Izhaja vJLjnblJan! vsako sredo in soboto.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro;ogrs£e kraje
za celo leto 10 40 K, za pol leta 5’20 K, za četrt leta 2’60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
 *-----------------------------
Posamezna Številka 10 v>
[Reklamacije so poštnine proste-[Nefrankirana pisma se ne spre. [jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica (širina 83 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.g	p
84. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 23. oktobra 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo «'44ečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poJiljatve, •naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnUtvo .Rdečega Prapora., Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.   ■—
Nevarnosti ni...
»Slovenski narodnosti pa — povejmo si to enkrat na vsa usta — nista nevarna ne slovenski naprednjak, ne slovenski klerikalec.*
Tako je zagrmel državnozborski poslanec mesta Ljubljane, gospod Ivan Hribar, v prvi številki svojega glasila »Slovenija*. Človek obstane in se v čudu vpraša: Kakšne neumnosti smo pa počenjali doslej, ne da bi bili mislili na debelo resnico, ki nam jo je moral razodeti šele novi vodja liberalna stranke na Kranjskem ? Seveda 1 Saj trdijo liberalci, da so Slovenci, klerikalci pa trdijo to še glasneje.
Ali jih je mnogo, ki pojdejo tej politični Hribarjevi zvijači na limanice? Ali smo bili res tepci ves čas, ko smo verjeli, da je klerikalizem nevaren narodom, zlasti pa malim narodom ? In da je najnevarnejši prav rimsko - katoliški klerikalizem?
Ne, nič ni bilo zmote v tem in osupnjen bo le tisti, kogar preseneti vsak »hokuspokus*. Hribarjeva nova teza je na dlako podobna »umetnosti*, ki jo izvaja »čarovnjak* pred zijajočim občinstvom.
Paziti je treba nekoliko na besede. Ali je lahko kaj nevarno narodu, narodnosti pa ne? če bi lahko obesili narodnost v zrak, tedaj bi to 2e bilo mogoče. Ampak narodnost živi samo z narodom ; še prej lahko izgine narodnost kakor narod. Če pa ni naroda, tedaj eo ipso ni več narodnosti. To resnico je treba varovati pred Hribarjevo magijo.
Rimski klerikalizem je nevaren malemu narodu. Če je to res, tedaj je seveda tudi slovenski narodnosti.
O klerikalni nevarnosti pa ne more biti dvoma. Kdor to taji, ima neodkritosrčne namene, fn če to ne bi bilo resnično, bi izginil sploh raison d’čtre za liberalno stranko.
Klerikalizem! Ali je morda to vera v boga, ali je to cerkven obred, sveto pismo, Kristusov nauk? — Ne! Klerikalizem je posvetni in svetovni zistem, čegar namen je, priboriti in zavarovati rimsko-hatoliški cerkvi in njenemu visokemu duhovništvu vso moč na svetu, ne le duševno, ampak tudi materialno, če bi bil klerikalizem to, kar je vera, pobožnost, dušno prepričanje, tedaj bi najprosvetlenejtim umevom lahko zadoščal teoretičen boj. Čira je klerikalizem zistem in organizacija, ki hoče vladati in sicer svetovno vladati, je sfevar drugačna. Boj proti njemn se mora po nujnih zakonih postaviti na polje stvarnosti.
Se hoče klerikalizem doseči svoje cilje, si mora zagotoviti tim večji uptiv na umevne množiee. To m pravi: Braniti mora ljudstvu pristop do znanja, Iti se ne vjeraa s klerikalnim naukom i« s potrebami klerikalizma. Preprečiti mora nepristransko, ne aprioristično, resnico iščečo izobrazbo. Vsiljevati mora ljudstvu neznanje, nevednost; gojiti mora slaboumnost, poneumnevati mora.
V boju za obstanek je znanje in svoboda duha velevažno sredstvo. Tudi duševna konkurenca od' ločuje; kdor zastane, se izgubi in pogine. V veliki skupini ga morda še splošnost drži nad vodo. V malem narodu jc nevarnost posebno velika, če je ■es, da je tndi med narodi splošno tekmovanje, tedaj je logično, da mora zlasti majhen narod čim najbolj povečati svoje duševno moč, če hoče obstati v konkurenci z velikimi narodi, ki so že vsled svojega števila, bogastva, pemneževanja na boljšem.
Klerikalizem brani iz egoizma malemu narodu pot duševne povzdige; jemlje mu mogočnost, da bi se okrepčal za boj — torej mu je nevaren. Narod z neznanjem, s slepo vero, brez poguma, da bi preiskal vse — tak narod, zlasti še, če je majhen, bo lahko nekaj časa kričal, mahal z rokami, ampak življenja si ne bo mogel ohraniti, poginiti bo moral.
Klerikalizem, ki še nima sam vse moči v rokah, se mora oslanjati na moči, ki odločajo. Porabiti jih mora zase. Kjer ne more klerikalizem sam ukazovati, mora skrbeti, da ukazuje posvetna moč zanj, ne pa zoper njega. Roka pa umiva roko. Za koncesije, ki jih zahteva od vladne moči, mora klerikalizem odškodovati vlado. S tem pomaga sam sebi.
Če je v Avstriji gospodujoča, vladna struja nasprotna Slovencem, ne more biti klerikalizem dejansko Slovencem prijazen. Nobena vlada ne bo podpirala katerekoli struje za to, da bi ji delala sitnosti. Fakt mora biti enostaven: Jaz pomagam tebi, ti pomagaš meni.
Zveza klerikalizma z vladajočimi krogi v Avstriji je očitna. Če se ima slovenski narod bati vladajočih krogov, se ima ravno .tako bati klerikalizma.
Mali narodi potrebujejo gospodarskega demokratizma; klerikalizem je po svojem značaju kapitalističen , česar vse bipno snovanje kmečkih zadrug ne izpremeni. Posledica gospodarskega demokratizma je politično in duševno demokratiziranje; taka demokratična zmaga bi pa hotč ali nehote vrgla klerikalizem v grob. A klerikalizem si ne želi groba, zato je prisiljen, varovati kapitalistično gospodarstvo, ki ubija male, siromašne narode.
Klerikalizem je nevaren slovenskemu narodu. Ali »svobodomiselno* meščanstvo gre za Hribarjem in dela klerikalizmu komplimente. Od njega, ki molči spričo vseh transformacij svojega voditelja, ni pričakovati energičnega boja zoper največjo nevarnost, ki žuga slovenskemu narodu iz njega samega. Na ta boj kliče zgodovina slovensko socialistično delavstvo.
Poglavje o „tnžnl Istri".
(Impresije.)
V nedeljo ob pol šestih zjutraj sem odpotoval iz Trsta v Pulj kot zastopnik »Ljudskega Odra* »na ustanovni zbor ondotnega izobraževalnega društva.	«
Po državni železnici smo se vozili še precej prijetno preko Rismanj do Herpelja. Riemanje, na strmem Holmu ob železniški progi, so me spomnili, kako je ta vas zaslovela po svetu kot vzor svobodomiselnosti, ki se leta in leta bori proti rimski komandi v cerkvi. Stvar je sicer zanimiva; v6 se, da je to ljudstvo le ubogalo duhovnega gospoda, ki ga je navdušil za slovansko bogoslužje, potem se je ponižno vrnil in se upognil rimskim ukazom. Ljudstvo je bilo bolj vstrajno in vkljub »spokorjenju* duhovnega očeta se še ni vklonilo. Tržaški in istrski nadstrankaiji so sieer »podpirali* zahteve Ricmanjcev^ toda niso ničesar storili, da bi ljudem, ki jim manjka vsaka izobrazba, v času ko nimajo ne pridige no maš, (to je že pet let,) poskrbeti v nadomestitev kaj intelektualnega, kulturnega, izobraževalnega. Ni čudo torej, če danes nekoliko Ricmanjcev spet toži po cerkvi, po božjih službah; nosi skrivoma otroke drugam h krstu. Drugi del občinstva pa še vedno terorizira vernike,
češ: huda vam bo če se podate, vstrajajmo i.t.d.
Taka vstrajnost bi bila vredna boljše stvari in svet bi res imel pravico, občudovati možatost slovanske svobodne misli, ne pa, da tukaj zmaguje fanatična zahteva brez vsebine.
Pametni ljudje bi bili že razumeli stvar, toda nadstrankarjem, ki jo vodijo, in ki so jim Ric-manjci le orodje za brezvestno politiko, stavijo ta ' pojav v dokaz njih liberalizma in navdušenosti do slovanstva.
Toda resno povedano: Ricmanjska afera v sedarji obliki ni nič druzega, nego komedija, katero podpirajo nadstrankarski politikanti v lastne namene s sicer vstrajnim, toda žalibog nevednim prebivalstvom . . .
To je liberalizem nadstrankarjev.
* * *
Vlak je hitel naprej in iz Herpelja v Pulj je tudi železniška proga; čeravno državna, je čisto podobna Istri sami. Stari vozovi, vlak se ziblje, da človek misli: sedaj nas bo hudič vzel — in se skoraj pripravlja za daljše potovanje^ na drugi’ svet ...	1
V Buzetu na postaji so čakali sokolci in vpili živio! Nisem vedel zakaj. Toda pozneje sem čital v »Edinosti*, da so tam otvorili nov »Narodni dom*. Čital sem tudi sledeče: «... za »Narodnim Domom*, kjer je bil postavljen šotor, se je darovala sv. maša. Mašo je daroval državni poslanec Vekoslav Spinčič. Po maši je ta gospod ob spremstvu več duhovnikov blagoslovil vse poslopje ...»
Poročilo, nadalje pripovedovaje o živio-klicih, navdušenosti, radosti, narodnem idealizmu, neizmerni ljubavi, globoki hvaležnosti do voditeljev — rešiteljev, ganljivem bratskem objemu, demonstrativni ovaciji in še in še.
Povem tako mimogreč, da se je maša pela latinsko, pa gospod Mandič je bil 3 ure daleč od Riemanj . . .
To je klerikalizem nadstrankarjev. Dragi urednik, če ne dobite v tem postopanju nadstrankarjev značaj nosti, nisem tega kriv . . .
*	* *
V Pulj sem dešel ob pol enajstih potem, ko so pristopili po raznih postajah v voz še neki čudno oblečeni ljudje z velikimi uhani, ki so jim viseli iz ušes tako, kakor kakšnim Indijancem. Toda bili so Istrani in govorili so čuden jezik, ki bi se ga dalo označiti za hrvatsko-slovensko-italijanski mii-maš.
Res, lužna ta Istra.
V Pulju sem pa videl same vojake in v •Narodnem Domu* — kamor sem slučajno zašel — sem med 72 osebami, ki so bile tam, seštel 04, oblečenih v c. k. mornarsko obleko. Spočetka sem mislil, da je to »kantina* mornarske vojašnice, toda povedali so mi* da je to prav »Narodni Dom* Res čudno.
*	* *
Popoldne	je	bil ustanovni shod izobraževalnega
društva, ki	se	je	vrlo	obnesel.	Jugoslovanska	soc’
dem. ima v Pulju dobre elemente in v najkrajšem času bode imela lepe uspehe.
Po ustanovitvi so se slovensko-hrvatski so-drugi sešli na politično posvetovanje, na kateremu je sodrug Pet e jan, podprt od sodruga Haramine, podal sledečo
resolucijo:
Jugoslovanski delavci v Istri protestirajo z indignacijo in studom proti
predlogu, ki ga je stavil dež. posl. La-# ginja in drugi v deželnem zboru istrskem,
gljede novega volilnega reda za mestno občino Pulj, v katerem zahtevajo, da naj se da v občinskem svetu c. kr. Jmorna-rici 12 virilnih glasov in 6 virilnih namestnikov, v splošni kurij i pa 3 mandate, ker je to protidemokratično in naravnost absolutistično.
Izjavljajo, daje predlog naravnost infamno izdajstvo sl o vanskega življa v • Pulju, ker četudi bi se Pulj poslovanil, bi c. kr. mornarica imela premoč s privilegijem, ki jim ga hočejo dati istrski narodnjaki; sklene jo,'n a j se skliče ljudski javni shod na kakšnem mestnem trgu v Pulju, kjer naj se označi perfidijo narodnjakov, ki so pokazali, da so zmožni prodati narod vladi in Nemcem v svrho strankarskih koristi.
Zvečer sem se vrnil iz Pulja in na postaji v Buzetu je bila bakljada in ljudstvo je vpilo: »Živio Mandič! Živio Laginja!*
Od perona pa do voza se je gnetla množica v navdušenosti in voz se je napolnil z vinskim duhom . . .
Imel sem pred seboj množico živih vinskih sodov.
Zdravi.	France	Milost.
Iz državnega zbora.
V četrtek, 17. oktobra, je imel državni zbor sejo, na kateri se je jasno pokazalo, kakšno sovraštvo zoper socialne demokrate cvete v tem parlamentu. Stranke, ki imajo programe, nasprotne kakor noč in dan, si dajejo »bratske* roke, čim najdejo priložnost, da bi podtaknili socialistom nogo.
Caški narodni-socialni poslanec Bufival, ki poskuša že nekaj let svojo demagogično srečo pri čeških železničarjih, je podal v parlamentu nujen predlog, ki obsega navidezno lepe besede brez zmisla. Boj železničarjev in njih lepi uspeh je namreč popolnoma zmešal glavo vsem »prijateljem delavstva*, vsak bi si rad pripisal nekaj zasluge za uspeh in vsak bi se rad prikupil železničarjem za bodočnost; Ker jim pa na lastnem gnoju ne zraste nobena pametna mišel, posnemajo socialne demokrate. Toda kakor nobena kopija ne doseže originala, tako je tudi to posnemanje zanič in naravnost smešno.
Češki »radikalci* so že večkrat uganjali take burke. Pred par leti je □. pr. poslanec C h o c enostavno prepisal znani Verkaufov predlog o železničarskih razmerah in ga je ponujal železničarjem za svojega. Sedaj bi Bufival rad kaj do-' segel na ta način. Njegov predlog zahteva »naj vlada deluje na to, da se uredi službene razmere železničarjev.* Kdor nima slame v glavi, razume, da je to otročarija. To se pravi, imeti železničarje za norca. Zakaj »urediti razmere* ne pomeni prav nič. Saj so urejene; ampak kako? Predpisov je vendar več kakor preveč. In potem se vpraša: Kako naj ministrstvo deluje na to? Kakšno moč pa ima ministrstvo pri privatnih družbah ?
Ves nastop gospoda Bufivala je torej tak, da bi se rad pokazal železničarjem in dejal: »Glejte, jaz skrbim za vas.* Ampak od take skrbi nimajo železničarji nič.
Kako je treba železničarjem pomagati, so že davno pokazali socialni demokratje. Napraviti je treba zakon, ki ureja njih razmere. V tem smislu so vložili socialisti izdelan načrt, ko so prvič prišli v avstrijski parlament. Če je zakon, ga morajo siušati tudi privatne družbe; če je v zakonu določena minimalna plača za vsako kategorijo, jo mora plačati vsaka družba; če je maksimalna službena doba zakonita, velja za vsako družbo. Če pa pošlje minister kakšni privatni železnici pismo, naj je prijazno ali grobo, se gospodje generalni ravnatelji in upravni svetniki še ne zmenijo zanj.
Socialni demokratje so sudi letos vložili svoj zakonski načrt in kadar pride na razpravo, bodo imeli nacionalni in klerikalni gospodje naj lepšo priložnost, da pokažejo svojo ljubezen do železničarjev. Radovedni smo, če bo tedaj tudi tako velika.
V četrtek se je pokazala samo v zmerjanu socialnih demokratov. A najlepše je bilo, kako so se gospodje zapletali v nasprotja. Enkrat so trdili, da so socialisti naredili strašen greh, ker so »zapeljali* železničarje v pasivno rezistenco, drugič so pa zopet tarnali, da je rezistenca prezgodaj končala.
Da se izpozna vso demagogijo, navajamo d o-slovno Burivalov predlog. Glasi se:
»Vlado se poziva, naj takoj z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, deluje na to, da se uredi pogodbene, delavne in plačilne razmere avstrijskih železničarjev.*
Poslanec dr. EUenbogen je takoj povdarjal, da je predlog brez vsake vsebine. Socialnim demokratom se zdi boj železničarjev za izboljšanje položaja preresen, da bi se udeležili take igre.
Potem se je oglasil vsenemec Kroy za besedo. Kakšen duševni velikan je to, se vidi iz njegovih besed: »daje na južni železnici rešeno socialno vprašanje.* Potem je imenoval svojo glavno zahtevo, da mora na železnicah vsakdo znati nemško in da se sme «v nemških krajih* nastavljati samo Nemce.
Nadalje je govoril F resi brez pomena.
Krščanski socialec Kemetfer je obrekoval socialne demokrate, hvalil je železniškega ministra in je trdil, da so krščanski socialci več dosegli (!) kakor socialni demokratje. Seveda, ko ga je so-drug Tomschik vprašal, kaj da so dosegli, se je izgovarjal, da pove drugikrat!
Poslanec Tomschik je temeljito obračunal s to gospodo. Strašno jih je zabolelo, ko jim je povedal, da je hodil Wittek ž njimi, ki ga vsi železničarji predobro poznajo iz časa, ko je bil njih minister. Pasivna rezistenca pa tudi ni igračka, da bi se vsak dan igrali z njo. Kje pa so bili gospodje pri zadnji pasivni rezistenci? Če je Kerne t ter trdil, da so krščanski socialci dosegli definitivno nastavljenje premikačev pri družbi državnih železnic, tedaj je to navadna laž. Glede te točke sploh ni bilo več prepira, ker je bila že davno pred sklepno obravnavo dovoljena. Tudi kar je K r o y pripovedoval o razpravah z južno železnico, jt; popolnoma zlagano. Gospodje od »kartela* (krščanski socialci in nemški nacio-nalci) so prišli k dvornemu svetniku E g er ju še le, ko je generalni ravnatelj že zaupnikom organiziranih južnih železničarjev obljubil, da izpolni zahteve. Kroyuje Tomschik odgovoril, da ima organizacija nalogo, varovati interese vseh železničarjev, ne pa samo nemških. Bilo bi blazno, če bi se železničarje oslabilo s tem, da se jih nacionalno maščuje ene proti drugim. Za nujnost bodo socialni demokratje glasovali, ker nočejo delati predlogu težav. Ampak po tej poti se ne bo doseglo ničesar.
Potem je bila še cela vrsta »stvarnih popravkov*, pri čemer se je zopet odlikoval znani grof Sternberg.
Končno je minister Derschatta označil svoje stališče. Povedal je, da je njegova moč med privatnimi železnicami prav majhna. Pravo klofuto so dobili gospodje z nacionalne in klerikalne strani, ko je minister dejal: »Zdi se mi da se bo moralo to vprašanje prej ali slej rešiti potom zakona. Predlogov, ki jih je tukaj podal gospod poslanec dr. EUenbogen, nisem položil na stran, temveč sem jih zelo natančno prečital. Priznam, da mi je zakonita ureditev železničarskih razmer simpatična; naročil sem, da se to vprašanje temeljito preitn-dira v ministrstvu in upam, da bom kmalu lahko poročal o tem v zbornici.
To je naravnost priznanje, da so socialni demokratje s svojim zakonskim načrtom na pravi poti.
Predlog je bil sprejet
*	*	*
•
Poslanec dr. EUenbogen je še na tej seji podal in utemeljil nujni predlog glede prometne varnosti na progah družbe državnih železnic; predlog izreka, če družba ne izpolni svojih obveznostij, naj se država posluži svoje pravice, da sekvestrira železnico.
*	*	*
Razprava o militarizmu.
V	petek	je	imela	zbornica	izvanreden	dan.
Militarizem	je	bil	na	zatožni	klopi	in
obsojen je bil. Na dnevni red je namreč prišel nujni predlog poslanca Reala in tovarišev zaradi trpinčenja vojakov. Predlog je našim čitateljem že znan iz zadnje številke.
Poslanec Resel je najprvo opisal dogodke. Potem je dejal: Kar se je zgodilo dragoncu Samu tu, ni posamezen slučaj, ampak z is te m. Med častnikom in moštvom je globok prepad. Kadet ne pozna duše širokih slojev. Slabe lastnosti častnikov
preidejo t\idi na podčastnike. Ti ljudje so navadno tudi strahopetni. Vojake trpinčijo in si izmišljajo najbolj rafinirana sredstva za to. Častniki se premalo brigajo za svoje oddelke; navadno mislijo, da je najbolji podčastnik tisti, ki najbolj zmerja in pretepa. Vojaki, ki si že ne znajo pomagati, si mislijo: Če bi le prišla vojna! Ne žele si pa vojne, da bi se lahko bojevali, ampak da bi lahko po-streljali tiste, ki jih trpinčijo.
Brambovški minister podmaršal Latscher pl. Lanendorl je odgovoril takoj, ampak zelo nerodno. Povedal je, da sta bila stražmojster J ec el in vodnik Sever pomiloščena na predlog dunajskega mestnega komandanta. Ker za pomiloščenje ni bilo potrebnih procesualnih razlogov, se je izdalo naloge, da se kaj takega ne ponovi več. Na vprašanje, zakaj se ni obvarovalo dragonca Schr o t-terja, da se Jecel ne bi bil mogel maščevati nad njim, odgovarja, da je za bodoče izdan nalog, da se mora take podčastnike, kadar prebijejo kazen, takoj premestiti. Ko je odgovarjal poleti na prvo interpelacijo o tej zadevi, ni mogel ničesar povedati o pomiloščenju, ker ni bilo znano ne brambovskemu, ne vojnemu ministrstvu. Končno protestira proti poslancu R e s 1 u, češ tako slabega duha ni v vojaki.
Gospod minister se je moral takoj prepričati, da. ni dosegel uspeha. Tisti časi, ko je v avstrijski zbornici vstal general in morda malo zarožljal s sabljo, so minili. V tem oziru se že pokazuje moč splošne volilne pravice. Poslanci čutijo, da so odgovorni ljudstvu, ne pa generalom. Vsa zbornica je bila složna v obsodbi barbarskega ravnanja z vojaki, Knnschak (kršč. soc.), pl. Stransky (Vsenemec), torej ljudje iz strank, katerim se ne more očitati prijateljstva do socialnih demokratov, sta se izrekla takoj za nujnost. Samo prismojeni Sternberg, ki po lastnem priznanju še slišal ni razprave in ki je ozmerjal že vse generale od najvišjih začenši, je naenkrat branil militarizem.
Predlog je podpisal še češki sodrug Haberman, ki je omenil tudi slučaj vojaka Nemrave. Novinec Nemrava je namreč Nazarenec in v imenu krčanstva se brani, prijeti za orožje. Enkrat je bil že obsojen na dveletno ječo. Ko jo je prebil in se še vedno ni udal, so ga oddali baje v blaznico, ali nihče ne more izvedeti, kje da je zares. Vojak Horak, ki si je delal beležke o monarhizmu, ne da bi jih bil komu pokazal, je dobil tri leta ječe.
Glavni govornik je bil poslanec Schohmeier. Vojna uprava — je dejal — ne stori takorekoč ničesar, da bi naredila konec trpinčenju. Vojaki v vojašnicah morajo izvedeti, da so poslanci v državnem zboru njih zastopniki in da naj se obračajo s svojimi pritožbami naravnost do parlamenta.
Brezprimerana prevzetnost je, če pravi ministrstvo, da ni treba drezanja od zunaj, ako se dva dni po njegovem odgovoru pomilosti mučitelje. Minister, ki je pred parlamentom tako blamiran, kakor se je zgodilo brambovskemu ministru od vojne uprave, ne more več stopiti v to dvorano. Ekselenca, čeprav so le socialni demokratje, ki so Vas inter-pelirali, vendar nimate pravice, govoriti z ošabnega stališča.
Da se razume to miloščenje, se mora poznati razmere pri kavaleriji, kjer seje ugnezdil fevdalni dah. Mladi gospodje, ki niso zanič, so še za kava-lerijo dobri in zato ima stražmojster tam največji upliv. Kakšno gospodarstvo je pa pri garnizijskem sodišču?Ali ai taka sodnijska samolastnost, kakršno izvršuje mestni komandant, prava nevarnost za mofetvo? Zakaj pa ni minister povedal, da se je mestnega komandanta poslalo v pokoj? Namesto da bi minister povedal, da se ga je preslepilo, prihaja s tonom, ki je naravnost žaljiv. Pravi, da ministrstvo ni vedelo ne za predlog o pomiloščenju, ne za pomHoščenje. Kaj prenala minister to? Ali ne čuti, da se mu zibljejo tla pod nogami?
Zbornica bi morala slovesno izreči, da ne vzame ministrovega odgovora na znanje. Končno se je gospod minister podprl na svojo sabljo in je s pozo, ki smo je žo dostikrat videli, zatrdil, da hvalabogu ni pregrešnega duha v vojski. Velecenjeni gospod minister! Kaj nam hočete pripovedovati o duhu v vojski, ko še ne veste, kaj dela mestni komandant na Dunaju? Ministrova dolžnost bi bila, da bi nam povedal, kaj seje vsled novega Sc h r Otte rjevega slučaja zgodilo z Jeclom in z njegovimi tovariši. Ali še besede sočutja ali graje ni
našel. Svojih besed ne morem končati drugače, kakor s klicem: Abzug brambovski minister!
(Živahno pritrjevanje.)
Po zaključni besedi poslanca Resla so prišli zopet stvarni popravki.
Nujnost predloga je bila soglasno sprejeta.
Grof Sternberg, ki je hotel ta dan zopet igrati ulogo klovna, je šel — čestitat brambovskemu ministru. Poslanci z vseh strani so se mu smejali. Tedaj je postal gospod grof predrzen. Potegnil je namreč cigaro iz žepa in je prižgal užiga-lico, da bi kadil v zbornici. To je razburilo poslance na vseh straneh. Sternberg je vendar zaslutil svojo netaktnost in je zapustil dvorano.
* * *
Prihodnja seja je v torek. Na dnevnem redu je prvo čitanje nagodbe.
Politični odsevi.
Skopni avstro-ogrski stroški za leto 1907 so proračunani na čistih 367-7 milionov kron. Da se dobi pravo sliko o nagodbi, ki sta jo avstrijska in ogrska vlada predložila parlamentom, je treba videti, kako se razdeli ta znesek med obe državi. Baron Beck je polagal veliko važnost na to, da se zviša ogrska kvota za dva odstotka. Na drugi strani je to razlog, da besne najradikalnejši neod-visnjaki v Budimpešti. Na prvi pogled bi se lahko mislilo, da je dosegla Beckova vlada res velik uspeh. Dva odstotka v kvoti iznašata precejšno svoto. Toda ta uspeh bi bil le tedaj resničen, če bi se pokrivalo skupne stroške samo potom ta-kozvane kvote. Videli pa bodemo, da je stvar precej drugačna in če se sploh more govoriti o Beckovem uspehu, je ta prav majhen.
Za pokritje skupnih izdatkov Avsiro-Ogrske služijo v prvi vrsti dohodki carine (colnine). Kar se na ta način ne pokrije, se razdeli po nekem gotovem ključu med obe državi. Temu ključu se pravi kvota. V zadnjem državnem zboru je bil na predlog sedanjega železniškega ministra drja. Derschatte izvoljen poseben odsek zaradi t nagodbe in ta si je ustanovil svoj pododsek. Po poročilu pododseka prihaja 80 odstotkov carinskih dohodkov od avstrijskih, 20 odstotkov pa od ogrskih konzumentov. Vsako zvišanje colnine obremenjuje torej v, prvi vrsti Avstrijo in je na korist Ogrski. To osvetljuje našo carinsko politiko sploh in kaže, kako protiljudska je vsa agrarna agitacija v Avstriji. Leta 1906 so bili carinski dohodki proračunani na 116-4 milionov, leta 1907 že na 129 5 milionov. Od teh je odpadlo na Avstrijo lani 93-1 milionov, letos 103-6 milionov. Torej se je donesek Avstrije samo vsled zvišanja carine zvišal v enem letu za deset in pol milionov. Ce ne bi bilo druzega razloga, bi bilo že to zahtevalo, da se zviša ogrska kvota.
Letošnjih skupnih stroškov, ki so proračunani na 367*7 milionov, pokrije carina 129 5 milionov, to je 35*22 odstotkov. Ostanek morata pokriti obe državi. Dosedanja kvota je iznašala za Avstrijo 65*6, za Ogrsko 34*4 odstotkov. V tem razmerju bi bila plačala Avstrija za vse skupne stroške : Iz carine 103*6 milionov, s kvoto 156-3 milionov, skupaj 259-9 milionov ali 70-68 odstotkov ; Ogrska pa: Iz carine 25*9 milionov, s kvoto 81*9 milionov, skupaj 107*8 milionov ali 29*52 odstotkov. Z novo kvoto, ki je za Ogrsko zvišana za dva odstotka, bo pa stvar taka: Avstriji plača iz carine 103*6, s kvoto 151*5, skupaj 255*1 milionov ali 69-38 odstotkov; Ogrska pa iz carine 25*9, s kvoto 86*7, skupaj 112*6 milionov ali 30*62 odstotkov. Ves dobiček, ki ga ima Avstrija iz zvišanja kvote, iznaša torej 4*8 milionov ali 1*3 odstotkov. V tem, ko ni nihče zinil, da se zviša naš donesek iz carinč v enem letu za deset in pol milionov, se poje slavo, ker se zniža naš skupni donesek za 4*8 odstotkov.
Gosposka zbornica ima v soboto, 26. t. m., ob treh popoldne sejo. Na dnevnem redu je zakon o službenem ugovoru poljedeljskih in gospodarskih uradnikov ter predlog o državnih zavodih za kemične poizkuse. Voliti bo tudi člane za kvotno deputacijo.
Za presojanje nagodbenega uspeha je treba vzeti tudi državni dolg v poštev. Doslej je bil med obema državama prepis, kolikor mora plačati Ogrska, da se reši doneska za obresti državnega dolga. Avstrija je zastopala svoje pravno stališče, da mora Ogrska povrniti 1389 milionov kapital^. Po novi nagodbi pa ima Ogrska pravico, povrniti v desetih letih 1348*9 milionov. To se pravi: Avstrija odstopa Ogrski 401 milionov od svoje terjatve, to je na leto 1*6 milionov obresti.
Izgubo ima Avstrija tudi vsled tega,	da je do
leta	1900 sama dobivala davke od sladorja, piva
in petroleja, ki je bil v Avstriji produciran, ampak na	Ogrskem kupljen. Sedaj pa mosa	oddajati
davke za tako blago Ogrski. Na ta način je morala Avstrija letos le za sladkor izročiti 5*7 milionov Ogrski. Če se torej ne sodi samo po kvoti, ampak po vseb doneskih, tedaj se lahko pravi, da ima gospodarsko Avstrija veliko več razloga za nezadovoljnost z nagodbo, nego Ogrska.
Krizo v ministrstvu napovedujejo	Čehi, in
sicer njih agrarci. Stvar je nekoliko zamotana.
V kabinetu sedita dva Čeha: Fort in Paca k. Fort je trgovinski minister, Pacak pa minister-rojak. Oba sta Mladočeha. Pri zadnjih volitvah se je pa Mladočehom precej slabo godilo. Agrarci so jih prekosili in zato zahtevajo en ministrski sedež zase. Če že mora biti tako, bi bilo seveda najbolj naravno, da bi zahtevali poljedelski portfelj. Ali na tega špekulirajo že klerikalci na eni strani, nemški agrarci pa na drugi. Ge pa ni nič s poljedelskim ministrstvom, bi bilo še razumljivo, če bi zahtevali ministrstvo brez portfelja. Toda Pacak se ne mara umakniti. In zato so si češki agrarci izmislili, da mora odfrčati Fort ter napraviti prostor za kakšnega Praška. Seveda ne razume živa duša, kako naj bi prišli agrarci do trgovinskega ministrstva.
Domače stvari.
Šušteršičeva zasluga je, da se napravi nor-malnotirno železnico od Novega mesta do Karlovca. Tako trdi »Slovenec*. Odkar je Šušteršič vodja klerikalcev, se ni zgodilo v Avstriji še nič, da ne bi bila njegova zasluga. Ampak nekoliko preveč smešne so že te trditve. Belokranjska železnica je namreč v najožji kavzalni zvezi s hrvaško železnico, ki se jo ima napraviti do Knina in tako zvezati Dalmacijo s Hrvatsko, čez Hrvatsko pa z Ogrsko. Nadalje je v zvezi še z drugimi železniškimi vprašanji, glede katerih so bila nasprotja med Avstrijo in med Ogrsko. Belokranjska železnica je bila del nagodbenega vprašanja. Da pa bi segel upliv slovenskih klerikalnih poslancev tako daleč, da bi se sklepalo nagodbo samo s stališča njih zahtev, naj pripovedujejo klerikalci svojim backom. Sicer pa — če so gospodje tako angažirani pri nagodbi, kako tedaj to, da zanikuje »Slovenec* klerikalne zveze s klerikalcem Beckom?
Liberalni jezuitizem ni nič boljši od klerikalnega. Tudi »Slov. Narod* ni srečen, če ne servira svojim čitateljem nekoliko laži o socialnih demokratih. Tako je v sredo farbal svoje ljudi, da sta Petrič in Kristan na torkovem shodu hvalila družbo južne železnice na vse pretega. Razven «Narodovega» poročevalca ni šlišal take hvale nihče, kajti Petričevo enostavno konštatiranje, daje južna-železnica prva izmed privatnih družb vsaj deloma ugodila zahtevam železničarjev, je priprosta resnica, katere nihče ne bo smatral za božanje. Sicer sta pa oba govornika prav razločno povdarjala, da so si železničarji priborili, kar so dobili. Ampak kadar bodo gospodje pri »Narodu* prebili toliko bojev z mogočnimi kapitalisti, kolikor so jih socialisti že, potem nam lahko očitajo oportunizem. Za sedaj naj ostane »Narod* rajši na svojem polju pa naj priporoča cikorije.
Krščanska ljubezen. Po Slovenskem je dobro znano, da izgine v politični agitaciji tudi iz duhovniških duš lahko vse blago čuvstvo, ki bi ga bilo najbolj pričakovati od oznanjevalcev Kristovega nauka. Pa tudi drugod je tako. Navadno se zanašajo klerikalni petelini na svoj duhovniški ugled. Ali v Trentu sta se zadnjič dva vjela. Dne 1. aprila je bil v Fondu na Trbovskem socialno demokratičen shod, ki ni bil všeč klerikalcem. Duhovniki so naščuvali kmete proti socialistom, a ker je žan-darmerija izvedela za to hujskanje so bili orožniki blizu. Kmetje se zaradi tega niso upali. To pa ni bilo po volji kaplanoma don Pio Frank in don Mattio Springhetti, pa sta toliko časa ščuvala, da je začelo letati kamenje. Socialist dr. Battist je bil v nevarnosti, sodruga Bas s e laja so pa dobili med se in so ga nabili. Orožniki so ovadili stvar in sedaj je bila obravnava pri sodišču v Trentu. 16 obtožencev je bilo obsojenih na manjšo kazen, oba duhovnika pa kot kolovodji in sicer Frank na tri, Springhetti pa na dva tedna strogega zapora. Tega seveda ne poročajo klerikalni listi.
»SloTenijt*. oficielno liberalno glasilo, je
izšlo. Reči moramo, da smo vendar pričakovali več od prve številke. Da izdaje liberalna stranka svoje glasilo kot rerijjo, je pač njena stvar. Ali če je list poln člankov, bi se smelo pričakovati vendar vsaj kaj vsebine. Toda to je vse tako prazno, kakor sploh politika liberalne stranke. Doktor Triller debitira v listu s člankom »Za programom*, ki bi bil še čedno pisan, ampak frazast je tako, da se človek zaman vprašuje, kaj bi avtor pravzaprav rad povedal. Povrh pa mora dr. Tril-1 e ri zopet pokazati svoje popolno neumevanje socialnih stvari. »Socialni demokratje* pravi,* »so razredna stranka, dočim družimo mi ob svoji zastavi zastopnike vseh produktivnih slojev človeške družbe*. Kctag, oj doktore, se naučite, da so razredi v naši družbi realna stvar, da imajo nasprotni razredi nasprotne interes e in da se ogenj pa voda ne moreta združiti ? Le tiščite od in mižite po sili. Dejanske razmere se bodo za Vaš prapor prav malo menile; ampak Vi se začudite, če bo ta Vaš prapor naenkrat odnesel veter iz tistih kotov, Id bi jih Vi radi zamašili — z besedo.
Slovenski narodnosti nista nevarna ne slovenski naprednjak, ne slovenski klerikalec, pravi znameniti Ivan Hribar. Radi bi vedeli, kaj bi dejal na to »Slov. Narod!* Seveda, na Štajerskem, na Koroškem, v Trstu, na Goriškem, v Istri ne bo zapustila živa duša slovenskega tabora zaradi klerikalizma in tiste »sloge*, za katero Hribar tako gen-
ljivo berači. »Štajerc* ni imel nikdar uspeha zaradi slovenskega klerikalizma, kaj, gospod Ivan Hribar? Ampak — če je tako, zakaj pa ne greste kar naravnost v klerikalno stranko, kamor itak najbolj sodite? Včasi so liberalci učili, da so klerikalci sluge Rima, včasi je Mahnič pisal, da je nacionalizem poganstvo. No, Vaš prijatelj dr. Triller, bo debelo pogledal, ko bo čital Vašo najnovejšo modrost. Le mi smo Vam prav hvaležni, da tako jasno pokazujete svoje nagnanje k klerikalizmu in svoj — rakov razvoj.
Shodi.
Podružnica strokovnega in pravovarstvenega društva v Divači naznanja, da je 26. t. m. v gostilniških prostorih g. Mahorčiča javen železničarski shod.
Društvene vesti.
Predavanje v Idriji. V soboto, dne 26. t. m., priredi idrijska podružnica »Unije rudarjev* zopet predavanje. Predaval bo zopet profesor dr. Dragotin Lončar »O postanku industrialnega delavca*. Začetek kakor po navadi ob 9. zvečer. — Kajenje pred in med predavanjem ni dovoljeno.
Umetnost in književnost.
»Socializem* poljudno pisana brošurica, ki je pred kratkim izšla, je popolnoma razprodana. Moralo se je napraviti II. izdanje, ki se je iiskaio v 2000 izvodih. Cena 20 vin. »Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo* ravnokar izišia. Gena 10 vin., po pošti 5 vin. več. Sodrugom priporočamo obe brušurici. Dobivate se v uprav-ništvu našega lista.
Sodrufli, somišljeniki!
HaVara« in brivnice, Kjer je na razpolago Vah
S'il=ig »ijilefl Prapor**!
Socialni pregled.
Železničarsko gibanje.
V Mariboru je bila dne 13. oktobra konferenea delegatov južne železnice, kateri je predsedoval načelnik železničarske organizacije, sodrug Gruli. Navzočih je bilo 116 delegatov vseh koaliranih društev. Poročal je sodrug Weigl o koncesijah, ki jih je južna železnica naredila. Ko so bile znane obravnave z generalnim ravnateljstvom končane, se je reklo zastopnikom organiziranih železničarjev, da bodo te koncesije še predložene upravnemu svetu na seji 17. oktobra, potem pa se jih oficielno razglasi. To je bilo umevno, ker ima o izvanrednih izdatkih družbe odločati upravni svet. Toda na drugi strani je bilo smatrati koncesije za veljavne, ker je bil upravni svet pooblastil generalno ravnateljstvo za obravnave. Sodrug Weigl je potem prečital krtačin otisek one okrožnice, s katero se ima južne železničarje obvestiti o reformah. On in še dva delegata, ki sta bila navzoča pri obravnavah, sta izjavila, da se ta otisek v nekaterih točkah ne vjema z ustmenimi dogovori. Vsled tega je bil sprejet sledeči predlog:
»Z ozirom na to, da se v predležečem otisku o koncesijah nahajajo razlike, napake in izpuščene točke, vsled česar se lahko še poveča razburjenje uslužbencev, pooblašča današnja konferenca sodruga Gruli a in Weigia, naj čim prej pozoveta generalno ravnateljstvo, da skliče vse člane personalne komisije odsekov, uradnikov, poduradnikov in služabnikov, ter zaupnike delavcev, ki so bili navzoči pri obravnavah in da se tako spravi ofidalno okrožnico še pravočasno v soglasje z ustmenimi dogovori.*
Neki uradnik, Klein, je izval na konferenci debato o stvari, ki ni bila na dnevnem redu in je imela namen, ščuvati proti organizaciji. Že pri obravnavah sta razpošiljala Klein in neki dr. Weifner telegrame, ki so imeli enak namen, tako, da je moral sodrujg Gruli vložiti tožbo proti obema. O stvari je poročal sodrug Korp. Delegatje so bili nad početjem obeh gospodov skrajno razburjeni in konferenca je sprejela sledečo resolucijo:
»Dne 13. oktobra 1907 v Mariboru zborujoča konferenca južnih železničarjev jemlje koncesije uprave na znanje in pričakuje, da se oficielno okrožnico popravi v smislu ustmenih obravnav, ki so bile z udi personalne komisije in z zastopniki delavcev. Konferenca izreka koalicijskemu vodstvu, akcijskemu odboru in zastopnikom, ki so liili na obravnavah popolno zaupanje in priznanje. Nasprotno pa konferenca obsoja nekvalificirano in denunciatorično ravnanje gospoda dija. W cifri e r j a, ki bi lahko zelo škodovalo interesom vseh uslužbencev, pa mu zato izreka najstrožjo obsodbo in prezir.* Prvi del resolucije je bil soglasno spre-jet. Pred glasovanjem o drugem dslu so se uradniki odstranili in je bil potem tudi drugi del sprejet z vsemi glasovi.
Včeraj in danes se je razdalo oficlalno okrožnice o koncesijah. O tem se zmenimo v sobotni številki.	*
Rudarsko gibanje.
Poročali smo že, da so rudarji v celjskem in ljubljanskem okraju po pravici zelo nezadovoljni s svojim položajem. Zadnji dve nedelji so imeli shode v Štora h, v Puhberku, Velenju, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju in Labinju in povsod je bila sprejeta sledeča spomenica:
»Življenje rudarjev se je vsled neprenehanega podraževanja živil tako poslabšalo, da niso plače rudarjev v nobenem razmerju z nezaslišano dra-nim življenjem. Da rudarji z malimi plačami ne morejo obvarovati svojega obstanka, dokazuje že to, da se selijo kar v množicah v druge kraje, da bi našli boljšo ekzistenco.
Uradna štatistika za rudniška okraja Celje-Ljubljana izkazuje, da je bil zaslužek kopačev in voznikov leta 1905 za šihto po 2 K 66 v., za druge odrasle delavce v jami po 2 K 25 v., za delavce nad jamo 2 K 40 vin., za delavke 1 K 36 vin. poprečno.
Iz teh podatkov se zadostno razvidi, da ni nikakršnega razmerja med sedanjimi cenami živil in drugih potrebščin ter med zaslužkom. Vpo-števši te okolščine si dovoljuje podpisani lokalni delavski odbor po nalogu vseh tukajšnjih delavcev predložiti slavnemu ravnateljstvu sledeče zahteve:
1. Gosposki šiht za kopače naj se zviša na 3 K, za pomagače na 2 K 80 vin., za voznike prve kategorije na 2 K 50 vin., druge kategorije na 2 K 30 vin., za čistilce prve kategorije na 2 K, druge kategorije na 1 K 60 vin., za jamske zavirače na 3 K.
2. Akordno plačo na odkopih, progah in te-sanju naj se uredi tako, da zasluži kopač lahko najmanj 4 K 50 vin., ostali akordni delavci pa v enakem razmerju.
3. Vsem delavcem in delavkam izven jame in profesionistom naj se dovoli 20 odstotkov zvišanja na mezdo.
4. Za vse strojnike in kurjače naj se vpelje osemurni delavnik; nedeljsko delo naj se odpravi in vpelje nedeljski počitek. Kadar je delo ob ne* deljah neizogibno, naj se plača dvojno mezdo.
Ni treba, da bi človek bil izvedenec, pa lahko izpozna, da so te zahteve res prav skromne. — Tembolj je upati, da bodo imele družbe toliko razuma, da jih izpolnijo. Položaj je pač tak, da delavci ne bi mogli mirno vtakniti zanikalnega odgovora v žep. Boj bi bil v takem slučaju menda neizogiben.
Spomenice se je v vseh krajih predložilo dne 14. t. m.
*
Tudi v Idriji so rudarji v mezdnem gibanju. Ges. kr. erar kot delodajalec se nič ne sramne, zaostajati v socialnih rečeh še za marsikaterim privatnim podjetjem. Toda poljedelsko ministrstvo nima le naloge, varovati velike dobičke veleposestniških agrarcev, temveč dokler so mu dodeljeni državni rudniki, ima skrbeti tudi za blagor delavcev v teh rudnikih, zlasti če tako nesejo, kakor produkcija živega srebra in dnobra v Idriji ■ Doslej je bilo ministrstvo zelo netečno, pa ravnateljstvo tudi. Sploh je rudniško ravnateljstvo v Idriji menda največ krivo, da se ne stori ničesar za delavca. Socialne naloge podjetnika, zlasti če je podjetniku ime država, so tej slavni direkciji naj-brže španske vasi. Morda se pa zanaša preveč na potrpežljivost delavcev. Ta je sicer precej velika, saj sicer ne bi bili tako dolgo prenašali svojega bednega življenja; toda večna vendar ni. Dobro znamenje je, da je idrijsko delavstvo izvrstno dis* dplinirano in se ne da provocirati, zato tudi zapeljivi glasovi klerikalcev ne dosežejo uspeha. — Ampak t,a disciplina je tudi porok, da se rudarji lahko zanašajo nase, če bi moralo priti do boja.
Upamo še, da to ne bo potrebno. Na Dunaju pridejo morda k pameti preden bo prepozno. Toda dosedanje zavlačenge ne dela dobrega vtiska, pa se nam zdi, da bi bil že zdavnaj v Idriji mir pri kraju, ie ne bi bilo tiste diecipane, ki smo je že omedli.
Delavci so vložili 1. septembra svoje zahteve, M so jih bega dne sklenfli na shodu. Prosili so za odgovor tekom mepeaa. Ali pretekel je mesec in odgovora ni bilo. Delegatje delavskega odbora so šli vprašat, kaj da je, pa te jim je odgovorilo, da so «Studba razloge, H so za in sopar ugoditev zahtev*. Pa« dolgotrajen študij! — Na shodu
6. oktobra so delavci sklenili, začeti s pripravami za boj. Ustanovil se je mezni 'odbor in začelo se je nabirati za obrambni sklad. Shodi so bili po tem dne 7., 8., 9., 10., 14. in 15. oktobra. Rudniško ravnateljstvo je poslalo zahteve ministrstvu.
Zares želimo, naj bi poljedeljsko ministrstvo srečala pamet.
*
V soboto, dne 19. t. m. zvečer, je bil zopet shod v dvorani pri »Črnem Orlu», kjer je bila ogromna udeležba. Tajnik krajevnega odbora rudarske zadruge je podal najprej poročilo o skupni seji z rudniškim ravnateljstvom. Iz tega poročila se posname, da noče dati direkcija še nobenega definitivnega odgovor a. Na to je sodrug A. Kristan kritično razmo-trival poročilo točko za točko in je pozval rudarje na solidarno ravnanje.
Shod je soglasno sprejel sledečo resolucijo:
Današnji shod, vršeči se pri »Črnemu Orlu», skleni:
Iz zapisnika seje krajevnega odbora s c. kr. rudniško direkcijo razvidi shod, da se c. kr. rudniška direkcija izogiblje direktnemu odgovoru na stavljene zahteve.
Ker je pa položaj rudarskega ljudstva vsak dan neznosnejši je dolžnost vseh rudarjev, pripraviti sebe in svojce na obrambo svojih življenskih interesov.
In sicer:
Obrambeni fond je treba dovršeno izpeljati. Vsak rudar, ki se čuti solidarnega z mezdnim gibanjem, započetem dne 1. sept., odrajtuj zaupnikom določeno svoto, to je po eno krono na mesec. Ti zaupniki so edino oni: ki so bili izbrani na shodih: 7., 8., 9., 10., 14., 15. in 18. t. m.
Kdor ne odrajtuje obrambenega fonda tem zaupnikom, se smatra, da ni za solidaren nastop.
V vsem mezdnem gibanju je poslušati edino izjave mezdnega komiteja. Kdor ravna proti temu, kaže, da je proti solidarnemu nastopu.
C. kr. rudniško direkcijo se opozaija, naj se pri priporočanju predlogov za zboljšanje našega položaja drži edino resolucije, sprejete dne 1. sept. t. 1. v pivarni pri »Črnem Orlu», ker edino ta izraža nazore in zahteve vseh rudarjev c. kr. era-ričnega rudnika.
Opozaija se tudi zategadelj krajevni odbor rudarske zadruge, da se peča pri eventualnih obravnavah edino s to resolucijo; obravnavo o kaki drugi pa naj enostavno zavrne iz gori omenjenega vzroka; c. kr. rudniški direkciji naj krajevni odbor tudi sporoči, da rudarji c. kr. erančnega rudnika trdno in neomajno stoje edino na stališču resolucije z dne 1. septembra.
Shod obžaluje, da se je našlo nekaj ljudij, ki iz dosedaj še neumljivih vzrokov hočejo rušiti solidarnost, in izraža trdno upanje, da počenjanje teh ne bode našlo med rudarji nobenega odziva.
Mezdnemu komiteju pa bodi dolžnost, porabiti vse poti, da bodo zahteve s 1. sept. kar najhitrejše in ugodno rešene. O važnih pojavih v mezdnem gibanju pa naj se skliče takoj rudarski shod, ki bo dalje odločeval*.
ftCH DlENl
K«?	r
Aifein echferBalsuni
108 dn
ifes
JLThterry in Pregrada
bal SohkitK-Sjusriifiiaa.
Vsaka ponaredba io ponatis je kaznjivo.
Bdino pravi
Thl«rrycV balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 rnalih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.	52—38
ThicrrycVo cetstlfoHJiao mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar.
Ti dve domači zdravili sta povsod znani In še od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
Lekarnar S. lerrjr Pregradi pri logaški Slatini
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in frank o.
&c*ini/u. ir crfLm&rtfeo Materi želijo	po	ceni	in
zu^nesljitHrpotovali ria/se obrnejo
cSujion^cffinetGtZn
v £j'ubQan£ ttCoto&vorske utice26. 'SSakoorstnuTPvjas/u/aJtjoselreptaino.
aes»aes88a3SMBS«asBSK
KAVARNA	S
,Unione‘ | preje ,Tedesoo‘v Trstu g
se priporoča cenjenim sodrugom najtop- S leje. Na razpolago so vsi važni in slo- « venski, italijanski in nemški listi. Vse 53 pijače poceni Napitnina je izključena. 82
g
Stanje hranilnih vlog: 24 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
860.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, Prešernove ulice 3, popre] na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica w svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.	a«—#
Denarne vloge so sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hn&nilniee.
Posoja se na zemljišča po 4 V*%»na menice in na vrednostne
listine pa po 5% na leto.
e
	i
	
P IG IO IO IQ IO IO 10 Tu
Delniška dražba združenih pimaren Žalec ln Laški trg
▼ Ijub^ani
priporoča svojo
izborne piv® i soefeih in
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI.
VolOlon a*. 1S7.
N
UL UL QL QL Q
Teleton Jfc*. 1WI7.
96-19
Iadajatelj in odgovorni urednik Fran BartL
Tiskn Iv. Pf. Lampret v Kranju.