KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
100.
kos.
V LJUBLJANI, dne 13. decembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
633.
634.
635.
636.
637.
638.
Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez. Uredba o maksimiranju obresti.
Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito.
Uredba o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij. Navodila o izvrševanju zakona o preskrbovanju siromašnih kmetovalcev in delavcev z lesom in o prodaji na drobno.
639. Odločba o oznamenovanju biciklov pri opravljanju pogojnih carinskih ekspedicij.
640. Odločba o enoletni ukinitvi uvozne carine na prečiščeno žveplo in žveplov cvet.
641. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev.
642. Telefonski promet z inozemstvom.
643. Odredba glede plačila banovinske takse na državne lovske karte za lovce iz drugih banovin.
611. Razne objave iz Službenih nov in«.
Uredbe osrednfe vlade.
633,
Na osnovi § 6. zakona o.podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932. ter na predlog ministra za trgovino in industrijo, ministra pravde in ministra za finance predpisuje ministrski svet to-le
uredbo
o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.*
I.
Občne odredbe.
Člen 1.
f1) Vsak denarni zavod, ki se mu je dovolila odložitev plačil po § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.** ali ki se je koristil z uredbo o ureditvi izplačevanja vlog z dne 26. decembra, 1932.,*** mora podali v treh mesecih od dne, ko dobi ta uredba moč, ministru za trgovino in industrijo prošnjo:
a)	naj se	mu	dovoli odložitev plačil; ali
b)	naj se	mu	dovoli sanacija; ali
c) naj se mu dovoli izveiistečajna likvidacija zavoda.
(2) Prav to sme zaprositi za veljavnosti te uredbe vsak drug denarni zavod, ki bi zašel v plačilne težave.
(3) Če denarni zavod, ki se je koristil z zaščito po uredbi,	izdani	na	osnovi § 5. zakona o	zaščiti kmetov,
ali	po	uredbi	o	ureditvi izplačevanja	vlog,	ne	poda.
predloga za katero izmed odredb, navedenih v odstavku (’), v roku, določenem v tem odstavku, prestane po preteku tega roka zaščita za ta zavod.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije- z decembra 1933., št. 278/LX XX11/782.
** »Službeni list« št. 334/33 iz 1. 1932.
*** »Službeni list« št. 25/4 iz 1. 1933.
dne
Člen 2.
(■) Prošnji po členu 1. se morajo priložiti bilanca in vse listine, potrebne za nedvomno ugotovitev stanja denarnega zavoda. Minister za trgovino in industrijo predpiše s pravilnikom obrazce za sestavo bilance.
(2)	Prošnjo podpišejo vsi člani upravnega in nadzornega odbora, ki odgovarjajo za resničnost navedb in podatkov gmotno kakor tudi kazensko (člen 45.).
(') Prošnji za odložitev plačil ali za sanacijo se mora priložiti načrt prečiščene bilance. Glede sestave tega načrta veljajo določbe členov 13. do 16. Prošnji za odložitev plačil se mora priložiti razen tega tudi še odplačilni načrt (člen 21.), prošnji za sanacijo pa sanacijski načrt.
(•) Če poda denarni zavod, ki se ni koristil z zaščito po § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.* ali po uredbi o ureditvi izplačevanja vlog z dne 26. decembra 1932.,** ministru za trgovino in industrijo prošnjo, naj se mu dovoli odložitev plačil ali sanacija, lahko javi vložitev te prošnje z dokazom o vložitvi in s priloženim overovljenim prepisom te prošnje svojemu pristojnemu sodišču. Od dne sodišču podane prijave, pa dokler se ne izda odločba o omenjeni prošnji, se ne smejo odrejati zoper takšen zavod nikakršni ukrepi za izvršbo ali za zavarovanje, niti se ne sme uvesti o njegovi imovini stečaj: razen za nove terjatve proti denarnim zavodom, ki se koristijo z zaščito po § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.* ali po uredbi o ureditvi plačevanja vlog z dne 26. decembra 1932.«.**
Člen 3.
Odločbe o prošnjah iz člena 1. izda ministrski svet na predlog ministrskega odbora. Ta odbor sestavljajo minister za trgovino in industrijo, minister pravde in
minister za finance.
Člen 4.
Minister za trgovino in industrijo odredi lahko, preden pošlje predmet ministrskemu odboru, pregled denarnega zavoda, ki je podal prošnjo po členu 1., da
se ugotovi dejansko stanje tega zavoda; tudi lahko zasliši posvetovalni odbor za baukovstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Člen 5.
Če se po izvršenem pregledu pokaže, da denarni zavod, ki je zaprosil, naj se mu dovoli odložitev plačil, ni aktiven, obvesti minister za trgovino in industrijo o tem zavod in mu določi hkratu rok 30 dni, da se izjavi, ali in katere odredbe za sanacijo zahteva [člen 2., odstavek (*)]. Če ne zaprosi zavod pravočasno za sanacijo, je postopati po členu 3.; drugače odredi ministrski svet likvidacijo zavoda. Prav tako odredi ministrski svet likvidacijo, če ne dovoli sanacije zavoda.
č 'en 6.
(*) Zoper odločbe, izdane po členih 3. in 5., ni tožbe na državni svet.
(2)	Dovolitev, da se cllože plačila, ali dovolitev sanacije se daje s pogojem, da pristane na to zbor (glavna skupščina) delničarjev, odnosno družabnikov družbe z omejeno zavezo. Za sklep zbora zadošča absolutna večina glasov, zastopanih na zboru. Pri hranilnicah je treba odobritve samoupravnega telesa (banovine, občine itd.), odnbsno združ.be, ki jamči za obveznosti hranilnice.
Člen 7.
(l)	Pri odseku za kreditne naprave in zavarovanje ministrstva za trgovino in industrijo se ustanovi inšpektorat, ki ima nalogo, voditi preglede, odrejene v členih 4. in 26. Zaradi oprave teh pre'gledov dajo Narodna banka, Poštna hranilnica in Državna hipotekarna banka ministru za trgovino in industrijo na razpolago potrebno število tistih uradnikov, ki jim ti zavodi sicer poverjajo opravo pregledov. To število določi minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom, ki vodi nadzor nad dotično napravo.
(’) Za pokrivanje stroškov posvetovalnega odbora in inšpektorata morajo plačati vsi denarni zavodi, ki so podrejeni nadzoru ministra za trgovino in industrijo ali bana, na leto tisto vsoto, ki jo določi minister za trgovino in industrijo. Ta vsota ne sme presezati 0-5 od tisoč vplačane glavnice in prih ran, izkazanih v bilanci po-edinega denarnega zavoda. Ta vsota se mora vnesti v sklad za nadzor nad denarnimi zavodi, ki se ustanovi pri Državni hipotekarni banki. Sklad upravlja minister za trgovino in industrijo.
Člen 8.
(*) Člani upravnega in nadzornega odbora denarnih zavodov, ki se pregledujejo, kakor tudi direktorji in ostali nameščenci zavoda morajo dati preglednikom na razpolago knjige, dopisovanje, spise (listine) in ves ostali material, potreben za pregled zavoda, Če pregledniki to od njih zahtevajo, in jim morajo tudi dajati vsa ostala potrebna pojasnila. .
(’) Nesoglasja med pregledniki in organi zavoda glede dajanja na razpolago knjig itd. in dajanja pojasnil rešuje dokončno inšpektorat.
Člen 9.
Pregled se opravlja komisijsko. Komisija mora biti sestuvljeuu iz najmanj treh članov. Komisija uporabi pri
cenitvi zavodske imovine po potrebi tudi osebe, ki so jim dobro znane razihere kraja, kjer zavod posluje. V svojem poročilu mora komisija natančno navesti cenitev po-edinih postavk aktivov; o ugotovitvi vrednosti važnejših postavk aktivov pa mora voditi komisija posebne zapisnike, ki jih priloži svojemu poročilu.
Člen 10.
Pregledniki in vsi ostali, ki so udeleženi pri delu za pregled, morajo opravljati njim poverjeni posel vestno in skrbno. Dolžni so, čuvati kot službeno tajnost vse to,
kar izvedo ob opravljanju pregleda.
Člen 11.
Nalančnejše odredbe o opravljanju pregleda denarnega zavoda predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo.
v	Člen	12.
(‘) Če se pregled ne opravi, kakor določata ta uredba in pravilnik, omenjen .v členu 11., zlasti pa, če se poda o reviziji neresnično poročilo ali se v njem zamolče ali izprevrnejo važne okolnosti, odgovarjajo tisti, ki so sodelovali pri pregledu, poleg odgovornosti po predpisih grajanskega prava tudi kazensko (člen 45.).
(’-) Prav tako odgovarja gmotno in kazensko (čl. 47.), kdor prekrši dolžnost službene tajnosti (člen 10.) ali pa neupravičeno uporabi to, kar izve ob opravljanju pregleda.
II.
Skupne odredbe za odložitev plačil in za sanacijo.
Člen 13.
C) Denarni zavod, ki se želi služiti bodisi z odložitvijo plačil bodisi s sanacijo, mora predvsem zaradi prečiščenja bilance odpisati izgube in uporabiti za to rezervni sklad in druge prihrane. Od tega se izvzemajo pri-hrane za pokojnine in dobrodelne namene v korist zavodskih nameščencev in delavcev.
(-’) Če ne zadošča odpis prihran za pokritje izgub, se mora koristiti zavod v ta namen z določbami, omenjenimi v členu 14., odstavku (‘), točkah 1. in 2. Če tudi to ne zadošča za pokritje izgub, se odpiše tudi osnovna glavnica sama, kolikor je to potrebno.
Člen 14.
Zavodu, ki prosi za odložitev plačil oli za sanacijo« se smejo dovoliti:
1. valorizacija nepremične imovine;
2. bilansiranje državnih papirjev in papirjev, za katere je prevzela država jamstvo, po nabavni ceni;
3. izdajo zadolžnic, zavarovanih z zastavno pravico na nepremični imovini zavoda ali na terjatvah, zavarovanih s hipoteko;
4. finančne olajšave za odredbe, omenjene pod točkami 1. do 3.;
5. olajšave ob združitvi (fuziji) s kako drugo družbo.
Člen 15.
(') Zavodske nepremičnine se smejo valorizirati do zneska dejanske vrednosti na dan valorizacije. Višek, ki
se pokaže med ceno, s katero so bile nepremičnine doslej vnesene v bilanco, in ceno, določeno na osnovi valorizacije, se uporabi predvsem za pokritje izgub, kolikor se te niso dale pokriti z odpisi po členu 13., odstavku (1). Če se pokaže po pokritju teli izgub še kakšen višek, se mora vnesti ta višek v poseben sklad za pokritje škod ob realizaciji aktivov, ki bi utegnile nastati.
(2) Zavod, ki se želi koristiti s to valorizacijo, mora izvesti cenitev svojih nepremičnin in priložiti to cenitev prošnji za dovolitev odložitve plačil, odnosno sanacije (člen 2.). Minister za trgovino in industrijo odredi lahko preizkus opravljene eenitve po revizijski komisiji; stroške zanjo trpi zavod.
Člen 16.
Državni papirji in drugi vrednostni papirji, za katere je prevzela država jamstvo, se smejo valorizirati, če so nabavljeni za trajno naložbo, po nabavni ceni, če je ta večja od borzne cene na dan valorizacije, toda ne čez nominalno vrednost. O tem, ali so nabavljeni ti papirji za trajno naložbo, kakor tudi o tem, po kateri ceni so nabavljeni, odloča minister za trgovino in industrijo. Zoper njegovo odločbo ni tožbe ua državni svet.
Člen 17.
(*) Zavodu se lahko tudi dovoli izdaja zadolžnic na podstavi njegovih nepremičnin in hipotek; dovoli se lahko tudi, da se smejo uporabiti te zadolžnice za izplačilo starih terjatev (člen 20.).
(s) Zadolžnice se smejo izdati največ do 25% vrednosti omenjenih objektov, pri čemer se razume vrednost po odbitku bremen, ki so na njih (čista vrednost). Zadolžnice morajo nositi najmanj 5% obresti in se morajo amortizirati najkesneje v 20 letih.
(3) Z zadolžnicami se smejo poplačati stare terjatve samo, kolikor jih upniki hočejo sprejeti.
(*) Zavod, ki prosi za dovolitev, da sme izdati zadolžnice, mora predložiti ministru za trgovino in industrijo cenitev nepremičnin, ki naj služijo za podstavo zadolžnicam, in amortizacijski načrt. Minister za trgovino in industrijo lahko odredi preizkus opravljene cenitve po revizijski komisiji; stroške zanjo trpi zavod.
Člen 18.
(D Glede odredb, omenjenih v členih 13. do 17., se dovoljujejo zavodu te-le finančne olajšave:
1. vsi odpisi in vse valorizacije po predpisih tega oddelka so oproščeni davka;
2. izdaja zadolžnic po Členu 17. je oproščena taks.
(2)	Oproščeni so davka in taks kakršnekoli vrste,
izvzemši takse za vloge zaradi vpisa v trgovinski register, spojitev (fuzija) denarnih zavodov med seboj in tudi z njim pridruženimi podjetji, ki obstoje v obliki delniških družb ali družb z omejeno zavezo, kamor spada, tudi izdaja novih delnic, odnosno priznanje novih deležev; zvišba osnovne glavnice prevzemajočega društva zaradi izvedbe spojitve; prenos imovine prevzetih družb, kakor tudi vpis pravic prevzetih družb v javnih knjigah in reg strih na firmo prevzemajoče družbe.
Člen 19.
Minister za trgovino in industrijo predpiše s pravilnikom natančnejše odredbe o izvajanju poedinih odredb, določenih s predpisi predhodnih členov.
III.
Odložitev plačil.
Člen 20.
(') Odložitev plačil se sme. dovoliti največ za pet let. Izjemoma lahko dovoli ministrski svet na predlog ministrskega odbora (člen 3.) daljši rok zavodu, v čigar aktivih so znatne terjatve, katerih izplačilo je odloženo z drugimi predpisi, odnosno vezano na daljše roke.
(2) Odložitev plačil se nanaša samo na stare zavodske dolgove, t. j. na tiste dolgove zavoda, ki so nastali do dne, ko se dovoli odložitev po tej uredbi, odnosno do dne prvotne odložitve, dovoljene na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.* ali uredbe o ureditvi izplačevanja vlog z dne 26. decembra 1932.**
(3) Od odložitve so izvzete terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke in vse javne davščine.
Člen 21.
(*) Zavod, ki prosi za odložitev plačil, mora priložiti svoji prošnji predlog načrta, po katerem misli poravnati svoje stare dolgove.
Načrt se mora nanašati vsaj na eno leto, če ne ob-seza vse dobe, za katero je dovoljena odložitev plačil; predlog načrta za najmanj eno celo leto se mora podati vsaj dva meseca pred potekom poslednjega leta, za katero je načrt že odobren. Ministrski svet izda odločbo o podanem predlogu načrta. Če zavod predloga načrta ne poda o pravem času, mu določi načrt ministrski svet na predlog ministrskega odbora. Za vsako izpremembo načrta je treba odobritve ministrskega sveta.
(2) Z zastavami zavarovane ali vtoževane terjatve morajo biti glede načina poplačila izenačene z ostalimi terjatvami.
(3) Če upnik ne dvigne obroka terjatve, ki mu gre po omenjenem odplačilnem načrtu, se prenese ta del terjatve v korist tega upnika v račun novih dolgov, glede katerih odložitev ne velja.
(*) V katerem obsegu se lahko služijo zavodski dolžniki pri plačilu zavodskih terjatev zaradi pobota s starimi terjatvami proti zavodu, se uredi s posebno uredbo.
Člen 22.
Obrestno mero na stare hranilne vloge po knjižicah in po tekočih računih določi minister za trgovino in industrijo. Ne sme pa biti večja od 5% brutto na leto. Če je dogovorjena nižja obrestna mera, velja ta.
Člen 23.
(’) Zaradi opravljanja nadzora nad poslovanjem denarnega zavoda, ki mu je dovoljena odložitev plačil, sme postaviti minister za trgovino in industrijo komisarja.
(2) Spore med komisarjem in zavodskimi organi rešuje minister za trgovino in industrijo.
(3) Če komisar spozna, da nasprotuje kakšen sklep organov zavoda pravilom zavoda ali določbam te uredbe ali veljavnim zakonom, lahko zadrži izvršitev. Komisar mora o tem takoj obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki izda odločbo v 15 dneh. Če minister za trgovino in industrijo ne izda odločbe v tem roku, se sklep lahko izvrši.
* »Službeni list« št. 334/33 iz I. 1932.
** »Službeni list« št. 25/4 iz 1. 1933.
(*) Zoper odločbe ministra za trgovino in industrijo, izdane po določbah tega člena, ni tožbe na državni svet.
Člen 24.
Odločba ministrskega sveta, s katero se dovoljuje odložitev plačil, se mora objaviti (člen 54.). ,0b istem času in na isti način se objavi tudi odobreni odplačilni načrt. Kazen tega se vpiše odločba tudi v trgovinski register. Če ima zavod nepremičnine, se zaznami ta odločba tudi v javnih knjigah, ki se vodijo o teh nepremičninah.
Člen 25.
Dokler traja odložitev plačil, se smejo vloževati samo tisti obroki starih terjatev (člen 20.), glede katerih je po odplačilnem načrtu že nastopil rok izplačila. Glede teh obrokov se sme za trajanja odložitve zahtevati tudi zavarovanje. Prav tako se sme tudi zaradi njih izterjave proti zavodu, tudi za trajanja odložitve, voditi izvršba.
Člen 26.
(‘) Minister za trgovino in industrijo odredi lahko za čas, dokler traja odložitev, ponovni pregled stanja zavoda. Če se s ponovnim pregledom pokaže, da zavoJ ni več aktiven, se odredi, kakršne so pač razmere po-edinega primera, njegova sanacija ali pa njegova likvidacija. Sanacija se lahko odredi samo s pHstankom zavoda (člen 6.).
(-) Ministrski svet ukine lahko tudi razen primerov, navedenih v odstavku (1), na predlog ministrskega odbora (člen 3.), pred pretekom časa. za katerega je dovoljena odložitev plačil, na zahtevo zavoda odložitev, če ta ni več potrebna.
Člen 27.
Zavod, ki mu je dovoljena odložitev plačil, ne sme zahtevati več nego tretjino dolga na leto iz naslova odplačila za terjatve, ki niso večje od 10.(500 dinarjev, od tistih svojih dolžnikov trgovcev in obrtnikov, ki jih našteva člen 42., druga skupina, št. 2. a), 4., 5., 6., in tretja skupina, zakona o neposrednih davkih.*
Člen 28.
Poroki in sodolžniki zavoda, kateremu se je dovolila odložitev plačil, ne odgovarjajo za obveznosti zavoda strože od zavoda samega, če je ta glavni dolžnik.
Člen 29.
Minister za trgovino in industrijo predpiše lahko natančnejše odredbe o |>oslovaiiju denarnega zavoda, kateremu se je dovolila odložitev, kakor tudi o dolžnostih komisarja, odrejenega, da opravlja nadzor nad takim zavo&om. Za komisarja po določbah te uredbe se lahko postavi tudi sodnik po predhodnem pristanku ministra pravde.
IV.
Sanacija.
Člen 30.
(*) Denarnemu zavodu, ki je pasiven tudi še, ko je odpisal po določbah člena 13. vso osnovno glavnico, se
* Uradni list št. 75/26 iz 1. J928. in ..Službeni list št. 35/10 iz 1. 1930.
sme dovoliti, če velevajo važni gospodarski interesi, da se ta zavod ohrani, zaradi sanacije poleg odredb, označenih v členih 13. do 18., tudi pretvoritev dela starih terjatev zavodskih upnikov (člen 20.) v delnice ali užit-nice. Taka pretvoritev starih terjatev v delnice in užit-nice se sme dovoliti ali samo zaradi pokritja izgub ali pa zaradi povečanja sredstev za nadaljnje poslovanje zavoda.
(2)	Minister za trgovino in industrijo odloči, ali se smejo stare terjatve pretvoriti tudi v užitnice. V takem primeru določi razmerje med celotnim zneskom delnic in užitnic pri tem zavodu. Vsakemu upniku se dodele delnice in užitnice v tem razmerju.
(:1) Od pretvoritve starih terjatev v delnice in užitnice so izvzete terjatve do 10.000 dinarjev glavnice. Razen tega se izvzemajo od pretvoritve terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke, javnopravnih teles, vse javne davščine in terjatve, o katerih govori člen 58. te uredbe. Pretvoritev ostalih starih terjatev se sme dovoliti največ do 50% zneska, s katerim preseza stara terjatev 10.000 dinarjev.
(4)	Pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice se lahko odobri samo, kolikor pristane na to večina upnikov, katerih terjatve niso izvzete od pretvoritve. V ta ] namen poz ;ve zavod upnike po novinah, določenih za | objave po tej urdclbi [cleu 54., odstavek (*)], in to tri-i krat v presledkih, ki ne smejo biti krajši od 8, niti daljši j cd 15 dni, naj podajo v mesecu dni od dne tretje objave l sodišču v čigar trgovinski register je družba vpisana [člen 54., odstavek (*)], svoje pismene izjave, ali pristajajo na pretvoritev, s tem, da se tisti, ki svoje pisni Mie izjave ne podajo o pravem času, pri določitvi večine ne upoštevajo. Če ima upnik svojo vlogo ali račun pri podružnici družbe, poda prijavo sreskemu sodišču, v čigar območju je ta podružnica. Podpis na izjavi mora biti pristojno overovljen. Sodišče preizkusi prijave po knjig .i zaveda odnosno podružnice, in odloči o nesoglasjih v nespornem postopanju. Te izjave so oproščene vsake takse. Sodišče podružnice pošlje po preteku omenjene a roka preizkušene izjave s spiskom sodišču, v čigar trgovinski register je družba vpisana. To sodišče ugotovi po preteku omenjenega roka na osnovi preizkušenih prijav z odločbo, ali je večina upnikov, računaje po znesku terjatev, pristala na pretvoritev ali ne. Sodi-- ■e vroči pravnomočno odločbo zavodu. Zoper odločbe b e o nesoglasjih ni pravnega sredstva. Toda ta sodna odločba velja samo glede vprašanja, ali in s katerim z:, kom sme upnik glasovati, ne pa glede tega, ali in v katerem znesku mu pristoji terjatev.
Člen 31.
(J) Izjemoma sme dovoliti ministrski svet na predlog ministrskega odbora (člen 3.) iz posebno važnih razlogov pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice tudi zavodu, ki je odpisal vsaj 80% osnovne glavnice, ker je to po odpisu prihran [člen 13., odstavek (>)] in po valorizaciji (člen 14., točki 1. in 2.) zadoščalo za pokritje teh izgub. V takem primeru se izdajo starim upnikom za njih terjatve prednostne delnice (prioritetne akcije), odnosno prednostne užitnice, če minister za trgovino in industrijo dovoli, da se pretvori del starih terjatev v užitnice. Starim delničarjem se zamenjajo v takem primeru stare delnice z novimi v razmerju neodpisanega dela proti celotnemu znesku dosedanje osnovne glavnice.
(2) Prednostna pravica prednostnih delnic je v tem:
1. da se ne more dati dividenda na ostale delnice, dokler ni pripadlo prednostnim delnicam vsaj 5% dividende;
2. da se ne morejo ostale delnice udeleževati razdelitve čiste imovine, dokler niso poravnane prednostne delnice v znesku svoje imenske vrednosti.
(3) Prednostne užitnice imajo pri razdelitvi dobička isto prednost, kakor prednostne delnice.
Clen 32.
(’) Delnice in užitnice, dodeljene starim upnikom za njih terjatve, se štejejo, da so vplačane v gotovini.
(-’) Zastave in druga zavarovanja, dana po zavodu za kakšno izmed starih terjatev, veljajo glede tistega dela, ki se ni pretvoril v delnice ali užitnice.
(*) Določbe predhodnih odstavkov tega člena kakor tudi določbe členov 30. in 31. veljajo ustrezno tudi glede družb z omejeno zavezo.
Člen 33.
(’) Dovolitev za pretvoritev vlog v delnice in užitnice obseza tudi dovolitev za sorazmerno povišanje glavnice in za potrebne izpremembe pravil.
(2) Ko dobi denarni zavod dovolitev za pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice, zaključi v knjigah terjatve z dnem dobljene dovolitve. Razen tega mora v mesecu dni od dne dobljene dovolitve objaviti trikrat v presledkih, ki ne smejo biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, dobljeno odobritev in pozvati stare upnike, naj prevzamejo v dveh mesecih v zameno za svoje terjatve delnice in užitnice, ker se polože po preteku tega roka nedvignjene delnice in užitnice pri Narodni banki ali Državni hipotekarni banki ali Poštni hranilnici. Po preteku omenjenega roka položi zavod pri banki, označeni v pozivu, za vsakega upnika njemu pripadajoče delnice in užitnice, katerih ni dvignil. Za vsak polog mora biti označeno ime tistega, ki mu je polog namenjen, če pa gre za vlogo na prinosnika, tudi številka vložne knjižice. S tako predajo, odnosno položbo delnic se šteje, da je zavod za toliko svojo glavnico zvišal.
(3) Ko je postopal zavod po predhodnem odstavku, mora sklicati upravni odbor zavoda v mesecu dni delničarje na skupščino zaradi izvolitve novega upravnega in nadzornega odbora. Stari delničarji nimajo pravice glasovanja, če se je osnovna glavnica popolnoma odpisala; če pa se ni, imajo pravico glasovanja v razmerju, omenjenem v členu 31., odstavku (').
(*) Zvišba glavnice z izdajo novih delnic in užitnie v zvezi s pretvoritvijo starih terjatev v delnice in užitnice je oproščena takse vsake vrste, razen takse zaradi vpisa v trgovinski register.
Člen 34.
(‘) Zavodu, ki se mu je dovolila sanacija, se lahko dovoli poleg odredb, o katerih govore predhodni členi, tudi odložitev izplačila starih dolgov, če je to po razmerah dotičnega primera potrebno, da se zavod ohrani.
(2)	Tudi v takem primeru je ustrezno uporabljati predpise členov 20. do 28., razen tistih, s katerimi se predpisuje, da mora biti zavod aktiven.
V,
Izvenstečajna likvidacija.
Člen 35.
(‘) Kolikor niso izpremenjene z določbami tega oddelka, veljajo tudi v izVenstečajni likvidaciji določbe zakonov in pravil o likvidaciji. Pred poravnavo vseh obveznosti zavoda pa se članom družbe ne sme na osnovi članstva nič plačati.
(-’) Denarnemu zavodu, čigar likvidacija je dovoljena, postavi minister za trgovino in industrijo lahko komisarja.
(3)	Komisarju je naloga, da nadzira izvajanje likvidacije, kolikor se ta ne opravlja pri sodišču, in da vrši druge posle, njemu poverjene z določbami tega oddelka.
(*)	Prehod v likvidacijo	se objavi na vidnem	mestu
v	vseh	prostorih zavoda, ki rabijo občevanju z	občin-
stvom.
Člen 36.
Č)	Minister za trgovino	in industrijo odstrani	lahko
upravo	zavoda od dolžnosti	in preda njene posle	komi-
sarju, dokler se ne postavijo likvidatorji. Zoper takšno odločbo ni tožbe na državni svet. Ostali organi zavoda vrše v takem primeru svojo dolžnost lahko samo s pristankom komisarja.
(2)	Komisar mora v takem primeru prijaviti svojo postavitev pristojnemu sodišču zaradi vpisa v trgovinski register in jo objaviti na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki rabijo občevanju z občinstvom.
Člen 37.
(*) Uprava, odnosno komisar [člen 36., odstavek (l)] odredita brez odlašanja, česar je po zakonih in pravilih treba, da se izvolijo, odnosno postavijo likvidatorji. Število tako postavljenih ali izvoljenih likvidatorjev ne sme znašati več ko 5. Enako število likvidatorjev izvolijo upniki po postopku, za katerega predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom pravde pravilnik.
(2) Minister za trgovino in industrijo sme postaviti namesto likvidatorjev, izvoljenih ali postavljenih po odstavku (*), ali poleg njih tudi druge likvidatorje, predvsem izmed vlagateljev in drugih upnikov zavoda. Likvidacijo sme poveriti tudi kakšnemu drugemu denarnemu zavodu.
(3) Pred postavitvijo likvidatorjev po odstavku (3) zasliši minister za trgovino in industrijo upniški odbor, če že obstoji. Tudi upniški odbor lahko predlaga, naj se izvestne osebe postavijo ali odstranijo kot likvidatorji.
0) Nagrado določa likvidatorjem minister za trgovino in industrijo po zaslišanju upniškega odbora.
Člen 38.
(‘) Likvidatorji predlože začetno likvidacijsko bilanco v odobritev zboru delničarjev (družabnikov), ki ga morajo sklicati brez odlašanja, kakor tudi upniškemu odboru, če ta že obstoji. Odobreno bilanco predlože likvidatorji ministru za trgovino in industrijo, in sicer po komisarju, če je postavljen. Minister za trgovino in industrijo pa lahko odredi, naj se mu predloži bilanca tudi brez te odobritve.
(s) Pri hranilnicah se mora dati bilanca, preden se predloži ministru za trgovino in industrijo, v izjavo tiste-
mu, ki jamči za obveznosti hranilnice. Če se ta v 15 dneh od vročitve ne izjavi, se predloži bilanca ministru za trgovino in industrijo brez te izjave.
(:1) Med likvidacijo morajo predložiti likvidatorji, če ne določajo pravila, sklep zbora ali minister za trgovino in industrijo krajših rokov, konec vsakih 6 mesecev, računajo od dne nastopa dolžnosti, bilanco in poročilo o stanju likvidacije in podaj > tudi svoje predloge [odstavka (>) in (»)].
Člen 39.
(l)	Likvidatorji objavijo brez odlašanja trikrat v presledkih, ki ne smejo biti krajši od 8 dni niti daljši od enega meseca, da je prešel zavod v likvidacijo. S temi objavami se obenem pozovejo upniki, naj prijavijo svoje terjatve v roku do treh mesecev. Znani upniki se v tem smislu obveste posebej, iz\ zemši upnike po vložnih knjižicah.
(’) Upnikom po vložnih knjižicah ni treba prijaviti teh svojih terjatev, razen če zahtevajo boljši izplačilni red, nego jim gre po § 51 , točki 2., stečajnega zakona,* ali če zahtevajo ve<5 nego znesek, na katerega se glasi knjižica s še nevpisanimi obrestmi vred, ali če ostvar-jajo kakšne posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne.
Člen 40.
Nepremičnine prodajo likvidatorji na javni dražbi. Na drug način jih smejo vnovčiti samo, Če dopuščajo to pravila ali sklep zbora in na to pristaneta tudi upniški odbor in komisar, Če je postavljen. To velja zlasti tudi glede odsvojitve vse imovine zavoda z aktivi in pasivi. V tem primeru je treba za sklep zbora tričetrtinske večine glasov, zastopanih na zboru, kakor tudi pristanek treh četrtin glasov upniškega odbora, pri hranilnicah pa pristanek tistega, ki jamči za obveznosti hranilnice.
Člen 41.
(*) Pri zavodih v likvidaciji se postavi upniški odbor, ki je sestavljen največ iz 11 članov.
(*) Upniški odbor volijo upniki pod predsedstvom komisarja, če pa komisar ni postavljen, pod predsedstvom sodnika, ki ga določi predsednik sodišča, pristojnega za stečaj denarnega zavoda. V odboru morajo biti po razmerju deleža pri celotnih pasivih zastopane razne skupine upnikov, kakršne so manjši in večji vlagatelji na hranilne knjižice in po tekočih računih, upniki po drugih tekočih računih, hipotečni upniki, menični upniki itd.
(*) Natančnejše odredbe glede sestave, volitve in organizacije upniškega odbora predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilniki po zaslišanju posvetovalnega odbora. Pravilniki so lahko občni ali pa za po-edine vrste zavodov, kakršni so banke, hranilnice itd. Minister za trgovino in industrijo predpiše lahko posebne odredbe tudi glede poedinih zavodov.
(*) Upniški odbor daje mimo drugih nalog, ki mu Jih nalaga ta uredba, likvidatorjem tudi nasvete, nadzira in pospešuje njihovo poslovanje in odobruje likvidacijske bilance in poročila ter oddaja svoje mnenje o predlogih likvidatorjev.
Člen 42.
(') če delnice zavoda še niso popolnoma vplačane, izterjajo likvidatorji od vsakega delničarja v mejah nje-
* »Uradni liste št. 255/53 iz 1. 1929-/1930.
gove zaveze, določene s pravili in zakonom, ki je še niso izpolnili, sorazmerni del, kolikor je to zaradi poplačila upnikov potrebno. Če ima zavod delnice raznih vrst, se najprej izterjuje po delnicah, ki jim ne gre prednost glede razdelitve družbene imovine. Nevplačani del vlo-gov na delnice se lahko izterja, tudi če še ni potekel rok plačila, določen z zakonom ali pravili ali s sklepom zbora. To velja ustrezno tudi za družbe z omejeno zavezo.
(■) Pri hranilnicah morajo ostvariti likvidatorji poroštvo tistega, ki jamči po statutu za obveznosti hranilnic. Način ostvaritve tega poroštva predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance in za notranje posle glede vsake hranilnice posebej, in to po zaslišanju poroka, komisarja, če je postavljen, likvidatorjev in upniškega odbora, če je že postavljen. To velja tudi glede vsake izpremembe izdanih predpisov.
Člen 43.
(') Glede likvidacije veljajo, kolikor ni določeno v tem oddelku drugače, ustrezno določbe stečajnega zakona,* in sicer:
1. določbe §§ 10. do 20., 43., 45. do 53., 57., 95., petega in šestega odstavka, prvega stavka, 96., 97., in 98.; le da se namesto dneva, omenjenega v §§ 11. in 12. stečajnega zakona, razume dan, ko je odrejena likvidacija, in da stopi v primerih §§ 96. in 98. na mesto stečajnega sodnika komisar; če ga pa ni, stopi v primeru § 96. na mesto 3odnika po letih najstarejši član upniškega odbora, v primeru § 98. pa minister za trgovino in industrijo;
2. določbe §§ 117. do 126.; le da morajo predložiti likvidatorji prejete prijave (člen 39.) s svojimi izjavami o pravilnosti in o izplačilnem redu prijavljenih terjatev sodišču, pristojnemu za stečajno postopanje, in da odredi sodišče, brž ko prejme prijave, narok za preizkušanje terjatev, kakor tudi, da se vrši ugotavljanje terjatev po vložnih knjižicah, ki niso posebej prijavljene, na osnovi knjig zavoda po službeni dolžnosti;
8. določbe §§ 136., 140. do 150.; vendar se uporabi višek, ki bi se pokazal po končni ali naknadni razdelitvi pri delniških družbah in pri družbah z omejeno zavezo po veljavnih predpisih in po pravilih, za razdelitev med delničarje, odnosno med družabnike; pri hranilnicah pa se predajo tistemu, ki jamči po njihovem statutu za njih obveznosti, če ni s statutom določeno kaj drugega;
4. določbe §§ 183. do 189., kolikor teče postopanje pred sodiščem.
(2)	V postopanju pred stečajnim sodiščem imajo likvidatorji dolžnosti upraviteljev stečajuega sklada.
(•*) Gotovina se polaga samo pri Poštni hranilnici
ali Državni hipotekarni banki.
(*) Prihrane (rezerve), ustanovljene za pokojnine in dobrodelne namene v korist nameščencev in delavcev zavoda, se ne smejo uporabljati, če ne določajo pravila drugače, niti za poplačilo upnikov niti v smislu odstavka (*), točke 3., dokler se lahko izpolnjuje namen, za katerega so določene. Takšne prihrane se pretvorijo po končani likvidaciji v ustanove v smislu določb pravil bivšega zavoda.
* »Uradni lisU št. 255/53 iz 1. 1929./198G.
VI.
Kazenske odredbe.
Clen 44.
Kdor kot član upravnega odbora ali kakšnega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot upravljajoči uradnik, kot zastopnik ali kot komisar denarnega zavoda z dejanjem ali z opustitvijo naklepoma prekrši svoje dolžnosti in s tem povzroči, da ima zavod izgube, zbog katerih samih ali pa v zvezi z drugimi izgubami ne more redno zadoščati svojim obveznostim proti upnikom, se kaznuje, kolikor ni ta pre-kršitev dolžnosti kaznivo dejanje, ki ga je kaznovati strože, zaradi prestopka v denarju do 200.000 dinarjev.
Clen 45.
Kdor kot Član upravnega odbora ali kakšnega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot upravljajoči uradnik, kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda v zapisnikih o sejah organov zavoda, v vlogah, podanih ob-lastvom, v poročilih o poslih zavoda, v poročilih o pregledu, v pozivih za vpis delnic ali v kakšnem drugem priobčilu ali pozivu naklepoma prikaže imovinsko stanje zavoda krivo ali zamolči ali izprevrne činjenice, ki so važne za presojo imovinskega stanja zavoda, se kaznuje, kolikor ni to dejanje ali ta opustitev kaznivo dejanje, ki ga je kaznovati strože, zaradi prestopka v denarju do 100.000 dinarjev.
Clen 46.
Kdor kakorkoli naklepoma moti, otežuje ali preprečuje opravo pregleda denarnega zavoda, določenega na osnovi določb te uredbe, se kaznuje, kolikor ni takšno dejanje kaznivo dejanje, ki se kaznuje strože, zaradi prestopka v denarju do 50.000 dinarjev.
Clen 47.
(‘) Kdor to, kar je kot član upravnega odbora ali kakšnega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot upravljajoči uradnik ali nameščenec na kakšnem drugem položaju, kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda izvedel o razmerah zavoda in kar bi po svojem značaju moralo ostati poslovna tajnost, priobM ali se s tem neupravičeno služi, se kaznuje, kolikor ni to kaznivo dejanje, ki ga je kaznovati strože, zaradi prestopka v denarju do 50.000 dinarjev, če je pa od tega dejanski nastala škoda za zavod, z zaporom do dveh let in v denarju do 200 000 dinarjev.
(s) Ne kaznuje se pa, kdor je storil dejanje, omenjeno v odstavku (*), pri ostvarjanju svoje pravice ali ob izpolnjevanju dolžnosti, njemu naložene z zakonom ali nalogom oblastva, ali če je razrešen dolžnosti, čuvati tajnost, ali če je to storil z vlogo, poslano oblastvu zato, da se nepravilno poslovanje ustavi.
Člen 48.
(‘) Kazenska dejanja iz členov 44. do 47. so prestopki v smislu kazenskega zakonika; ta dejan in ee kaznujejo samo, če se nanašajo na denarni zavod, ki se je koristil s to uredbo.
(*) V primerih členov 44. do 47. izreče sodišče lahko, da ne more biti obsojenec določeno dobo, ki ne sme biti daljša od treh let, član kakšnega organa ali likvidator denarnega zavoda, ki ima svoj sedež ali stanišče v kraljevini Jugoslaviji.
Člen 49.
Predpisi §§ 344., 345., 346., 350., 341., 354., 355. in 356. kazenskega zakonika veljajo tudi za izvenstečajno likvidacijo po tej uredbi.
Clen 50.
Upravljajoči uradnik v smislu določb tega oddelka je nameščenec denarnega zavoda, ki mu je neglede na službeni naziv (kakršni so direktor, prokurist, dirigent, disponent, generalni pooblaščenec, reprezentant in pod.), poverjena voditev vseh družbenih poslov ali poedinih vrst ali podružnice denarnega zavoda.
VII.
Prehodne in končne odredbe.
Clen 51.
Z denarnim zavodom se razumejo v smislu določb te uredbe denarne naprave, ki so ustanovljene kot delniške (akcijske) družbe ali kot družbe z omejeno zavezo, kakor tudi hranilnice samoupravnih teles ali združb.
Clen 52.
Pridruženo v smislu te uredbe je tisto podjetje, pri čigar osnovni glavnici je po stanju poslednje letne bilance denarni zavod, ki se je koristil s to uredbo, udeležen vsaj s 30%, odnosno, ki niu je denarni zavod dal kredit, ki doseza vsaj 40% lastnih sredstev, t. j. osnovne glavnice In pravih prih ran po stanju poslednje letne bilance tega podjetja. Tudi če udeležba pri osnovni glavnici ne doseže 30%, odnosno krediti ne dosežejo 40%, oboje skupaj pa doseže 50% lastnih sredstev tega podjetja, je podjetje pridruženo.
Člen 53.
Imovine spojenih družb tudi pred poplačilom ali zavarovanjem prijavljenih terjatev ni treba upravljati ločeno; toda v takem primeru odgovarjajo člani uprave in nadzornega odbora prevzemajoče družbe solidarno za škodo, ki bi nastala upnikom ene spojene družbe iz tega, ker bi bili upniki druge spojene družbe ugodneje zadovoljeni, nego bi mogli biti, da se je upravljala imo-vina spojenih družb ločeno.
Clen 54.
(*) Kjer se omenja v tej uredbi vpis v trgovinski register, se razume, kakor je pač poedini primer, tudi protokolacija pri sodišču.
(*) Objave, predpisane s to uredbo, kolikor jih ne opravlja sodišče, pri katerem se vodi trgovinski register ali pri katerem se opravlja protokolacija, se vrše na način, določen s pravili denarnega zavoda glede njegovih objav, in če ni to že s pravili določeno, tudi v banovinskih službenih listih, pri delniških družbah pa, ki njih osnovna glavnica preseza 5,000.000 dinarjev, kakor tudi pri hranilnicah na sedežu kakšne banske uprave tudi v ^Službenih novinahe.
(•') Rok, ki teče od dne objave, se računi od dne objave v »Službenih novinah«; če pa objava v »Službenih novinah« ni predpisana, od dne objave v banovinskih službenih listih.
Člen 55.
Z valorizacijo po členu 16. se koristijo lahko tudi zavarovalne družbe.
Člen 56.
Glede tistih denarnih zavodov, ki se jim je pred uveljavitvijo te uredbe dovolila odložitev plačil na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.* ali ki so se koristili z uredbo o ureditvi izplačevanja vlog z dne 26. decembra 1932.,** ostane zaščita v veljavi do preteka roka, omenjenega v členu 1., odstavku ('), te uredbe, glede zavodov pa, ki zaprosijo v tem roku za katero odredb, omenjenih v istem odstavku, dokler se ne izda odločba o njihovi prošnji.
Člen 57.
Finančne olajšave iz členov 18. in 33., odstavka (4), se smejo dovoliti tudi denarnemu zavodu, ki želi izvesti sanacijo, ne da bi se koristil s to uredbo. 0 takšni prošnji odloča minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Prošnji za dovolitev finančnih olajšav se morajo priložiti sanacijski načrt in dokazi, da je izvedba tega načrta zavarovana.
Člen 58.
Vsote, ki jili je kdo poveril denarnemu zavodu, ki se mu je dovolila odložitev plačil zbog nemožnosti, da bi z njimi razpolagal, ki je pa nastopila zbog predpisov o deviznem prometu, se odplačujejo na način in v rokih, ki jih določi v svoji odločbi minister za trgovino in industrijo po predhodnem sporazumu z ministrom za finance. Zoper tako odločbo ni tožbe na državni svet.
Člen 59.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda uredbo o posvetovalnem odboru za bankovstvo pn ministrstvu za trgovino in industrijo, kakor tudi sporazumno z resortnimi ministri vse pravilnike, potrebne za izvrševanje te uredbe, tudi v primerih, glede katerih z uredbo ni izrečno	določeno, da	se pravilniki	izdado.
in	da	jih po potrebi	dopolni in izpremeni;	minister	za
finance pa se pooblašča, da izda naredbe, potrebne za izvrševanje določb te uredbe o finančnih olajšavah za denarne zavode, ki se služijo s to uredbo. Razen tega se pooblašča minister pravde, da izdaja sporazumno s prizadetimi ministri avtentična tolmačenja predpisov te uredbe.
Člen 60.
Zitlčita kreditnih gospodarskih zadrug in zadruždih zvez se uredi s posebno uredbo.
Člen 61.
Tu uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinalv . Tega dne prestanejo veljati, kolikor v
*	s Službeni, list«	št. 334/33 iz	1. 1932.
**	>Službeni listi	št. 25/4 iz 1.	1933.
členu 56. ni odrejeno drugače, § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932.,* dalje uredba o ureditvi izplačevanja vlog pri poedinih denarnih zavodih z dne 26. decembra 1932.** in uredba o posredovalnem postopku z dne 4. januarja 1933.*** kakor tudi vsi drugi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 22. novembra 1933.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r.
Minister pravde B. Maksimovič s. r. Minister za finance dr. Milorad Dordevič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji, ki jo je imel dne 22. novembra 1933., usvojil gorenji predlog.
Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r.
(Sledijo podpisi »stalih ministrov.)
634.
Na osnovi člena 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932. predpisuje ministrski svet na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo, ministra pravde in ministra za finance to-le
uredbo
o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez.j
Člen 1.
Kreditnim	in drugim gospodarskim	zadrugam,	ki
sprejemajo hranilne vloge, kakor tudi njihovim zvezam se lahko dovoli zaščita po predpisih uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933.,+t izvzemši pretvoritev starih terjatev v deleže in odpis deležev ob odložitvi plačil ali sanaciji, če so zbog odložitve plačil, dovoljene po veljavnih predpisih njihovim dolžnikom, zašle v nemožnost, redno zadoščati obveznostim proti svojim upnikom, in to z izpremem-bami, navedenimi v naslednjih členih.
Člen 2.
(') Odločbe, ki jih izdaja po predpisih omenjene uredbe minister za trgovino in industrijo, izdaja glede zadrug in njihovih zvez minister za kmetijstvo. Zoper njegove odločbe ni tožbe na državni svet. V ministrski
* Službeni	list«	št.	334/33 iz 1. 1932.
** Službeni	liste	št.	25/4 iz 1. 1933.
*** »Službeni	list«	št.	49/7 (67/10, 80/12),	236/36	in
461/72 iz 1. 1933.
f -Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1933., št. 278/LXXXII/783.
tt »Službeni lisU št. 633/100 iz 1. 1933.
odbor, ki je določen z omenjeno uredbo, spada, če gre za zadruge ali njihove zveze, namesto ministra za trgovino in industrijo minister za kmetijstvo.
(2)	Na preglede, določene s predpisi omenjene uredbe, odreja minister za kmetijstvo revizorje zadružnih zvez. Predpisi člena 7. omenjene uredbe ne veljajo za zadruge in njihove zveze; pregleda pa ni treba opravljati komisijsko. Stroški pregleda v zvezi s prošnjami za zaščitne odredbe se poravnavajo iz sklada za te preglede, ki se ustanovi. V ta sklad plačujejo vse zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge, in njihove zveze prispevek, čigar višino odreja minister za kmetijstvo, ki pa ne sme biti večji od l"/oo vplačanih deležev in rezervnega sklada, izkazanih v letni bilanci vsake zadruge, odnosno zadružne zveze. Natančnejše odredbe o skladu za preglede predpiše minister za kmetijstvo.
(■') Kjer je določeno v omenjeni uredbi zaslišanje posvetovalnega odbora za bankovstvo, je zaslišati »Glavno zadružno zvezo v kraljevini Jugoslaviji«, odnosno »Državno zvezo zadrug za kmetijski kredit«, če je zadruga pri njem včlanjena.
Člen 3.
Prošnjo, naj se dovolijo zaščitne odredbe, označene v omenjeni uredbi, vloži pri ministru za kmetijstvo, in to:
1. zadruga, če je včlanjena v kakšni zvezi, ki opravlja revizijo, po tej zvezi, če ni včlanjena, pa po »Glavni zadružni zvezi v kraljevini Jugoslaviji«;
2. zadružna zveza, če je včlanjena v »Glavni zadružni zvezi v kraljevini Jugoslaviji« po tej zvezi, drugače neposredno.
Člen 4.
(1) Izvenstečajno likvidacijo zadruge poveri lahko minister za kmetijstvo tudi zadružni zvezi, pri kateri je zadruga včlanjena.
(-) Zavezo zadružnikov proti zadrugam ali njihovim zvezam iz jamstva ostvarijo likvidatorji po predpisih, ki veljajo na sedežu zadruge (zadružne zveze) glede ostvarjanja jamstva ob stečaju zadruge (zadružne zveze). Likvidatorjem gre v tem pogledu položaj upravitelja stečajnega sklada.
Člen o.
(*) Jamstvo zadružnika, ki mu po uveljavitvi te uredbe prestane članstvo v zadrugi, se podaljšuje preko zakonskega roka na 5 let, če ni določen s pravili daljši rok. Kolikor preseza petletni rok zakonski rok, odnosno s pravili določeni rok, se pretvarja neomejena zaveza v omejeno, in sicer v višini desetkratnega zneska deleža. Znesek jamstva ne sme biti manjši od 1000 dinarjev.
(2) Dokler jamstvo traja, ne more zahtevati bivši zadružnik izplačila svojega članskega deleža niti izplačila obresti nanj, niti tistega dela letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu drugače po pravilih šel.
Člen 6.
Zadružne zveze smejo ustanoviti s sklepom skupščine sanacijske sklade. V ta namen sme pobirati zveza od včlanjenih zadrug 10 odstotkov letnega čistega dobička; razen tega sme ubrati od njih enkrat za vselej 10 odstotkov rezervnega sklada vsake včlanjene zadruge, in to po poslednji letni bilanci. Uporaba sklada se odredi s sklepom skupščine zveze.
Člen 7.
Kazenske določbe omenjene uredbe se uporabljajo ustrezno tudi pri zadrugah in njihovih zvezah.
Člen 8.
Kjer je v omenjeni uredbi govora o »flenarnem zavodu«, »osnovni glavnici«, »delničarju« ali »članu družbe«, »zboru delničarjev«, »trgovinskem registru«, je treba v tej uredbi razumevati »zadrugo«, odnosno »zvezo zadrug«, »deleže zadružnikov«, »zadružnike«, »skupščino zadružnikov«, »zadružni register«.
Člen 9.
Minister za kmetijstvo se pooblašča, da izda sporazumno z resortnimi ministri vse pravilnike, potrebne za izvrševanje te uredbe. Razen tega se pooblašča minister pravde, da izdaja sporazumno s pristojnimi ministri avtentična tolmačenja predpisov te uredbe.
Člen 10.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 22. novembra 1933.; št. 77.142/V.
Minister pravde	Predsednik
B. Maksimovič s. r.	ministrskega	sveta,
minister za kmetijstvo
Minister za finance	dr. M. Srškič s. r.
dr. Milorad Dordevič s. r.	Minister
za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r.
Ministrski svet je v seji, ki jo je imel dne 22. novembra 1933., usvojil prednjo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta,
minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
685.
Na osnovi § 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932. ter po predlogu ministrov za trgovino in industrijo, pravde in za finance predpisuje ministrski svet to-le
uredbo
o maksimiranju obresti.*
Člen 1.
(*) V območju vsake banovine so denarni zavodi dolžni, določiti v mesecu dni od dneva uveljavitve te uredbe, najvišjo obrestno mero na posojeni denar. Obresti na posojeni denar smejo biti največ za 5 odstotkov višje od eskomptne mere Narodne banke. Zavodi določijo lahko isto obrestno mero za vso banovino ali različne obrestne mere za poedine dele banovine; določijo
* »Službene no v in e kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1933., št. 278/LXXXII/784.
pa lahko tudi različne obrestne mere za poedine vrste zavodov, kakršni so delniške banke, hranilnice, gospodarske kreditne zadruge in pod. Če zavodi v kakšni banovini ne določijo najvišje obrestne mere v odrejenem roku in ne obveste o tem v istem roku ministra za trgovino in industrijo, stori to ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance tor [m zaslišanju posvetovalnega odbora za bankovstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
(-’) Po odstavku (') določene obrestne mere se objavijo v banovinskih službenih listih in v »Službenih novinah« ter dobe obvezno moč po preteku 15 dni po objavi v »Službenih novinah«.
(:1) Obresti na vloge, ki jih sprejemajo denarni zavodi, ne smejo biti višje od eskomptne mere Narodne banke, znižane za 1 odstotek.
Člen 2.
Z denarnim zavodom po tej uredbi se razumejo vse denarne naprave, ki so ustanovljene kot delniške (akcijske) družbe ali kot družbe z omejeno zavezo ali kot kreditne gospodarske zadruge, dalje hranilnice samoupravnih teles in združb, kakor tudi tiste denarne naprave, ki so ustanovljene po zakonih, izdanih za vsako izmed njih posebej.
Člen 3.
(*) Obrestne mere, določene na način, omenjen v členu 1., so obvezne za denarne zavode in tudi za ostale družbe in osebe, ki sprejemajo po pooblastitvi hranilne vloge (bankirji).
(*) Družbe in osebe, ki ne spadajo v nobeno skupin, navedenih v odstavku (l), ne smejo pobirati na posojeni denar višjih obresti od najnižjih, ki jih računajo denarni zavodi, odnosno bankirji v njihovem kraju. Če v njihovem kraju ni denarnega zavoda (bankirja), odločajo najnižje obresti, ki jih računajo denarni zavodi (bankirji) v najbližjem kraju.
Člen 4.
V maksimalni znesek letnih obresti na posojeni denar, dopustnih po predpisu člena 1 ., se morajo vštevati tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je zavezal dolžnik poleg obresti, kakršne so provizije, režijski stroški in podobno. Toda upnik ima pravico, terjati poleg obresti tudi še dejanske stroške, ki jih je imel za sklenitev pogodbe iz naslova takse in drugih javnih davščin. Prav tako se lahko dogovore za zakesnitev plačila po dolžniku zvišane obresti največ do 2 odstotkov. Druge konvencijske kazni se ne morejo pogoditi.
Člen 5.
(<) Dogovor o obrestih na posojeni denar jq ničen, kolikor presezajo dogovorjene obresti maksimalno mero, dopuščeno po členih 1. in 4.
(2)	Obresti čez mero, dopuščeno s to uredbo, se ne smejo niti prisojati niti zavarovati niti z izvršbo izterjevati, najsi so določene s pravnomočno sodno odločbo ali kakšnim drugim izvršilnim naslovom.
Člen 6.
Obračuni o dolgu se morajo opraviti pri vsakem izplačilu pismeno na monopoliziranem papirju. Njiliovo obliko predpiše minister za finance sporazumno z ministrom pravde. S tem predpisom se ne poseza v ugodnosti, ki so glede taks priznane z zakonom.
Člen 7.
Predpisi o višini obresti na posojeni denar veljajo tudi glede posojil potrošnih stvari (semenja, živil itd.).
Člen 8.
Obresti, dogovorjene ali odrejene, preden zadobi ta uredba obvezno moč, se smejo, če niso nasprotovale odredbam zakonov, ki so veljali do dne uveljavitve te uredbe, računati in tudi izterjevati po dogovorjeni ali odrejeni meri; toda od dne, ko dobi ta uredba obvezno moč, se smejo računati in izterjevati takšne obresti samo, kolikor ne nasprotujejo njenim predpisom. Na posojila po tekočem računu se računi jo obr.esti po tej uredbi izza dne 1. januarja 1934.
Člen 9.
Predpisi členov 1. do 8. ne posezajo v predpise o višini obresti na kmetijske dolgove. Prav tako ne veljajo ti predpisi za pooblaščene zastavljalnice, glede katerih ostanejo v veljavi predpisi zakona o obrtih.
Člen 10.
Odredba o obrestih na vloge [člen 1., odstavek (3)] je obvezna za vsak zavod od dne, ko začne zanj veljati odredba o obrestni meri na posojeni denar [člen 1., odstavek (’)].
Člen 11.
Kdor naklepoma prekrši predpise prednjih členov o višini obresti, se kaznuje, kolikor ni to dejanje strože kaznivo po kazenskem zakoniku, zaradi prestopka po kazenskem zakoniku z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 25.000 dinarjev.
Člen 12.
Če plača kakšen denarni zavod višje obresti na vloge od obresti, ki jih predpisuje člen 1., odstavek (“), te uredbe, ga kaznuje minister za trgovino in industrijo v denarju do 50.000 dinarjev. Vsote, ubrane po teh kaznih, se stekajo v sklad za nadzor nad denarnimi zavodi.
Člen 13.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda pravilnik za izvrševanje te uredbe.
Člen 14.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 22. novembra 1933.
Minister pravde	Minister
B. Maksimovič s. r.	z4	trgovino in industrijo
Minister za finance	dr.	1. Šumcnkovič s. r.
dr. Milorad Dordevič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji, ki jo je imel dne 22. novembra 1933-, usvojil gorenji predlog.
Predsednik ministrskega sveta,
minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
636.
Na osnovi § 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo to-le
uredbo
o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito.*
Clen 1.
(1) Denarni zavodi, ki se koristijo z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne ‘22. novembra 1933.,** so dolžni znižati tako osebne kakor tudi stvarne režijske stroške na najmanjši znesek, ki še omogoča neovirano voditev poslov. V ta znesek ne spadajo vsote, potrebne za izplačilo odpravnin (člen 4.).
(2) Komisija, ki opravi pregled po členu 4. omenjene uredbe, odda v glavnih potezah svoje mnenje tudi o tem, iz koliko oseb in kako naj bi bilo sestavljeno osebje denarnega zavoda in kolikšen naj bi bil največji skupni znesek osebnih in stvarnih režijskih stroškov.
(3) Minister za trgovino in industrijo izda po tem mnenju, in to po zaslišanju denarnega zavoda, odločbo o tem, kolikšen bodi največji skupni znesek režijskih stroškov.
(‘) Pri zavodih iz odstavka (’), pri katerih se ne izvrši pregled, omenjen v odstavku (2), izda lahko minister za trgovino in industrijo na predlog zavoda samega ali pa njegovih upnikov, če znašajo njihove terjatve vsaj desetino skupnega zneska terjatev proti zavodu po poslednji letni bilanci, ali pa po službeni dolžnosti odločbo po odstavku (3), in to po zaslišanju denarnega zavoda, če ni ta predloga sam podal.
(3)	Odločba se lahko izpremeni na predlog zavoda samega, njegovih upnikov ali po službeni dolžnosti [odstavek (*)j.
(“) Zaradi izdaje odločb po odstavkih (*) in (5) odredi lahko minister za trgovino in industrijo pregled. Stroške trpi predlagatelj, za pregled po službeni dolžnosti pa država, razen če je treba na osnovi pregleda izpre-meniti znesek režijskih stroškov za več ko petino prejšnjega zneska; v tem primeru trpi stroške denarni zavod.
(7) Z odločbo se določi tudi rok njenega trajanja. Rok ne sme biti daljši od treh let; podaljša se pa lahko največ do 5 let.
(8) Zoper odločbo vloži lahko denarni zavod tožbo na državni svet.
(®) Člani uprave in nadzornega odbora denarnega zavoda odgovarjajo solidarno za škodo iz prekršitve odredb odločbe, kolikor kdo izmed njih ne dokaže, da za kršitev ni vedel niti zanjo moral vedeti.
(10) Določbe prednjih odstavkov veljajo tudi za pridružena podjetja, ki so sama denarni zavodi; lahko se pa uporabljajo tudi na druga pridružena podjetja.
Člen 2
'*'(1) Člani uprave in nadzornega odbora kakor tudi člani drugih voljenih organov denarnega zavoda, ki mu
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	decembra 1933.. št. 278/LXXX11/785.
** »Službeni liste št. 633/100 iz 1. 1933.
je dovoljena odložitev plačil po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, nimajo, dokler traja odložitev, pravice do tantiem niti do drugih materialnih koristi, izvzemši dejanske potne stroške, dnevnice za bivanje zunaj rednega prebivališča in dnevnice za dežurno službo v zavodu, če so jim priznane s pravili zavoda.
(2) Pri denarnih zavodih, ki jim je po omenjeni uredbi dovoljena sanacija brez odložitve plačil ali likvidacija, odredi lahko minister za trgovino in industrijo, da je uporabljati določbe odstavka (*) bodisi celoma, bodisi deloma. Če je dovoljena sanacija, se določi tudi rok trajanja omejitve iz odstavka (3).
(3) Minister za trgovino in industrijo odredi lahko tudi za pridružena podjetja omejitve v smislu predhodnih odstavkov.
Člen 3.
(3)	Upravljajoči uradnik denarnega zavoda, ki se koristi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, ne sme prejemati za pokojnino v breme zavoda na kakršenkoli način na mesec več ko 8.000 dinarjev, njegovi rodbinski člani pa ne več ko 5.000 dinarjev. Glede ostalih nameščencev veljajo zneski po 6.000, odnosno po 4.000 dinarjev na mesec. Vzeti je, da ne gre v breme zavoda tisti del pokojnine, ki ga prejema nameščenec iz posebnega pokojninskega sklada za zavodske nameščence ali od kakšnega zavarovalnega zavoda.
(2) Določbe odstavka (') veljajo tako za bivše nameščence, ki so že upokojeni, kakor tudi za tiste, ki se šele upokoje.
(3) Minister za trgovino in industrijo odredi lahko znižanje pokojnine po odstavkih (L) in (2) tudi glede pridruženih podjetij.
(*) Zavodi, ki jim je dovoljena zaščita na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932* ali po uredbi o ureditvi odplačevanja vlog z dne 26. decembra 1932.,** smejo po uveljavitvi te uredbe še prej, preden se jim dovoli katera izmed odredb, označenih z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, znižati pokojnine po odstavku (*) in (2).
(3)	Zoper odločbe zavoda se upravljajoči uradnik, odnosno nameščenec lahko pritoži na ministra za trgovino in industrijo. Zoper odločbo ministra ni toibe na državni svet.
Člen 4.
(3)	Uprava denarnega zavoda, ki se koristi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, kakor tudi uprava pridruženega denarnega zavoda smeta odpovedati službene pogodbe, sklenjene z odpovednim rokom nad 6 mesecev, kakor tudi pogodbe, sklenjene za določeno dobo, od katere ostaja še več nego 6 mesecev, proti odpovednemu roku 6 mesecev.
(2) Pogodbena odpravnina pri teh zavodih ne sme znašati več nego šestmesečno plačo; za dajatve v naravi pristoji nameščencu vrednost v denarju, če ni drugače dogovorjeno. S tem se ne poseza v pridobljene pravice do pokojnine (člen 3.), če je ta dogovorjena poleg odpravnine.
(3) Zavodi, ki jim je dovoljena zaščita na osnovi § 5. zakona o zaščiti	kmetov z dne 19. aprila	1932.*	ali
po uredbi o ureditvi	izplačevanja	vlog z dne	26.	decem-
bra 1932.,** smejo uporabiti po uveljavitvi te uredbe, in
* »Službeni list«	št. 334/33 iz	1. 1932.
** »Službeni list«	št. 25/4 iz 1.	1933.
to še preden se jim dovoli katera izmed odredb, določenih v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, določbe iz odstavkov (‘) in (2).
(*) Zavodi, omenjeni v prednjem odstavku, so oproščeni obveznosti, izplačati zaostanke odpravnin, kolikor presezajo šestmesečno plačo.
Člen 5.
Če nameščenec ne pristane na znižanje plače, odpove lahko službeno razmerje nameščenec, pa tudi zavod. Nameščencu pristoji v tem primeru odpravnina po določbi člena 4., odstavkov (') in (-’), te uredbe in služi za izračun višine odpravnine dotedanja nameščenčeva plača.
Znesek, ki ga zahteva nameščenec od zavoda iz naslova plače, dolžne za minuli čas, mora izplačati zavod nameščencu poleg odpravnine.
Člen 6.
(‘) Glede pojmov »upravljajoči uradnik«, »denarni zavod« in »pridruženo podjetje« veljajo določbe členov
50., 51., 52. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
(2)	Prav tako veljajo za opravo pregleda po členu 1., odstavku (“), določbe členov 7., 8., 9., prvega stavka.
10., 11., 12. in 45. do 47. omenjene uredbe.
Člen 7.
Določbe te uredbe je uporabljati ustrezno tudi na kreditne gospodarske zadruge in njihove zveze, ki se koristijo z uredbo o zaščiti kreditnih gospodarskih zadrug in njihovih zvez z dne 22. novembra 1933*
Člen 8.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 22. novembra 1933.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovic s. r.
Ministrski svet je v svoji seji, ki jo je imel dne 22. novembra 1933., usvojil gorenji predlog.
Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
637.
Na osnovi § 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1933. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ministra za trgovino in industrijo, ministra pravde in ministra za šume in rudnike to-le
uredbo
o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij.*
Člen 1.
(') Vsako podjetje sme odpovedati svojim upravljajočim uradnikom na šest mesecev službeno pogodbo, po kateri je odpovedni rok daljši od šestih mesecev, kakor tfidi pogodbo, sklenjeno na določen čas, če preostaja od tega časa še več ko šest mesecev. V takem primeru se dogovorjena odpravnina lahko zniža na šestmesečno poslednjo plačo. Toda upravljajoči uradnik s tem ne izgubi že pridobljene pravice do pokojnine, če mu pristoji ta po pogodbi poleg odpravnine.
(2)	Če ne pristane upravljajoči uradnik na znižbo plače, sme podjetje postopati po odstavku (*).
Člen 2.
(*) Podjetje, ki mu je zbog občne gospodarske krize zmanjšano pridobitno udejstvovanje v takšni meri, da so stroški osebne režije p« dosedanjih poedinienih ali kolektivnih službenih pogodbah zanj nesorazmerno veliko breme, lahko sorazmerno zniža plače, pokojnine in odpravnine svojih nameščencev, ki niso upravljajoči uradniki, in lahko tudi odpove službene pogodbe, in to po določbah naslednjih členov.
(2)	Pokojnine se lahko znižajo samo, kolikor obre-menjajo podjetje. Smatra se, da ne obremenja podjetja tisti del pokojnine, ki ga dobiva nameščenec iz posebnega pokojninskega sklada za nameščence podjetja ali od kakšne zavarovalne družbe.
Člen 3.
(‘) Zaradi zniž.be plače in odpravnine kakor tudi zaradi skrajšave odpovednega roka nameščencem: ki niso upravljajoči uradniki, s katerimi so pa sklenjene poedinične pogodbe, se mora obrniti podjetje, če se ne doseže sporazum, v vsakem poedinem primeru do razsodišča. Prav tako se mora obrniti podjetje v vsakem poedinem primeru do razsodišča zaradi znižbe pokojnine tako tem, kakor tudi upravljajočim uradnikom.
(2)	Kolikor obstoje kolektivne pogodbe, se obrne podjetje, če se ne doseže sporazum, lahko do razsodišča zaradi revizije kolektivne pogodbe glede plač, odpravnin, pokojnin in odpovednih rokov, določenih s to pogodbo.
(■1) Če je določeno razsodišče za primere, označene v odstavkih (‘) in (2), s poedinično ali kolektivno pogodbo, se mora obrniti podjetje do tega razsodišča. Drugače rešuje spore v teh primerih razsodišče, označeno v naslednjem členu.
Člen 4.
(’) Pri vsakem trgovinskem sodišču, kjer pa tega ni, pri okrožnem (prvostopnem) sodišču, se postavi razsodišče za vse območje sodišča.
* »Službeni list« št. 634/100 iz 1. 1933.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	decembra 1933., št. 278/LXXXII/78G.
(*) Razsodišče je sestavljeno iz predsednika in dveh članov. Predsednika odredi za vse leto predsednik trgovinskega (okrožnega, prvostopnega) sodišča izmed sodnikov tega sodišča; vsaka stranka pa izbere v vsakem poedinem primeru po enega člana.
(3)	Potrebno pisarniško osebje daje na razpolago trgovinsko (okrožno, prvostopno) sodišče.
Člen 5.
(*) Imetnik podjetja vloži svoj predlog pri predsedniku razsodišča v dveh izvodih. Obenem s predlogom poda dokaze za to, da obstoje okolnosti, na katere opira svoj predlog (člen 2.); v predlogu označi tudi člana razsodišča, ki naj ga on izbere.
(3)	Predsednik razsodišča vroči predlog nasprotni stranki s tem, da naj imenuje v petnajstih dneh drugega člana.
(3)	Če ne imenuje kakšna stranka člana razsodišča o pravem času, ga določi predsednik trgovinskega (okrožnega, prvostopnega) sodišča izmed sodnikov tega sodišča.
(*) Če gre za kolektivno službeno pogodbo, je vročiti predlog strokovni organizaciji službojemnikov kot predstavniku službojemnikov.
Člen 6.
(1) Razsodišče izda na osnovi ustne razprave z obema strankama in njunima zastopnikoma, če jih imata, odločbo, kolikor mu ne uspe, da bi stranki poravnalo.
(s) Razsodišče določi z odločbo plačo, pokojnino ali odpravnino, odnosno odpovedni rok. Ne sme se določiti odpovedni rok krajši od najnižjega odpovednega roka, določenega z zakonom o obrtih ali kakšnim drugim zakonom glede takega službenega razmerja. Pri izdaji svoje odločbe se ravna razsodišče po načelu pravičnosti, upoštevaje z ene strani gospodarske razmere podjetja, z druge strani razmere nameščenca, zlasti pa velikost plač ostalih nameščencev podjetja, nameščenčevo strokovno sposobnost, položaj, ki ga ima, in čas, ki ga je prebil v službi podjetja.
Člen 7.
Postopanje ni javno. Člani razsodišča morajo čuvati to, kar izvedo v tem postopanju, kot službeno tajnost. Prekršitev te dolžnosti se kaznuje kot prekršitev službene tajnosti po § 401. kazenskega zakona.
Člen 8.
Zoper odločbo razsodišča ni pravnega sredstva. V ostalem je ustrezno uporabljati predpise grajanskega sodnega postopanja, ki velja v območju tega trgovinskega (okrožnega, prvostopnega) sodišča.
Člen 9.
Stroške postopanja trpi podjetje.
Člen 10.
Če se razmere izpremene, zahteva lahko vsaka stranka na isti način novo odločbo. Glede stroškov tega Postopanja veljajo predpisi grajanskega pravdnega postopanja, ki velja v tem območju.
Člen 11.
V postopanju pred razsodiščem ni prisilnega zastopanja po advokatu.
Člen 12.
S plačo v smislu te uredbe se razumejo tekoča plača v denarju, doklade vseh vrst, remuneracija, trinajsta plača, delež pri dobičku, provizije in podobno.
Člen 13.
Za nameščence v smislu te uredbe je šteti osebje, omenjeno v § 324. zakona o obrtih,* neglede na to, ali spada podjetje pod ta zakon ali ne.
Člen 14.
Upravljajoči uradnik v smislu te uredbe je nameščenec, ki mu je neglede na službeni naziv poverjena vodi-tev vseh poslov ali poedinih vrst ali podružnic podjetja.
Člen 15.
Določbe te uredbe se ne nanašajo na denarne zavode, glede katerih velja uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933.,** odnosno uredba o zaščiti kreditnih gospodarskih zadrug in njihovih zvez z dne 22. novembra 1933.***
Člen 16.
Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 22. novembra 1933.
Minister za kmetijstvo	Minister
dr. M. Srškič s. r.	za trgovino in industrijo
Minister pravde	dr. I. Šumenkovič s. r.
B. Maksimovič s. r.
Minister za šume in rudnike P. Matica s. r.
Ministrski svet je v svoji seji, ki jo je imel dne
22.	novembra 1933., usvojil gorenji predlog.
Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
638.
Z odločbo gospoda ministra za šume in rudnike št. 27.096/32 z dne 13. marca 1933. so razveljavljena navodila št. 21.445/32. za izvrševanje zakona o preskrbo-vanju siromašnih kmetovalcev in delavcev z lesom ift o prodaji na drobno in so predpisana nova navodila, po katerih se je odslej treba ravnati in ki se glase:
Navodila
za izvrševanje zakona o preskrbovanju siromašnih kmeto\ralcev in delavcev z lesom in o prodaji na drobno.f
Člen 1.
Kmetovalci in delavci, ki se žele koristiti z ugodnostmi omenjenega zakona, se morajo obrniti do pristoj-
*	»Službeni	list«	št.	372/76 iz 1. 1931.
**	»Službeni	list«	št.	633/100 iz	1. 1933.
***	»Službeni	list«	št.	634/100 iz	1. 1933.
t	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije« z dne
30. marca 1933., št. 72/XXII/213. — Zakon gl. »Službeni lisk št. 223/20 iz 1. 1932.
ne občine z ustno prošnjo za les v smislu zakona o pre-skrbovanju siromašnih kmetovalcev in delavcev z lesom in o prodaji na drobno. Občina sestavi spisek vseh prosilcev in vpiše v spisek te-le podatke: ime in priimek, prebivališče in hišno številko; koliko plačuje neposrednega davka; v katerem državnem gozdu želi sekati les; koliko lesa zahteva; ali za domačo potrebo ali pa za prodajo, in na katerem krajevnem tržišču misli les prodati.
Občinsko sodišče potrdi resničnost vseh podatkov v spisku; od vsakega prosilca pobere samo takso po tar. post. 1., t. j. kolek za 5'— Din, ki ga prilepi na spisek.
Resničnost podatkov, zlasti glede zneska neposrednega davka, potrdi občina s podpisom na koncu spiska.
Ta spisek kmetovalcev in delavcev za preskrbo z lesom pošlje občina po službeni poti pristojni gozdni upravi ali pa sreskemu šumurskemu referentu, ki upravlja državne gozdove.
Gozdne uprave, odnosno sreski šuinarski referenti, ki upravljajo državne gozde, določijo sami rok za prijavo kmetovalcev in delavcev, rok za odpravo spiska šumarakemu uradu po občini, kakor tudi rok za izvršitev nakazil glede na sečne proračune, na potrebe prosilcev in na možnost pravočasne odprave lesa iz gozda.
Pravico, koristiti se iz državnih gozdov po teh navodilih, imajo tisti kmetiški in delavski domovi, ki jim leže državni gozdovi v istem političnem srezu.
Člen 2.
Gozdne uprave, odnosno sreski šumarski referenti, ki upravljajo državne gozdove, preizkusijo takoj vse spiske, ali ustrezajo pogojem iz omenjenega zakona, in določijo nato gozd, kjer se potrebna količina lesa lahko odda.
Gozdovi, kjer se naj potrebni les odkaže, morajo ležati kolikor moči blizu krajevnega tržišča.
Predvsem se morajo uporabiti v ta namen suha stoječa, na tleh ležeča, napadena ali poškodovana drevesa. Šele če takih dreves ni, se morajo uporabiti tudi zdrava drevesa, kolikor so za tehniške namene nesposobna.
Drugače se mora gibati odobrena količina lesa v mejah odobrenega proračuna, odnosno glede še neurejenih gozdov v mejah donosne sposobnosti.
Naprejšnji prejemki se v ta namen ne dovoljujejo.
Gozdne uprave, odnosno sreski šumarski referenti, ki upravljajo državne gozdove, morajo ob sestavi letnega predloga za sečnjo upoštevati potrebe siromašnih kmetovalcev in delavcev; pri tem morajo uvaževati obenem možnost vnovčitve rednih letnih dohodkov.
Če ne bi redni proračuni ali kakšni drugi razlogi dovoljevali, da se oddajo vsakemu prosilcu po 4 prostor-ninski metri drv, se jim sine izdati manjša količina drv, kolikor se jih pač more oddati. Vsem prosilcem je treba nakazati enako količino drv.
Člen 3.
Po preizkusu spisko\ se mora takoj izvesti odkaz dreves tako, da se lahko začne sečnja, brž ko je to po odredbah zakona o gozdih mogoče.
Odkaz dreves se mora vršiti po predpisih za odkazo-vanje. Glede odkaza tega lesa se vodijo posebne števne knjige, ki morajo' obsezati število odkazanih dreves, vrsto lesa, prsni premer, izmerjeno ali ocenjeno višino, kubično prostornino odkazanega drevesa, ime, komur je odkaza-no, kakor ludi morebitne pripombe.
Kubična prostornina se ugotovi po tabelah kubične vsebine, ki so v rabi, tako da tega lesa po izdelavi ni treba več premeriti.
Če obseza drevo, ki se naj odkaže, več ko 4 pro-storninske metre, se sme odkazati eno ali več dreves skupaj nekoliko prosilcem, ki si razdele les med seboj sami sporazumno po pristanku.
Odkaz se lahko poveri eventualno tudi kakšnemu zanesljivemu gozdnemu organu, ki ga izvede po navodilih in pod strogim nadzorom šefa gozdne uprave.
Člen 4.
Drva, ki se naj oddajo po tem zakonu, se smejo sekati samo na prebiralni način ali z izseko.
Sečnja sama se mora voditi strogo po odredbah navodil o uporabi zakona o gozdih za gozdne uprave.
Odkazana drevesa se morajo ukoristiti od preseka do 7 cm debeline na vrhu. Izvzeti so samo trhli deli debel.
V gozdih, kjer se naj ta les odkaže, mora biti popoln red. Preden se spravi posekano drevo z mesta, je treba red v seči vzpostaviti.
Morebitne zlorabe se kaznujejo po zakonu o gozdih.
Gozdni organi morajo voditi strog nadzor s tem, da te sečnje pogosto obhodijo, da se ne bi godile zlorabe.
Člen 5.
Pri oznamenovanju tega lesa s kladivom je treba paziti, da je kontrola popolnoma zavarovana, in skrbeti, da se ravnanje s tem lesom olajša.
Po možnosti si je treba prizadevati, da se ozname-nuje ta les s kladivom drugače, nego ostali brezplačni ali prodajni les.
Člen 6.
Posekani les se mora spraviti iz gozda po odredbah člena 29. navodil o uporabi zakona o gozdih za gozdne uprave.
Člen 7. ,
Za delavce, ki imajo pravico do ugodnosti po tem zakonu, veljajo povsem iste odredbe tega navodila, kakor za kmetovalce.
Člen 8.
Oddani les je treba konec leta vknjižiti v register za brezplačni les pod posebnimi postavkami po političnih občinah, katerim je les bil odkazan.
Člen 9.
Način, kako je oddajati upravičencem služnostni les, je urejen z zakonom o gozdih, odnosno z raznimi nared-banii, po katerih se je treba še dalje ravnati.
V Beogradu, dne 13. marca 1933.; št. 27.096/32.
Minister za šume in rudnike P. Matica s. r.
n m
S
639.
Oznamenovanje
biciklov pri opravljanju pogojnih carinskih ekspedicij teh biciklov po točki 4. postopnika št. 28.563/IV-1932.1
Po pokazani potrebi in na osnovi člena 273. carinskega zakona	odločam:
Odslej je pri opravljanju pogojnih carinskih ekspedicij biciklov po točki 4. postopnika št. 28.563/IV z dne 7. oktobra 1932. uporabljati za oznamenovanje biciklov samo eno carinsko zalivko, in to na okviru kolesa, pa se potemtakem tudi taksa žigovine pobira samo za eno zalivko.
Stanje gume na kolesih bicikla je treba pri opravljanju carinske ekspedicije popisati v malih priznanicah.
V Beogradu, dne 16. septembra 1932.; št. 24.397/1 V.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
640.
Odločba,
s katero se podaljšuje za eno leto ukinitev uvozne carine na prečiščeno žveplo in žveplov cvet.2
Ministrski svet je v svoji seji z dne 8. julija 1933. na predlog ministra za finance in ministra za kmetijstvo ter na osnovi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi v zvezi s točko 2. § 2, zakona o ukinitvi, izpre-meuibi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 1931., izdal naslednjo	odločbo:
Odločbi ministrskega sveta št. 19.156/1 V z dne
24.	junija 1932., objavljeni v »Službenih novinah« št. 145 z dne 29. junija 1932.,8 s katero se je ukinila za eno leto dni uvozna carina na prečiščeno žveplo in žveplov cvet iz št. 197., točke 2., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi, se podaljšuje rok veljavnosti še za eno leto dni, t. j. do dne 29. junija 1934.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 11. julija 1933.; št. 18.871 IV.
m » — ■! ■ ■ - —
641.
Izpremembe in dopolnitve
pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev št. 9.038/1 z dne 5. februarja 1931.4
Na osnovi sklepa upravnega odbora samostalne' uprave državnih monopolov M br. 2519 z dne 16. febru-
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1933., št. 215/LXV/653.
2 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. julija 1933., št. 156/XLIV/455.
3 »Službeni list« št. 502/57 iz 1. 1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	marca 1933., št. 66/XlX/197. — Pravilnik gl. Služ-
beni list« št. 505/69 iz 1. 1931.
arja 1933. je odredil gospod minister za finance z odločbo št. 7465/1 z dne 6. marca 1933., naj se napravijo v navedenem pravilniku te-le izpremembe:
I.
1-	V § 9. je namesto »3‘— dinarje« postaviti: »2-— dinarja«.
II.
1.	V § 11. je namesto »podnevi 10'—, ponoči pa 15-— dinarjev« postaviti: »podnevi 8’—, ponoči pa 12-— dinarjev«.
III.
Te izpremembe in dopolnitve dobe obvezno moč od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz industrijskega oddelka uprave državnih monopolov, dne 7. marca 1933.; I M br. 2774.
n<
Telefonski promet .*
Upostavljen je telefonski promet:
I. Jugoslavija — Avstrija, izza dne 20. oktobra 1933.; taksna enota:
1-50 zl. fr. Ljutomer in Št. IIj v Slov. goricah— Bad Gleichenberg;
2-70 zl. fr. Ljutomer —Bruck a. d. Mur, Judenburg, Kapfenberg, Kindberg, Leibnitz, Leoben in Weitz, Št. 11 j v Slov. goricah — Leo-ben, Tržič — Notseh, Ptuj — Bleiburg, Eisen-kappel, Klagenfurt, Krumpendorf, P o r-tschaeh, St. Veit a. d. Glan in Volkermarkt;
3-45 zl. fr. Ljutomer —Klagenfurt, Ptuj — Millstatt, Rosenbaeh, Velden a m Worther-see in Villach;
3-45 zl. fr. Ptuj —St. Polten in Maribor — Wolkersdorf;
3-90 zl. fr. Maribor — Immendorf, Ljutomer — Linz in Salzburg, Ptuj—Salzburg;
4-20 zl. fr. Ptuj —Linz in St. Johann (Tirol);
4-35 zl. fr. Ljutomer—Innsbruck;
4-65 zl. fr. Ptuj —Innsbruck.
II. Celje —vsi kraji v Franciji, izza dne
20.	novembra 1933.; taksna enota v korist jugoslovanske uprave 1-35 zl. fr.; tranzitne takse in terminalna taksa v korist francoske uprave' je zavisna od kraja v Franciji, s katerim se opravlja pogovor;
III. Celje — Treibaeh (Avstrija) izza dne 9. novembra 1933.; taksna enota 2‘70 zl. fr.;
IV. Bled —Sattendorf in Jesenice na Gorenjskem—Velden, izza dne 25. novembra 1933.; taksna enota P50 zl. fr.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	novembra 1938., št. 267/LXXVIII/759 (ad I. do III ), z dne 28. novembra 1938., št. 273/LXXX/778 (ad IV.).
Banove uredbe.
643.	^
III.	No. 5756/4.
Odredba
glede plačila banovinske takse na državne lovske karte za lovce iz drugih banovin.
Banovinska taksa na državne lovske karte, predpisana s pravilnikom o banovinskih davščinah Dravske banovine z dne 9. marca 1933., »Službeni list« št. 184/27, se od lovcev, ki imajo stalno bivališče v drugih banovinah in so si tam nabavili državno lovsko karto, pobira le tedaj, ako imajo v Dravski banovini samosvoje lovišče, ali pa kako samosvoje ali občinsko lovišče v zakupu, sozakupu ali podzakupu.
Od takih lovcev, ki imajo svoje redno bivališče v drugih banovinah, pa so povabljeni v Dravsko banovino zgolj kot lovski gostje in se izkažejo z državno lovsko karto, nabavljeno pri svojem pristojnem oblastvu, se banovinska taksa Dravske banovine ne pobira.
Ta odredba dobi obvezno moč 30. dan po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. decembra 1933.
Namestnik pomočnika bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Vončina s. r.
644.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 224 z dne 2. oktobra 1933.
Z odlokom ministra za piomet z dne 25. septembra 1933. je bil p r e m e š č e n po potreb; službe M i -hajlovič Dragič, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Ljutomer, v postajo Zidani most.
Z odlokom ministra pravde z dne 21. septembra 1933, štev. 81057, so bili postavljeni za sodne pristave
VIII.	položajne skupine: pri sreskem sodišču v Metliki Černič Stanko, sodni pripravnik istotam, pni okrožnem sodišču v Mariboru Rupnik Leopold, sodni pripravnik dstotam, pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Gruden Ludovik, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani in pri sreskem sodišču v Mariboru dr. K i j o v s k i Rudolf, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne
25.	septembra 1933., štev. Kns 2229/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah iu dopolnitvah tega zakona razširjanje rin prodajanje brošure z naslovom »Stav radnog naroda gradova i sel a od V. Homadovskega, ki je natisnjena v Zagrebu.
Številka 226 z dne 4. oktobra 1933.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva	kralja	z	dne
5.	septembra 1933. je bil postavljen pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani za inšpektorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje Vrhovnik Fran, banski šolski nadzornik istega oddelka ter uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega Veličanstva	kralja	z	dno
10. septembra 1933. so napredovali v V. položajno skupino: Šmajdek Ivan, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, Dular Marija, učiteljica v Hajdini, Pavlica Ulrik, učitelj v Ljubljani, Polak Janko, učitelj v Ljubljani, Majzelj J o s i p i n a , učiteljica v Rogaški Slatini, in Zupančič Ivan, učitelj v Preserju dosedaj uradniki VI. položajne skupine.	*
Z	odlokom	ministra za šume in rudnike	z	dne
15. septembra 1933., štev. 21183, je bil premeščen po potrebi službe za šumatskega pristava VIII. položajne	skupine	k šumarskeniu odseku	kralj,	banske
uprave Dravske banovine v Ljubljani ing. Sotošek Stanko, šumarski pristav iste položajne skupine in uradnik gozdarske šole v Mariboru.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
12.	septembra 1933., štev. 79211 /III, je bil postavljen po potrebi službe za pomožnega arhivarja IX. položajne skupine davčne uprave v Radovljici Beznik Vinko, pomožni arhivar iste položajne skupine davčne uprave v Gornjem gradu.
Številka 227 z dne 5. oktobra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	septembra 19:33. je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Hubad Matej, ravnatelj državnega konservatorija v Ljubljani in uradnik III. položajne skupine 1. stopnje.
Z odlokom ministra za promet z dne 22. septembra 1933. sta bila premeščena: po potrebi službe Nečem ar Jožef, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Ljubljana dol. kolodvor, v postajo Laze, na prošnjo pa Valas Josip, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Laze, v postajo Dravograd-Meža.
Prepoved uvažanja in raz irjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 30. septembra 1933.,
I.,	štev. 34956, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »K a v i a r«, ki izhaja v madžarskem jeziku v Temešvarju.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik Pohar Robert « Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. J Ljubljani; njen predstavnik; Otuiai Alihalek ? Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 100. kosu IV. letnika z dne 13. decembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/56	2936
Pregled nalezljivih bolehni v Dravski banovini
od 15. nov. do 21. nov. 1933.
Po naredb ministrstva za narodno zdravje H hr. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	1 o	N ■1 si	© > £ <4	Umrli	I II
Skupina tilnsnib boleini.					
	7	—	2	—	5
Celje 			2	i	—			3
	1	—	1			—
Dolnja Lendava .....	3	—	2			1
Gornjigrad .......	2	—	—			2
	—	i	—	—	1
	3	i	2			2
Laške .......	4	2	1			&
Ljubljana (srez) ....	5	1	—			6
Ljubljana (mesto) . . .	2	4	—			6
Ljutomer ■ .......	—	1	—			1
Mur-ka Sobota		1	—	—			1
	1	—	1			—
	—	1	—		1
Radovljica 		—	1	—	—	1
Slovenigradec		7	1	—			8
Vsega	38	14	9	—	43
Jriža. — Dysenteria.					
Kočevje 		1	—	—	—	1
	5		2			3
Litija 		—	1	—			1
Ljubljana (mesto) . . •	3	—	3			—
Ljutomer • • •	4	—	—			4
Maribor desni breg > *	—	1	—			1
Maribor (mesto) • • •	1	1	1			1
Novo mesto		2	—	2			—
Vsega . .	16	3	8		11
Škrlatiuka. — Scarlatina.					
Brežice .........	7	2	—	—	9
	—	1	—			1
	1	—	—	—	1
Konjice ..........	1	—	—	—	1
	1	2	—			3
Laško . ..........	6	1	—			7
Logatec .........	—	1	—			1
Ljubljana (srez) ....	10	1	3			8
Liubliana imesto) . .	4	5	3			6
Maribor desni breg . .	2	—	1			1
Maribor levi breg . . .	—	4	—			4
Maribor (mesto) ....	1	—	—	—	1
Murska Sobota .....	5	1	—■			6
Novo mesto		 •	4	—	—	—	4
Prevalje 		2	3	—	—	5
Radovljica .....	1	—	—			1
Sroarte orl Jelšah . . .	1	—	—			1
Vsega	46	21	7		| 60
Krčevita odrevenelost.		- Tetanus.			
Dolnja Lendava		1	—	—		1
	1	—	—			1
Ljuturne 		—	1	—			1
Vaega . •.	2	l	-	-	3
			...								
Srez	Ostali	u 3	© > 2 ■d m	Umrli	Ostanejo v oskrbi	Srez	Ostali	O _ o 31 C O	© > ca u T3 M	Umrli	Ostanejo v oskrbi
			O						O		
											
Ošplee. — Horbilli.
Kranj		-	5|-	-1 *	Novo mesto 		20 | -		 j 		20
Vsega	—	&I-	-1 &	Vserra • . .	201 -	-1-	20
Davita. — Diphteria et Croup.
	16	5	8	—	13
Celje . . . .......	6	6	3	—	9
Celje (mesto) ......	1	—	1	—	—
Dolnta Lendava		3	1	—	—	4
Gornjigrad		2	—	—	—	2
Kamnik ••••...««•	6	—	—	—	6
Krani ..........	20	1	1	—	20
Kočevje .........	—	1	—	—	1
Konjice . .........	4	2	3	—	3
Krško . ..........	—	1	—	—	1
Laško ...........	6	—	1	—	5
Litija		9	1	4	1	5
Logatec . .........	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	26	11	9	1	27
Ljubljana (mesto) .. .	13	10	10	—	13
Ljutomei ....	1	1		—	2
Maribor desni breg . .	2	3	—	—	5
Maribor levi breg . . .	15	4	10	1	8
Maribor (mesto) ....	10	5	11	—	4
Murska Sobota......	10	2	2	1	9
Novo mesto .......	2	2	1	—	3
Prevalje 			4	1	1	—	4
Ptui ■ ..........	12	7	8	—	11
Radovljica 		5	-	1	—	4
Slovenju radec .....	3	1	1 -	—	4
Šmarje pri Jelšab ....	5	2	1 2	—	5
Vsega . •	182 | 67 | 76			1 4	169
Dušljivj kašelj. — pertussis.
Šen. — Erysipelas.
Celje ....
Celje (mesto) ......
Crnonteli .............
Dolnja Lendava . . « . . Krani . .........
Konjice .........k
K rši.o ...fa.ii.. Laško
Litija ................
Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer	.	.	.	»
Maribor desni bree . . Maribor levi breg Maribor (mesto)
Murska Sobota . . .
Novo mesto . . » .
Ptui (mesto) ... Radovljica .... Šmarje pri Jelšab
• • • k » k
Vsega
20
17
11
_1
26
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis aeuta.
Litija
Murska Sobota .
Vsega
Otročičua vročica. — Sepsis #	puerperalis.
Kranj >.«.....»»	1
Kočevje ........... > .	1
Ljubljana (mesto)	...	1
Novo mesto	...	1
Vsega ... 1 4
Norice. — Varicellae.
Dolnja Lendava		, 1	-	1	—	—
Vsega	1	-	1		—
Vnetje priušesne slinavke epidemica.			Parotitis		
Novo mesto	 Ptuj (mesto) 		101 5		100 5	—	42
Vsega	106	41	105	—	42
Ljubljana, dne 25. novembra 1933.
Kralj, bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
I. No. 8054/1.	B008
Razpis.
Razpisuje se mesto banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Ljubno s sedežem v Ljubnem. Prosilci
za to mesto morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo, dovršeno pripravljalno dobo (staž) ter poleg tega vsaj šestmesečno bolnično prakso iz porodništva.
Pravilno opremljene prošnje, kolko-vane jjo predpisih, je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine do 22. decembra 1933.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. decembra 1933.
*
VI. No. 24558/1.	2994
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Bergelj France, zdravnik na Jesenicah, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. novembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
2951
Su 1431 5/33—4.
Razglas.
Apelacijsko sodišč© v Ljubljani j določilo za loto 1934. po § 24. zakon z dne 18. februarja 1878., štev. 30. dr, zak., naslednje gospode za izvedence z razlastitve v železniške svrhe;
Zupančiča Franca, inž. v Ljubljani, Vošnjakova ul. št. 16,
Matjana Josipa, posestnika v Vii-marjih,
Benkoviča Franceta, posestnika v Blagovici,
Kersnika Antona, graščaka na Brdu, Krajca Antena, posestnika in lesnega trgovca v Grahovem,
Medena Antona, posestnika v Begunjah pri Cerknici,
Skoka Antona, posestnika v Domžalah,
Pavlina Alojzija, posestnika v Pod-brezju, srez Kranj,
Zupana Josipa, posestnika in lesnega trgovca v Dovjem,
Berdajsa Leopolda, posestnika na Savi pri Liitiji,
Brusa Franceta, posestnika v Čevi-cah št. 42, srez Logatec,
Puppisa Miroslava, posestnika in trgovca v Gornjem Logatcu,
Schauto Leona, graščinskega oskrbnika na Snežniku pri Starem trgu.
Zabukovca Stanka, posestnika v Ložu št. 9,
Pogačnika Antona, posestnika in trgovca v Podnartu št. 13,
Muleja Valentina, posestnika in lesnega trgovca v Lancovem,
Hafnerja Josipa, posestnika v Škofji Loki št. 42,
Lončarja Ivana, posestnika v Tržiču, Furlana Franceta, posestnika na Verdu pri Vrhniki,
Drašlerja Antona, posestnika in gostilničarja v Borovnici št. 126,
Mikliča Jožefa, posestnika v Lukovku št. 10, občina Trebnje,
Penco Franceta, tvorničarja in posestnika v Mokronogu,
Stovička Karla, posestnika v Gornjem Marofu, obč. Kršloo,
Červinko Franceta, inž. in ravnatelja rudnika v Krmelju, občina Št. Janž na Dolenjskem,
Ilca Franceta, posestnika in industrialca v Ribnici št. 104,
Jenčiča Frana, inž. v pokoju v Kočevju,
Goljo Ivana, posestnika v Metliki, Miillerja Karola, posestnika, trgovca in župana v Črnomlju,
Sevnika Frana, avt. civ. inž. v Gornji Straži, obč. Prečna,
Detelo Otona, veleposestnika na Turnu pri Preddvoru,
Novaka Ivana star., posestnika in mizarja v Kočevju,
Koprivca Ivana, posestnika in gostilničarja v Vel. Laščah št. 4,
Radeja Josipa, posestnika v Pred-gradu št. 66 pri Starem trgu,
Petrovčiča Jurija, župana na Viču, Goedererja Josipa, nadupravitelja v Namršlju pri Zelirnljah,
Volčanšeka Ivana, posestnika in restavratorja v Brežicah,
Oinvperšeka Karla, trgovca v Sevnici,
Janžekoviča Ivana, posestnika v Košakih,
9ego Antena, ravnatelja kmetijske Sole v p. in posestnika v Ptuju, • Jurineca Matijo, posestnika v Ber-koveih št. 3.
Lahovnika Franca, industrialca na Prevaljah,
Lahovnika Friderika, inž. na Prevaljah,
Jelenca Josipa, inž. ter stavbenega podjetnika v Mariboru,
Černeta Albina, inž. ter mest. gradb. nadisvetndka v Mariboru,
Barana Josipa, inž. in mestnega gradbenega svetnika v Mariboru,
Recerja Franca, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah,
Kočarja Matijo, posestnika v Skakov-cih,
Lanščaka Franca, posestnika v Murski So botri,
Mikuša Frana, inž. ter upravitelja veleposestva v Beltincih,
Čuša Ivana, posestnika v Hlaponcih, Jeriča Ivana, posestnika v Dokle-žovju,
Hanželiča F'ranca, posestnika na Hardeku,
Mravljaka Josipa, posestnika in župana v Vuzenici,
Mravljaka Petra, veleposestnika v Vuhredu,
Pogačnika Hinka, veleposestnika in industrialca v Rušah,
Žinkoviča Franca, posestnika v Bo-račevi,
Janiča Maksa, veleposestnika v Celju,
Elsbaherja Konrada, veletrgovca v Laškem,
L'pr;Ida Vladimirja, inž. in rudarskega nadsvetnika v pok. v Celju.
Kompcscha Simona, gozdarskega svetnika v pok. na Dobrni, Jeschounigga Ivana, veleposestnika v Arji vasi,
Marčiča Frana, posestnika in lesnega trgovca v Slcvenjgradcu,
Hrastnika Frana, lesnega industrialca v Konjicah,
Jenčiča Milana, inž. podpolkovnika v pok. v Zastran ju, Šmarje pri Jelšah, okolica.
Predsedništvo apelaeijskega sodišča v Ljubljani,
dne 24. novembra 1933.
*
IR 67/33—3.	2972	3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Tovornika Franca, arliidijakona v Konjicah, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziv-lje, da uveljavi tekom 6 mesecev, po-čenši 25. novembra 1933., svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Hranilnice za konjiški okraj v Konjicah št. 16.733, glaseča se na ime »Nadžupni ubožni javod v Konjicah«, v vrednosti 29.041 Din 15 p. Sresko sodišče v Konjicah, odd. I., dne 25. novembra 1933.
*
Os 3/33—7.	2991
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega sreskega sodišča na Vrhniki z dne 23. novembra 1933.. oprav. štev. Os 3/33—6, je bil Korošec Franc, bivši posestnik, prej stanujoč na Padežu št. 2, zaradi slaboumnosti po|K)lnoma preklican.
Za oskrbnika je bil postavljen Korošec Matija, posestnik v Rakitni št. 5.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. I., dne 23. novembra 1933.
P 421/33—2	2998
Oklic.
Tožeča stranka Malovrh Jožefa, služkinja v Poljčanah, ki jo zastopa dr. Oblak Josip, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Houdeku Karlu, pletil. mojstru, nazadnje v Poljčanah, zdaj neznanega bivališča, radi 5.150 Din s prip. k opr. št. P 421/33—2 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. decembra 1933. ob poldesetih pred lem sodiščem v izbi št. 26, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Hribovšek Janez, višji sodni ofirial v p. v Radovljici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 5. decembra 1933.
*
Opom. 334/33—7.	2979
Oklic.
Ivanu Zadravcu, mizarju v Ivancih, je vročiti v opom. stvari »Vardar«, delniške zavarovalne družbe v Ljubljani sklep z dne 7. oklobra 1933., opravilna številka Opom. 334/33—1, s katerim se mu je naložilo plačilo zneska Din 274-— s G°/o obrestmi od 26. januarja 1933. dalje in stroške Din 21’50.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika g. dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške,- dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
odd. II.,
dne 23. novembra 1933.
*
E 942/32—21	2997
Sklep.
Izvršba z dražbo nepremičnin zemljiška knjiga Anovec vi. št. 32, 192, 20; in zemljiška knjiga Pleterje vi. št. 103, ki jo je dovolilo sresko sodišče v Brežicah s sklepom opr. št. E 942/32—2, se na podstavi uredbe o zaščiti poljedelcev z dne 22. XI. 1933. »Služb, nov.« br. 269/LXXIX uradoma ustavlja.
Na 15. januarja 1934. razpisani draž-beni narok odpade.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II., dne 29. novembra 1933.
I 275/33—8.	2989
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6. dražba nepremičnin: polovica zemljiška knjiga d. o. Sp. Breg, vi. št. 571.
Cenilna vrednost: Din 7.292-20.
Najmanjši ponudek: Din 4.861-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ptuju,
dne 4. decembra 1933.
*
E 563/32—25.	2992
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rajhenburg, vi. št. 28, Dol. Leskove, vi. št. 302, Dovško, vi. št 113, Senovo vi. št. 165.
Cenilna vrednost: Din 126 215-05.
Vrednost pritikline: Din 5 920-—.
Najmanjši ponudek: Din 92.090-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sevnica,
dne 18. novembra 1933.
•j.
J 259/33—9.	.	2922
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: po-lovca zemljiške knjige Sp. Sečovo, vi. št. 180.
Cenilna vrednost: Din 17.945-25.
Vrednost pritikline: Din 1.250-—.
Najmanjši ponudek: Din 11.963-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 24. novembra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1088.
Sedež: Št. Jani, pošta Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 5. decembra 1933. Besedilo: Majerhold Anton ml. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo.
Imetnik: Majerhold Anton ml., trgovec v Št. Janžu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. III., dne 5. decembra 1933.
Rg A III 177—2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1089.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 30. novembra 1933.
Besedilo: Hinko Blau.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji imetnik Hinko Blau, vpišeta pa nova imetnika (javna družabnika) Blau Ludvik, trgovec v Dol. Lendavi, in Bartos Evgen, zasebnik v Dol. Lendavi, zbog česar: javna trgovska družba od 20. novembra 1933.
Besedilo firme odslej: Blau i Bartos.
Za namestovanja upravičena sta oba družabnika vsak zase.
Podpis firme se vrši na ta na'in, da pristavi družabnik Blau Ludvik, odnosno Bartos Evgen pod natisnjenim ali cd kogarkoli napisanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom firme svoj lastnoročni; podpis.
Okrožno sodišče v Mariboru odd. III.,
dne 30. novembra 1933.
Rg A II 168/3.
10». *
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 30. novembra 1933.
Besedilo: Narodna banka Kraljevine Jugoslavije, filiala v Mariboru.
Izbriše se dosedanji zastopnik Milo-radovič Novak, upravnik podružnice, vpiše pa novi zastopnik Žak Dragotin, upravnik filiale v Mariboru.
Firmo podružnice zastopajo in jo podpisujejo odslej upravnik filiale Za k Dragotin skupno s svojim namestnikom Berecem Ferdinandom, če pa je eden od teh dveh odsoten, višji uradnik Marz-thal Obren, in sicer vedno po dva in tako, da mora sopodpisati eden izmed prvih dveh.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 30. novembra 1933.
Rg B II 29/6.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
1091.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 30. novembra 1933. Besedilo: Adolf Himmler.
Obratni predmet: trgovina s produkti.
Zaradi smrti lastnika.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 30. novembra 1933.
Rg Einz I 75/4.
*
1092.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 30. novembra 1933. Besedilo: Josef Walzl.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi smrti lastnika.
Okrožno sodišče y Mariboru, odd. III., dne 30. novembra 1933.
Rg A I 15/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
1093.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. novembra 1933. Besedilo: Počitniški dom«, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 30. maja 1933. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 6., 8., 12., 13., 14. in 15.
Načelstvo sestoji iz treh članov. Izbrišejo se člani načelstva Pezdir Ivan, Aušič Drago, Kristan Hermina in Kranjc Matko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. novembra 1933.
Fi 609/33 — Zadr. IX 28/10.
Konkurzni razglasi
1094.
Por 22/33—2	3007
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Krapeža Franceta, posestnika in kavarnarja v Ljubljani, Kongresni trg 1.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Etbin Bežek, tajnik Udruženja gostilničarskih podjetij v Ljubljani, Resljeva cesta 23.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 18. januarja 1934, ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 12. januarja 1934. na okrožno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1614/33.	2990
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Gaberšček Fran z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Narodna banka 3008 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. decembra 1938.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.902,708.579-96 (+	302.449-21)
Devize, ki niso v podlogi 50,591.276*35 (+ 6,757.353-70) Kovani novec v niklju 227,759.892-50 (-(-11,538.329 50) Posojila . . 2.150.337.555-10 (—13,599.432-25) Vrednostni
papirji . .	13,320.000"—
Prejšnji pred
jemi državi 1.719,956.625-11 (-[-	354.149-89,
Začasnipred-jemi gl. drž.
blagaini .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 47,074.238"86 Vrednosti ostalih fondov ...	6,692.431-30	(—	3.000-—)
Nepremičnine ... .	161,993.522-22	(+	695.883'38)
Razna aktiva 224.172.539'43 (+	5,460.976'08)
7.104.606.660-83
Pasiva.	Dinarjev
Kapitai . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	69,542.811-26	(-j-	301.701-30)
Ostali fondi 8,696.016 05 (-j-	845"32)
Novčanice v
obtoku . . 4.222,136.235-— (—35,240.600 — Obveze na
pokaz . . 1.143,114.183-22 (+38,105.798-18) Obveze z rokom . . . 1.096,025.000-— i—	4I5.000-—
Razna pasiva 385,102.415-30 (+	8,753.964-71)
7.104.606.660-83
Obtok in obveze . . . 5.365.250.418-22 Celotno kritje . . . 35-46+
Kritje v zlatu . . . 33-45°/,,
Obrestna mera:
po eskomptu  ..........................7'A%
po lom bardu...........................9%
Razne objave
2996
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela firma
»ARBOR« lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubi iani, v petek, dne 29. decembra 1933. ob 11. uri v seini sobi Kreditnega zavoda za trg. in industr. v Ljubljani, Prešernova ulica,
z nastopnim d n e v 11 i m r e d o in:
Predlog za znižanje delniške glavnice in glede na to potrebno izpremembo § 8. družbenih pravil.
Po § 17. družbenih pravil more o pre-membi pravil sklepati le občni zbor, na katerem so zastopane vsaj tri četrtine
deln. glavnice in morajo biti za predlog tri četrtine večine oddanih glasov.
Če v takem primeru ne bi bilo zadostno število delnic zastopanih, se mora po določilih družbenih pravil sklicati drug občni zbor, ki sklepa o teh predmetih brez ozira na število zastopanih delnic, vendar pa le s tričetrtinsko večino.
Po § 13. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji. ki polože najkesneje 6 dni pred občnim zborom delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri družbeni blagajni. Ker so pa vse delnice že v de-potu pri družbi sami, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora, najkesneje do dne 24. decembra 1933. pri družbi sami, kjer se jim izdajo legitimacije.
Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 13. družbenih pravil).
V Ljubljani, dne 7. decembra 1933.
UPRAVNI SVET.
*
2840
Razglas.
Spodaj navedeni člani »Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško v Sp. šiški« so z dnem sprejetja izpremembe zadružnih pravil na rednem občnem zboru dne 18. VI. 1933. prenehali biti člani zadruge, ker jih zadevajo izpremembe členov 3. in 4. pravil, ker tedaj niso več hišni posestniki ali obrtniki v zadružnem področju, ali ker so se izselili itd.
Vplačani zadružni deleži se spodaj navedenim bivšim članom ob koncu leta 1934. izplačajo v zadružni pisarni proti predložitvi zadružne knjižice, oziroma članske izkaznice.
Ker nam sedanja bivališča teh bivših zadružnikov niso znana, jim to sporočamo tem potem in potem razglasa v smislu pravil ter jih pozivljemo. da do konca leta 1934. javijo zadrugi svoje naslove in predlože zadružne knjižice ali članske izkaznice zaradi izplačila deležev. Deleži onih bivših članov, ki bi do označenega termina tega ne storili, zapadejo 1. I. 1935. v last zadruge.
Članstvo je prenehalo 18. junija 1933. naslednjim zadružnikom:
1. Cigler Karol, 2. Petan Marija, 3. Pute-any Beno. 4. Rotter Josip, 5. Rus Viktor, 6. Pretnar Jos.. pek. 7. Milič Marija. 8. Kahne Marija, 9. Kahne Franc, 10. Backer & Komp., 11. Kovič Janko, 12. Organizator, d. z o. z., 13. Dobrošek dr. Josip. 14. Pfund-ner Viljem. 15. Bezlaj Ivan, 16. Vidmar Apolonija. 17. Goljar Marija. 18. Ternon Marija. 19. Nered Frančiška, 20. Čarman Viktor, 21. »Alimenta«. 22. Babnik Melhior, 23. Mu-ser Amalija.
Električna zadruga za Sp. in Zg. šiško v Sp. šiški.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1933.
*
3006
Javna dražba.
Dno 16. decembra 1933. ub 15. uri
se bo v skladišču tvrdke: Javna skla-dišta v Ljubljani. Tyrševa cesta št. 33, vršila javna dražba 158 ovojev barhenta.
Skladiščna uprava.
2986
Objava.
Brez Anton, posestnik v Tibolcih št. 2, obč. Zamušani, srez Ptuj, sem izgubil orožni list za nošenje lovske puške »Lankaster«, kal. 16 mm in ene repe-tirne pištole sistema »Fromer«, kal. 7-65 mm, ki mi je bil izdan od sreskega načelstva v Ptuju, in ga proglašam za neveljavnega.
Brez Anton s. r., Tibolci, p. Moškajnci.
*
2995
Objava.
Izgubila sam školsku svedočbu četvr-tog razreda osnovne ženske škole, koji sam razred polazila godine 1914./15. u školi u Marijinom domu u Kočevju.
Proglasujem ju nevaljavim.
Sušak, dne 9. decembra 1933.
Malvina Casalini, udata Russo s. r.
*	3002
Objava.
Letno originalno izpričevalo za leto 1932./33. Dolinar Zlatke, Josipine, učenke I. b razreda drž. realne gimnazije v Celju, se je izgubilo in se proglaša za neveljavno.
Dolinar Zlatka Josipiua s. r.
*
3004
Objava.
Leban Stanislav, rojen 24. I. 1906. v Cepovanu, Gorica, sem izgubil dovoljenje za zaposlitev, izdano od kr. ban. uprave v Ljubljani pod VI. No. 6087/1 od 25. II. 1932. in ga proglašam za neveljavno.
Leban Stanislav s. r.
*
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano 15. decembra 1927. št. 1899/27 od občine Trebnje, na ime: Kolman Franc, ter jo proglašam za neveljavno.
Kolman Franc s. r.
.3003
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od predstojništva mestne policije v Mariboru, glasečo se na ime Očišnik Anton, iz šmarskega sreza, sedaj stanujoč v Mariboru, Smetanova 36. Proglašam jo za neveljavno.
V Mariboru, dne 6. decembra 1933.
Očišnik Anton s. r.
Objava.
Izgubil sem indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Primc Josip, rodom iz Sv. Petra na Krasu. Proglašam ga za neveljavnega.
Primc Josip s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.