uoitaViioM ünri^or
#®štnlaa phias-a »
Naroinína
ssaša letno 30 Din, polletno 15 Ihn, — za inozemstv« letne 60 Din.
Posamezna Štev. 1 Din
uredništvčT^uprava s
pri g, Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
lis* rsč. peštae bran. 12,5«©
Iskala ns a I« o nodello
IV. LITO
Murska» Sobota, 22. septembra 1915.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60* Din, pol strani 300 Din. — Cena šalim oglasom do 30 besed 15 Din ?saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Fri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalò
ŠTEV. 38
Abesinija
Tako so pravili in še danes trdijo : sedanja generacija, ki je preživela vse grozote svetovne vojne, ki je bila priča medsebojnemu klanju in opustošenju, ni dovzetna za vojno. Smatrali so jo za največje propagatorje miru, katere niso besede spravile do tega poslanstva, temveč kruta doživetja, ki so v njih pustila svoj večen odmev. In kaj se ni vse napravilo v zadnjih letih v prilog miru. Mirovne konference, raz-orožitvene konference, brezkončna posvetovanja diplomatov, medse-bojde pogodbe med narodi, leto za letom obnovljena misel na krvave bojne poljane, na milijone žrtev, ki so se zrušili v najlepših letih, na armado pohabljencev, na milijone vdov in sirot, vse to je bilo v službi krepke besede, ki naj zajezi vsako misel, da bi se še kedaj vrnili časi izza leta 1914. Nihče ne more oporekati, da je bilo to mirovno delo zaman. Le pravega namena ni doseglo ! Dokaz nam je grozeča nevihta, ki se zbira nad Afriko, žvenket orožja in bojni klici ob abesinskih mejah. Če bi se utrdilo prepričanje, da je vojna največji zločin nad človeštvom, ne bi bilo napetega razmerja nad Evropo, ki jo teži že vsa zadnja leta, in ki išče izhod ob afriški obali. Človeštva se je polastila želja po novih vojnih pohodih in strahotnost zadnje vojne jih ni prav nič ozdravila.
Vzrok vsem zapletljajem na jugu je v gospodarskem vprašanju, ki ga upajo z vojnim pohodom razvozljati. Tudi svetovna vojna je imela svoje jedro v tem ko sta zadeli drug ob drugega germanski in anglosaški imperializem. Zmaga je bila enaka : germanski je podlegel, a tudi anglosaški se ni dvignil. Kriza v Ameriki in v angleški industriji je temu dokaz. Ko sta ti dve sili obležale izmučene na tleh, pa je stopila v svetovno areno Japonska, za njo pa vsa barvana plemena, ki jih je združila želja po sprostitvi nadvlade belega plemena.
In tudi iz tega stališča — in ne v mali meri — je treba motriti Izapletljaje v Afriki. Spočetka so bili računi kaj enostavni za Evropo. Namenilo se je, da se odpošlje v Abesinijo kazensko ek-
spedicijo, ki bi v najkrajšem času spravila iz dnevnega reda diplo-matičnih razgovorov, abesinsko vprašanje. Sedaj pa se je gospodov okrog zelene mize v Ženevi polastila nervoznost, ker se zavedajo, da bi se z prvimi streli v Afriki ne ie strnili v obrambo abesinski vojaki, temveč bi bil signal za vse one, ki so že siti nadvlade belega plemena. Danes ne gledajo več barvana plemena na belokožega Evropejca tako, kot so gledali pred 300 leti ali še pred kratkim.
Prej jim je bil belec nad-zemsko bitje, polbog, ki zna gospodovati nad vsemi neznanimi silami. Tej moči so se uklonile in jim
bili zvesti in siepi sužnji. Kolonije in njih prebivalci pa so postali za Evropo največji vir dohodkov in temelj blagostanju. Danes pa se je položaj bistveno spremenil. Domačini so spoznali pravi obraz tujca, njegov nenasiti pohlep po moči in bogastvu, a tudi v njih samih se je porodila zavest, da so tudi oni ljudje, ki imajo vse pravice do svoje rodne grude. Zadnja velika vojna jih je naučila sukati orožje in sovraštva. Evropa jim je bila učiteljica.
Tako je postalo abesinsko vprašanje zadeva cele Evrope. Izbruh vojne bi zrahljal ves ko-ionijalni sistem, na katerem sloni nadoblast belega človeka nad ostalimi človeškimi plemeni.
PO Li Z I Kfl
„Uredili bomo polagoma vse ustanove od občine navzgor do najvišjih vrhov v naši državi. Motijo se in bridko razočarani bodo oni, ki mislijo, da sedanja viada ni trdna in ne dovolj odločna." Tako je izjavil minister dr. Krek na taboru pri Sv. Troj'ci.
Nemški časopisi vedo poročati, da se Italjani silno prizadevajo, da zboljšajo svoje odnošaje z Jugoslavijo.
Nov načrt zadružnega zakona je izdelalo kmetijsko ministrstvo.
Navodila za organizacijo je izdelal izvršni odbor JRZ. Kot gene ralna tajnika nove stranke se imenu jeta minister Jankovič in bivši radikalni poslanec Kobaslca.
Organizacija JRZ v Sloveniji, bo po izjavah bana dr. Natlačena, dovršena v 14 dneh.
Če bi se v skupščini oviralo delo vlade, so vladni krogi pripravljeni razpisati volitve še po starem volilnem redu, ki bi seveda predvsem zadel opozicijo.
V	prometnem ministrstvu je bila v četrtek konierenca o reviziji sklepa glede železniških premogovnih dobav rudnikom. Končna odločitev je bila odložena.
V	vrstah HSS obstoji skupina voditeljev, ki zahtevajo, naj dr. Maček stopi na dan z jasnim programom. Baje se bo tudi to v kratkem zgodilo in bo dr. Maček postavil podlago za organizacijo lastne stranke po vsej državi.
Minister dr. Krek je imel prejšnjo nedeljo tri shode in sicer v Mariboru, v Križevcih pri Ljutomeru in pri sv. Lenartu v Slov. Goricah.
Jugoslov. narodna stranka je
imela v Beogradu shod, katerega so se udeležili predvsem Vojvodine?» Nemci in Madjari. Pri tem je kakih 50 do 60 mladeničev in dijakov, ki so znani komunisti, razdeljevali letake komunistične vsebine. Vrgli so proti govorniškem odru jajce, da bi povzročili nered in preprečili zborovanje. Prišlo je do spopada, pri katerem je bilo več ljudi lažje ranjenih.
JRZ bo imeia v Beogradu svoje centralno glasilo, ki bo izhajalo kot dnevnik, V ostalih banovinskih mestih pa se bodo ustanovili tedniki, v kolikor se stranka ne bo naslonila na desedanje časopisje v teh krajih, ki je že doslej zastopalo smernice programa ene od treh bivših strank, ki so se zlile v novo stranko JRZ
Zaradi abesinskega vprašanja naj bi se po Mussolinijevem predlogu sklicala nova kocferenca v Stres', kateri bi osebno prisostvoval. Tej konferenci bi predlagal, da se priznajo Italiji Iste pravice, kakor jih ima An glija v Iraku, to je da sme graditi v Abesin ji trdnjave in svoja letališča Italija je odpoklicala svoje konzule v Abesiniji. Javiti se morajo v Adis Abebi, kjer dobe nadaljna navodila.
V pospešenem tempu pošilja v zadnjem času Italija vojaške transporte v Abesinijo.
Dva dolga municijska vlaka sta odšla v zadnjem času iz Francije v Italijo.
BivSi bojrvniki so imeli mednarodni kongres v Rimu. Navzočih je bilo 25 000 bojevnikov iz 14 držav. Le Angleži se ga niso udeležili, ker
jim je angleška vlada to prepovedala.
Angleška admiraiiteta je naročila 23 novih bojnih ladij v svrho izpopolnitve svojega oboroževanja v Sredozemskem in Rdečem morju.
Italjanski in francoski najvišji
generalštabni oficirji so se sestali k važni kocferetici, ki se je vršila na italjanskem veleposlaništvu v Parizu.
Ženski polk se je ustanovil s posebnim dovoljenjem cesarja v Abesiniji, ter šteje 1000 žensk. Sprejete so bile samo žene, ki so telesno popolnoma sposobne tudi za najtežje napore-
Hitler je sklical prejšnjo nedeljo nemški parlament v Nürenbergu. Kan-celar je ob tej priliki imel važen zunanje političen govor, v katerem je povdarjal vso miroljubnost Nemčije. Istočasno so bili sprejeti zanimivi protižidovski zakoni.
Na Portugalskem so nekateri
oficirji hoteli izvesti s pomočjo delavske zveze, državni preobrat. Vlada pa je njih nakane preprečiia in upornike zaprla.
Pet komunistov je bilo ustreljenih v Guatemali, ker so skušali organizirati komunistično revolucijo.
SploSno streljanje je nastalo v mehiškem parlamentu med obravnavo nekega zakonskega načrta. Dva poslanca sta bila baje ubita, več pa ranjenih.
10 milijonov Din je nakazal finančni minister kot prvi obrok za zgraditev želežniškega mostu pri Zagrebu.
Evropski muslimani so imeli svoj kongres v Ženevi. Iz naše države je odpotovala na kongres posebna deputa cija.
Vladni poslanci o kmečki razdolžitvi
V ponedeljek je bila v prostorih finančnega odbora Narodne skupščine odborova seja kluba narodnih poslancev vladne večine. Prisostvovali so ji ministri Stan-kovič, Vrbanič, Letica in Miškulin ter okrog 60 poslancev. Med slovenskimi narodnimi poslanci se je nahajal tudi naš poslanec g. Benko. Kmetijski minister je podal daljše poročilo o ureditvi vprašanja kmečkih dolgov. Poudaril je, da je bila seja sklicana na željo vlade, da bi narodni poslanci izrazili svoje mnenje o tej zadevi. Vlada se je zavzela za individualno zaščito kmečkih dolžnikov.
Naš novi ban
S kraljevim ukazom je bil imenovan za bana Dravske banovine dr. Marko Natlačen.
Že v dijaških letih se je ban dr. Natlačen priključil takratni SLS in od tedaj vedno zvesto vstrajal v njenih vrstah. Od leta 1919 naprej, je zavzemal v SLS vedno bolj vidna mesta ter je 1. 1927 postal predsednik oblastne skupščine ter pozneje kot komisar, izvedel likvidacijo oblastnega odbora. Kljub težkim uram, ki jih je pozneje preživel, je ostal zvest svoji politični liniji, ki ga je sedaj privedla tudi na mesto bana Dravske banovine.
Naloge, ki ga čakajo, niso lahke, vendar so olajšane s tem, ker ima novi ban krepko oporo v sedanji vladi. Zato tudi vsi zrejo z zaupanjem v njega, v pričakovanju, da bo gospodarstvo Dravske banovine našlo v njem krepkega pospeševatelja. To upanje pa tudi krepi dejstvo, da je bila ena glavnih programatičnih točk stranke, kateri je pripadal novi ban z vso zvestobo, gospodarska in kulturna samouprava Slovenije.
Homyphon «. e
Znižanje uradniških plač.
Na zadnji seji ministrskega sveta je bila sklenjena uredba z zakonsko močjo, o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev. Znano je, da so cene življenskih potrebščin in posebno kmetijskih pridelkov v zadnjih letih tako padle, da ne opravičujejo bbstojanja posebnih draginjskih doklad. Dejstvo, da so naši proračuni v zadnjih letih stalno zaključeni z večjim deficitom in ker radi gospodarske krize ni mogoče niti misliti v tem trenutku na povečanje davčnih bremen, je bilo neobhodno potrebno izvesti ta sklep. Osebni prejemki uradnikov se bodo zmanjšali za okoli 400 milijonov dinarjev, kar pomeni povprečno 7 od-
stotkov zmanjšanja od skupnih prejemkov posameznih uradnikov in upokojencev Zmanjšanje je bilo izvršeno začenši od ministrov preko banov do najnižjih državnih uradnikov.
Važno za poljedelske sezonske delavce
Poljedelsko ministrstvo razglaša, da je vsem poljedelskim sezonskim delavcem, ki so pri svojih delodajalcih namesto denarja zaslužili žito ali koruzo, dovoljen popust, tako da plačsjo
tretjino voznine za prevoz tega blaga. Na tovornem listu morajo dodati potrdilo delodajalca, da so ž>to zaslužili namesto denarja in koliko kilogramov so na ta način dobili. To potrdilo potrdi občina, da so navedbe delodajalca resnične. Popust velja v času od 10 septembra do 31. decembra t. 1. cd vseh postaj vzhodno od Strižšvojne, Vrhpolje, Osijeks Beli Manastlr, Ba-ranjsko, Petrovo selo in severno cd Save in Duiave do vseh postaj.
Hornyphon...
Doneče vessi
bo dobil 2000 Din, pa tu 1000 Din, radio aparat, moško kolo, khfter drv in 15 kg sladkorja so darila, ki se jih prav vsakdo želi. In še je pripravljeno mnogo, mnogo drugih dobitkov v skupni vrednosti nad 15 000 D. Kdo bi se še obotavljal in premišljeval ali naj kupi igralno karto ali ne, saj stane samo 2 Din. V vseh trgovinah in trafikah v Murski Soboti so na raz polago, a tudi sokolske čete v okrožju j h imajo na prodaj. Število kart je omejeno I Sežite po njih, da ne bo pozneje upravičenega očitanja: pustil sem srečo, da je šla mimo mene 1
—	Pregledovanje in žigosanje sodov bo pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti, dne 10, in 11. oktobra ter 12. novembra in 10. decembra 1935,
—	Štedite z denarjem ! Kupujte moderne baterijske radio-aparate, ki porabijo le neznatno toka! Dobite jih od Din 1000 ~~ z enoletnim jamstvom pri Nemec J.
VSE SOLSKE KNJIGE in vse Šolske potrebiCIne za osnovne Sole in gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti. — „Vesel večer". Pod tem naslovom bodo gostovali bivši in sedanji člani Narodnega gledališča iz Ljubljane, v soboto, dne 21. t. m. ob 20.30 uri v Sokolskem domu. Prireditev, ki obsega tri dele, s humorističnimi nastopi, enodejankami in glasbenimi točkami, bo pod okriljem sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti. Uíerjeni smo, da se bo
•mimo ms
K nam marsikdo rad prihaja! Ne mislim pri tem na tujski promet, ker pač nimamo v bližini hribov, ne jezer, ne toplih vrelcev i. t. d. kar bi privlačevalo tujce, to se pravi njihov denar. Skratka: Sobota ni v seznamu letovišč, ne zdravilišč, pač pa jo imajo na debelo napisano v svojih seznamih razna cirkuška in ringelšpii podjetja. Ti radi prihajajo k nam. Že vejo za-kaj. Pa tudi mi. Večkrat pa zaide k nam tudi kaka umetniška irupa. Tako je bilo tudi zadnjič. Od hiše do hiše so prodajali karte po 10 in tudi po 15 Din. Za umetnost je to malenkost in toliko se že lahko žrtvuje, drugače pa veljaš v očeh prirediteljev, kot nasprotnik vsemu vzvišenemu In to je grda psovka! Hočeš, nočeš, moraš si natakniti boljšo srajco, očistiti čevlje in iti v staro kavarno, kjer je bil pripravljen oder. Dvorana je bila polna. Pustimo pevca in prvi šaljivi nastopi. Hecjebil.pa smo se smejali. Ža 15 in 10 Din se že lahko to privoščimo. Silno pa nam je bila všeč zadnja enodejanka. Naslova že več ne vem. Glavno je vsebina. Da, to je umetnost! Nič ovinkov, kar naravnost z besedo na dan, nepotvorjeno in pristno, kakor bi si bili vsi med seboj silno zaupni prijatelji. Na ta način se vzgaja narod, da bo imel vpogled v vsa nehanja in dejanja, da ne bo več zardeval in da bo užival, če mu poveš kakšno mastno... Samo takih predstav nam je še manjkalo! Le škoda, da je bil tako kratek program. Mogoče pa še pridejo in nam spet kaj prineso pod firmo „umetnost", ki se nam je ta večer predstavila v čudni luči. Pa se radi tega n'<hče ne razburja. V Prekmurju smo, v deviški deželi, ki naj prenaša umetnost v najradi-kalnejših injekcijah, ker je vendar glavno dober čisti dobiček. Vse, kar pride k nam, mora biti za nas dobro, za to velja tudi zadnji umetniški skupini enkrat za vselej (da ne bomo vedno ponavljali !) : Hvala lepa!
nflurska Sobota;
— Čas beži in le malo časa je še do 6. oktobra, ko se bo vršiia pred Sokolskim domom v Murski Soboti velika sokolska tombola. Dobitki so res krasni ! Komur se bo najbolj sreča nasmejala,
tukajšnje prebivalstvo cdzvalo vabilu v polnem številu ter tako podprlo plemenite namene Rdečega križa.
—	Za gospodinjski tečaj, ki se vrši v stari šoli pri rim. kat. cerkvi, se še vedno sprejemajo prijave. Prav tako tudi za večerni kuharski tečaj, ki se vrši dvakrat tedensko.
—	Kino predstava. Dne 19. (četrtek) sept. 1935 ob 20 (8) uri bo sreski odbor Rdečega križa v Murski Soboti v dvorani g. Dittrich predvajal f im „D^e sestri" v 4 delih. Vstopnine ni!
—	Zdravniški pregled. Prejšnji ponedeljek je zdravnik špeciaiist za tuberkulozo g. dr. Furlan iz Golnika izvršil tuberkuHnizacijo šolskih otrok na tuk. osnovni šoli in realni gimnaziji. Isto se je izvršilo tudi na 15 šolah v našem srezu
RADIO ZA VAS
z enoletnim jamstvom prve prekmurske strokovne radiodeiavnice
Naplačilo Din 250— 12 obrokov po Din 200 -Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J.
— Vabilo. Po določbi pravil se vrši v nedeljo, dne 29 septembra 1935 ob y210. uri v lokalu „Meščanskega doma" v Murski Soboti 1. redni občni zbor Prekmurskega muzejskega društva. Dnevni red : 1, referat prof. Novaka, 2. samostojni predlogi, 3. poročila odbornikoy, 4 volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Samostojne predioge je treba pismeno vposlati odbcru 8 dni pred občnim zborom. Pravico do glasovanja imajo le člani, ki so poravnali članarino do občnega zbora. Če ob navedenem času občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol
Ferjan M.
Razpotje
16
Beseda je zadela Lacija v živo. Do godki, ki so ležali tik njega so ga delali občutljivega in vskipel je s ploho besed, kakor bi dregnil v osir.
„če hočete vedeti : briga me! De nar je materin in do njega imate prav toliko pravice kot jaz. Ne boste ga sami vtaknili v žep ! Svoj delež hočem. Če ne zlepa pa zgrda ! Pa bo sodnlja spregovorila zadnjo besedo."
Tega je Ut h čakal. Pest, ki jo je položil na preostale bankovce na mizi, se je še bolj stisnila in postala še težja. Beseda mu je bila trpka in vsiljiva.
„Tepec !"
Za hip mu je Laci pogledal v oči potem pa se je nagnil naprej in se z obema rokama oprijel očetove pesti, da bi jo odtrgal od bankovcev. Hip za tem pa so se že spoprijele roké in
silile v telo, grlo, obraz in lase. Kakor pobalina na vaški cestì sta se tepla, besno in strastno in daleč od njih se je odmaknil denar, daleč Treza, daleč, daleč beseda oče in sin. Lastna obraza sta zasenčila vse, iz njih sta pila sovraštvo in se vpijanila do besnostl . .. Laci je bil bolj gibčen, stari pa močnejši. Tesno prižeta drug k drugemu, sta se spotikala ob raz-stlani obleki, prevrgla stol in ponovno silila k mizi. Še vedno sta se krčevito oklepala drug drugega, a Urhu se je le slednjič posrečilo, da je vrgel Ladja na mizo, mu zvil zapestje, da je v bolečinah srdito in bolestno kriknil. Skušal se je dvigniti, a Urhove roke so bile kakor železne klešče, da mu je zapestje posinelo. Brez moči je Laciju padala glava na les, noge so zaman iskale opore in slednjič je brez moči obležal. Skozi špranji vek je silila solza, spačena usta so mu trepe-
tala in jabolko v napetem vratu seje sunkovito poganjalo kvišku ... Laci se je udal ! Urhov prijem je popuščal. In ko ga je spustil, je Urh stopil za korak nazaj in še vedno prežal na sina. Bankovci so še ležali na mizi ! Prav krajni je bii zmečkan. V podolgovati gubi je bil odtis prsta. Zmečkana krpa papirja je še vedno nesramno vabila in pila sovraštvo ...
Prihuljeno, kakor tepen pes, se je Laci spravljal k vratom. Že po nekaj korakih pa je obstal. Hotel bi kričati, psovati in dati duška svojemu besnemu kipenju, ki se je s trepetom valilo v njegovi notranjosti. Pa ga je ošinil Urhov pogled, ki se je rezal kakor nož in nehote se je plašno stisnil k vratom in iskal kljuko. Takega še ni videl očeta 1 Bal se ga je in tem trp-kejša je bila ta zavest, ker je zrastla na sovraštvu. Kakor da bi po tolikih letih šele sedaj spregledal in spoznal
očeta, ki mu je bil do zadnjega enak. Življenje jih je priklenilo drug k drugemu. Molče sta hodila to pot in če sta le previsoko dvignila glave, sta zagledala nad sabo vso neizprosnost v materinem obrazu. V trenutku, ko sta se ga izognila za vedno, pa sta se vspela, oba neizprosno in predrzno, dokler ni Urh položil svojega sina na mizo in ga stisnil za roke in goltanec, da je zahropel. Sedaj ve, da ima očeta in spoznal je, da ga je imel...
Ko je Laci za sabo zaloputnil vrata in ko je Urh pljunil proti pragu, je spravil denar z mize in začel spravljati razmetane, povaljane in pohojene obleke v omare. Skrbno je zganil kar je za Trezo pripravil, zavil v stare časopise in se napotil proti bolnišnici. Ker so v soseščini gotovo že zvedeli, da je Treza umrla, je zavii kar po stranski ulici, da bi se izognil radovednim pogledom.	~ (Dalje.)
ure kasneje zbor, ki je sklepčen brez ozira na število prisotnih članov. — Za Prekmursko muzejsko društvo : Gumilar Franjo 1. r. predsednik, Škrlak Vladimir !. r. tajnik.
—	Kolodvorska ulica Mnogo se je govorilo, sklepalo, interviniralo preden se je začelo z deli v Kolodvorski ulici. Že doigo časa, je bil posebno ondotni odprti kanal pravi kamen spodtike, ki je vzbujal mnogo kritike, posebno pri tamkajšnjih stanovalcih. Brez pravega padca se je odtekala veda iz bolnišnice, ter povzročala po sebno ob solnčnih dnevih pravi smrad. Pa tudi tujci so si ustvarjali kaj čudno mnenje o higijenskih razmerah v našem kraju ob svojem prvem vstopu v naše mesto. Sedaj so že regulacijska dela v polnem teku. Kraj cestišča polagajo velike cevi, a ob plotu bolnišnice pripravljajo pešpot. Kakor ču-jemo, bo tudi prostor pred kolodvorom temeljito reguliran in razširjen. Za naše mesto bo to pridobitev, ki jo mora vsakdo pozdravljati, saj bo Kolodvorska ulica dobila povsem novo lice ter odgovarjala svojemu namenu predvsem v prometnem oiiru.
—	Novo leto. Dne 28. in 29 t. m. praznujejo izraeliti svoje Novo leto. Po njihovem štetju bodo pisali leto 5696 Vsem naročnikom izraelitske vere: Srečno Novo ieto!
—	NAROČNIKOM I Prihodnji teden bomo priložili položnice. Zavedajte se svoje dolžnosti napram listu in poravnajte zaostalo članarino !
Gornja Lendava ;
—	Tombola gasilske čete v Oor. Slaveči, ki bi se morala vršiti zadnjo nedeljo, se je preložila radi sejmske-ga dne v Sv. Juriju na dan 22. septembra. Tombola se bo vršila pri gostilni Forjanlč. Giavni dobitek je fino moško kolo znamke „Opel* mo del 1935. Drugi dobitki so: kámgarn blago za moško obleko, vreča ržene in pšenične moke, klafter bukovih drv, kuhinjska posoda i. dr. Tombol-skih tablic je še samo nekaj na razpolago, zato si jih takoj nabavite. Samo 2 D n žrtvuj in Če ti je sreča naklonjena, lahko zadeneš enega izmed zgoraj navedenih dobitkov. Po tomboli bo prosta zabava in ples.
—	Streljačka družina zaključi v nedeljo 22. sept. svoje nagradno streljanje. Ciani, ki se streljanja še niso udeležili, naj storijo svojo dolžnost sigurno omenjeno nedeljo. Konkurenca za prva 3 nagrajena mesta je velika. Razglasitev in razdelitev nagrad bo po končanem streljanju v gostilni Maršik.
—	Šah. Ta lepa kraljevska igra duha ne prednjači samo po mestih, ampak si že utira pot tudi na podeželje. Vsepovsod se prirejajo turnirji.
Tudi naš kraj z okolico ima lepo število navdušenih šahistov. In baš ti si bodo te dni v turnirju pomerili svoje moči. Borba bo napeta in zanimiva, tako, da bodo lahko prišli kibici na svoj račun. Razpisane so 4 nagrade. Imena tekmecev objavimo prihodnjič.
Med tednom
DOMA
V	mnogih občinah v Savski in Primorski banovini so odstopili mestni občinski sveti, da tako izsilijo nove volitve.
Nad 11.000 dijakov se je letos vpisalo na vseh slovenskih srednjih šolah Samo v Ljubljani, nekaj manj ko 6000.
14. oktobra se bo sestal gospodarski svet Male antanté v Beogradu.
V	nekem kamnolomu blizu Mostara je zemlja zasula, po eksploziji mine, več delavcev. Eden je bil na mestu ubit, več delavcev pa manj nevarno ranjenih.
V	hipni blaznosti je trboveljski orožnik Ludvik Gajšek ustrelil svojega tovariša orožnike Stojanoviča, nato pa začel streljati na ljudi ter ubil še mladenko Faniko Pečnikovo,
Italjanski minonosec „Draga-mina 14" je nasedel v bližini otoka Cresa. Naši mornarji so nudili Italjan-skim mornarjem vso potrebno pomoč.
Ljubljanski nadškof dr. Rož-man je odpotoval v Ameriko, kjer se bo udeležil odkritja spomenika dr. Baragi, misijonarju Indijancev. Obiskal bo tudi vse važnejše slovenske nase! bine.
Blagopokojnemu kralju Aleksandru I. so odkrili spomenik v Va-raždinu.
Za zgraditev gimazijskih poslopij v Kolašinu in ua Cetinju, je vlada odobrila potrebne kredite.
DRUGOD
37 novih tvornic za izdelavo orožja in za kemične vojne potrebščine bodo v kratkem zgradili v Italiji.
Približno 5000 plugov so v Ie tošnjem letu izvozile sovjetske tvor-nice v Holandsko, Grčijo, Turčijo, Mongolijo in v druge države.
Zaradi megle sta trčila v zraku dva velika francoska bombarderja. Vsa posadka enega letala je zgorela, posadka drugega pa se je ubila. 10 vojakov je našlo smrt.
V	Belgiji bodo vsem uradnikom počenši s 1 oktobrom zvišali plače za 5 o/o
Vsa šolska mladina v Sovjetski Rusiji bo dobila umforme.
Na Floridi je razsajal silen orkan. Število smrtnih žrtev znaša nad 700. Posebno so bile prizadete kolonije vojnih invalidov.
Za židovske in na pol arijske otroke bodo ustanovili v Nemčiji posebne šole, da ne bo trpela narodno socialistična vzgoja nemške mladine. Tako pravijo 1
Nad Rio de Janeiro je divja! katastrofalen orkan. Porušil je dve tvornici in mnogo hiš. Več oseb je bilo nevarno ranjenih.
GASILSTVO:
Gasilska četa Fikšinci priredi 22. septembra 1935 v zvezi z blagoslovitvijo novega gasilskega doma in proslavi 40 letnega ljubileja obstoja čete, v bližini gasilskega doma, vese-
lico v lastni režiji, na katero vljudno vabi vse prijatelje gasilstva.
Mačkovci. Pod poveljstvom inšpektorja g. Džuban Josipa se bodo 22, septembra vršile okrožne gasilske vaje bližnjih gas. čet, za katero vlada veliko zanimanje prebivalstva.
Trtkova. Pri nas se bo 29. septembra slovesno blagoslovil novi gasilski dom. Ob tej priliki priredi gas. četa, pri tovarišu Kolman Karlu veselico v lastni režiji. Na udeležbo blagoslovitve in vesel:ce se občinstvo vljudno vabi.
Beznovci. Naš tajnik tovariš Krpič Nikolaj nas je za vedno ?apustil. Podlegel je jetiki 11. 8 1935 v zdravilišču na Golniku. Bolezen je dobil pri izvrševanju gasilskih dolžnosti, a ji ni posvečal dovolj pazljivosti. Zapušča ženo in dea nepreskrbljena otroka. Pokojnega tovariša bomo ohranili v častnem spominu. Preostalim naše iskreno sožalje 1
Moravci. V nedeljo, dne 22. t. m. bo velika gasilska veselica pri Titanu. Pridite I
— Sebeborci. Gasilska četa priredi 29. 9. trgatveno veselico v gostilni Deonizija Luthar, na katero se cenj. občinstvo vljudno vabi.
Hornyphon...
Mura : Drava 2:2 (0:2)
Že prva tekma jesenskih prvenstvenih tekmovanj je prinesla veliko presenečenje. Glavni favorit mariborskega okrožja se je moral zadovoljiti na lastnih tleh z neodločenim rezultatom proti ptujski Dravi. Domačini so bili tehnično in kombinatorno boljše moštvo in so bili vso tekmo v premoči, toda gosti so z neverjetnim elanom in odličnim štartom osvojili dragoceno točko.
V prvem polčasu je bila Mura premočna, toda vsled netočnih udarcev niso mogli slabo razpoloženi napadalci izrabiti nešteto zrelih šans. Gosti so proti koncu polčasa dosegli nenadoma iz prodorov dva gola. Vsi napori domačinov so bili do polčasa brezuspešni.
Po pavz; so zaigrali domačini z neverjetno voljo, toda pred golom jih je spremljala neprestano smola in izgledalo je že, da bodo morali favoriti poraženi zapustiti igrišče. Končno je Berger zabil enajstko, Türk pa je iz gneče spravil žogo v nasprotnikov gol in s tem rešil za domačine važno točko.
Sodil je odlično g. Schneller, ki pa radi discipliniranosti moštev ni imel težkega posla.
Teden sporta:
Lendava: Gradjanski—Lendava 1:0, prvenstvena.
Beograd: Bask—Jugoslavija 2:1.
Zürich: BSK-Grashoppers 3:4 in3:0.
Napolj : Hašk - Napoli 5: 5.
Gradec: Gradjanski-GAK 1:0
Hornyphon.. •
Prekmurski derby.
V nedeljo, dne 22. t. m, se bosta prvič srečala v prvenstveni borbi prekmurska zastopnika Lendava in Mura. Tekma prekmurskih rivaiov obeta lepo borbo in vsled tega je upravičeno ogromno zanimanje zi to zanimivo srečanje.	Nc.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da g. Ž ö k š Ernő ni več pri meni v službi kot nad-natakar in da nima pravice kasirati moje gostilniške terjatve.
FAFLIK ALOJZ
reslavrater.
KmETIJSM)
Prehod od zelenega na suho krmljenje.
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos treba paziti pri prehodu s paše na suho zimsko krmljenje. Posebno letos, ko imamo dovolj mlade, zelene otave in paše. Taka zelena krma ima v sebi veliko vode in lahko prebavljivih redilnih snovi, zato se vamp vsled obilne paše močno razširi.
Vsled lahke prebavnosti zelene krme ne trpijo prebavila tako močno, kakor pri prebavi suhe krme, ker so vsi želodčni sokovi bolj redki in torej manj močni.
Pri takojšnjem prehodu od zelenega na suho krmljenje opazimo, da se živina s suho krmo ravnotako nasiti kakor pri zauživanju zelene krme, kar traja tako dolgo časo, dokler ni razširjen vamp popolnoma napolnjen (sit). Vsled tega, ker niso prebavila (želodec, čreva) na suho krmo pripravljena in želodčne žleze izločujejo le redke želodčne sokove, ostane velika množina zaužite suhe krme nerazkrojena in kot taka začne v črevih gniti, povzroči napenjanje, krče in zaprtje. To se zna ponavljati dalj časa, ne da bi to takoj opazili ; posebno manj brižni gospodarji, ki prepuste vso oskrbo živine poslom ali pa otrokom, spoznajo po daljšem času, da pri živini ni vse v redu, da začne dobivati dolgo kosmato dlako, da slabo je, krmo zametava in da krave v molži zelo zaostajajo. Takrat je pa vsak nasvet že prepozen. Pri takih živalih je nastala v prehrani takozvana .depresija" in da jo odpravimo, stane veliko časa, denarja in finih krmil. Kako naj se izognemu vsemu temu ?
Tam, kjer se pase Ie popoldne in daje dopoldne suho krmo, se prehod itak polagoma vrši. Ako bi nastopil mraz, sneg ali dež in bi se ne moglo pasti ali z zeleno krmiti, naj se daje živini po 10—14 dni lahko prebavljivo otavo ali pa rezanico sena in slame, ki ji je primešati zrezane repe, pese ali korenja.
(Dalje prihodnjič.)
■——Ml ÌS3 immillili —M
TON-KINO I
Lastnik G. DITTRtCH	|
V MURSKI SOBOTI I
Največji cirkuški film
9«
ARTISTI

v gl. vi,: Susi Lanner, Hilde. Hilde-brandt in HARY PIEL. Rezija: Ludvig Behrends.
I Predstave se vriijo:
V NEDELJO, dne 22. sept. ob Va 4. uri popoldne in zvečer ob '/2 9- uri.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
XV. Redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj Dravske banovine,
ki se je vršila v nedeljo, dne 15. sep tembra 1935 ob pol 9. uri v dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru :
Že v soboto so se zbrali številni delegati posameznih trgovskih združenj iz vse Slovenije na predkonferenco, katero je vodil predsednik Zveze Josip J. Kavčič, ter so bili pretreseni vsi predlogi, ki so jih poslala posamezna Združenja. Debata o vseh predlogih je trajala dolgo v noč.
V glavnem so se obravnavale zlasti one zahteve, ki trgovca najbolj zanimajo, ki so za njegov obstoj najvažnejše.
Privilegiji komumov In nabavljal-nih zadrug so ostali isti, le da je da nes konkurenca s slednjimi še težja, ker je njih.kapitalna moč vedno večja.
Krošnjarstvo ostaja isto boleče vprašanje, kakor je bilo, prav tako pa ni nikjer videti, da bi prišli le za korak bliže odpravi tujih potnikov in agentov. Nemoteno in dostikrat pred očmi oblasti ob'skujejo zasebne stranke na stanovanjih in vse pritožbe so zaman. V zadnjem času pa je poleg tega silno narasla konkurenca fabričnih trgovin in tudi v tem pogledu so bili vsi protesti zaman. V davčnem vprašanju so sicer združeni gospodarski krogi dosegli, da je padel § 7 , zato pa je prišel nov paragraf, ki je dal večino v davčnih odborih zastopnikom finančne uprave. Še celo vrsto podobnih neizpolnjenih zahtev bi mogli našteti.
K vsem tem nerešenim zahtevam iz preteklosti pa pridejo še nove zahteve, ki so nastale v zadnjem času in ki se ne tičejo le trgovstva, temveč vseh gospodarskih stanov. Ureditev kmetskih dolgov, sanacija denarništva, izpopolnitev prometnih zvez, olajšanje izvoza, rešitev naše sadne in lesne trgovine, vsa ta vprašanja bodo odločala o nadaljnem razvoju trgovine in gospodarstva.
O vseh teh predlogih je pripravila predkocferenca rezolucije in zahteve, katere so se na skupščini od vseh delegatov soglasno sprejele in naslovljene na merodajna mesta.
Redno letno skupščino v nedeljo je pravtako kot predkonferenco otvo-
ril in vodil predsednik Zveze g. Kavčič, ki je pozdravil številne delegate posameznih Združenj, ki predstavljajo 9.000 slovenskih trgovcev. Posebno je pozdravil zastopnika banske uprave, ljutomerskega sreskega načelnika g. Farčnika, narodnega poslanca g. Lukačiča, predsedn ka Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina s tajnikom g. dr. Pkssom, ljutomerskega župana g. Kuhariča, zastopnika radgonske občine g. Šušeca, zastopnika trg. in obrt. društev g. Rajha, podpredsednika trgovskega društva „Merkur" g. Smer-kolja, predsednika društva industrijcev in vele trgovcev g. Vidmarja in predsednika društva trgovskih potnikov g. Kreka.
Našo Združbo so zastopali gg Čeh Franc, predsednik, Brumen Joško. podpredsednik, nadalje Heimer Arnold, Kohn Samuel, Hahn Izidor, Štivan Ernest, Cvetič Janez, Nemec Ludvik, vsi iz Murske Sobote, potem Golob Ludvik, Moravci, Schnurer Josip. Can-kova, Kohn Rudolf, Markove!, Mikola Franc, Gor. Petrovci, Koltai Karol, Prosenjakovci, Ratnik Emerik, Ran-kovci, Titan Janez, Černelavci, Perkič Aleksander, Veščtca in uradnik Združ be Pollak Bela.
Predsednik Zveze se je v toplih besedah spomnil pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je za srečo in napredek naše države položil življenje na oltar domovine. Zbo-rovalci so mu zaklicali trikratni .Slava". Občni zbor je nato poslal uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralja Petru II. in kraljevemu namestniku, Nj. Vis. knezu Pavlu, nadalje ministrskemu predsedniku dr. Stojadinovfču, notranjemu ministru dr. Korošcu, trgovinskemu ministru Vrbaniču, ministru brez portfelja dr. Kreku in banu dr. Natlačenu.
Sledili so pozdravni govori sreskega načelnika g. Farčnika, predsednika občine g. Kuhariča, poslanca Lukačiča, predsednika Zbornice g. Jelačina in končno domačina, predsednika ljutomerskega Združenja g. Vilarja
Iz govora predsednika Zbornice g. Jelačina posnemamo, da je ugotovil, da se v zadnjem času polašča naših narodnih mas čudna psihoza in da nastaja nezdrava napetost med po sameznimi stanovi. Potrebni bodo trdi boji, da pridemo zopet v normalno življenje Generalna zaščita kmeta tišči k tlom zlasti podeželskega trgovca. Vsi gospodarski krogi bodo pozdravili, če bo uspelo razvozljati ta vozei. To ne bo lahko, kajti razmere so pri nas, kjer imamo organizirano denarništvo drugačne, kot v drugih pokrajinah, kjer so kmeta odirali zelenaši. Trgov-stvo si iskreno želi enakopravnosti na vseh poljih javnega življenja in pravične razdelitve bremen. Pri nas ni ne slovenskega ne hrvaškega vprašanja, temveč obstoja jugoslovensko vprašanje, ki zahteva pravično ureditev vseh perečih gospodarskih vprašanj.
S složnim delom med trgovskimi Združenji in Zbornico bo trgovstvo lahko doseglo ono, kar lahko zahteva v interesu vsega našega gospodarstva. Iz obsežnega predsedniškega poročila,
ki ga je podai g. Kovačič, posnemamo te le glavne misli :
Od lanskega leta se je situacija glede davkov malo zboljšala. Lani je moralo trgovstvo proti pretiranim davčnim zahtevam odločno nastopiti in je vso akcijo možato vodil zbornični predsednik g. Jelačin, ki mu gre vsa zahvala. Dosežen je majhen napredek, toda borba mora iti naprej v vseh zahtevah, kjer trgovstvo še ni uspelo. Trgovstvo mora biti v svojih zborovanjih enotno in pokazati slogo in stanovsko zavest. Najboljšo podlago zato pa je delo v posameznih zdru ženjih, ki se mora voditi po teh načelih. Lani, ko smo zborovali v Konjicah je bil položaj drugačen, vladala je napetost in nahajali smo se v ob upnem položaju. Toda solidarni nastop slovenskega trgovstva je premagal marsikatere težave in finančni minister, sedanji ministrski predsednik dr. Stojadinovfč, je sam spoznal težavni položaj in dal olajšave, katere so zahtevale trgovske organizacije. Napredek je viden na več poljih, toda treba je še mnogo dela v bodočnosti in trgovstvo mora postati v tej borbi ofenzivno, ne pa defenzivno.
Trgovstvo bo zlasti zahtevalo one stvari, ki so nujno potrebne za slovensko gospodarstvo, v prvi vrsti dobro železniško in cestno zvezo Slovenije z morjem. Obširno se je nato pečal tudi z drugimi težavami sloven skega gospodarstva. Trgovstvo se popolnoma priključuje resolucijam, ki so jih sklenile na svojem zadnjem zborovanju v Ljubljani trgovske zborn'ce iz vse države glede zaščite kmeta in regulativnih hranilnic Tudi je potrebno čim prej sklicati gospodarski svet in pripraviti tla za stanovske ureditev države. Trgovstvo potrebuje tudi socialno zavarovanje.
Po končanem predsedniškem poročilu je povzel besedo predsednik mariborskega Združenja, ki je obenem podpredsednik Zveze g. Ferdo Pinter, ki je pozdravil Skupščino v imenu mesta Maiibora, ter se je v svojem govoru dotaknil tudi drugih aktualnih problemov slovenske trgovine. Zahteval je ukinitev privilegijev konzumne
zadruge, Individuelno zaščito, pospeševanje izvoza, tujskega prometa in povečanje deleža Slovenije pri izdatkih za javne dela.
Računski zaključek Zveze za leto 1934 je poda! blsgajnik zveze g. Fabiani. Dohodki so znašali (izdatki ravno toliko) 200 000 Din. Čisto premoženje Zveze je znašalo ob koncu leta 1934 Din 144,000 Finans'ranje Zveze je zelo otežkočeno radi velikih zaostankov na članarini in je dosegel dolg Združenj na članarini že 90.000 Din. Največ zaostankov datira iz prejšnjega leta. V imenu nadzorstva je predlagal e. Logar iz Št. Vida nad Ljubljano absolutorij, ki je bil soglasno sprejet
Nato je prečiial tajnik ljubljanskega Združenja g. Lojze Šmuc resolucije, katerim je dodal še nekaj točk predsednik Zbornice g Ivan Jelačin. V imenu lesne sekcije je podal še nekaj umestnih predlogov predsednik Osrednje sekcije lesne trgovine g. Franjo Škrbec.
Končno je sklenjeno, da se bo vrši! prihodnji občni zbor Zveze leta 1936 v Brežicah.
Radi pomanjkanja prostora bomo objavili posamezne zahteve, govore in resolucije podrobneje v prihodnji številki.
Na nnnrlni sta dva rabljena stroja za llU piUUUJ sejanje, popravljena in na novo pobarvana. Nizka cena! Vprašati pri HORVAT ELEK, trgovec Dobrovnik.
N9 PRODA!
so parcele v Murski Soboti pri
marofu na Radgonski cesti in pred gimnazijo*
Položaj parcel je razviden na licu mesta na oglasnih tablah. Natančnejši podatki v odvetniški pisarni KODER FRANA, M. SOBOTA.
NA ZNANJE!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo trgovino s kolesi in šivalnimi stroji povečal ter imam od sedaj naprej v zalogi RADIO-APARATEvodečih svetovnih znamk kakor:
SCHAUB
BLAUPUNKT
KÖRTING
ZERTING
STANDARD
MINERVA
TELEFUNKEN
RUWER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi in šivalnimi stroji
MURSKA SOBOTA.