245. številka.                          Ljubljana, v torek 26. oktobra.                       XEX. leto, 1886.
VM^^BJpJKN^*       ■HBBW^^r^^^^^'       ^BB^^W(^^^^r                     IBI^r              HH^BHHBHVBiP  ^BBP^»*     *^^^ff^         B^H*^VBkHMHID»      IflH^HHHV VH^^^^MH   bHH^^^^^V                                   SJP^H^B     ^PBBBF       ^HP^^v    H^^H^PBW> MHBVHV    ^BBHBW     ^BJBB^^B*™     ^BBB^fcW»v'fc'>         ^^^^w
Ithaja vaak dan mve*«T9 izimši nedelje ni praznike, ter volja po pošti prejeti.nn za a v str ij sko-ogerske đeželo za vse leto 15 «ld., z» pol l«ta 8 tfld.,   za, eetrt letu 4 j^ld., sa eden mesec I  gld. 40 kr. — Za Ljub'.j am> brez pnftil;<-.nja uh dotu za    b« leto 13 pM., za ^utrt leta 3 gld. 30 kr.. za  jeden mesec  1 gld.   10 fer. Za po&iljanje na dom računa se po
10 kr.  za iih-h^c. po 30 kr.  za četrt letu. — Zk  tuje dežete toliku već, kakor poštnina znasn.
Za  o z đ a ii i 1 a plafiuje »e od Cetiristojjtie perir vrste, po *i kr., če »>■ oz>i;tnil«> jetltnkrat tiBka,  po 5 kr., če se dvakrat,  m po 4 i:r. oe a« trikrat ali  većkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankir*ti. —   Rokopiui a* ne vračajo. Ured u i štvo in upr a vniStvo je v Kudolfa KirbiSa hiSi,  . GlcdaiiSlca stolbs1*. Upravništvu  naj  s<» bla^ovolijo pošiljati  naročuinH. reklamacije, oznanila, t. j.vso administrativno stvari.
Iz državnoga zbora.
Na Dnnaji, 25. oktobra. [Izv. tlop.]
Preberejo se razne peticije, kakor jili je rešil peticijski odsek. Minister domobranstva odgovarja na neko interpelacijo levičarjev, da je sodnijski dokazano, da nobena vojaška osoba ni bili* zapletena v goljufijo, po katerej so na Dunaji novincem vo-jaškim pomagali vojaštvu uiti, kar je nedavno bilo predmet sodnijske preiskave in obsodbe goljufov.
Minister pravosodja odgovarja na dotično interpelacijo, da je res notar Riess pri nekej ekse-kutivni prodaji posestvo, 7000 gld. cenjeiio, kupil za 1 gld. Kupci ja je razveljavljena, nova dražba razpisana in zoper notarja ukreuila se je disciplinarna preiskava. Schonererja tožijo zopet neki ža-Ijenci in zbornica pritrdi, da se prične zoper njega sodnijsko postopanje.
Zatem priđe v razgovor predlog poslanca Fiegla in drugov, naj se krošnjarski zakon prenaredi tako, da bode krošnjariti popolnem prepovedano v mestih in trgih imajočih najmanje 1000 prebivale iv, dru-god pa dovoljeno le, ako dotična zadruga pritrdi. Fiegl zagovarja svoj predlog temeljito, kresnil je parkrat tuđi po židih, da je Jacruesa, Neuwirtha itd. kar stresalo. Tuđi koroški Ghon je govoril proti krošnjarstvu. Čeravno je Suess daries jako slabotno ugovarjal, izroči zbornica Fieglov predlog obrtnij-skemu odseku.
Dunajski fabrikant Mauthner utemeljuje svoj in tovarišev predlog, naj bi se 30 let odpisovala dača hišna poslopjero, postavljenim za delavce to-varniške. Vsled tega bi možno bilo proti majhnej najemščini dajatt zdravih stanovanj. Gornjeavstrijski kmet Rogi je pa iztuhtal, da predlog ni tako dobro • hoten in nedolžen, kakor je na prvi hip videti, ka i ti predlog ne govori tuđi o zadrugarjih in turej fabri-kantje pod pretvezo Ijudomilosti iščejo privilegija, po katerem bi otresli zopet nekaj davkovslce dolž-nosti. Levičarji se mu nekaj časa rogajo, a napo-sled uvidijo potrebo, zavrniti ga, kar stori Brnski župan Winterholler. Predlog izroći se davkovskemu odseku.
Naposled se pričkajo razne stranke o dnevnem redu. Predsednik hoće nagodbo o carinski in trgov-8ki zvezi z Ogersko djati na dnevni red. Heilsberg in njegovi pristaši ostanejo v raanjšini, ko je Smolka
izpovedal, da so gospodje već mesecev časa imeli, glave beliti si o oneni predmetu. Prihodnja seja jutri.
Grof Beust. f
Leto 1866. bilo je za AvBtrijo izredno ne-siečno. Na bojišči pri Kraljevom Gradci, oziroma pri Sadovi ulegla je avstrijskib vojakov hrabrost pred pruskimi Ijudskimi učitelji in pred zasmehova-nimi puškami ostragušami, Moltke prečrtal je Be-nedeka slaboglasni „tajni nacrt", severna naša vojska bila je razbita in ker se tuđi zmagonosna, iz Italije prihitevša južna vojska ne bi bila mogla dolgo uspešno braniti, sklenil se je mir in ustavilo se je bojevanje.
Mir s Prusijo bil je razmerno ugoden, izgubili nesmo nobene dežele, tuđi vojna odškodnina ni bila velika, a ker nesreća nikdar ne počiva, nanesle so razmere tako, da smo po KrahVvem Gradci dobili še Beusta. Po nesrečni vojni, v kateri so bili naši zavezniki hudo prizadeti, ni bilo zanj već mesta v Draždanih in v oktobru 1866 prestopil je v avstrij-sko službo in poBtul   minister   naših vnanjih zadev.
Beust, ki že v svoji domovini ni bil baš priljubljen, /a svoje novo mesto ni imel potrebnih lastnostij. Lahkoživec v navadnem življenji bil je tuđi lahkoživec v politiki, par dovtipov, nekoliko duhovitih besed imelo je zanj več važnosti, nego pravo državuiško delovanje. V vsem njegovem življenji opaža se velika koketnost in samodopadljivost vsled katere je bil vedno hud nasprotnik nurazmerno genijalnejega Bismarcka.
Kot „homo novus" priromal je Beust v Av-strijo, katere raznier, kakor je sam priznaval, ni prav nič poznal. Ni čuda torej, da je vsako vpra-šanje narobe v roko vzel in da je, rodom in mišljenjem Nemec, začel Slovane pritiskati ob steno. Mnogo bi trebalo prostora, da bi se vse njegovo delovanje kritikovalo, na kratko pa se more kritika povedati v malo besedah. Beust bil je velika nesreća za Avstrijo in osodepoln bil je za avstrijske Slovane dan, ko nam je Saksouska obrabljenega Beusta poslala, da vodi vnanjo našo politiko.
Največ zaslug pridobil si je Beust za Ma-djare. Z navadnimi svojimi spletkami je prouzročil, da je Belcredi, ki je bil kot federalist proti porav-navi z Ogersko, v februvariji  18(37 odstopil in   na-
mesto njega ministersko predsedstvo prevzel Beust sam. Kako je potem pogodba z Ogersko hitro napredovala, je še vsakemu v živem spominu, ravno tako pa tuđi, koliko slabih postedic je pri nese 1 du-alizem seboj.
Za Beusta samega pa je bil dualizem velike vrednosti, imel je namreć čudotvorni nasledek, da so se vsi ogromni Beustovi dolgovi takoj poplaćali in da je ostalo še pošteno število tisočakov. Od kod ta denar, o tem ni da bi razpravljali, le toliko povemo, da je izmej vseh Đismarckovih načel Beust si samo jednega prisvojil, namrefi: „Wir nehmen das Geld, wo wir es finden," v čemer ga je posne-malo veliko število poslancev, glasujoćih za dualizem.
Ražen teh ravno omenjenih posledie doletele so ga še druge ugodnosti in odlikovanja. L. 1867 bil je imenovan državnim kanelerjem, 5. decembra 1868 dednim grofom, vrhu tega pa je dobil še ćelo vrsto domaćih in ino^emskih redov in bil vsaj mej lahkoživnimi Dunajčaui najpopularneja osoba, sploh pa velmožni minister.
Čez par let pa se je tuđi Beustu sreća izne-verila. Kakor ga je 1. 1866 avstrijsko-nemška vojna pognala iz Draždan, tako jo franeosko nemške vojne znani izid uplival na Uunaj, da mu je 8. novembra 1871 vladno krmilo bilo odvzeto. Zadnje trenutke svojega miniatrovanja porabil je še v to, da je vrgel ministerstvo Hohenvvartovo, katero ga je pa takorekoč padajor  xn seboj  potegnilo.
Z Dunaja šel je kot veleposlanik v London, od tamkaj 1. 1878 v Pariz, od koder so ga pa, ker je bil preveč v zmislu „revanehe pour Sedan" delaven I. 1882 odpoklicali. S eesnrjeviin ročiiim pismom z dne 19. maja 1882 bil je Beust umirovljen. Poprej že politično mrtev, bil je od te dobe popolnem pozabljen in še le vest o njegovi smrti vzbudila je zopet spomine na tnoža. ki je imel svoje dni već moči v rokah, nego je to dotičnim narodom ugajalo.
Nemški listi pišejo mu obširne nekrologe, po-grevajo njegove dovtipe in krilate besede, objavljajo njegove pesni, ki so brez pesniške vredimsti, in proslavljajo njegovo državničko delavnost. Mi pa vsega tega ne moromo. Nam je oče s podmitenjem in drugimi jednakimi sredstvi skovanega dualizma zopern mi v pokojnem lieustu vidimo strastnega sovraga Slovanom, a svojega stališča pa še   posebe
LISTEK.
Carigrad.
(Po V A ini ci su.) Prihod.
Genetje, katero sern čutil, ko sein se vozil v Carigrad, je storilo, da sem pozabil na vse, kor sem videl v desetih dneh plovljenja od mesinske ožine pa do bosporskega ustja. Jonsko morje, modro in negibljivo, kakor jezero, daljni hribje morejski, predahnjeni z rožnato barvo prvih solčnih žarkov, Arhipelag, pozlaćen od zahajočega solnea, atenske podrtine, potem solunski, lemenski, tenedski zaliv, Dardanele, naposled mnogo osob in prigodljajev, ker me je veselilo potujoCega, vse to mi je tako obledelo v spominu, ko sem videl Zlati rog, da bi moral, hoteč jih zdaj le opisati, već delati z domiš-Ijijo, kakor pa s spominom. Da mi prva stran knjige živa in topla iziđe iz duše, moram začeti od prve noći na potovanji sredi Marinarskeg.i morja, od onega trenotja,   ko   se je bil huljovodja približal k
meni in mojemu prijatelju Junku, ter nama dejal, položivši roko na naj ina ramena, v čistem parlermi-tanskem izgovoru: „Gospodje, jutri zjutraj boste vi-deli prve carigrajske minarete."
Ti se smehljaš, prijazni moj čitatelj, ki imaš polno denarja in časa, ki si pred nekolikimi leti, ki ti je palo v glavo iti v Carigrad, v štiri in dvaj-setih urah napolnil si mošnjiček in pripravil krnir, pa se podal na pot, do zadnjega trenotja neodločen, : bi šel viiu na deželo, ali pa jo udaril gori v Ba-den Baden. Ako jo tuđi tebi rekel ladjovodja: — „Jutri rjutraj borno videli Carigrad," morda si mu hladno odgovorili — „Veseli me." Toda će si to željo gojil deset let, Će si prečul mnogo zimskih večerov, žalostno zroč v zemljo — vid Istoka; će si razgrel si domišljijo s čitanjem stoterih knjig; če si le zato prepotoval polovico Evrope, da bi se umiril, ker nesi mogel videti druge polovice; če si bil leto dni priklonjen k pisnej mizici lc zato, da snuješ to in ono, da delaš račune na račune, tla zidaš zračne gradove, da se zavoljo potovanja domu pokregaš; če si prežil na morji devet noči, pa ves ćas očeša   ne   zatisnil,   z   ono vclikiuisko iu sijajno
sliko pred oćmi, tako srečen, da si se skoro malo pokesal, pomislivši na ljube domaće, ki si je pustil doma — če ti je vse tako bilo, potem si čutil še le, kaj pomenijo besede: — „Jutri zjutraj borno videli prve carigrajske minarete," in namestu da hi hladno odgovoril: — „Veseli me," baš krepko uda-ril po hidjinem naslonu.
Veliko je bilo veselje meni in mojemu prijatelju, ker sva bila popolnem gotova, da neizmerno najino upnnje naju ne bode preslepilo. Pa res, o Carigradu ni dvojiti: tuđi oni potnik, ki najmanje upa, je gotov svojo stvari, nihče se ni še prerani. S tem nema uičesar opraviti ne čarolik velikih spo-minov, no navadnost življenja. To je občtia in brez-pogojna krasota; doslej je pesnik in starinoslovec, poslanec in trgovec, knepinja in pomorščaK', sin sevora in sin juga, vsalu je vskliknil čuđenja: Carigrad je najlepše mesto na zemlji; to tuđi je po sodbi ce-lega sveta. Potopisci, prišedši semkaj, so kakor iz sebe. ■Perthusier jeclja; Tournibrt pravi, tla je člo-veški jezik preslab; Pouqueville meni, da je prenesen na drugi svet; la Cioix je opit; Mnrcellus je zainaknjcn;   la   Martinc hvali Boga;   Guutter dvoji,
hudega zatiralca tiskovne svobođe.    Spominamo   se le na pravde čeških listov, exempli gratia na   »Politiko", katera   mu  je   „unverzollten   Champagner" in še mnogo drugih  in še hujših stvarij očitala, ka tero je pa tuđi uprav a Skorpijoni bičal, na obsodbe toliko urednikov,   na   ogromne   globe,   ki   so toliko časnikov zadele in   na   vse  njegovo   reakcijsko   de lovanje.
Objektivna zgodovina o njem ne bode laskavo pisala, teroveč označila ga bode kot nioža brez viš-jih uzorov, ki je pred vsem in jedino le svoj „jaz" Jjubil jn le s tega stališča uravna,val svoje delo vanje in baš zaradi tega bil n«sreča za narode, ka-terib osodo je vodil in voditi  pomagal.
Objektivne zgodovine sodbe mora biti taka. Drugače pa je z nemško in madjarsko zgodovino, ki se kujeta in pačita par „ordre du Mufti", ka-tero morajo dotični „učenjaki" tako pisati, kakor se jim veleva in narekuje. Zategadelj bode nm nemška zgodovina skovala nekoliko zaslug, madjar ski šovinisti pa ga bodo kovali v zvezde, kajti Beust je, — tako piSejo Poštanski listi — prvi spozna I ne var no st slovauske plime.
Baš radi tega držimo se mi Sluvant tuđi glede pokojnega Beusta le objektivne zgodovine.
Politični razgled.
JVotriinJc (ležcle.
V Ljubljani 26. oktobra
Rusinski listi pišejo, da naj bi Rusini zahte vali, da se C*uli«*iju razdeli v dva dela: v vzhodni rusinski in zahodni poljski del, ter priporoćnjo, da bi se sklicavali tabori, ki bi se izrekali v tem zmi-slu. To prizadevanje Rusinov ostalo bode brez uspeha, kajti ni misliti, da bi državni zbor v to privoli). Od-loČno se bodo temu ustavljali Poljaki, pa tuđi ČJehi, poslednji zat^gade'j, da bi Neincem ne (lali [>ovoda, da bi se energične je zabtevali delitev Češke.
Vu«*mi«* «B ■"/.*« vt*.
Vzhodnonunelijski postanci se bodo udeleževali posvetovanj biljarskoga velikoga sehranja v Trnovem, se li jiii Itmlo tuili udeležili volitve kn*'za, se še ne ve. Ker je Turčija baš iz tega uzroka ugovarjala j-akonitosti vnlituv, ker so tuđi V/hodno-ruiinilijci voli li, bode si bolgarska vladi, dobro promislila, bi li bilo umestno, da tuđi vzhodnorunielij-ski poslanei vol jo kneza ali \m ne, du bi poletu Turčija zaradi tega volitvi ne ugovarjala. Ciui-kovei si jako p: izadevajo, da bi vrgli sedanjo vlado. Narod strašijo z rusko okupacijo Te dni so bili raznesli vest, da so tri ruske oklopnice priplule v Varno, kar je pa izmišljeno. Veliko sebrunje bode volilo nekda kneza, ce tuili vl.sti ne pri porote no-benega kandidaa. Bolgari dobro vedo, du velevlasti volitve ne bodo potrdile, toda hočejo s tein pokazati, da jued vsem žele, da se ohrani sodanja ustava. Od neke strani se jim priporoča, da bi vo lili princa Valdemarja. Ta prestola. itak ne bode prevzel. n velevlasti bi dobile časa, da potolužijo Rusijo. Odgovarjajo pa velevlasti Bolgarom zopetuo izvolitev Battenberžana. S tem bi le po nepo-reb-nem razdražili Rusiju. V Trnovo pojdeta angleški in italijanski zastopnik. Za.stopuiki drugih vlastij pa ostanejo v Sofiji. Sebranje boce potrditi iiegenta Stambulosa in Mutkurova, namesto Karavelo a pa hoče izvoliti  koga  druzega.
ltii.sSti car nekda nić neče slišati o okupaciji Bolgarije, če tuđi gu nekateri k temu prigovar-jajo. Generalu Kaulbarsu daje sam instrukcije, ki so pa veekrat neizveilljive, zaradi tega je že baje hotel Giers odstopiti. Od okupacije pa cnrja posebno odgovarja vojni minister   Vanovskij, ki se je
nekda proti carju izrazit, da Rusija lahko gre v Bolgarijo, tpda ne vh se, kako bi ven prišla. Posebno pa straŠijo stroški Uuaijo pred okupacijo. Že tako bode letos Rusija imelu nad 100 milijonov rubljev pfiraankljaja. Okupacija bi stala, kakor se sodi, ka klin 150 milijonov. Pri tem je pa treba še pomisliti, da so ruski papirji poslednjl čas jako ,pali. Zaradi tega se je nedavno pritoževal oticijozni „Journal de St. Petersbourg" poudarjajoč, da ni njknke nevar-1103E1 za mir, da torej ni npbenega povoda, da bi kurs ruskim vrednostmjii ■ papirjem šel imzaj. — „Ppst" misli, da je sejlaj jtH$na za vi ta, da se Hol-garija in Rusija ne mpj^ta ajporazumeti, sedanje re pentstvo. Ko pridejo Qat|k«yci v regentstvo, budo idob'ri odnošaji mej Busijo ,|n Bolgarijo takoj na vstali. Rusija bode potem priznala zjed nenje obeb Bolgarij. Le še malo potrpljenja in denaeja, pa bode Rusija dosegla svoj namen. Sedanja vladna stranka se le zategarlelj še u pira, ker se boji, da ne bi njenih pristašev preganjali in izrivali iz dr'avnih služeb, dolgo se pa ne bode mogla več upirati. — Odkritje spomenika padlim vojakom v posiedujej rusko-turškej vojni, dalo je, časnikom povod, da zopet ostrejše pišejo proti Bolgarom. Nek Peterburški list misli, dn še nikdar Rusija ni tako zastonj prelivala krvi, kakor v zadnji vojni. Njene zmage so jej več škodovale, kakor poraz pri Seba stopolji. Oficijozni „Journal de St. Petersbourg" pa piše, da si je Rusija pridobila ?. bojem nekakih pravic do Bolgarije, katerim nikdo oporekati ne more. Blagoslovljenje spomenika bode zopet vzbu-dilo spomine na hrabrost ruske vojske. — 10 bol garskih častnikov, ki so se udeležili poslednjega prevrata, a so ubežali v Rusijo, je prosilo, da bi jih vsprejeli v rusko službo.
Finančni odsek Mi-lMltc skupščine sedaj pre-tresuje budget. — V Beligrad prišel je dr. Stranski, <1a se bode pogajal zastran obnovljenja diplomatske zveze roej Srbijo in Bolgarijo.
Turčija si jako prizadeva, da bi Bolgare pregovorila, da se udajo ruskim željam. Gadban paša je strašil regentstto že s tursko okupacijo Vzhodne Rumeiije. Stambulov mu je pa nekda od govoril: Le zasedite Se Bolgarijo, potem borno Bol-gari in Turki vkupe bežali v Azijo.
Od več stranij se zopet zagotuvlja, da sta ]£iiMiju in Tiirčijti res sklonili zvezo. Rusija bode zasela otok Kalko v Marmarskem morji in vzela Turčijo v varstvo proti Angliji.
1'niNka komsija za naselje van je Nemcev v poljskih pokrajinah jako pridno deluje. Dohajajo jej pa tuđi še vedrio mnogobrojne ponudbe od poljskih veleposestnikov, ki bi jej radi prodali svoju zadol-žena posestva. Nova ])oljska barka, ki ima namen pod pirati poljske veleposestuike, da jim ne bode treba prodajati posestev državi, ne bode mogla tiosti storiti, kajti manjka joj denurju. Komisija pa tuđi dobro plučuje posestva. da jih le  kupi.
Že mnogo let traja borba mej konservativnim ministerstvom in liberalno spodnjo zbornico na DuiiKkcm. Ker si min<sterstvo ni moglo dingače pomagati, vladalo je /, raznimi provizoričnimi zakoni, kajti danska ustava dovoljuio, da srne kralj v nuj-nih slučaj ih, če državni zbor ni izbran, izdajati pro-vizorične zakone, ki Re pa potem morajo predložiti državnemu zboru Na podlaci jednega tacega za koria bil je obsojen urednik nekega liberalnega lista. Urednik se je pritožil pri najvišjem sodišči, kajti po njegovih mislih, dotični zakon ni več veljaven, ker ga spodnja zbornica ni potrdila. Najvišje sodišče je pa flrugače riizsodilo Zakon je veljaven. ker se je izdal za časa, ko državni zbor ni bil zbran. Vladu, je zavezana zakon državnemu zboru predložiti, kar je tuđi storila, da bi pa zakon izgubd ve-Ijavo. ako ga jedna zbornic ne potrdi, tega pa ne določuje ustava. Sedaj bode dansko ministerstvo labko neomejeno vladalo s provizoričnimi zakoni.
Dopisi.
Iz Tomfliiljega 25. oktobra. [Izv. dopis,] Dne 24. t. m. bila je volitev našega županstva. Županom bil je izvoljen Janez Pešic iz Bresta, podžupanom .Martin Peruzzi iz Lip, avetovalcem Mati ja Zalar iz Jezera, Janez Japel iz Ttmišljega in Janez Švigelj iz Bresta. Volitev je vsem občanom po godu, ker so v odbpru, kakor starejšinstvu možje, kateri so xa blagor takftjšnje občine že mnogo sto-rili.^Čuje Be, da jim bo prva skitb pospeševati kme-tij6t»o, posebno v barji, zato hode jedno prvih del osnovunje podružnice za obdelovanje barja.
Da se vedno pogosteje nastopujoča povodenj v naši ravnini prepreci, natnerava se, jezove po večjih dragah staviti. Pri nas posebno Iška z vodo in prodam po polji in barji veliko škode dela. Nek posestnik v barji sprožil je nusel, naj bi ae višja politična oblast naprosila, da bi se iz nalozenega zaklada za uravnavo gorskih potokov in rek tuđi za brzdanje naše razgrajajoče Iške od si. minister-stva kaka pripomoć izprosila.
Naš velespoštovani, za povzdigo našega gospodarstva vneti okrajni glavar g. Mahkot je na ta poziv takoj potrebno ukrenil, da se v dosego te želje potrebne priprave zgotove. Ćela ravniua, posebno pa občina Tomišeljska bode vrlemu gospodu hvaležna, ako se nam posreći divjo Iško ukrotiti. V tej zadevi stavimo pač trdno zaupaoje v tega moža, kateri si je v tako kratkem času svojega de-lovanja za zboljšanje kmetijskega stanu toliko za-slug pridobil.
O«l I»eneSke m«Je 21. oktobra. [Izv. dop.] (Konec.) Nasprotniki naši so nam sijajen dokaz, da se z lepa, z miroljubnostjo in potrpljenjem ne doseže ničesar. Oni sami so nas poučili, da moramo sneti raz sebe prirojeno „golobič,o čud" ter z za-vihanimi rokavi odbijati hudobne naskoke. Oni sami nam vele s svojim brezobzirnim postopanjem, da treba zbijati „klin s klinom", d-i se kaka „sila" le z jednako „protisilo" odbije, ali vsaj napravi  pasivno!
Naloga naše inteligence p,i je sveta, lepa, velika: da ves narod ob najpripravnejši priliki, kakor jeden mož poreče svoj veljavni „veto", „do tu — in ne dalje", da borno smeli reci z opra-vičenim ponosom: „Malo nas je, al smo ljudi!*
V obče je znano, da ima naš narod izreduo zinožnost prisvojiti si z veliko labkoto tujih jezikov, osobito nemškega in laškega. Priprost Slovenec pa je na ta svoj naravni dar tuđi jako ponosen, — in po malo in po malo se premnogokrat nasrče tujega duha, ki pravi narodni čut prevlada in mnogokrat tuđi — uniči. To treba povsom iztrebiti! Inteli-genca naj sama ne nemčuri, ker zgledi „vlečejo". Priprost Slovenec silno pazi, v kakem jeziku kedo govori, — dajmo mu tedaj zgled ter opustimo tisto nesrečuo nemškutarenje, ki je še domače v marsi-kakej „narodnej" hiši. Itnel sem priliko opažati upliv tacega nemčurenja v nekej „narodni gostilnici", ne-kakem središči inteligence nekega trga tu ob be-neškej meji, kjer je imela — naj rečem le mimo-grede — svoj dom tuđi „narodna čitalnica". Tara notri je bilo ob jednem središče nemškutarstva: natakarica, domača družina „izgledna narodna rodbina" Je tri četrti nemškutarila, a „narodna inteli-genca" pri svojih  „špilih" pač ni mogla rabiti dru-
če je res, kar vidi; vsi gomilajo podobe na podobe, užarjajo alog, ter se mutijo zastonj, iskajoče izra-zov, da bi predaleč ne zaostali za mislijo. Jedini Chateaubriand opisuje uliod v Carigrad z nekakim ponarejenini mirom, da se mu čudiš, vender ne opusti povedati, tla je to najkrasnejši izgled celega sveta. In če glasovita lady Montague takisto sodi, ter preddeva besedo „niorda", moremo misliti, da je to storila za voljo tega, ker molče prepušča prvo inesto svoji iepoti, na katero je veliko mislila. Ćelo b'adeu Netnec je, ki pravi, da naj-lepše zamisli mladosti, in ćelo žarovito naudu-ženje mladeniško. da so kakor blede podobe v primeri .so slastjo, katera preplivkujo dušo o pogledu teli zučarovitih krajev ; neki Francoz pa trdi, da prvi čut, ki ga vzbuja Carigrad, je strah. Zdai pa pomisli, čitatelji, kako je moral na vse te ognje-vite, stokrat ponovljene besede, kipt-ti mozek dobremu slikarju šHriiudvajsetletnenm in slađemu osemindvaj-setletnemu i)e.^niku! Tuđi te sijajne pohvalu nam nišo bile dosti; poiskali smo še pričanje morimrjev. Pa tuđi ti siroiuaki in neuglajeni ljudje, hoteći nam dati pojein o carigiajski   Iepoti,   tuđi   oni  .so  čutili
potrebo, da se poslužijo kakega primera ali nena-vadne besede; pa so jo iskali, obračajoči oči sem tertja, in manoči si roke, ter sileč se, da to lepoto opišejo s takim glasom, o katerem se zdi, da pri-haja od daleč, ter z onim širokim in počasnim gibanjem rok, se katerim prosti Ijud pravi, da je ču-dež, kader ne izhaja z besedami. — Lepega jutra v Carigrad itiu, de glavni knnar, „je, verjemite mi, lepi trenotek v človeškem življenji."
Vreme nam je ugajalo, noč je bila vedra in mlačna; morje umiva tihotnim šumljanjem ladjine strani; jambore in najtanje vrvi se risajo čisto in nejnemakljivo na zvezdatnem nebu; zdi se, kakor bi su ladija niti ne gibala naprej. Na sprednjem knmi sedi kopa Turkov, ležečih in blagreno kade-čih nargilo, z obrazom proti mesecu obrnjenim, ki jim so srebrnim vencein obroblja bele turbane. Na zadnjem krmu je sila Ijudij iz vseh krajev, mej niiiui lačna družba grških igravcev gledišnih, ki so se uladjili v Pire;i. Še zdaj vidim mej ruskima de-kletoma, ki sta z mater jo potovali v Odeso, Olgičin obrazek, ki se je vsa čudila, da jaz ne razumem njonega jezika,   ki "se je srdila,   da na   svoje  tri-
krat   ponovljeno  vprašanje   ni   dobila   razumljivega odgovora.
Na eni strani mi sedi debelasti grški pop s klobukom, prevrnjenemu merniku podobnim, ki z gle-dalom išče marmarskega otočja. Na drugi strani rai je angleški pastor, zapet do brade, in mrzel kakor kip, ta že tri dni ni prebesedil, in tri dni živi duši ni še pogledal v obličje. Pred menoj sta dve lepi gospodični, dornaiz Aten, zrudečitna kapicama in zdol-gimi kitami, doli visečimi; ob jednera se obrneta k niorju, Kader ju kdo pogleda, da sta videti od strani. Malo dalje je armenski trgovec, prebi raj oč vzhodni rožni venec, kup Židov, starinski oblečenib, pa Ar-bancev v beli suknji; dalje melanholična frau^oska učiteljka, nekoliko potnikov nikakoršnega stunu, od katerih ne veš, od kod so in s čim se pecajo. A mej vsemi temi je turska družbica, atej v fesu, za-krita mama, pa punćici v ohabnih hlačicab, in vsi štirje leže na kujm pernic in pisanih blazin, okolu pa je razmettini'.i polno stvarie, vsaktere podobe in vsaktere barve.
Dulje prib.)
«ega   jezika,   kakor   „tajČ".    Taje tu, tajfi tam, — ■ tako da že vsak kmet ondi ni već drugaže govori I, 1 kakor ravno  — tajč.    VpraSam:   kam   li   pridemo, Će borno   tako nadaljevali ?!    Proč s  tako  navado, oklenimo se načela: da nespregovorimo nem Žke   besede,   Če   nestno   primorani.    Če je mestni zbor   Graški  skteiiil:   da na vsprejme v svoje službe SI ovan a,   koliko laže nam mora biti moj   gornji   nasvet za  — princip?    Torej: ne nemškatarimo, marveč oklenimo se višjih   idej, ka-tere moramo izvršiti,    „če hočemo  biti ljudi". Tu pa bi utegnil zagrmeti tuđi nad mano kak „pedagog"  a 8/ojo  „visoko nemšćino" ter bi   v   kakem Tržaškem listu na doltfo in široko, s p i r a m i d a 1 n o modrostjo    uteineljeva!    „koriat   nemščine1*   v „ol i kan era druStvn". Srefta za nas, da ne bere tacih modrostij  prijazni nam minister Gautsch, aieer bi nas zadela jednaka obsodba,   kakor   brate Čehe, in z Bogom slovenske sole,   katere si tako želrmo! Da, res je: v „olikanem društvu" je treba „visoke kraške nemščine,"  a tega smo si krivi sami. Če je le jeden Nemec mej narai, pa že vsi od kraja šva-barimo. ČJeinu to? Če hoče živeti mej naini, naj se nauči  »po naše"! To, to nam bodi načelo! Pri nas Đekje   je bil nek gozdni pristav, ki bi se silno rad naučil slovenskega.    „Grlejte — pravi mi  pri nekej priliki  — ob  vse   upanje   sem.   slovenskega se ne naučim, ker nikoli skoro ne slišim slovenske besede; kamor pridem, me   nagovar-jajo — po nemško. Žalibože res je!
F o i' c k u H n x h Ji n c t,
Iz BorovolJ sredi oktobra. „Tagespost" bila je prva, ki je priobčila nesramni telegram, da je v Borovljah nekdo na g. Wernerja streljal in da je napadovalec bil Slovenec. Tej neosnovani laži nasproti ima „Mir" v poslednji številki nastopni dopis:
Po Borovljah je veliko iskanja po tistera člo-■veku, ki je strelil na g. Wernerja. Do zdaj pa že nemajo nobenega sledu. V srce pa nas peče, kar bo pisali nemško-liberalni časniki, namreč, da je to Btoril gotovo kak slovenski fanatik Slovenskih fanatikov v Borovljah nemamo, prej bi se našel kak nemško-liberalni! Gosp. Wenierju smo res nasproto-vali pri zadnjih občinskih volitvah in smo tuđi zma-gali v tretjem razredu, to pa zavoljo tega, ker ne-čemo, da bi tujec in 1 u te rane c postal Borov-ski župan. Tako daleč se pa ne sitozabimo, da bi streljali na naše politične nasprotnike. Čudno pa 8e nam zdi, kako je neki graška „Tagespost" že čez tri (ini mogla vedeti, da je strelil „slovenski delavec." če ona ve, da je hil delavec, putem bo vedela tuđi njegovo ime; zakaj ga ne poveV Kako lahko bi zaslužila tistih 400 gld, ki so razpisani na zlodejca! To pa ni v časnikih, da so pred ne~ dolgim časom neznani lumpi iztrgali železne gavtre pri ravno tistem oknu, odkoder je zdaj strel prišel, da so ulomili v g. Wernerjevo pisno m'zo in se lo-tili tuđi "VVertheimarce, pa jej rmo bili kos. Mi ne "venio. ali je tistih jeden tuđi zdaj streljal; le toliko rečemo: nas slovenske delavce pustite pri miru in nikar nas ne obrekujte! Ali pa stopite na dan z dokazi!                          Več slovenskih  puškarjev."
Domaće stvari.
—   (Vabilo)   k   rednemu   občnemu   zboru „Glasbene   Matice"   v   Ljubljani,   kateri   bode   dne 30. oktobra 1886   v   dvorani  Ljubljanske   ćitalnice ob 7. uri zvečer. Vspored: 1  Nagovor prvosednika. 2. Porocilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Po-ročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Po-samezni nasveti. — Č. gg. člane   uljudno  prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležo.     Odbor.
— — (Slovenska  predstava)   v  deželnem gledališči bode v ponedeljek 1. novembra t. 1. Predstavljalo se bode:  „Mlinar in njegova hči", žaloigra V petih   dt'janjih,   katera   pojde ta večer dvanajstit in zadnjič raz slovenske  deske,   ter je še vsakc leto napolnila hišo.    Prihoduje   teto   priredi drama tičnega  društva odbor na ta večer dnevu   priinernc novo igro.   Upati smemo, da slovensko občinstvo. ki je pokazalo pri zadnjih dveh   predstavah   tolike simpatij do drainatičnega društva,  ki se trudi zopel uspeti se do štirih  slovenskih   predstav   na   mesec tuđi  v ponedeljek domoljubno poseže po   ložah,  fo-teljih in sedežih, skrb za razprodan parter pa ostane kakor vedno, vrlim našim dijakom.
—   (Nemški ko nservativci  na KoroS-kem) so čudni svetniki. Niti njih glasilo „Kiirntnei Volksblatt ,   niti nihče izmej  njih ni črhnil,   ko ji
ua mesto umržeg* dr. Tauererja bila volitev v de-želni zbor in bil izvoljen nemško - liberalec Su-persberg.
— (Kolera v Ljubljani.) V Most ah je v soboto umrla žem po štiri ure trajajoči bolezrri a kolernimi simptomi. Ravno v isti hidi umri je pred 10 dnevi njen mož tuđi z znaki kolere, v blizini pa kmetsk faut. Hiša se je razkužila in zaprla. V prisilni delavmci pa je v nedeljo in ponedeljek zbolelo troje prisiljencev s simptomi kolere. Prenesli so se v mestno bolnico za silo, pripravljeno za ko-lerozne, kjer je jeden že umri, drugi pa danes do-poludne že umiral. Bakteriološka preiskava bode dokazala, ;e li to prava kolera. Na Igu pod Ljub-ljano že dlje časa ni bilo nobenega alufeaja, a radnje dnij zbolela sta zopet dva kaznjenca, od kate-rih je včeraj jeden umri. — Od druge strani pa čujemo, da se je danes kar 8 kaznjencev oglasilo, da so bolni, ker jih driaka dere. Je li res sama driska, ali pa res že kolera, pokazala bode zdravstvena preiskava.
— (Ura dno izvestje o kol er i.) Od polu-noči "24. do polunofii  25. t.  m. v Trstu   7 osob za kolero   zbolelo, v okolici 0.    Umrle 2 osobi,   izmej prej   zbolelih 3.   Doslej  zbolelo 872 osob, ozdravelo 297, pomrlo 538. Zdežele se naznanja : Dne 24. t. m. Kortah in v Kopru   po   1 slučaj.    Dne 25. t. m. v Pulji 1, v TrŽiči (Monfalcone) 2 slučaja.
—   (Srečna Avstrija?!) Nekdo, ki je imel dosti časa in dobre volje, izračunil je, da je v Av-striji  sedaj 477 umirovljenih   generalov,   ali z dru-gimi besedami:  za vsakih 40.000 moških  prebival-cev imamo po jednega   umirovljenega generala.     Iz teh   477   generalov   sestavili   bi  se lahko   dve,  več nego   polnoštevilni  kompaniji,   in   krasota   bi   bila, gledati 477 generalskih klobukov z zelenim perjem in 477 rudečih, z zlatom obšitih hlač. Mej tem šte-vilom i« 31   generalov   konjice  in feldcajgmajstrov, 177 podmaršalov (F. M. L.), 209 generalnih major-jev.  Dunaj sam ima 192 teh umirovljencev v svojem ozidji, Baden  13, Gradec 69, Praga 9, Trst 5, Reka 1, Zagreb 5 itd    V inozemstvu živi jih  12.   K tem številkam naj bi še kdo izračunil, koliko ti gospodje vlečejo pokojnine na leto,   koliko na mesec,   koliko na dan in koliko pokojnine je nepotrebne,  ker ne-opravičeno, koliko so ti umirovljeni   generali pribo-rili zmag in koliko so državi gmotno ali pa moralno koristili.
—  (Akad. društva „Triglav")  v Gradci odbor seatavljen je iz sledečih   gospodov:    Predsed-nik:   Fran   Podgoršek,   cand.   jur.   Podpredsednik: Fran G^strin, stud. phil.   Tajnik: Josip   Blaž, stud. phil. Blagajnik: Anton Schitt'rer. stud.  med.    Knjižničar: Vekoslav Seliškar, stud. jur. Odbornika: Josip Ožek, stud. jur., Ivan Premrov, stud.  med.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
NiŠ 26. oktobra, Minister vnanjih zadev in bolgarski odposlanec Stransk' včeraj dogovorila in sklenila prijateljsko in diplomatsko zvezo mej Srbijo in Bolgarijo. Srbska vlada priznala imenovanje dr. Stranskega bolgarskim diplomatskim agentom.
Peterburg 26. oktobra. Povodom raz-kritja vojnega spomenika iz 187 7/78 vojski in mornarici izdani ukaz spomina se toplo samozataje vanj a in hrabrosti takratnih vojakov. Izreka zaupanje v neoinajljivo udanost in se zahvaljuje na vse vojske visokih zaslugah za prestol in domovino. Jzraža prepričanje, da bo-deta vojska in mornarica v vseh skusnjah, ki bodo Rusijo v bodoče zadele, ostali na vrhunci vojaškega junaštva in svojih prednikov neven-ljive slave.
Cerknica 26. oktobra. Somenj v Loži dne 28. t.  m. je dovoljen.
Dunaj 25. oktobra. „Politische Corre-spondonz" brzojavlja iz Odese: Ituski konzul v Varni prosil zaradi velike razburjenosti ondu-kaj, da se ruska vojna ladija tjakaj odpošlje. Vsled tega odpožljeta se dve maiijsi ruski la-diji v varstvo  ruslcih podanikov v Varni.
Peterburg 25. oktobra. Veliki knez Vladimir s soprogo danes v Skiernievice od-potoval.
London   25.   oktobra.     Salisbury   dobil obljubo,   da   bod-1   kraljica   prihodujo    spomlad Irsko obiskala.    To  hode v  50  letih   drugi po-I hod Irske od strani  kraljice.
Budimpešta 25. oktobra. V poslednjih 24 urah  14 osob za kolero zbolelo,   14 umrlo.
SzegeĆLin 25. oktobra. V poslednjih 24 urah  3  osobe za kolero  zbolele,  2 umrli.
Poslano.
Gospodu J. Murnik-u v Karaniku. V zadnjem „Poslanem" napeli ste vse žile in sile, vse agente in mašine, da bi oprali sebe in ometali z blatom mene. „Obstupuere omnes, conten-tique ora tenebant" — tako nekako godilo se je zadnje dni v Vašem taboru. Kaj mislite! „kršanski" Murnik ne laže, zato pobije lahko „naivnega" učitelja. Toda danes govorim zadnjo besedo, bode naj torej resna in popolnetn objektivna.
Kmalu po mojem „Postanem" ste ali poslali, ali pa sta Vaša dva agenta gg. Orel in Stele ho-dila po Tunjicah in beračila na svojo roko contra-podpise. Kosiša, volilec Vaše stranke, vseobčespo-štovani župan, ja je prav vrlo izpovedal, na kar sta se odpravila dalje prosjačit Dosegla takrat nesta nićesar. Kar pa se takrat ni doseglo, doseglo se je po indirektnem pritisku gospoda župnika v Tunjicah. V farovž poklicani so bili volilci, da, Rezmana je cerkovnik od „ofra" poklical in mu zabićal, da naj priđe po maši v farovž.
Tam se je pod predsedništvom   gospoda župnika   pisal   zapisnik.     Kaj   govori   Komatar,   mi   je malo   mar,   K e c e I j e v   iovec  gotovo s svojim gospodom drži. — Kavselnovo  „Poslano"  naredilo   se je nalašc tako,   kakor  bi bil jaz njegov podpis falsificirah Odgovarja Vam sam, dasi je bilo v farovži prepovedano meni že kaj   pod pisati.    Zakaj neki! ?    Rezmanove besede so pa možje,   ki bo pisali in podpisali, naravnost malo rečeno, zlorabili. Ali   ni  mar  odločno rekel:    „Jaz niseiu volil Harno zavoljo gospoda Seničarja. Gospod učitelj ini ni pri -govarjal nić, kako naj volim,  pa tuđi ne,  koga naj volim."    Da   sem  se ž njim o volitvah pogovarjal, nesem nikdar tajil. Mislim, da tega mi vendar nih6e prepovedati ne srne.   To se ne pravi agitovati.   Po Kosišo ste poslali  isti dan   dvakrat,   toda   on   Vas ni ubogal, ker Vas kot mož tuđi ubogati ni mogel. Pooblašča pa mene, da izrekam „Poslano" mežnarja in organ ista za nesramno laž. Vi imeli ste resnićno zanesljive   priče:   lovca    Kecljevega,    mežnarja   in organista.    Kako resnicoljubnn sta   posebno   zadnja dva, izveste od vsacega obćana.   Kuko je to, da se Vaša dva agenta nesta upala do Sedušaku,   ko sta imela bližjo in iepšo pot nego do  Komatar ja?  Mar sta se bala,   da bi jima mož znal   pokazati,   kje je steza  v   Kainnik?   Ako   gospodar   sam   ni   hotel podpisati Vaše „Poslano", dobile   so se   za   to   zanesljive priče.    Ne verjamem Vam pa, kar po svojih agentih govorite,   da Vam je huje,   da Va* nazivljem z lažnikom,   krtktn-   bi  bili izgubili tisoć fo-rintov.    S»j   še  za svoje  „Poslano"  v  „Slovenskem Narodu" ueBte bili poslali plačila. Da pa daste ome-njeno svoto Tunjškim ubožeem, rećem pa jaz takoj : mea culpa!
Tunjice   19. oktobra 1H86.
Peter Pogafinik,
učitelj.
Poslano.
Podpisani se z g. Petrom Pogaćnikom o Kam-niških volitvah že nikdar pogovarjal ni; torej ome-njeni gospod na me pri volitvah uplivati ni mogel. Zadnji podpis dovolila je moja žeua, danes podpi-sujem \vd sam.
Tunjice   19. oktobra 1886.
Jakob Goltez.
Poslano.
Jaz še jedenkrat odločno izrekam, da nesem vsled upliva gospoda Petru Pogučnika na dan Kura-niških volitev doma ostal. Tuđi omenjeni gospod mene za nobeno stranko vnemal ni, pač pa sem bil vprašan, zakaj ni bilo mojo hčerke v solo. Povem pa, da volil nesein sumo zavoljo g. Seničarja. Ob-sojam pa postopanje gospodov proti našemu pri vsej soseski priljubljenemu učitelju.
Tunjice  19. oktobra 1886.
Andrej Zabavnik,
podpi.sui Avgust Terpinc, priča.
Blaž Šnabel ml., priču.
ZmiCNl|ivo x<lr»viluu Nrctlslvo. Osobe, ki bo-lehiijo za žuloliri^vini katarom in krćem, se liitro ozdmvijo s pristuiui „Moli-ovim Soidl i tz - praške in u. Skatljioa Htiuic 1 ^ld. Vsak »Inu lM/.pošiljii \n> poštnem povzutji A. Moli, lok»rniir in c. kr. dvorni 'jsiiUi/nik, uh Dimaji, Tuch-lanbun U. V leksirnati po deželi ztihtuvaj se izročuo Moll-ov preparat z njegovo varstveno /.naiuko in pudpisoiu.   11 (20-7)
Poslano.
Kdor hoće imeti zdrave in lepe zobe,
moru jih   Nlediiji   «1hh   Mislili   v,  proskuSuniiui   zobnimi aredstvi.    Z:ito su najboljim p;-istuai
Anatherin zobna vola, zolrna pasta in zdM praiek
«lr. J. U, IMH'F-a.             (1 \)— 8)
c. kr. dvoi*. zUravnika za zobe, iHinaj, 1., lio^utM^asse Sr. 2.
Dobiva   sv. v Ljubljani   pri    U-karjih   J.  Ssvoboda,  V. M:iyr.
U.  pl.  Tnikoczj'.   li.  liiracliit«,   («.   l'iecoli:   ilalju  pri tryov-
cih 0. Kurintfei-, Vaao Pctričič, VA. Malir,  1'. Lsissiuk, luatje
Krispur.
"Tuf ci.
25.  oktobra.
Pri *l«»nn t Knold z Dunaja. — Pol lak iz Brna. — Pober, Balbina iz Grad.•». — UemSar iz Zelcznikov. — Rosenberg % Dun»j8. — Dekono iz Trsta. — pl. Ancora iz Reke. — Brodv z  Drinaj*.;
Pri mitlttf i Neubauer z Dunaja. — Verderber iz KoČevja. — Schiitz z Dunaja. — Minar ii Celovca. — Eck-stein z  Dnnnja
Meteorol ogično  pa robilo.
a^ap.-!^^      Ten,-         Vo-.     Neb„    k«,«" v |
jj    7. zjutruj  745 77 mm.        76'C    si. svz.    ohl.
°   ! 2. pop.    744•«« nm. ,   11 8" 0    si. zah.    obi.     OOOma.
uš    9. zvećer 743 tiO ma.       98')!    ai. »zli.    obi.
<N     j                                                                                                    .
Srednja temperatura 9-7°, za 0-3° nad normalom
ZED"CLXLSi3sl?:a, borza dnć  26. oktobra t. 1.
(Izvirno  telegrafično porodilo)
Papirna renta..........      «3  gt'l- 45      kr.
Srebrna renta..........      84    ,    50
Zlata renta...........    114     ,    05
5°/0 mrtrcna renta.........    1O0     „    75
Akcije narodne banke.......    863     ,    —        ,
Kreditne akcije.........    279    „    70
London..........         125    ,    15
Srebro.............      —     ..
Napol.                         .....                      9    „    89
C. kr. cekini          .          .    .          .    .                 5    „    «*1        ,
NetnSke marko                     .         .                    61     ,    27(/a
4% državne srećke ia  1. 1854     250 gld.    132    ,     -
Državne sreCke iz 1. 1864             100 fcld.    169    .    30
Ogrtku zlata renta  4»/,,      .                           103    .    35        n
Ogrska papirna renta 5°/,,                          ,     92    „    45        ,
69/0 štajerske zemljifić.   odvez. obliff.          105    .    50        ,
Dunava re£. srećke 5" ,,                10O gld     118    ,    —        »
Zemlj. obč. avstr. 4",° .. «l«ti fast. listi      124    ,    25
Prior, oblig.  Elizahetine zapad, žeieznice      —     ,.    —        «
Prior, obliff. Ferdinanrlove sev. želer, >ce     $%    -    60        „
f______                                                   , ,        ,                                           iii     ........;.,"'                    —f
V'našem  za/oznittvu je izšla in se dobiva J>o vseh
kujigoti zjtict 7/1 knjiga :
Odkritje Amerike.
I*rtdtlal
U. Majar.
Trije   deli,   436 strani,  £°.   Vsi   trije   svezki v  platna
skupe vezani I gld. 60 Jkr.p po pošti IO kr. vtl; posamiini
svezki j>a fo   60 kr., omotna po poiti ĆJ kr.
■ ♦ ■
Ta knjiga je kp dar slovenski mladini. Vsai prijattij nale mladine in knjiievmetH nait bode tattgadtlj kvaltiđ* fram-cilJtanskemu. fatru Hrizogonu Majarju, do /r Uf* knjigo Campđftm priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinniayr čl Fed. Bamberg
knjigotrinica v Ljubljani na, Kongresnem trgu.
Praitična flostiiništa Marici
ki razume stiiuoBtiijnu voditi ^ostilnitko kuhinju, m* tuko) VHprttJtii«. — Ponurihc n;>j so pošiljajn ^'(isp. .JoMig>it »lti-ie<_--ii, ^iistilnič.Hi'ju v <iiorcnjl Itn.4l^<»ni (Otu-r-radkersbur^)  pri  Kitil^oui.                  '                     ^7!>5—1)
se da v najem.
V   Laškem trgu se odda liekdaiija Julija La-risch-a   pivaniu v najem   ali   pa na račun.    Pngoje pove Simon  KZ\a.]5i©c,   pivovarimr v ŽavcI pn Celji._______________________________(798—1)
V  litlljl |»rl IJul»l;u»i ijcdnakoiiiiciin'.aiiii postaja inžne Soluznicoi  prm Ih se hiš;i.  ki im:i v  pritlU'ji   .'I  suho, 2 Kuhinji, hram  iti   3 veliko kleti, 3 drviimicc i:i gONtilnico; v 1.  niitiatrepji  jm  H soli,  3 kuliifije,  Imun; pod Htrdio 2 so'oi, kuhinjo
ronudb« naj ao jtoSlljajo Antonu Kopri vulkani u y  I4t,i)i   li.   Kt.  ».           '                                         .7!<»--l)
Zg-u.Toil se je
lovski pes (prepeličar),
('.luke je bele z rujavimi lia.nni in sliši na ime „lord". — Kdor gn. pripelje uli pove, da ga jevpri kumu videl, !..«»-polfln RluiiiHuer-|u, v Ljubljani, Selrnburgove ulice St. «i, dobi  priiuerno  angrado.                                 ,788—3<
Za kromarje in vinske troora!
Dobro itajersko belo, kakor tuđi drno ogersko
(Szeksardur) vino od 1. 1885 je na prodaj  po niski ceni pri
Tlatcvžit  Pogoreleii,
na Bpođnjl Folskavl, železniSka postaja (761—3)                       Prairerhot'. na Štsiierskem.
VELIKA
f                                                                 ^\              NajnovejSa velika, od visok« državne  vlade v HAMBURGU
^^   f\   ^*V   f\    /*"*\    A""Y      dovoljena   in  z vsiim   državnim   preinožotijem   zajamčetia   denarna
L"^ A    A A    A A    A A    A A    A     loterU» '"a 100.000 irečk, od katerih se Izžreba 5O.5OO arefik.
**   XV   VV    ■ V   Y ■    V ■    V     7i& žrol)anJe doloceni skupni kapital znušu
i< iu hI »laj i ponuJM veliku od IIhiii-         V-^^v^v^v^t-M-V^v^         aaav^^. Ai^t
burske države zHjHiu^eiitt  deiinrim
loterli«.                                         Znamenita prednoHt te đenarne  loterije jo anodna naredba,
Specijelno pa:                           da 8e V8eh  60«60<) <l«bitkov,  ki  so zrav«n  v  tabeli,  že   v malo
1.. /\rkrk/\/\     mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. prem. a iuark   OUUUUU               Glavni dobitek prvega razreda znaSa 50.000 mark, poraste
I^nnOOn     v dmSCm razredu  na 60.000,   v tretjuui  na 70.000,   v četrtem na
dobit, a inark   £i\j\j\j\j\J     80.000, v petom na 90.000,   v  šestem   na  100;000,  v  sedraem  pa
2                                                                                                                                                                         1 iUUiH A     eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
dobit, a rnark    1UUUUU               „.,...,.,_
_^                             Prodaja   originalnih   srećk  te dunarne   lotenje je   izrofiena
1  dobit, a mark       90000     PodP|iai11 *rgov»ki Itlšf in vsak, kdor jih hoće kupiti, naj se
'                O/*/\rk/\     neposredno na ujo obrne.
JL   dobit, a mark       OVfvfvrvf              Častiti   naročevalci   se   prosijo   raroćitvi   pridejati   dotično
2ry aaaa     zneske v avstrijskih bankovcih ali pn^tnih markah   Tuđi se dunar
dobit, a mark        I U\/vl\/      lahko  posije p<» poitnej  tiakaznici,   na   željo   ae   Larućitve  izvrao
1£t£\fifii\     tud' Proti poštnenm novzetju. dobit. A mark       OlIUllll
2P*/\/\rw/\              Za žrebanje prvega razreda vdja                                    I
dobit, a mark       OUUUU    ,         .                *   ,       i            -i                u    « ^A
1  cela          originalna Nrevkn av.  v. gld. 2I.5O.
1 dobit, a mark      30000    * polovicu,  originalne  prečke av. v. gld.  1.75.
I               £L                       OAAAA    ^  č'etrtina   originalne  »recite av. v. gld.—.90.
|              0   dobit, a mark       ^UUUU
3                                                                                                                                                                                      "I KAA f\               Vaak dobi originalno srećko % državnim grbom  v roko   in
dobit, a mark        itlvrUVr     ob jednom nradni naOrt žrobanja,  iz katerega a« razvidi vso nn-   I
I              f\ /•                               "i AAAA     tanćnejo.  Tukoj  po žrebanji dobi vaak udeleženec nradtio,  % utia-   I
I              u\3   dobit, a mark        lvUUU     uetiiin državnim ffrboiu, listo dohitkov. Uobitki se točno po nacrtu
I              r />                                   ri A A A     izpl^aj«   pod državnim jamstvom.   Ko  bi  kakemu kupcu snu'k
I             l9\J   dobit, a mark          tf\j\j\J     proti   pričnkovunju   ne ii^ajal  nacrt   žrebnnja,   pripravljeni smo ne
I           tA/i                                    QAAA      "SaJttJ°^  srećko pred  žrebanjom imzaj  v/.c^ti iu dotično  v«<»to po-   I
J-Vf\l   dobit, a mark           *J\J\J\j     vn:iti.    Na  željo  se  madni   nacrti žrebauja  imprcj zastouj   poSi-   I
rt ^ Q                               OAAA     '■'"".'° rul '»tflud.    Da tiHin  bo mo^oči;   vbh naručila skrbno   izvrđici,   I
Ufjij   dobit, a iuark          &\j\j\j     prosimo taista kolikor moguće hitro,  vsukako pn pred                 I
512 dobit * mark       1000               3q. oktobrom 1886
818   dobit. 4 mnrk           5  0  0     nwn ^.^ dopo8)Hti.                                             (778_4)
31720   dobit, a mark            1 4 5                                                                                            I
i«990 ...i*.»,«,., 300,200,    VATTPNTTN" & f!H
150,   124,   100,   94,  67,       V ALlJJilN 11JN   ®   UU.,
40, 20.                                           Bankgeschaft,
! 1._____—.«-—____J         si^^ivic^-criso-.
VIZ1TNI0B
f  v elegantne)  obliki priporoča po ceni
;    „Narodna Tiskarna"
v Ljubljani.
> Srećke zgradbe pre- itali^nske srećkeru-! |    stolne bazilike,   i     dečega križa,      J
\ (ilavui (lobiick 120.000   ar«ltWnarjisv-    Cilavni iloliitck 500.000 »r v alatu. (
)   Protlajiijn »u iiarariku   po  kur/.u.    Hiivm.   tuko   su   tuđi   kupujejo   in   prodajajo   ' ^   vsukovrsttii vrtMliiONlui ptipii-ji. svvi-Uv. zhtti in Hrabrili Ut-iiurji itd". pri   \
[KCRDIM & SCHMITT, P^'jKStSr.... j
Mrelanje že v flscemTDru.
Kinscem, đi M WlffBttifjni|
__________1 Glavni dobitek v gotovini I
o        ^*^^^   ^-^/ s^j) \^^s    \^^S'    ^r^y     0       m i
I To.000 ^.5000^32T 20% || 4788 Jffi
BJirLScerri-srečfee dobivaju se v loterijskem  bureau ogerskega Jockey-kluba:
lfudinifie.šia,  Waiitxiior^aMKe <(•.            (78ii—4,
Iztliitelj in odgovorni iu:ednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk  „Narodne Tiskarne".