POLJUDNI ČLANEK ZGODBA NEKE STARE KOZAČE / / Al Vrezec Uralka – najstarejša doslej znana KOZAČA (Strix uralensis) in sova v Sloveniji, stara najmanj 17 let foto: Rok Štirn Svet ptic 02, junij 2021 6 K ozače so ptice, ki se jim z gnezditvijo ravno ne mudi. Ko mladiči zapustijo svoje gnezdo, zanje še kake dva meseca skrbijo starši. Samec je glavni pri preskrbi s hrano, samica pa je dežurna varnostnica, neustrašna borka, ki se spopade tudi z največjimi gozdnimi zvermi, če je življenje njenih mladičev ogroženo. Na jesen, nekje v septembru, se mlade kozače osamosvojijo in za- pustijo rodni teritorij. Tudi naša Uralka se je v rosni mladosti morala spopasti z največjim izzivom svojega življenja, prvo zimo. Za vsaj polovico mladi- čev je prva zima usodna in tiste kozače, ki doživijo brstenje svoje prve pomladi, so prave zmagovalke, in Uralka je bila med njimi. Potem je sledilo obdobje najstniške svobode, iskanja partnerja in gnezdišča. Za to potrebujejo večinoma tri do štiri leta, neka- terim pa uspe prvič gnezditi šele pri devetih letih. 2007 – PRVO GNEZDENJE Koliko let je Uralka potrebovala, da se je ustalila, ostaja nerešljiva uganka. Vsekakor pa je vsaj jeseni 2006 dobila partnerja, s katerim sta si za gnezdenje izbrala nenavadno lično duplo, gnezdilnico, nekje sredi krimskih gozdov. Gnezdo najde in izbere do- mnevno samec, samica pa seveda doda odločilno privolitev. Izbor je ključen, saj pomeni dom za vse življenje. Izbrana gnezdilnica je del raziskovalne mreže gnezdilnic za kozače in lesne sove na Krimu pri Ljubljani za dolgoletno spremljanje gnezdenja in obročkanja sov. Bila je postavljena jeseni leta 2003 in že leta 2005 je bilo v njeni bližini najdeno pero kozače. Morda se je Uralka s svojim partnerjem že takrat odločala za to gnezdo, kdo bi vedel. Uralkina najbližja soseda z obročkom 25953 je v istočasno postavljeni gnezdilnici približno kilometer in pol daleč pričela gnezditi že leta 2005. Za Uralko se je zares začelo aprila 2007, ko je v gnezdilnici legla prvo jajce. Takrat je bila v okviru monitoringa gnez- dilnic tudi obročkana z obročkom 27046. Koliko je bila Uralka zares stara v času prvega gnezdenja, ni povsem jasno. Pri starosti treh let kozače lahko za- menjajo že vsa juvenilna (mladostna) peresa, tako da so v perutih le še odrasla peresa, kar da obročko- valcu oceno starosti treh ali več let (3Y+). Tako je bila Uralka ob obročkanju leta 2007 stara vsaj tri leta, čisto mogoče pa je, da je bila tudi starejša. Tisto prvo leto je štelo Uralkino leglo tri jajca. Nekje okoli leta 2004 ali nekaj let pred tem se je v drevesnem duplu ali pa morda v starem gnezdu kragulja (Accipiter gentilis) ali sršenarja (Pernis apivorus) daleč stran od zvedavih človeških oči v prostranih dinarskih gozdovih, morda Krima, Kočevskega ali Snežnika, izvalila kozača (Strix uralensis). Bila je samica in recimo ji kar Uralka. Gotovo je bila med večjimi v svojem leglu, kar ji je dalo dobro popotnico za nadaljnje dolgo in plodno ter celo slavno življenje. Postala je do sedaj najstarejša znana kozača v Sloveniji, ki so ji celo mediji posvetili nadpovprečno veliko pozornost. Postala je torej ptica z zgodbo, ki navdihuje. Samica kozače lahko prične z gnezdenjem šele, ko je dovolj težka, torej je ustrezno prehranjena, to pa je odvisno od lovskih spretnosti samca, ki jo hrani, predvsem pa od tega, kako bogato je leto z malimi sesalci. Mali sesalci, zlasti voluharice in miši, imajo to sitno lastnost, da se njihove populacije izjemno spreminjajo med leti. So leta, ko se neverjetno nam- nožijo, recimo jim dobra leta, in leta, ko jih prak- tično ni, recimo jim slaba leta. Za dobrim letom navadno sledi slabo leto, ko se populacije malih sesalcev zaradi različnih bolezni ali upada hrane dobesedno sesujejo. Ko pa pride do obilnega obroda bukve in drugih dreves, se populacije zopet pove- čajo. Leto 2007 je bilo dobro leto, kar sta Uralka in njen partner tudi izkoristila. V analizi ostankov plena, ki so ostali v gnezdilnici po gnezdenju, je Brina Sotenšek ugotovila, da so bile na meniju v glavnem gozdne voluharice (Clethrionomys glareolus) in rumenogrle miši (Apodemus flavicollis), za posladek pa še kakšen krt (Talpa europaea), polh Staranje kozačje samice Uralke: prvo gnezdenje leta 2007 kot najmanj triletnica (levo zgoraj), drugo gnezdenje pri vsaj štirih letih leta 2008 (desno zgoraj), preudarna mati pri vsaj 13 letih leta 2017 (levo spodaj) in priletna dama pri vsaj 17 letih (desno spodaj) foto: Andrej Kapla, Petra Vrh Vrezec, Al Vrezec, Maks Sešlar Svet ptic 02, junij 2021 7 (Glis glis), drevesni polh (Dryomys nitedula), sekulja (Rana temporaria) ali ščinkavec (Fringilla coelebs). Kljub temu je Uralki in njenemu partnerju uspelo v tem letu vzrediti le dva od treh mladičev. 2008 – URALKA POKAŽE PRAVO KOZAČJO NARAVO Leto 2008 bi moralo po pričakovanjih biti slabo leto, a se je spričo vse večjega podnebnega neravno- vesja obrnilo drugače. Bilo je dobro leto. To je bilo tako za Uralko kot njeno poprej omenjeno sosedo vnovič priložnost za gnezdenje, drugo za Uralko in že tretje za sosedo. Glede na nadaljnji razvoj do- godkov je bilo za Uralkino sosedo to zadnja gnezdi- tev, medtem ko za Uralko še zdaleč ne. V letu 2008 se je malo premešal tudi Uralkin jedilnik, saj se je v tem letu prehranjevala s sicer težje ulovljivimi rumenogrlimi mišmi, ostali plen pa je bil bolj za okus. In rezultat? Tri jajca, iz katerih sta se izvalila le dva mladiča. Kot se sicer za kozače spodobi, se je v tem letu Uralka izkazala za neustrašno braniteljico svoje mladeži. Nestrpnost kozačjih samic do vsiljivcev se med gnezdenjem spreminja. Medtem ko kozače za obrambo jajc in majhnih, komaj izvaljenih mladičev tvegajo manj, je pomišljanja za napad ob večjih mladičih precej manj. Ob tokratnem drugem obisku obročkovalcev je bila tudi Uralka manj prizanesljiva in je srdito napadla raziskovalca na gnezdu. Napadalni let je silovit, skoraj sokolski, in kozača skuša svoje kake dva centimetra dolge kremplje zasaditi vsiljivcu v glavo. Pri tem seveda tvega z močjo udarca, kar čuti tudi s čelado zava- rovani obročkovalec. Udarec lahko primerjamo z močjo silovito zalučane košarkaške žoge in sunek lahko nepripravljenega brez težav vrže z lestve ali veje. Kolega Andrej Kapla je ob tem prostodušno pripomnil: »Tale pa vžge!« 2017 – SLAVNOSTNA VRNITEV Po letu 2008 se je za Uralko skoraj izgubila sled. Gnezdilnica je bila kar osem let prazna. Samevala je celo v bogatem mišjem letu 2012, a ni rečeno, da je Uralka gnezdilnico zapustila. Kozače v je- senskem času in pozimi gnezdilnice obiskujejo in v žagovini na dnu gnezdilnice že pripravljajo gnezdilno jamico, četudi jim kasneje ne uspe izva- liti jajc. Tudi v Uralkinem gnezdu so se pojavljale take jamice, a ni gnezdila. Medtem je v sosednji gnezdilnici Uralka dobila že novo sosedo, sama pa še vedno ni gnezdila. Ali je izgubila partnerja in je morala najti novega, ali pa so bila leta, ki so sledila, zanjo preprosto preskopa s plenom, kar bi ji omo- gočilo gnezdenje, kdo ve. Kozačje samice gnezdo zelo redko zamenjajo, zato je malo verjetno, da bi v vsem tem času Uralka gnezdila drugje. V letu 2016 je drevje obilno rodilo in sledila mu je bogata gnezditvena sezona 2017. Bilo je zopet mišje leto, ki se je odlikovalo zlasti po velikem številu rumenogrlih miši. In Uralka se je spet vrnila v svojo gnezdilnico, sedaj že kot preudarna dama s 13 ali več leti. Ob vsakoletnem pregledu gnezdilnice ni več zletela iz škatle kot splašena kokoš, pač pa je dostojanstveno sedela na svojih kar petih jajcih. Dogajanje pod gnezdilnico je budno spremljala s skoraj neznatnim kukanjem Uralkina perut je imela v letu 2007 vsa peresa odrasla, vendar ene starosti, kar daje oceno starosti najmanj treh let (levo), medtem ko ima vsaj sedemnajstletna sova v peruti leta 2021 odrasla peresa različnih starosti glede na različne barvne odtenke peres, kar sicer kozače dobijo pri starosti štirih in več let. foto: Andrej Kapla, Maks Sešlar Leta 2008 je Uralka pokazala svojo kozačjo naravo in srdito napadla obročkovalca v obrambi svojih mladičev. foto: Miha Krofel Svet ptic 02, junij 2021 8 Obročkovalci pa »kot kakšni ženini, zaljubljeni v naravo in ptice, pticam natikajo obročke, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako pustolovsko in domačijsko je njihovo življenje,« kakor se je izrazila Štaudoharjeva. Pepi, Uralkin mladič in pionir daljinskega spremljanja z oddajnikom med kozačami foto: Al Vrezec vsaka nosi svojo edinstveno življenjsko zgodbo. Eden od Uralkinih mladičev z imenom Pepi je bil namreč kot ena prvih kozač pri nas in tudi nasploh opremljen s sledilno napravo, da bi ugotovili, kaj se z mladimi kozačami po gnezdenju zares dogaja. Pepi je ostal na Uralkinem teritoriju vse do začetka septembra, potem pa je samo v enem mesecu pre- magal razdaljo več kot 42 kilometrov proti jugu. Prečkal je različne vasi, se kakšen dan skrival celo v skupini parkovnih dreves sredi naselja, ne da bi ga kdorkoli opazil. Ustalil se je v bližini Kočevja, kjer ga niso mikala prostranstva kočevskih gozdov na višjih legah, pač pa gozdni rob v nižini. V začetku decembra je postal žal plen večjega plenilca in s tem delil usodo večine mladih kozač, ki se izvalijo v dobrih letih. Po dobrem letu namreč sledi slabo, ko populacije malih sesalcev močno upadejo, to pa pomeni stradanje mladih in neizkušenih ptic. Po čez rob gnezda. Iz gnezda ni zletela niti, ko sem se povzpel na gnezdo, od koder me je povsem po- milovalno gledala. Seveda, poračun za motenje je prišel kasneje, ob obročkanju mladičev, ko sem bil deležen novih udarcev za ceno ponovnega snidenja z neverjetno puhastimi kozačjimi mladiči škratje postave. Novinarka Dela Irena Štaudohar je ob tem navdušeno zapisala: »Biti tako blizu tako izjemnih ptic, kot so mladički kozače, je posebna in edinstvena izkušnja.« Obročkovalci pa »kot kakšni ženini, zaljubljeni v naravo in ptice, pticam natikajo obročke, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako pustolovsko in domačijsko je njihovo življenje,« kakor se je izrazila Štaudoharjeva. Uralka in njen zarod so dokazali, da so sove smrtonoske le v glavah bedakov, kot se je že sredi 19. stoletja izrazil Fran Erjavec, sicer pa finskih podatkih naj bi večji del gnezdeče popula- cije kozač sestavljale ptice, izvaljene v slabih in ne v dobrih letih. Za slabim letom pride dobro, veli- kosti populacij malih sesalcev se povečajo, zato se vložek parov v napornejšo vzrejo mladičev v slabih letih navadno povrne s preživelim in uspešnejšim potomstvom. No, Uralkina strategija je drugačna. Čaka na dobra leta, v katerih si skuša z večjimi zarodi zagotoviti vsaj nekaj potomstva. 2021 – MEDIJSKI BLIŠČ NAJSTAREJŠE KOZAČE Mišjemu letu 2017 so sledila tri sušna leta. A obilen obrod bukve in jelke jeseni 2020, ko se nas je večina ljudi poskrila po domovih pred grozečo virusno nevarnostjo, je povzročil ponovno populacijsko ek- splozijo malih sesalcev pomladi 2021. In Uralka je Svet ptic 02, junij 2021 9 LITERATURA –Ankele , Š. (2021): Najstarejša sova v Sloveniji živi na Krimu. – Slovenske novice, 15. 4. 2021. –Ankele , Š. (2021): Varčna sedemnajstletnica s Krima: najstarejša sova pri nas. – Delo 63 (80): 12. –SAurol A, P. (1980): Strix uralensis D-21037 in memoriam. – Lintumies 15: 121-128. –SAurol A, P. (1989): Ural Owl. str. 327-345 V: Newton I. (ur.): Lifetime Reproduction in Birds. – Academic Press, London. –Soten Šek , B. (2012): Prehranski niši simpatričnih vrst sov kozače (Strix uralensis) in lesne sove (Strix aluco) v gnezditvenem obdobju. Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. –Št Audoh Ar , I. (2017): Tihe in bojevite kraljice noči. – Delo, Sobotna priloga 59 (114). –Vrezec , A. (2017): Being with owls - from faunistic surveys to ecosystem research. V: Book of abstracts. World Owl Conference 2017, Évora, Portugalska, 26-30 September 2017. – http://www.natura2000.si/novica/17-letna-kozaca- je-do-sedaj-znana-najstarejsa-sova-v-sloveniji/ – https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ najstarejsa-sova-v-sloveniji-zivi-na-krimu/ – https://1zavse.si/2021-04-18/slovenske-novice/ najstarejsa-sova-v-sloveniji-zivi-na-krimu/137952 – https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/al-vrezec- raziskovalec-z-nacionalnega-instituta-za-biologijo/ – https://reporter.si/clanek/magazin/crna-magija-in- sove-cudne-ptice-ki-strasijo-slovence-869837?fb_ comment_id=5699723460067680_5700709893 302370 Uralka v časopisu Delo ob njeni vsaj 17. obletnici izvalitve 15. aprila 2021 AL VREZEC in URALKA sta se spoznala leta 2007 (zgoraj), leta 2021 pa sta se njuni življenjski poti po 14 letih zopet križali. foto: Andrej Kapla, Stiven Kocijančič po treh letih mirovanja in pri častitljivi starosti 17 ali več let dosegla rekord, šest jajc, ki jih je polegla že v začetku marca, najbolj zgodaj doslej. Tokrat v novo gnezdilnico, saj je bila stara po 15 letih že dotrajana. Danes priletna dama je še vedno v dobri kondiciji, le na levem očesu se ji je pojavila siva mrena. Da, tudi sove imajo starostne težave, a kot kaže, je to pri njenem materinskem poslanstvu ne ovira. Glavno orodje pri lovu kozače niso oči, pač pa pretanjen sluh. Še najmanjši škrebet neprevidnega glodavca se ujame v kot parabolo veliko obrazno masko sove, ki z natančnim prisluškovanjem z neverjetno natančnostjo ujame miš, četudi je zares ne vidi. Po zaslugi novodobne spletne komunikacije se je vest o stari sovi hitro razširila tudi v medije, tako v časopisju kot na radiu, ki so poročali o tej svojevrstni in življenja polni ptici. S svojimi 17 leti in čez je Uralka danes pri nas ne le najstarejša poznana kozača, pač pa tudi sova nasploh. Samo na Krimu je Uralki za petami še kar nekaj sovjih starostnic; med kozačami dve desetle- tnici, med lesnimi sovami pa še dve enajstletnici. Po starosti našo Uralko prekaša finska sovrstnica, ki je dosegla starost natanko 23 let, 10 mesecev in 13 dni, ko je bila najdena mrtva in ji je finska eminen- ca na področju raziskav sov, prof. Perrti Saurola, posvetil poseben In memoriam. Naša rekorderka pa je še vedno živa in, kot je videti po njenem re- kordnem letošnjem leglu, tudi vitalna. Njen recept za dolgo življenje je preudarnost in potrpežljivost. Želimo ji še dolgo in plodno življenje! Pri svojih vsaj 13 letih je Uralka ob gnezdenju leta 2017 dogajanje pod gnezdilnico dostojanstveno opazovala s kukanjem čez rob gnezda. foto: Al Vrezec Svet ptic 02, junij 2021 10