah je ta odbor sprejel že 702 milijona dolarjev te pomoči več kot jo ]e odobrila zbornica posancev. Pred senatnim- odborom za zunanje zadeve je nastopil tudi admiral Arthur Radford, ki je odbor opozoril na to, da bi črtanje ameriške pomoči tujini imelo za posledico, da bi moralo več ameriških vojakov biti na službi izven Amerike. Predlog sam pride pred plenum senata to sredo. Kaj bo napravil senat, zbornica, bo treba pogajanj med senatom in spodnjo zbornico, da se določi končna skupna vsota. PRVI ATOMSKI REAKTOR NA MADŽARSKEM Na Madžarskem so začeli graditi prvi poskusni atomski reaktor. Naprave bodo začeli montirati prihodnjo pomlad sovjetski tehniki in monterji. Knjige o izseljencih in za izseljence v zadnjih mesecih je izšlo v Sloveniji več knjig, ki so napisane o izseljencih in za izseljence. Ker bodo te knjige naše bralce gotovo zanimale, naj sledi kratek prikaz o teh knjigah. BOŽO ŠKERLJ; NEZNANA AMERIKA (1952) V založbi Mladinske matice v Ljubljani je izšel potopis znanega slovenskega antropologa dr. Boža Škerlja o bivanju v ZDA v letu 1952, ko je bil tam s svojo ženo leto dni kot štipendist Rockefellerjeve ustanove. Majhno število naših izvirnih potopisov iz ZDA se je povečalo še za to knjigo, v kateri opisuje pod nazivom "Neznana Amerika" prof. škerlj v obliki dnevnika svoj študij ameriških primitivnih kultur, študij Indijancev, študij Amerike same v primerjavi z Evropo in študij naših izseljencev. Prav to opisovanje srečanj z našimi izseljenci, bivanja med njimi in njihovega življenja— čeprav obsega samo kako petino strani od skupnega obsega knjige, ki ima več kakor 200 strani —je za nas posebno zanimivo. Knjiga prikazuje na živ način opazovanja in razgovore slovenskega znanstvenika o ljudeh, nazorih, ustanovah in življenju Amerike pred štirimi leti, v času, ko je bila volilna kampanja za predsedniške volitve na vrhuncu. Vsakdo, ki so mu mar izseljenska vprašanja, bo to knjigo pozorno prebral. Vsebino izpopolnjujejo fotografije in izvirne risbe, vse delo pisca skmega. GOSPODARSKO UDEJSTVO-VANJE SLOVENSKIH IZSELJENCEV Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je izdala kot prvi zvezek knjižnice svojega kulturno zgodovinskega odseka razpravo Cvetka A. Kristana o gospodarskem udejstvovanju slovenskih izseljencev. Pisec se je lotil se povsem neobdelanega področja iz življenja slovenskih izseljencev in poskuša pokazati koliko, na katerih področjih in s kakšnim uspehom se izseljenci v novih domovinah udejstvujejo v gospodarskem življenju. Obravnavane so Združene države, Kanada, Argentina, Francija, Belgija, Holandska in Nemčija. Razumljivo je, da je najbolj obširno prikazano gospodarsko udej-stvovanje izseljencev v Združenih državah. Ta prikaz je razdeljen na več poglavij, kakor so bratske podporne jednote, domovi, zadružne organizacije, stav-binska in posojilna društva ter banke, tiskarne in založbe, vse-narodne organizacije, podporne akcije in gospodarsko udejstvo-vanje zasebnikov. Knjižica ima 24 strani, vsebino pa pojasnjuje 20 slik. Cena za knjižico je 100 din, za vse ameriške države 0.50 dolarja za Francijo pa 150 frankov. Naročila sprejema Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva 5. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ' IZSELJENCEV Slovenski knjižni zavod v Odločba vrhovnega sodišča o plemenskem razlikovanju na avtobusih Na poti ameriškega črnca do polnih državljanskih pravic je bilo vedno glavno vprašanje plemenskega v»kladen ja, kar se tiče javnih prevoznih sredstev—vprašanje mest na avtobusih, vlakih in drugih prevoznih sredstvih. V zadnjih letih so drugega za drugim ukinili mnogo zakonov in odredb, ki so določale poseben sedežni red za črnce. Dne 23. aprila pa je vrhovno sodišče Združenih držav odpravilo še zadnji ostanek zadevnega plemenskega razlikovanja. Vrhovno sodišče je namreč izreklo soglasje z odločbo federalnega prizivnega sodišča, da plemensko razlikovanje na avtobusih, ki vozijo v mejah ene države, krši ustavo Združenih držav. Sodišče se je izreklo proti zakonu Južne Karoline, ki je uvedel plemensko razlikovanje potnikov na motornih vozilih. Pred desetimi leti je sodišče odredilo odpravo plemenskega razlikovanja na avtobusih, ki vozijo čez meje poedinih držav. Do prve dramatične posledice odločbe vrhovnega sodišča pa ni prišlo v prizadeti državi, t. j. v Južni Karolini, temveč v neki drugi južni državi — Alabami. Dvanajst ur po odločbi vrhovnega sodišča je mestno avtobusno podejtje v Montgomeryju v Alabami odredilo konec plemenskega razlikovanja na svojih avtobusih. Črrci so busno podietip skega leta zaradi nolitike razlikovanja bojkotirali. Poleg Južne Karoline in Ala-bame ima zakone, ki odrejajo plemensko razlikovanje na nre-voznih sredstvih, ki obratujejo v mejah države, še 11 drugih držav. Odločba vrhovnega sodišča bo tako vplivala po vsem jugu. Posledice, ki jih bo imela odločba na zakone in običaje v tem delu Združenih držav, utegnejo biti enako pomembne, kakor so bile nosledice odločbe vrhovnega sodišča v pogledu odprave plo-menskga razlikovanja v javnih šolah. Kljub temu. da so te odločbe mejniki na poti črnca do polnega državljana, vendarle niso osamljena dejanja. Na noben način tudi ne predstavljajo vsega, kar so sodišča in druge oblasti napravile v zadnjih letih, da bi črncu pomagale doseči resnično enakost. Vrhovno sodišče si je posebno prizadevalo, da bi odpravilo še druge plemenske omejitve. Sodišče je že prepovedalo plemensko razlikovanje pri javnih delih, na javnih prostorih za razvedrilo ter v restavracijah in drugih prostorih, ki bodisi stoje na javni lastnini, oziroma uživajo podporo iz javnih fondov. To seveda ne pomeni, da bo naletel sklep vrhovnega sodišča na takojšen in splošen sprejem. Nikakor. Krajevni zakoni in običaji umirajo počasi in mnoge južne države ter občine se poslužujejo najrazličnejših pravnih sredstev, da se takšnim sklepom ni treba podrediti. To si trdovratne države in občine lahko dovolijo zaradi narave ameriške zakonodaje. Kadar vrhovno sodišče nekaj odredi, velja odredba v bistvu samo za področje, na katero se nanaša. Tako velja sklep v pogledu plemenskega razlikovanja na avtobusih v Južni Karolini v pravnem pogledu samo za Južno Ka-rolino. Druge države, ki imajo enako zakonodajo, lahko smatrajo, da sklep, ki se tiče Južne Karoline, pravno veže tudi njih t'^r та uveljavijo na svojem pod-krajevne oblasti da zahtevajo od sod.šč posebno odločbo za svoje področje. V številnih primerih se poslužujejo ravno tega sredstva. Vrhovno sodišče se polno zaveda dejstva, da trdno ukoreninjenih običajev ni mogoče spremeniti v enem dnevu. Ravno zaradi tega je dalo v pogledu plemenskega vskladenja v šolah raznim državam primeren rok, da to izvedejo. Zgodovina in odločbe sodišč pa že več kot četrt stoletja streme za odpravo vsake sledi drugotnega državljanstva v Združenih državah. Zadnja odločba vrhovnega sodišča daje vsem novega poleta v prizadevanjih, da pridejo vsi Američani do enakih možnosti in enakih pravic. Common Council. Ljubljani je izdal v svoji zbir "Sodobni roman" leposlovno ^ lo, ki ga je napisal češki Zdenek Nemeček pod naslovo "Zahodno od Panonije." opisuje na 310 straneh življeDJ^ panonskih izseljencev v Franci]'' Dejanje romana se dogaja ^ premogovnem revirju Grao Combe ter je pisano s topu® razumevanjem za življenjske je izkoriščanih izseljencev. To prvo leposlovno delo iz naših izseljencev v Franciji-re se prav gladko in nanj po®® opozarjamo naše rojake v Fr®® ciji, ki naj nam poročajo, ka je češkoslovaški pisatelj za ^ pri svojem opisovanju življenje jugoslovanskih rud jev v Franciji. KOLEDAR MATICE IZSELJENIKA HRVATSKE 1956 Tudi Matica izseljenika ske v Zagrebu izdaja že vec svoj Iseljenički koledar, & kakor Slovenski izseljenski ledar zbornik razprav o „gg cih in za izseljence. Koledar ima več kakor 200 strani K spevkov. Zelo mnogo je v . dar ju gradiva o Jugosla J' predvsem o Hrvatski, Dal®^ in otokih. Koledar izpolnj'^^ številne lepe ilustracije o i Ijencih in o domovini. Oprei0^_ primerna, papir prvovrsten-di letošnji koledar bratske ce iseljenika Hrvatske, ki uredil šime Balen, predstavlja domovino in jjg. nost njene grafične indus pred našimi izseljenci kjer v svetu. Rodna 8^* NOSOROGI BODO IZGINILI ■^Nosorogu, ki je za našnji največji sesalec, pr® varnost, da bo zaradi № vraževernosti povsem zemeljske površine. To predvsem za azijske vrste 0^ rogov, kajti pri vzhodnj&^^^ ljudstvih se je ukorenini^^^^jg. ža, da ima nosorogov rog žno moč. Vzhodnjaški 3o bili na primer preprićai^\^^ postane vsaka strupena P'J џ ki je nalita v kupo, nosorogovega roga, nenev Na Kitajskem že od dajajo prah, ki ga dobe pr^ ju nosorogovega roga, kot vilo proti mnogim bolazn«'^' Rezultat tega vraževerja za nosoroge katastrofalen- ^g, hovo število se je skrčilo kaj desetin. Nekoč razširJ® po mnogoštevilnih pragoz^^^^^ Indije, je indijskega največjega med vsemi, mogoče srečati le še v ših pragozdovih Nepala ma. Računajo, da jih j® na tem področju manj ko sto. Še slabše se je godilo mu javanskemu ali sunds nosorogu. Tudi pri teOi^ vsak del telesa visoko sam rog plačajo tudi po ^ \e tov. Danes je teh nosorog še dvajset do štirideset jg samo na Javi, medtem ko 3 j, bilo preje tudi na drugih ^ nih otokih. Tudi najma^J g vseh, sumatranski nosorog' dvema rogovoma na obsojen na pogin. Teh j® le še okrog petdeset. Velika nesreča za noBorogJ^^, je tudi ta, da imajo poleg Лдро cenih rogov tudi zelo meso. Ujeti tako ogromno pomeni dobiti veliko ^0 Poskus, da bi te živali _ izumiranja z zakonsko vedjo lova, je brezuspešen- vraževerje ne pozna zapre sreča pa je tudi v tem, da sorogi zelo počasi množe, svet pa pride vsakokrat en mladič. "^ENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1956 ZBOR "ANTON VEROVSEK" Joseph Godec, pod-?l'=a^saini''®fP^ F. Durn, taj-iBlGl Mont^? A Bozich, ?®i>isnikan>^ 7 -^ve., IV 1-7074, J®^niki: MaAr Vadnal, nad- 54"» Anna Vad- Jabukov^ arhivarica Louise Seje sk Joseph Go- ^ Mesecu v чТ» A® vsak prvi petek '^•D-IX na Waterloo Rd. "CARNIOLA HIVE" Bte „ ''•^ ™ Zehner. J'®«lseclnica n phine Stwan, pod-^vna Stampfel, du- Tekaučič. Pa,,i^® Л^гу Mahne, vra-^гу Vesii Zigman, stražnica ni in tajni- ^Van ii7o\. oddelka Christine ^4758,' 60th Street, EN ^b#vec tajnica Pauline T 1-2048^®' East 169th Street, ^Mar, Frances Kolegar in Frances gND Pra„®i°P"ici za Klub društev Stwan, ® Tavčar in Josephine o,®secu®v d^l vpko prvo sredo v Q*lr |t. 1 SND na St. •avenue, ob 7:30 uri. TENT" št. 1288 T.M. E''((ke^^^fdnik Thomas Mlinar, ?^®dge wiiere full course dinners are served. Many private parties also make use at this dining lodge facility as do the cabin dwellers who spend their vacations at the park. Lake Hope cabins compare favorably with modem hotel •suite accommodations and each of the cabins is panelled with native Ohio woods. Each cabin is different and among the woods represented in this panelling are cherry, locust, hickory, gum, chestnut and several species of oak.'' - bolj sem se pa ustrašil, ker je imela tudi obraz ves črn in brez oči, ust in nosa!... —To je strašno! so vzkliknili vsi mornarji obenem. —Trenutek pozneje, ko se me je dotaknila, je bila že čisto v drugem kotu. Nerazumljivo mi je, kako je mogla priti preko kupa sodov in zabojev. —Zakaj ne greš tega povedat kapetanu? je vprašal čilenee. —Kaj še! Že zadnjič, ko se mi je zdelo, da sem opazil nekaj črnega, sem mu povedal, pa me je brcnil in odšel ter dejal, naj se raje brigam za svojo kuhinjo. Čeprav je kuhar precej pretiraval, je bila njegova povest vendar resnična. Med tem ko so mornarji ugibali, kake vrste duh bi mogla biti ta senca, se je ta pomikala naprej v spodnjem delu ladje in sicer z neverjetno spretnostjo. Duh je bil oblečen v črn svilen triko—zato je Tambuli mislil, da se je dotaknil netopirjeve peroti —in stopil je k velikemu zaboju; dvignil eno desko pokrova in izginil. Deska, ki je bila obita s klo-bučevino, se je poveznila, ne da bi napravila najmanjšega šuma, in misterijozni potnik je bil doma. Pritisnil je na gumb in prižgal električno luč, ki je razsvetljevala notranjost zaboja, katera je bila opremljena z vso udobnostjo, ki je možna na tako tesnem prostoru. Na eni strani je bila polica s knjigami, na drugi pa omarica polna konserv, prepe-čenca, vina in whiskyja, naslonjač, mizica in gngalnica. Prebivalec te čudne kabine je dekel svoj črni triko In pokazal se je energični in pošteni obraz Lionela Bradyja. Ko je bil zvedel, da odpotuje Misterija z "Morsko lastovko," je iznašel to pogumno sredstvo, da zasleduje svojo sovražnico povsod, kamor bi se napotila, ne da bi se ji sanjalo, da je poleg nje. S šopi bankovcev je pregovoril kapetana Bazila in njegovega tovariša, pomorskega agenta Harryja Beckerja, da vzameta na ladjo ogromni zaboj, o katerem je dejal, da je poln tajnih listin in da ga ne smejo pod nobenim pogojem odpreti. V štiriindvajsetih urah je bil zaboj iz-gotovljen in z vsem opremljen, kar je potrebno za dolgo potovanje. Suhe baterije so dajale potrebno . električno luč in na stotine nevidnih, s svedrom izvr-tanih luknjic je dovajalo svež zrak. Ko se je Lionel poslovil od zvestega Tolliama, ni pozabil vzeti seboj svojih samokresov in dovolj nabojev, da bi bil mogel vzdržati tudi dolgo obleganje. Skoraj vsako noč se je Lionel splazil iz svojega skrivališča in oblečen v črn syilen triko je šel na krov, da se malo giblje in nav-žije svežega morskega zraka. Triko ga je varoval, da ga v nočni temi ni bilo mogoče zlahka opaziti. Včasih je tudi zlezel na zadnji del ladje, kjer so bile kabine potnikov, in prisluškoval je njih pogovorom. Na ta način je polagoma spoznal, kako silno mogočno je udru-ženje Mygalov in s kako ogromnimi sredstvi razpolaga. Vse, kar so pravili o številu članov, o razširjenju udruženja po Perziji, Egiptu, Kitajski in Indiji, ni bilo nič v primeri z istino. Lionel se je vračal z enega svojih nočnih pohodov, ko ga je srečal zamorec Tambuli, ki se ga je silno ustrašil. Mladi mož nikakor ni bil vzhi« čen nad tem dogodkom, ki bi, če se bi ponovil, dovedel do odkritja njegovega skrivališča. de- —Za trenutek sem bil razt sen, si je dejal, in to je bilo be ^ sto. Preveč sem se navadil na nočne pohode in na njih ne nost, zato nisem več dovolj орг^ zen. Moram paziti . . • Lionel se je udajal takim lira, ko je naenkrat začul ee trični zvonec v nočni tisini- —Spet radio postaja, si jc jal. Brzojavka za Misterijo- Trenutek je premišljal, P" se je pa spet oblekel v črni tn ^ ki je zakrival tudi njegovo Vtaknil je browning v žep, ^ nil električno luč, tiho desko v pokrovu in izginil v mi. Šesto poglavje. Yoghijeva vizija. Doab Sirmur, maharadža že vine Ahrungabad p" ^ . bayu, je pravkar dovršil ^ obed. Servirali so mu ga vso razkošnostjo, ki je v pri indijskih princih. je bila iz rožnatega njen strop je bil okrašen ^ timi arabeskami in vodome ■U" ikoli" metal curek do vrha kupol^ tod je padal nazaj v veliko s ■ ko iz rdečega porfija. V ve ploskih posodah so se poSa^i pili kosi ledu in električna P Ijače s krili iz oranžne svi G " razširjale po dvorani pi'J^ hlad, čeprav je zunaj vladala na vročina. (Dalje prmcinjic^ življenje polno trpljenja je, ko pride smrt pa končano je vse; zdaj snivaš tam v tihem grobu, življenja trpljenja, zdaj rešen si Ti. V blag spomin ob peli obletnici odkaf umrl naš ljubljeni oče in stari oče ANTON GUBANC Zatisnil je svoje blaf® oži dne 19. junija 1951' Tam v raju pa prosi zdaj Bogai da življenje vsem naj mirno da-Kadar pa pride bleda smrt. ^ tedaj nebeški raj naj bo vsem " Saj sveta vera nas tolaži, da se spet enkrat snidemo; kjer ni joka ni bolesti, kjer je sreča in mir doma. Žalujoči: --nvi FRANK, ANTHONY in ROBERT. PAULINE poročena ROSE, hčerka vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 19. junija 1956. i NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijafeljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu bratu, svaku in stricu ter bratrancu Frank Zadnik Pokojnik je umrl nagloma, zadet od srčne kapi, dne 28. aprila 1956. Рот greb se je vršil dne 1. maja iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in po opravljeni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih smo njegovo truplo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary. Blagopokojnik je bil ob smrti star 67 let. Doma je bil iz vasi Kozjane, fara Brezovica na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Bil je član Slovenske moške zveze. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje ob njegovi krsti, kar nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika spoštovali; dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sy. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše, vsem, ki so prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago brezplačno pri pogrebu ter pogrebcem, ki so nosili krsto. Enako najlepša hvala tudi Rt. Rev. Msgr. Omanu za darovano pogrebno sv. mašo in molitve ter pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za vsestransko pomoč in lepo urejen pogreb. Bodi izrečena naša toplo zahvala vsem onim, ki so na en ali drugi način izrazili svoje sožalje, nam bili v pomoč in tolažbo v žalostnih dneh smrti. Ljubljeni brat, svak, stric in bratranec, tako nenadoma si se moral ločiti od nas, da še danM ne moremo verjeti, da Te več ni med nami. Truplo Tvoje počiva v svobodni ameriški grudi, a spomin na Te si pa ohranimo v naših srcih do konca dni. Počivaj v miru—snivaj sladko večni sen! Žalujoči: JOSEPHINE SLAMA, sestra ANTON SLAMA, svak JOE ZADNIK, ANTON ZADNIK in JOHN ZADNIK bratranci v starem kraju pa: FRANCA, JOHANA in MARIJA, sestre ANDREJ, tone in JOŽEF, bratje ter drugi sorodniki Cleveland, Ohio, dne 19. junija 1956.