Avtomontaža je v Šiški
Ena izmed pomembnih gospodarskih organizacij ne samo v Šiški, pač pa v državi, je »AVTOMONTAŽA« Ljubljana. Naš sodelavec je te dni zastavil nekaj vpra-šanj direktorju Francetu Borštniku, vodji gospodar-sko finančnega sektorja Dolfetu Vojsku, vodji sploš-nega sektorja Cirilu Hrabarju, sekretarju osnovne organizacije ZK Tonetu Železniku in predsedniku iz-vršnega odbora sindikalne podružnice Alojzu Sodji. V daljšem razgovoru vam posredujemo njihove od-govore:
Vellko govorimo o odnosih ga spoaarsKm organizacij do obcui-si&e SKupsčme onruiua oDraino. /.anima nas, kako potekajo ti ou-»osi in KaKšm prooiemi se pu-rajajo   v   lej   z\ca>
V PRETEKLOSTI se je obči-na mnogoKrat vmešavaia v gospoaarjenje delovniii orga-nizacij z neposrednim vpii-vora, to je z mtervencijami prek svojega protesionainega aparata. V zadnjem času se ta oblika vpiivanja vedno boij lzgublja. Opaziti je kolektiv-no deio skupščine v obliki sKIepov na lijenin sejah m na sejan njeniii odborov. lo me-todo deia smo si zeieli.
Skupšcina občine je v od-nosu do posamezmii deiovmn orgamzacij ne samo samo-upravm organ določene druž-beno teritorialne enote, tem-več je tudi predstavniJs naše celotne družbe. V tej svoji tunkciji pa je njena vloga se preveč tiskalno obelezena. iMam še ni uspelo povezati družbenega interesa z mtere-,<u posameznih gospodarskiii orgamzacij v takšni obliki, da bi le-te stimulirale njihov razvoj. Cestokrat namrec ob-Cina s svojimi stališči zavirk razvoj gospodarske organiza-cije in za pnmer lahko vza-memo vprašanje razširjanja kapacitet, ki jih močno bre-menijo dajatve za pripravo zemljišč, kar tudi zavira za-poslitev nove delovne siie.
Cudno se sliši, da ves za-padni svet pozna — in to pra-viloma — vrsto davčnih olaj-šav in drugih bonitet v pri-meru, ko lastniki širijo svoje kapacitete in zaposlujejo no-vo delovno silo. Pri nas pa, ko gre za družbeni in ne za posamični interes tega »zara-di orientacije na trenutne ali kratkoročne potrebe«, ne mo-remo zadovoljivo rešiti. Vo-dilo zahodnega gospodarstva je pričakovani dohodek ob razširjevanju kapacitet, a pri nas hočeta biti pri razširja-nju dejavnosti in to takoj udeležena tudi širša in ožja družbena skupnost.
Seveda v čim večjem obse-gu! Finančno omejevanje, kot n. pr.: izločanje celotne pred-videne investicijske vsote vna-prej na posebni račun (to je praktično zamrznjenje teh sredstev), dalje celotna davč-na politika in politika pri-spevkov (ki izvira verjetno še
Izhaja od leta 1964 namesto Ob-činskih razgledav, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-šiška — Naslov: »JAVNA TRIBUNA«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405   —   Tiaka:   GP   »Celjski  tisk«
iz predreformskih časov) — vse to nas močno ovira. Me-nimo, da so takšni posegi škodljivi in bi si komuna lan-ko pnzadevala, da bi medse-bojm odnosi krepkeje vzpod-budili dejavnost gospodar-skili orgamzacij.
Drugi del problematike je urejanje življenjskih pogojev obcanov v komum. bmatra-mo, da je najboljši načm za urejanje teh problemov sa-moupravno dogovarjanje, ki predpostavija predvsem:
#  željo vseh po urejanju te problematike, ki je pogoje-no z odpravijanjem zapr-tosti kolektivov, ki vidijo zgolj  svoje potrebe,
•  sposobnost       odbornikov občinske skupščine in de-lavcev v samoupravnih or-ganih kolektivov mora biti usmerjena v zrelo presojo in v realno programiranje razvoja gospodarske orga-nizacije, kajti takšen raz-voj — brez zaletavosti — pogojuje stabilizacijo eko-nomske osnove gospodar-jenja tako v družbenopo-litični skupnosti, kakor tu-di v sleiierni gospodarski organizaciji.
Kako v vašem podjetju skrbite za  družbeni  stanaard  zaposlenih?
TE2IM0 za tem, da bi vsak zaslužil ustrezno svojim pri-zadevanjem in svoji strokov-ni sposobnosti. Osebni doho-dek je bil v letošnjih prvih devetih mesecihi povprečno 1.121 N-din. Pri tem moramo omeniti, da smo zaradi zahte-ve po povečanju skladov osebne dohodke letos nekoli-ko zmanjšali v primerjavi s preteklim letom.
Omeniti moramo, da smo poskrbeli za stanovanjsko iz-gradnjo, za pomoč pri prido-bivanju stanovanj in v na-slednjih petih do sedmih le-tih bomo predvidoma sanirali stanovanjsko vprašanje. Za-gotovili bomo ugodne pogoje letovanja članom delovnega kolektiva ter omogočili tudi še bolj ceneno prehrano med rednim delovnim odmorom.
Leta 1966 smo celotni pri-spevek za stanovanjsko grad-njo oročili pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana za do-bo 13 mesecev. S tem smo povečali kreditno maso za 75 % in danes se njihova vrednost suče okrog 1,100.000 N-din.
V Zambratiji pri Umagu imamo dom s 127 ležišči. Pred leti odkupljeno kmečko hišo v neposredni bližini zdravilišča in kopališča v Do-
lenjskih Toplicah smo lani preuredili in v njej uredili 8 ležišc. Na Zadnjem Voglu urejujemo s prostovoljmm delom planinsko kočo z 18 ležišči in to v okviru lastne-ga planinskega društva.
Lani smo zaradi neprimer-nin tehmčnin m lugienskih pogojev zaprli lastni biie za topie malice. Sedaj se naši de-lavci lanKo okrepcajo z eno-tončmco v restavraciji podjet-ja Ljuoljana-iransport, kjer unajo 2u °/o popusta, ki ga omogoča naše podjetje.
Zanima nas, kako ste rešili vprasanje prekvauiiKacije vase ueiovne slle. Kako se pridruzu-jele teznji po VKijucevaiiju niia-uin ljucu m novin stroKovnjaitov, ki išcejo delovna mesia v specia-llziramn podjetjih, Kakršno je vaše,   v   deiovni   procesi1
PRI VEC kot 700 zaposlenih je povprečna siarost JU,/ let. Uo strokovnjakov za posa-mezna pourocja je mozno pri-u na uva nacma: z reamm soianjem ali pa s stimulacijo kadra, ki lma deiovne izkuš-nje. Naši napori so usmerje-m predvsem na drugo obliKo lzobraževanja vseli tistin, ki se pri delu v kolektivu odli-kujejo. lem, že zaposiemm, je omogočeno obiskovanje sol in tecajev, razen tega pa jim podjetje skoraj v celoti Krije strošKe šolanja.
isrednje m visoke šole obi-skuje v letošnjem šolskem le-tu 16 članov delovne skupno-sti, 16 članov pa razne stro-kovne poklicne šole. Vajen-cev v učnem razmerju ima-mo 88.
So pa težave pri iskanju strokovnjakov predvsem iz ekonomske in pravne stroke. Radi bi namreč imeli še več strokovno usposobljenih so-delavcev te vrste, vendar jih kljub razpisom o prostih de-lovnih mestih ne moremo do-biti.
Aktivnost družbeno-političnlh organlzacij je pomemben činltelj v življenju gospodarske organiza-cije In teritorialno polltičnega ob-močja. Kaj ste v tej zvezi doslej storili in kaj  imate v  načrtu?
NEDVOMNO je res: vsaka družbenopolitična organizaci-ja ima svoje probleme in tu-di lasten način njihovega re-ševanja. Res pa je tudi, da je težnja vseh teh organizacij in tudi vseh zaposlenih, da bi bili rezultati na gospodar-skem, družbenem in osebnem področju čim večji.
Letos so blia naša prizade-vanja usmerjena predvsem v kvalitetnejše  delo  v  sistemu
samoupravljanja. Oživelo je delo političnega aktiva. Zelo pomeiiiuuo je pri tem sezna-njeiije ciauov KoieKtiva s prouiematiKO poajetja, Kajti ;e taKO lanKO dosezemo nji-iiovo aKtiviio sodeiovanje v upravljanju podjetja. imamo svoje tovarmšK.o giasuo »In-iorrnator«. Na sKupmii se-stanlaii razpravljamo o aktu-ulmii lemali. A sedaj si pn-zadevamo, da bi vrsto dose-danjih, manj pomembmli točk sej delavskega sveta sa-mostojno obravnavale komi-sije. Prevladuje tudi prepri-čanje, da ne gre ocenjevati dejavnosti družbenopolitičnih organizacij po številu sestan-kov, pač pa po njihovi vsebi-ni in po krepitvi samouprav-ljanja.
Sedaj še nekaj besed o vašem letošnjem gospoOarjenju, o vaših prolzvonih uspebih in načrtih.
S POSLOVNIMI rezultati le-tošnjega leta smo zadovoljni. V tričetrtletju smo v primer-javi z lanskim letom (bilo je izredno uspešno), dosegli za 11,37 % večjo proizvodnjo, kar pomeni 5,5 milijard S-din. Glede pogojev poslovanja je bilo letos nekoliko slabše kot lani. Ustavljena je bila proiz-vodnja malih vozil zaradi po-slovnih nesoglasij med kupci in Crveno Zastavo v Kragu-jevcu, ki izdeluje za ta vozila podvozja in motorje. Zato nam je izpadla tretjina pro-izvodnje in smo morali raz-
širiti proizvodni program. Spremenjen je bil tudi uvoz-ni režim za reprodukcijski material. Konec letošnjega le-ta pa je bil s predpisi skoraj onemogočen uvoz inozemskih šasij za avtobuse. Končno moramo omeniti slabši po-slovni uspeh (kot smo ga pri-čakovali!) z avtobusnimi ozi-roma prevoznimi podjetji. Ta podjetja so si namreč mnogo obetala od mednarodnega tu-rističnega leta, vendar so bili uspehi skromnejši. Kljub te-mu smo dosegli večjo proiz-vodnjo. Zalog gotovih izdel-kov nimamo, a če bi imeli več kreditnih sredstev, bi se lahko navzlic močni konku-renci — s povečano proizvod-njo — še bolj uveljavili na tr-gu. Tako na primer so bili le-tos med najbolj iskanimi iz-delki naše tovarne razni tipi grelcev za ogrevanje avtobu-sov in vagonov, nadalje avto-busi s strojem TAM-3500 in MAN 750 HO M 1 A ter MAN 890 UG M 16 za mestni pro-met, kakor tudi avtobusi Mercedes zamedkrajevnipro-met. Letos smo izdelali vrsto prototipov, ki po mnenju strokovnjakov pomenijo so-lidno ponudbo in nam zago-tavljajo perspektivo za pri-hodnost. Skratka: z nekateri-mi tehničnimi dopolnitvami proizvodnega programa in s še boljšo poslovnostjo upa-mo, da bo prihodnje leto za nas uspešnejše od letošnjega.