lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 7. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 78 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8»98,2»io4,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Sp. Podravje • Je
prioriteta socialna država ali ekonomija? O Stran 3
V
Po naših občinah
Žetale • 0 nemoči novograditeljev in o občinskih priznanjih Z> Stran 4
		
		I
		fp
Po naših občinah Sv. Andraž • Uprava stane več, kot je denarja za naložbe O Stran 5
Štajerski
Slovenija • Ob tednu otrok
Pojdiva s knjigo v svet
S ponedeljkovim svetovnim dnevom otrok se začenja letošnji teden otrok, ki je tokrat posvečen 50-letnici bralne značke in poteka pod sloganom Pojdiva s knjigo v svet.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) želijo otroke opozoriti na pomen branja, starše pa spodbuditi k razmišljanju o dostopnosti kakovostne knjige otrokom. Generalna sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Majda Struc je dejala, da želijo v letošnji poslanici tedna otrok najmlajše in njihove starše opozoriti na branje in na kakovostne knjige, ki otrokom zagotavljajo bralno pismenost. Slogan Pojdiva s knjigo v svet je posvečen 50-letnici bralne značke, obenem pa je vodilo številnih prireditev, ki potekajo med 3. in 9. oktobrom. Teh bo letos okoli 500. Otroci danes še vedno veliko berejo, vendar je pomembno tudi, kaj berejo. V letošnjem tednu otrok želijo starše opozoriti na pravilno izbiro knjig, predvsem kakovostnih, saj je danes izbira knjig ogromna, znajti se v tej pestrosti je umetnost in znanje.
Foto: Črtomir Goznik
V torek priloga
Šport
Športno plezanje
• Mina Markovič še petič letos na stopničkah v težavnosti
O Stran 11
Podravje • Pridelovalci na robu propada
Polna skladišča, polne njive ...
„Česa takega ni pričakoval nihče izmed nas, večjih pridelovalcev krompirja tukaj. To je katastrofa! Praktično ves zgodnji krompir nam je ostal v naših skladiščih, za srednje poznega ne vemo, kam z njim, ali naj ga sploh spravimo z njiv," je povedal Alojz Žuran s Formina, ki sicer že več let prideluje krompir, letos na petih hektarjih. Dva hektarja zasajenega krompirja je že podoral...
Ptuj • Simon Toplak:
Natočimo si čisto vino!
„Najprej želim povedati, da nikoli, niti kot član nadzornega sveta, nisem glasoval za dokapitalizacijo!
„Resnično se nihče izmed nas ne spomni, da bi se kdaj-koli zgodilo nekaj takšnega. Krompirja enostavno ne moremo prodati, pa še za tisto, kolikor sem ga doslej prodal preko ormoške kmetijske zadruge, je bila cena okoli 10 centov. Če povem, da so samo stroški pakiranja in prevoza 5 centov, je jasno, da tu ni nobenega računa in da smo v velikanski izgubi tudi, če bi ga prodali po 10 centov. Ampak vsaj
skladišča bi bila prazna, tako pa so polna zgodnjega krompirja, ki ga nismo mogli prodati. Trenutno imamo na naši kmetiji še
2,5 hektarja krompirja na njivah in ga bomo najverjetneje podorali, ker ni videti drugega izhoda. Za biopli-narne bi ga morali zrezati, za to pa nimamo strojev," nadaljuje Žuran in še pravi, da bodo naslednje leto zagotovo zasadili manj krompirja kot letos, če pa bo situacija ostala nespremenjena, se bodo pridelavi krompirja pač odpovedali.
O Stran 2
V imenu Perutninarske zadruge pa poudarjam,
da si želimo dobrega sodelovanja, kot je bilo doslej, podpiramo širjenje poslovanja in vstop PP na nove trge ter razširitev proizvodnje, vendar pa pred dokapitalizacijo, ki ji načelno sploh ne nasprotujemo, želimo razčistiti z dvomi okoli poslovanja in nekaterih potez vodstva v preteklosti," se je na besede predsednika uprave Romana Glaserja odzval predsednik Perutninarske zadruge Ptuj (PZP) Simon Toplak.
Kategorično je Toplak zanikal navedbe Glaserja, da
naj bi kot član nadzornega sveta dal zeleno luč za dokapitalizacijo: „Nikoli nisem glasoval za dokapitalizacijo, o tem se pravzaprav zelo dolgo ni niti govorilo. Za potrditev tako pomembnih sklepov je bila sklicana le ko-respondenčna seja, s čimer pa se nisem strinjal in sem se tega glasovanja vzdržal. Nisem obkrožil niti za, niti proti, ampak sem pojasnil, da se mi zdi takšen način sprejemanja tako pomembnih odločitev nesprejemljiv, sploh ker ni bilo nobenih informacij o novem partnerju oz. vlagatelju."
O Stran 6
Foto: SM
Podravje • Pridelovalci krompirja na robu propada
Polna skladišča, polne njive ...
„Česa takega ni pričakoval nihče izmed nas, večjih pridelovalcev krompirja tukaj. To je katastrofa! Praktično ves zgodnji krompir nam je ostal v naših skladiščih, za srednje poznega ne vemo, kam z njim, ali naj ga sploh spravimo z njiv," je povedal Alojz Žuran s Formina, ki sicer že več let prideluje krompir, letos na petih hektarjih. Dva hektarja zasajenega krompirja je že podoral...
območju občin Ptuj, Gorišni-ca in Ormož. Med njimi so še Miro Cvetko iz Trgovišča, ki je krompir prav tako zasadil na 15 hektarjih, Radko Firbas iz Moškanjcev (10 ha krompirja), pa Mirko Kandrič, Božidar Sandi Cvetko, Branko Korpar, Milan Krabonja, Slavko Venta in Slavko Žalar. Vsi skupaj pridelajo med 3000 in 3500 ton krompirja letno. Vse do lani s prodajo niso imeli večji težav, tudi cena je bila nekako sprejemljiva (gibala se je med 25 in 33 centov), letos pa se je „krompirjev trg" začel rušiti že pozno spomladi, ob ponudbi zgodnjih sort, za katere so bile kmetom ponujene cene med 15 in 18 centov. Razlog za takšen popoln zlom prodaje domačega krompirja pridelovalci vidijo predvsem v dejstvu, da so se veliki trgovci že maja, junija in julija očitno prekomerno založili z
Nadaljevanje s strani 1
Krompir bodo kar podorali ...
Skoraj identično zgodbo pove Janko Majcen iz
Trgovišča,ki je krompir letos zasadil na kar 15 hektarjih njiv: „Večina našega krompirja je srednje zgodnje in pozne sorte, tako da je na sedmih hektarjih še vedno v zemlji. Kaj bomo, ne vem, ne vprašajte me. Ormoška zadruga ga sicer nekaj malega odkupuje za 10 centov, ampak zdaj niti manjših količin ne, ker nima kupca. Domače skladišče za dobrih 250 ton je polno, bio-plinarna pa ponuja odkupno ceno tam med 5 in 6 centov. Stroški izkopa krompirja so višji, kaj šele vse ostalo ..."
In popolnoma podobne so pripovedi ostalih večjih pridelovalcev krompirja na
Uvodnik
Vam manjka polarnosti?
Ta teden sem dvakrat dobila po glavi zaradi prijaznosti. Takšne pristne, čisto običajne, ki jo tresemo okrog sebe brez kakšnih slabih namenov, ki ne čaka na kakšno uslugo, prijaznosti, ki se mi zdi znak vzgojenosti, naklonjenosti in spoštljivega odnosa do sogovornika. Je res takšna tragedija, če komu zaželiš„lep dan" na koncu elektronskega sporočila ali telefonskega pogovora?
Očitno. Enkrat so mi očitali, da je celo naše življenje ena sama vljudnost in da ni nobene polarnosti več. Drugič pa, da je to vse skupaj odveč, modna domislica, ki jo pritika-mo, ko je treba ali ne. Ali to pomeni, da si v naših življenjih prijaznosti ne želimo več, da hočemo tudi v vsakdanje medosebne odnose vnesti agresivnost našega poklicnega in družbenega življenja? Da ljudje ne zaupajo več niti, če jim voščiš lep dan? Pomeni morda to, da so tako vajeni udarcev z vseh strani, da se na prijazno besedo odzivajo z renčanjem? Kot mučen pes na prekratki verigi, ki potem, ko je dovolj dolgo stradan in tepen, ne loči več, ali se mu človeška roka približuje zato, da ga poboža in nahrani, ali pa zato, da ga pretepe.
Vse manj mi je všeč svet, v katerem živimo. Zdi se mi, da ljudje preveč spremljajo politična dogajanja in se nekritično vživljajo v njih. Včasih so se ljudje identificirali z dogajanjem tipa big brother, kmetija slavnih, bodi zvezda ali kaj takega. Zdi se mi, da to ni naredilo toliko škode, saj je samo blago poneumljalo. Sedaj pa smo tako daleč, da si dovolimo, da naše bistvo prevzame vsebina informativnih oddaj. Da se obremenjujemo z vsebinami iz Afrike, Azije, Grčije in Slovenije, da na sebe vzamemo vse breme tega ne ravno rožnatega življenja in pustimo, da se začne pretakati po naših žilah, tako daleč, da misli namesto nas, da govori skozi naša usta in živi naše življenje.
In potem se vam lahko zgodi, da vas takšna oseba ošvr-kne zaradi prijazne besede, kije v svoji iz izsekov medijskega življenja sestavljeni realnosti ne spozna več. A se ne bom predala in bom še vedno voščila dober dan in lep dan še naprej, dokler bo najmanjša možnost, da se to tudi uresniči.
Viki Ivanuša
Letošnji krompir slovenskih pridelovalcev se kopiči v povsem polnih domačih skladiščih, pozne sorte pa so še vedno na njivah in ni malo takšnih, ki bodo letošnjo letino kar podorali, saj pridelka ne morejo prodati, razen bioplinarnam za ceno 5 do 6 centov, kar pa ne pokrije niti stroškov izkopa...
uvoženim zgodnjim krompirjem iz tujine, zlasti iz Španije in Egipta, ki jim zdaj ostaja na zalogi in ga ne morejo prodati. Zaradi tega je domači zgodnji krompir ostal v domačih skladiščih, sedaj, ko bi morali vanj spraviti pozne sorte, pa nimajo kam in so obupani. Poleg tega se jasno zavedajo, da bo zgodnji krompir v skladiščih počasi začel propadati oziroma ga zaradi tega, ker bo postal pikast, ne bodo mogli več prodati.
Katastrofalne cene, odkupa ni
Katastrofalno stanje pa ni le v Spodnjem Podravju, ampak po vsej Sloveniji. O nenormalno nizkih cenah, ki ne dosegajo niti 10 centov, poročajo tudi z Gorenjske, Dolenjske in okolice Maribora. Vsi pridelovalci so enotni, da je bil uvoz tujega krompirja prisoten vsako leto, vendar ne v času, ko je bil na voljo domači krompir zgodnjih sort, pač pa le spomladi in pozno pozimi.
Ob zasičenosti trgovin z uvoženim krompirjem je v ozadju prav tako pereč problem odkupna cena, ki jo trgovci očitno postavljajo po lastnih željah. „Zelo verjetno se mi zdi, da poskušajo zdaj trgovci izsiljevati naše kmete z nenormalno nizkimi cenami, najbolje bi bilo, če bi jim krompir pripeljali kar zastonj, ker bi radi s tem nekoliko pokrili minus zaradi prekomernega in morda tudi predragega uvoza. Žalostno pri tem je dejstvo, da za pridelovalce zelenjave in krompirja še ni narejenih uradnih kalkulacij,
kolikšna je osnovna stroškovna cena za kilogram, kot je recimo za kilogram grozdja ali žita. S tem dejstvom sem seznanil tudi ministra Židana, ki je bil nad tem dejstvom kar šokiran in zdaj menda Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) kot pooblaščena organizacija to že pripravlja. Dokler ne bomo imeli izračunane te osnovne cene, tudi pogajanja niso možna," je povedal Branko Majerič, član novo osnovane zelenjavne verige, ki se bo skupaj s predstavniki zbornice, trgovcev in kmetijskega ministrstva srečala na prvem sestanku v torek, 11. oktobra, kjer bodo opozorili na izjemne težave pridelovalcev krompirja. Neuradno, po lastnih kalkulacijah kmetov, naj bi se osnovna odkupna cena
Kmetijska inšpekcija že preverja izvor krompirja
Minister Dejan Židan se je na dopis pridelovalcev krompirja odzval praktično takoj in že v sredo sprejel prizadete kmetovalce ter se natančno seznanil s problematiko. Po sestanku je povedal, da bo od včeraj (četrtka) naprej kmetijska inšpekcija na terenu po celotni Sloveniji preverila, ali je ves krompir, ki je na prodajnih policah in v skladiščih deklariran kot slovenski, res slovenski. Kot drugo je minister izpostavil opozorilo slovenskih pridelovalcev krompirja, da obstaja sum, da je krompir iz uvoza obdelan z nedovoljenimi snovmi za podaljšanje obstojnosti, zato bo kmetijska inšpekcija preverila tudi to. Kot tretje pa je minister posebej izpostavil, da je treba okrepiti povezavo med pridelavo in prodajo, da bi prišlo do neke vrste namenske proizvodnje. Glede tega je ministrstvo v stikih tudi s Trgovinsko zbornico Slovenije, da bi tudi v tem primeru ravnali podobno kot pred časom v primeru viškov kumar. To pomeni, da bi trgovski sistemi v Sloveniji slovenskemu potrošniku na policah ponudili možnost izbire, torej da bi bil potrošniku na voljo tudi slovenski krompir.
krompirja, ki bi pokrivala le osnovne stroške, gibala od 25 do 30 centov na kilogram. „Seveda mora to ceno pripraviti KIS, ker bo to edino me-rodajno. Druga težava pa je nepovezanost pridelovalcev krompirja in zelenjadarjev. Nekoč je obstajala vsaj poslovna skupnost za krompir, danes ni ničesar več. Površine, zasajene s krompirjem, pa se v državi konstantno znižujejo in v tej luči je prav hipokrat-sko sprenevedanje trgovcev, ki se 'čudijo', da še tako malo doma pridelanega krompirja ne morejo prodati, hkrati pa postavljajo nemogoče pogoje, kako mora biti krompir pripravljen za prodajo, in še bolj nemogoče cene," je še pribil Majerič.
Iz dopisa pridelovalcev krompirja MKGP
Dolgoletni pridelovalci krompirja z območja občin Ormož, Go-rišnica in Ptuj s skupno površino blizu 100 hektarjev oziroma letno količino 3.500 ton dveh kategorij krompirja - ranega in poznega - smo se letos znašli v sila kočljivem položaju. Zaradi prenasičenosti slovenskega trga s krompirjem iz uvoza - to se je zgodilo zlasti v mesecih od maja do julija letos, ko so bile s strani veletrgovcev, pa tudi zasebnih gospodarskih družb, ki jih imajo registrirane kar kmetije same, nekontrolirano uvožene enormne količine ranega krompirja - je prišlo do zloma domačega trga s krompirjem. Tako tudi mi - enako kakor pridelovalci krompirja z Gorenjske in Dolenjske - vse do danes nismo uspeli sprazniti skladišča niti z ranim krompirjem, pozni pa tudi zato ter zaradi neugodnega vremena (vroče in suho) še čaka na izkop. To pa je glede na termin (oktober) neobičajno.
Ker ne vidimo izhoda, se nas je že nekaj pridelovalcev odločilo, da krompirja z njiv sploh ne bomo pospravljali in smo ga nekaj hektarjev že preorali, nekateri pa razmišljamo tudi, da bi se zalog zgodnjega krompirja, ki ga je zaradi specifike mogoče uspešno tržiti kvečjemu do novembra, znebili tudi na način, da bi ga kot surovino ponudili bioplinarnam.
V pričakovanju z vaše strani sproženih ustreznih intervencijskih postopkov za omilitev nastalih razmer vas lepo pozdravljamo.
Slovenski krompir le še na fotografijah?
Pridelovalci krompirja so pred leti poskušali organizirati svojo zadrugo ali vsaj organizacijo pridelovalcev, a so nato popustili pred prepričevanji Kmetijske zadruge Ptuj, da naj bi ta poskrbela zanje oziroma za prodajo krompirja, to pa se ni zgodilo. Prav tako niso imeli srečne roke pri poslovanju organizacije Podravske vrtnine, z. o. o., ki je bila ustanovljena leta 2003 in je uspešno poslovala vse do leta 2008. Takrat se je zalomilo zaradi neizplačane fakture za koruzno silažo v vrednosti 300.000 evrov, ki je dobavitelj Podravskim vrtninam vse do danes ni poravnal. Račun Podravskih vrtnin je od takrat blokiran.
Pridelovalci krompirja so resnično obupani; v svojo dejavnost so vložili ogromno sredstev, imajo sodobno in vso potrebno tehnologijo, znanje, tradicijo, dovolj kvalitetne zemlje in voljo do dela. Rešitve pa zaenkrat ne vidijo.
Morda bo vendarle nekoliko pomagal pisni poziv kmetijskemu ministru v odhajanju, če že ne letos, pa vsaj prihodnje leto, saj lahko takšno obnašanje trgovcev do domačih pridelovalcev, ki so sposobni in pridelujejo kvaliteten krompir, v letu ali dveh povzroči, da bo slovenski krompir možno videti le še na fotografijah in v otroških slikanicah.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Spodnje Podravje • Na ekonomsko-socialnem svetu kritični do razmer v državi
Je prioriteta socialna država ali ekonomija?
Na to, da je stanje na področju gospodarstva zelo kritično, so na ponedeljkovem posvetu opozorili tudi člani pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja; za omilitev posledic so potrebni takojšnji učinkoviti ukrepi, sicer se nam lahko zgodi grški scenarij, so menili.
Ker je od zadnjega sestanka socialnih partnerjev Spodnjega Podravja minilo že precej časa, razmere pa so bistveno slabše kot tedaj, so bili na posvetu v ponedeljek, 3. oktobra, v prostorih Mestne občine Ptuj vsi po vrsti ostri in kritični. Tako predstavniki delojemalcev kot delodajalcev so menili, da je stanje na območju štajerskega gospodarskega bazena nevzdržno.
Direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik je menil, da statistični podatki še ne odražajo dejanskega stanja na terenu, saj za sedaj niso posebej zaskrbljujoči. Konec avgusta je bilo v Ptuju registriranih 4.537 brezposelnih oseb, kar je 6,6 % manj kot decembra lani, od tega 1.069 z ormoškega, 3.468 pa s ptujskega območja. Zaskrbljujoče je, da je skoraj 43 % dolgotrajno brezposelnih oseb, 26,4 % pa je trajnih presežkov ali stečajnikov. Od januarja do avgusta letos se je na novo prijavilo 3.328 brezposelnih oseb, med njimi 1780 zaposlenih za določen čas, 807 presežnih delavcev, 345 pa je bilo iskalcev prve zaposlitve. V tem obdobju pa se je z zavoda odjavilo 3.643 oseb, od katerih jih je 2456 dobilo zaposlitev, 120 se jih je samoza-poslilo, v 107 primerih pa je šlo za zaposlitev invalidov.
Zanimivo pa je, da je bilo v obdobju od januarja do avgusta na območju ptujske območne službe prijavljenih 6857 prostih delovnih mest, od tega dobrih 84 odstotkov za določen čas. Največ, dobrih 33 % delovne sile, potrebujejo predelovalne dejavnosti, 29 % pa gradbeništvo. Je pa ptujsko gradbeništvo v primerjavi z mariborskim za sedaj v bistveno ugodnejšem položaju, pa tudi sicer je do
sedaj krizno obdobje širše ptujsko območje prizadelo manj kot druge regije v Sloveniji.
Brezposelni ne storijo zase ničesar
Ena glavnih ugotovitev pa je, pravi Žirovnik, da država kljub lepim besedam za zaposlovanje do sedaj ni storila skoraj nič, da bi stanje izboljšala.
„Ekonomisti se še vedno ukvarjajo le s tem, kakšne oblike je ta kriza, daleč premalo pozornosti pa posvečajo odpravi vzrokov in negativnih posledic. Kljub težkim razmeram in vse večji suši v državni blagajni se do sedaj sicer še ni pripetilo, da bi kdo ostal brez denarnega nadomestila ali socialnih transfer-jev. Kako bo v bodoče, še ne vemo.
Ob tem je zaskrbljujoče, da so brezposelni v glavnem v slabem zdravstvenem stanju, da ne naredijo skoraj nič za to, da bi se ponovno zaposlili, še manj pa za to, da bi obdržali svojo fizično kondicijo in s tem izboljšali zdravstveno stanje," je menil Žirovnik.
Kljub kriznim časom pa je število socialnih denarnih pomoči od januarja v upadanju, je povedal Marjan Kokot s ptujskega Centra za socialno delo: »Medtem ko je bilo januarja prek 2800 prejemnikov socialne pomoči, jih je bilo sredi septembra le nekaj čez 2200, pred štirimi leti pa celo prek 3000. Tudi višina izplačanih sredstev je bila nižja: januarja blizu 630.000, v septembru pa okoli 520.000 evrov. Verjetno je nekatere dosedanje prejemnike predramilo dejstvo, da se je država vknjižila na pre-
Foto: M. Ozmec
Mag. Aleksandra Podgornik, Štajerska gospodarska zbornica (levo): „Zaradi posledic gospodarske in finančne krize je že prek 95 odstotkov vseh podjetij finančno popolnoma izčrpanih!" Desno Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj.
moženje prejemnikov, zato so se socialne pomoči raje otresli. Tudi višina otroškega dodatka je na skoraj isti ravni kot v minulem obdobju, saj znaša povprečni otroški dodatek nekaj čez 80 evrov, prejema pa ga 12.927 otrok. Pomemben mejnik pa naj bi prinesel novi zakon o porabi javnih sredstev, ki bo pričel veljati 1. januarja in določa, da se bodo vsi socialni transferji izplačevali le prek Centrov za socialno delo."
Brez hitre pomoči bank gospodarstvo v razsulu
Da se gospodarstvo na območju Štajerske sooča z izredno resno situacijo, je izpostavila mag. ekonomije Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. Po njenih podatkih naj bi bilo zaradi posledic gospodarske in finančne krize
že prek 95 odstotkov podjetij finančno popolnoma izčrpa-nih, skoraj v razsulu. Ob tem je poudarila: „Če se banke ne bodo končno zganile in pristopile k podjetjem s financiranjem pod ugodnejšimi pogoji, smo lahko resnično zelo zaskrbljeni. Edini ukrep sedanje vlade je bil uvedba pobota, a ni zaživel. Ugotovili smo celo, da bi bilo boljše in manj zapleteno, če še tega ne bi bilo. Pa niso zadolžena le podjetja, tudi občine, vse to pa znižuje že tako načeto konkurenčnost naših podjetij v tujini. Velike težave imamo s pokojninsko in zdravstveno blagajno, siva ekonomija je v razcvetu, vse to pa najbolj čutijo davkoplačevalci, torej tisti, ki še edini polnijo državno blagajno. In namesto, da bi državno upravo zmanjšali, so jo še povečali. Tako stanje je nevzdržno."
Razveseljivo pa je, da imamo kljub vsem negativnim pojavom tudi na Štajerskem podjetja, ki še naprej poslujejo uspešno. Kot je pojasnila Podgornikova, gre v glavnem za podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije, poštnimi storitvami, predelavo aluminija ter živil-skopredelovalno industrijo, pri čemer je dodala, da je vlada s svojo dosedanjo politiko vsem tem bolj škodila kot koristila.
Najslabše še vedno v gradbeništvu
Med tistimi, ki jih je kriza najbolj ogrozila, je po besedah Mirana Senčarja, ki predseduje Manager klubu iz Ptuja, še vedno najslabše v gradbeništvu: „Potem ko je
propadlo nekaj velikih gradbenih firm, je posledično in v glavnem zaradi neplačil padlo tudi več manjših podjetij in podjetnikov. Zaradi tega so se investicije v državi skoraj popolnoma ustavile, povrhu pa smo soočeni še z novo politično krizo. To pomeni, da vsaj še pol leta, če ne več, ne bo nobenih investicij. Če k temu dodamo popolno plačilno nedisciplino, bo to obdobje izredno težko preseči in prepričan sem, da ga vsaj polovica podjetij z gradbenimi in zaključnimi deli ne more preživeti. Zaradi tega pričakujemo povečan odliv kadrov v tujino, prepričan pa sem, da nam jih bo po krizi spet manjkalo. Podjetniki čim prej potrebujemo stabilno in odločno vlado, ki bo sprejela učinkovite protikrizne ukrepe, sicer se bojim, da bomo zelo blizu grškega scenarija."
Dejstvo pa je, da bo krizno obdobje najbolj negativne posledice pustilo na odraščajoči mladini, je menil Aleksander Kraner iz ptujskega Centra interesnih dejavnosti: „Za osnovnošolce in dijake je ključnega pomena sporočilnost, ki jo prejemajo od vlade, politikov in medijev. In ta je ogabna, saj se ve, da danes izobrazba ne pomeni skoraj nič, pomembno je le to, kako se kdo znajde. Ne vem, zakaj je vsako leto razpisanih več tisoč študijskih mest, ko pa vsi vemo, da po končanem študiju le redki dobijo službe. Tudi zato je vse več mladih, ki so postali popolnoma apatični, saj ni skorajda nikogar več, ki bi mu lahko še verjeli!"
Kritičen do oblastnikov in do obstoječe družbene ureditve pa je bil tudi Rastko Plo-hl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije: „Naša
skupnost preprosto tone, saj zaradi premajhne učinkovitosti in lastne proizvodnje ter nezmožnosti prehrambne in energetske samooskrbe prihajajočim generacijam ne more zagotoviti kakovostne zaposlitve, upokojencem ne primernih pokojnin, celotni populaciji pa ne primerne zdravstvene, kulturne in rekreativne oskrbe. Rešitev vidimo le v ponovni obnovi industrije za domači in tuji trg ter stoodstotni prehrambni in energetski samooskrbi."
Da so težave v precejšnem delu podjetij na Ptujskem resne, je opozoril predstavnik Svobodnih sindikatov Marjan Vindiš: »Samo na področju gradbeništva je izgubilo delo 221 delavcev, stanje pa se še slabša. Še vedno se preveč dela prek študentskih napotnic, delavci morajo delati tudi po 10 ali 12 ur, plačanih pa dobijo le 8. Nadur, nedeljskega in nočnega dela še vedno ne plačujejo v skladu z zakonodajo, privatni sektor ima velike težave z delom na črno. In ker se to v glavnem plačuje na roko, ostane tudi država brez dajatev. Stanje je zelo resno, saj velika večina delavcev prejema le minimalno plačo, povrhu tega pa so deležni nenehnih pritiskov nadrejenih, češ če ti ne moreš delati za ta denar in v takih razmerah, pa jih bomo našli na zavodu za zaposlovanje, kjer komaj čakajo. To je laž in to je nedopusten mobing, ki mu neučinkovite inšpekcijske službe niso kos."
Da je celotna državna uprava dobesedno cepljena proti kreativnosti, pa je menil sklicatelj posveta ptujski župan Štefan Čelan, ki se je zaradi odsotnosti razpravi priključil šele tik pred koncem: „Dej-stvo je, da taka država, brez načrtnega dela in kreativnosti, ne more biti poslovno uspešna, zato je treba pospešeno vzpostaviti razvojne elite. Spremeniti je treba sedanjo ekonomsko paradigmo zahodne civilizacije, ki je že zdavnaj presežena. Ustvariti moramo dejanske pogoje za razvojno odličnost države, zato je nujna reorganizacija celotne državne in javne uprave. Strinjam se tudi, da je treba iskati koncepte regionalne samozadostnosti. Ob vsem tem se je treba že končno enkrat odločiti, ali je prioriteta socialna država ali ekonomija. Oboje ne gre in ne bo šlo. Če bo Slovenija preživela naslednji dve leti brez grškega sindroma, smo geniji!"
M. Ozmec
Žetale • Z druge izredne seje
O nemoči novograditeljev in o občinskih priznanjih
Žetalski občinski svet, ki se je v začetku tedna sestal na drugi izredni seji, je prvenstveno sklepal o podelitvi letošnjih občinskih plaket in priznanj ob prihajajočem prazniku, svetniki pa so potrdili še t. i. sklep o izvajanju prostorsko izvedbenega akta.
Foto: SM
Od 120 pobud občanov za gradnjo bo predvidoma upoštevanih približno 100, vendar bodo več let čakajoči na gradbena dovoljenja morali počakati še kar precej mesecev, preden bo občinski prostorski načrt res potrjen ...
Ta sklep je bil potreben, kot je pojasnil župan, za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo večstanovanjske-ga objekta Žabjak. Izgradnja manjšega bloka je sicer v Že-talah načrtovana že dalj časa, objekt pa naj bi na podlagi javnega razpisa po sistemu javno-zasebnega partnerstva zgradil zasebni investitor. Svetniki in svetnica s potrjevanjem omenjenega sklepa sploh niso imeli težav, veliko bolj jih je jezil še vedno nesprejet občinski prostorski načrt, zaradi česar občani, ki bi želeli graditi v Žetalah, ne morejo.
Mladi, ki bi radi gradili, si zaslužijo nagrado!
Na to težavo, ki sicer pesti praktično vse slovenske občine, je posebej na glas opozoril Janez Vodušek: „Pri nas je kar nekaj mladih družin, ki bi želele graditi, so ambiciozne, pa ne morejo. Za takšen pogum bi jih morali nagraditi, ne pa, da se jih zavira! Res ne razumem več tega, gradili bi ob urejenih cestah, vodovodu, torej kompletno urejeni infrastrukturi, ne pa nekje na samem, gradbenega dovoljenja pa nikakor ne morejo dobiti. Nekdo drug pa, recimo, lahko zgradi poslovni objekt sredi najboljše kmetijske zemlje, kot v Majšperku ... Kako
O zapletih pri pripravi na ta projekt smo večkrat poročali, tokrat pa gre za napise, ki sporočajo: „Župan ma vedno prav Nočemo čistilne tu obstaja bolše mesto Uničujete nam vas Slovensko pravo=korupcija A.S. Župan = baraba lažnivec". Že na prvi pogled je jasno, da gre storilca iskati med tistimi, ki niso imeli ravno visoke ocene pri slovenščini in ki nimajo odnosa do lastnine. Janko Škorjanc, vodja gradbišča, je povedal, da so ga delavci o napisih obvestili v soboto zjutraj, opazili pa so jih že pred sedmo uro zjutraj. Ko so dan prej ob 17. uri zapustili delovišče, so bili zabojniki še brez napisov, zato lahko sklepamo, da se je storilec lotil dela v noči s petka, 30. septembra, na soboto, 1. oktobra.
Ker se napisi nanašajo neposredno na župana občine Ormož Alojza Soka, smo ga povprašali za komentar dogodka.
pa lahko tam dobi gradbeno dovoljenje?!"
Na že zguljeno temo o ne-sprejetih OPN, za kar sicer v prvi vrsti nosi odgovornost država, ki kar naprej spreminja zakonodajo na tem področju, je odgovoril Stanislav Napast: „Trudimo se ves čas in lahko vam povem, da v vaši občini zadeve še niso kritične, je marsikje drugje težje. Od 120 podanih pobud smo jih uspeli uvrstiti kar 90, zavrnjenih je bilo okoli 24 pobud, ampak za te primere sva se šla z vašim županom še posebej pogajat in lahko rečem, da kar uspešno, saj jih bo vsaj deset še sprejetih. Je pa treba za to včasih prav neverjetno veliko domišljije, da prepričaš odgovorne, zakaj je pobuda za gradnjo utemeljena. Sami pa tudi veste, kako zelo so glasni zlasti kmetijci z varovanjem kmetijske zemlje ... Priznati pa si tudi morate, da imate v občini še kar nekaj nepozidanih gradbenih parcel. Trudimo se, kolikor lahko, zakonodaja pa je precej ostra. In v nižinskem delu so zadeve še veliko težje kot pri vas."
Župan Anton Butolen pa je k tej razlagi še dodal: „V Ljubljani pač 'gradnjo na samem' pojmujejo precej drugače kot mi. Za nas velja, da če 50 metrov okoli hiše ni nobene stavbe, še nisi na samem ... Način sprejemanja OPN pa je itak
Povedal je, da je sam poslal fotografije poškodovanih zabojnikov na policijo in prijavil dogodek kot pred časom tudi že anonimno pismo, ki ga je prejel v zvezi s čistilno napravo v Sodincih, saj je policija edini organ, ki je po njegovem mnenju pristojen za ukvarjanje s takšnimi rečmi: „To, da je nekdo začel škodovati izvajalcem, ki so pričeli gradnjo kanalizacije, in je poškodoval njihovo lastnino, se mi zdi skrajno nedopustno. To je van-dalizem. Vem, da se nekateri v kraju s tem projektom ne strinjajo. Vendar sedaj, ko so vsi postopki kočani, je prepozno. Za spremembe je bil čas prej. Vendar ko se je še bilo mogoče dogovoriti, so krajani vztrajali, da naj o zadevi odloči upravno sodišče in to tudi je. Odločilo je prvič, pred kratkim pa smo dobili še drugo sodbo. Zato verjamem, da je sedaj postopek dejansko končan." Očitno
zgodba zase, za nas zelo ovirajoča, saj potrebujemo neverjetno število soglasij in različnih smernic. Težava je tudi v tem, da ljubljanski birokrati hočejo določati stavbne parcele kar po kartah, iz katerih sploh ni razvidno, za kakšen teren dejansko gre, in da je gradnja tam velikokrat nemogoča. Prav gotovo pa ljudje tudi ne bodo gradili tam, kjer imajo najboljše njive, to je tudi menda jasno. A vse to še ni najhuje; gradnjo bo v prihodnje zelo zaviralo še marsikaj drugega; predvsem nenormalno draga sprememba namembnosti. V naši občini zaenkrat vsaj še nismo sprejeli sklepa o uvedbi komunalnega prispevka, ki je spet dodaten strošek. Res si
ne znam predstavljati, kako se bo danes mlad človek, po možnosti brez službe ali s službo za določen čas, četudi z diplomo v rokah, lotil gradnje, če bodo začetni, vhodni stroški segali tudi preko 60.0000 evrov?! Saj to je nemogoče! In če ne bo mladih, ne bo življenja, vse bo propadlo in se zaraslo. Moje mnenje je, da bi namesto visokega plačila spremembe namembnosti raje pošteno in zelo obdavčili zapuščene parcele. Mislim, da bi tiste, ki takih parcel nočejo prodati ali pa se v nedogled pravdajo okoli lastništva, kaj hitro minilo!"
Razprava okoli možnosti in draginje novih gradenj se je nato nadaljevala še nekaj
časa, župan pa jo je zaključil s pojasnilom, da bodo veliko več o tej problematiki rekli na prihodnji redni seji, ko bodo obravnavali pripravljen OPN.
TD dela slabo, podmladek odlično - priznanja ne bo ...
Drugi del seje je bil namenjen pregledu prispelih predlogov za letošnje občinske nagrajence; društva so poslala devet različnih predlogov za posameznike in skupine, ki bi bili po njihovem prepričanju upravičeni do enega izmed priznanj. Po razpisu je sicer občina Žetale za letos predvidela podelitev ene plakete in treh priznanj, a se svetniki v slabo uro trajajoči debati niso mogli sporazumeti, kdo naj bi prejel katero izmed možnih priznanj. Precej hitro sta se oblikovala dva tabora; prvega so sestavljali štirje svetniki iz vrst SLS, drugega pa trije neodvisni svetniki, ki jim je bilo takoj jasno, da bodo v primeru glasovanja preglasovani. Toda svetniki in svetnica SLS so se takemu načinu hoteli izogniti, zato so pač težkali predloge in poskušali najti kompromis. Edini predlog, ki ni dobili niti enega glasu podpore, je bil predlog za podelitev plakete domačemu Turističnemu društvu za desetletnico obstoja. Župan Butolen je glede tega
predloga edini jasno in glasno izrazil svoje nestrinjanje: „Žal, moje osebno mnenje je, da si TD niti približno ne zasluži priznanja. Absolutno pa si vse pohvale in priznanja za res aktivno in dobro delo zasluži podmladek oz. sekcija mladih pri TD. Mladi so res pridni, sposobni in delovni in upam, da bo tako ostalo tudi naprej. Za svoje delo pa so lani že prejeli priznanje. Samo društvo pa dela zelo slabo, sploh pa ni okusno, da si v obrazložitev zapišejo še tiste zadeve, ki so jih zgolj imeli namen narediti, izvedli pa jih dejansko niso. To je pa višek!" Kaj konkretno so si v društvu zapisali v obrazložitev, javnosti ni bilo predstavljeno, saj je vodstvo TD ob koncu obrazložitve jasno navedlo, da vsebina ni primerna za javnost, ampak zgolj za svetnike ...
Dolgo tehtanje okoli tega, kdo bo letos prejemnik priznanj in plakete, se je na koncu vseeno končalo s kompromisom vseh sedmih članov občinskega sveta; podeljeni bosta dve plaketi (namesto ene), tri priznanja in eno županovo priznanje. Butolen pa je ob tem še povedal, da so doslej, v 12 letih obstoja občine, podelili dva naziva častnih občanov, 16 zlatih plaket, 33 priznanj in 17 županovih priznanj.
SM
Sok povedal: „Na takšni funkciji, kot sem, sem tega navajen. Ampak v tem primeru gre zadeva čez rob. V zvezi s tem potekata tudi dva sodna postopka, vse skupaj se je spustilo na osebno raven. Če bi vsi tisti, ki nasprotujejo projektu, poslušali moj predlog, če bi ga vzeli praktično, ne pa politično, bi bila zadeva sedaj drugačna, kot je. Tisti, ki so bili najbolj vpeti v dogajanje, so bili kandidati ali zaupniki na voliščih določene stranke. In od tam je to vse skupaj tudi prihajalo." Ker se župan ni določno izrazil, lahko le sklepamo, da ima v mislih stranko Zares.
Gradnja večmilijonskega projekta je prav zaradi nasprotovanj krajanov že ob začetku del zamujala vsaj za pol leta. Občina Ormož ima veljavno gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije v dolžini 4,2 km, rastlinske čistilne naprave v Sodincih, istočasno pa se bo med Podgorci in Veliko Nedeljo gradil pločnik z javno razsvetljavo. Izvajalec naj bi dela končal do 31. avgusta prihodnje leto. Izvajalec trenutno gradi fekalno kanalizacijo, za čistilno napravo pa so doslej izvedli le pripravljalna dela.
Viki Ivanuša
Sodinci • Vročekrvneži šli predaleč
Vandalizem nasprotnikov čistilne naprave
V ponedeljek zjutraj so bili na policijski postaji Ormož obveščeni o kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari na območju Sodincev. Vandali so čez vikend na zabojnikih podjetja Ipi iz Rogaške Slatine, izvajalcev gradnje kanalizacije Podgorci-Sodinci-Velika Nedelja s čistilno napravo, pločnikom in javno razsvetljavo, pustili kar nekaj grafitov, ki izražajo njihovo nestrinjanje s tem projektom.
je prav začetek del nekatere	ki projekta čez dve leti, ko bo	znali, da so se motili.
tako razjezil, da so se odločili	izgradnja pločnika, razsvetlja-	Na vprašanje, ali večkrat
za kaznivo dejanje. Župan je	ve, kanalizacije in rastlinske	dobi takšna anonimna ali dru-
prepričan, da bodo nasprotni-	čistilne naprave končana, spo-	ga žaljiva pisanja, pa je župan
ztVPAN 1WAVE
JVoeeno eísíi üflw
Wlcvxrzim^
m M, uwlHi
- r ,í	'-J- ¿j? ^rM^S



M
wS^^'áií-^mmá ... ,

-.v.:.-':.-; ■ ¡.ivifflBj«
Foto: Viki Ivanuša
Delavci so bili v ponedeljek zjutraj presenečeni nad novim dizajnom, ki so ga njihovim zabojnikom čez vikend namenili vandali.
Sv. Andraž v Slov. goricah • Kaj je ostalo od predvolilnih obljub
Ko občinska uprava stane več, kot je denarja za naložbe ...
Andraški svetnik Darko Rojs, ki je na lanskih lokalnih volitvah za nekaj glasov izgubil županski boj z dolgoletnim županom Francem Krep-šo, je nad razvojem oziroma stagnacijo svoje občine vedno bolj razočaran.
„Ljudje, sovaščani me sprašujejo, kaj se dogaja oziroma zakaj se nič ne dogaja. Saj ne vem, kaj naj jim povem. Mislim, da občinsko vodstvo sploh nima prave vizije razvoja te naše male občine, niti je ni imelo na začetku, pred slabim desetletjem in pol. Danes so vedno bolj vidne posledice tega, naložb praktično ni, niti jih ni na vidiku, občina pa gre vse bolj 'rakovo pot'," ugotavlja Rojs.
Niti evra lastnega denarja za nove naložbe
„Naš proračuna za letošnje leto znaša 1,4 milijona evrov, od tega je letos na novo predvideno zadolževanje v višini 403.000 evrov, za 100.000 evrov je obveznosti iz prejšnjega leta, bolj točno, iz predvolilnega obdobja, ko se je na horuk naredilo nekaj cest in javne razsvetljave, zdaj pa je treba to plačati. Novih projektov ni, niti ni enega evra zanje, občina se ne prijavlja na nove razpise, ker nima lastnega denarja. Po drugi strani nas pri takšnem revnem proračunu dobrih 180.000 evrov stane
občinska uprava s sedmimi zaposlenimi, od župana navzdol. Ne poznam niti ene občine, ki bi si privoščila kaj takšnega in sram me je, ko vidim, kako napredujejo podobno velike občine, kot je naša, npr. Trnovska vas ..."
Rojs ob tem pravi, da razume starejše ljudi in zagovornike župana, ker so pač v času njegovega županovanja dobili asfalt, vodo in telefon: „Ampak saj to ni nič posebnega, to se je naredilo v marsikateri občini, pa še veliko več od tega. Ne moremo zdaj zato stagnirati v razvoju naslednjih deset let, čeprav, kot kaže, bomo."
Pri Sv. Andražu sicer v teh dneh teče gradnja nove kulturne dvorane, vendar slednja po besedah Rojsa ne bo v celoti opremljena: „O tej dvorani se je govorilo že precej časa, projekt je bil prijavljen na razpis Regionalnih razvojnih programov (RRP), kjer ima vsaka občina itak zagotovljen določen delež denarja. Dvorana bi se dejansko morala začeti graditi že lani, pa se je šele letos in še to potem, ko je bil prvotni projekt precej okleščen, saj so bile vse ponudbe izvajalcev
Andraški svetnik Darko Rojs: „Naša občina gre 'rakovo pot', napoveduje se zaprtje trgovine in pošte, razvojne vizije in lastnega denarja za prijavo na nove razpise pa občina nima ..."
dražje od cene, predvidene v projektu. Zdaj naj bi dvorana stala dobrih 760.000 evrov, od tega imamo približno 360.000 evrov zagotovljenih iz RRP, za 403.000 evrov pa se bomo zadolžili ... Pri tem bo mansarda dvorane ostala nedodelana oziroma brez opreme. Res je tudi, da so se v občini označile kolesarske poti kot v vseh ostalih slovenskogoriških občinah in da se obnavlja kužno znamenje, kar vse vodi LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, pa še ureditev interaktivnih točk."
Trgovina in pošta pred zaprtjem?
Darko Rojs ob kritičnem pregledu proračuna in naložbene dejavnosti občine realno ugotavlja, da v današnjih kriznih časih res ni veliko možnosti za načrtovanje nekih sanjskih in velikih projektov: „Za kaj takega smo prave čase že davno zamudili, predvsem zato, ker ni bilo prave vizije razvoja občine; slednja ni uredila oziroma kupila zemljišč za novogradnje, ni poskrbela za mlade ljudi in družine, posledice
Destrnik • Podpis pogodbe za rekonstrukcijo cestnih odsekov
Nova cestna odseka v Zg. Velovleku
Stanovalci Zgornjega Velovleka so si že lep čas prizadevali za ureditev dveh cestnih odsekov. Ta mesec se bodo rekonstrukcijska dela končno pričela, saj je občina od države dobila sklep o sofinanciranju. Z izvajalcem del je župan Franc Pukšič v ponedeljek že podpisal pogodbo o začetku del.
Čeprav gre za relativno kratka odseka, ki skupaj merita 650 metrov, bo investicija za prebivalce pomembna pridobitev. Vrednost projekta je dobrih 64 tisočakov, gre pa za rekonstrukcijo odsekov Gonza-Lazar in Slukan-Herak.
Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Asfalti Ptuj, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo. Stroji se bodo na cesto pognali že ta teden, ker ne gre za zahtevno investicijo, pa naj bi se po novem asfaltu cesti peljali že konec tega meseca.
„Glavni problem kot zmeraj so bile finance, zato smo tako dolgo čakali na ureditev teh cest. Sofinanciranje smo zagotovili iz državnega proračuna, in sicer po 21. členu. Na ta način lahko ljudje praktično razumejo, zakaj smo župani vztrajali pri zavrnitvi interventnega zakona. Bistvo
tega je bilo, da občine letos sredstev po 21. in 22. členu ne dobijo. Če ne bi zavrnili tega predloga zakona, danes te investicije ne bi speljali. Ob rebalansu nam je država že tako vzela 400 milijonov za državne investicije, dodatnih 300 pa bi izgubili na lokalni ravni, če bi takrat interventni zakon sprejeli. To je bil razlog, da smo se postavili po robu in podpis te pogodbe dokazuje, da smo imeli prav," je zadovoljno dejal Pukšič.
Zadovoljstva, da bosta odseka končno urejena, pa ni skrival niti Ivan Slukan, občinski svetnik, ki je prisostvoval podpisu pogodbe, ki bo za okraj, v katerem sam živi, precej pomembna.
Da se dela lahko pričnejo, sta s podpisom uradno potrdila župan Franc Pukšič in Marjan Pongrac, direktor podjetja Asfalti Ptuj.
Dženana Kmetec
Ob podpisu pogodbe za posodobitev cest v Zgornjem Franc Pukšič, Marjan Pongrac in Ivan Slukan
Foto: DK
Velovleku:
tega pa so vidne povsod. Še lani jeseni je župan zagotavljal, da bo zgrajena nova trgovina, da je sklenjen dogovor s Kmetijsko zadrugo, od tega pa ni popolnoma nič. Zdaj pravi, naj se svetniki sami dogovarjamo s KZ ... Pa saj je jasno, da če ni dovolj posla, se ne bo noben trgovec lotil gradnje, prej se lahko zgodi, da bo KZ zaprla še to trgovino. Mi pa kupujemo v Tušu v Trnovski vasi. Podobna zgodba se nam zdaj obeta še s pošto, kjer je že slišati, da se bo zaprla oziroma da bo morda odprta le še dva ali tri dni v tednu. Župan pa o tem, kot je rekel, ne ve nič. Tako bomo izgubili še to. Ljudje sprašujejo, kdaj bodo modernizirane ceste v Drbetincih, Vitomarcih, Novincih, cesta na Veseli grič ... Ne vem kdaj, ker teh cest kljub obljubam ni videti ne v proračunu, ne v načrtih za naprej."
Starši in učitelji rešili šestletko
Veliko sreče pa so imeli pri Andražu letos s šestim razredom tamkajšnje osnovne šole, ki bi ga skoraj zaprli in bi šola ostala petletka. Po velikem trudu staršev in šolskih delavcev so z dodatnim vpisom nekaj otrok vendarle zagotovili obstoj šestletke: „Mislim, da bi tudi ta zgodba lahko potekala drugače, ne da so starše nekaj dni pred začetkom šolskega leta obvestili o verjetnem zaprtju šestega razreda in so si potem v bistvu sami skupaj z zaposlenimi v šoli izborili obstoj šestletne podružnične šole na račun tega, da se zdaj trije otroci iz Cerkvenjaka vozijo k nam. Naš župan pa je glede te problematike na seji le rekel, da je ravnatelju v Cer-kvenjaku po volitvah 'zrasel greben' (ravnatelj in novi župan Cerkvenjaka sta brata, op. a.) in da odnosi niso več najboljši. Sicer pa, kot sem že rekel: kako naj delajo in preživijo ustanove, če ljudje bežijo drugam, če ni otrok. Občina pa na tem področju ni naredila ničesar, župan ni v 13 letih poskrbel niti za eno parcelo, niti za karkoli drugega, kar bi pripeljalo ljudi v naš kraj. Tu je bistvo problema in iz tega izhajajo
in bodo izhajale ukinitve in zapiranja raznih zavodov, ki se bodo ob takem stanju v občini brez dvoma začele dogajati. Je le vprašanje časa, ali morda že čez leto ali pet let!"
Izpolnjeni pogoji za ukinitev občine?
Rojs še pravi, da je kandidiral z vedenjem in upanjem, da vsi skupaj lahko delajo dobro in nekaj naredijo: „Žal pa moji predlogi in predlogi svetnika Ilešiča z naše liste naletijo na gluha ušesa, še več, deležni so posmeha. Žal, z dvema glasovoma proti petim ne moreva doseči nič. Z lahkoto naju preglasuje sorodstveno-prijateljski lobi na strani župana, tako da o neki neodvisnosti liste ni ne duha ne sluha, čeprav se neodvisna svetnika zdaj tudi že malo sprašujeta, kam vse to pelje."
Za zaključek pa Darko Rojs še navaja: „Kot je razvidno iz finančnih podatkov, je občina še zadolžena za okoli 300.000 evrov za šolo in vodovod, k temu bomo letos prišteli novih 400.000 za dvorano. Ta dolg bodo odplačevali še naslednji rodovi. S 100.000 evri bomo pokrivali lanske male naložbe, kančka lastnega denarja, s katerim bi se lahko prijavljali na najavljene razpise, pa nimamo in ga še lep čas ne bomo imeli. S tem bodo šle mimo nas nove in nove priložnosti, da bi za naložbe pridobili tudi evropski denar, s katerim druge občine danes še vedno veliko delajo in bodo delale tudi vnaprej. Povzel bom besede župana Krepše, ki jih je povedal pred volitvami, ko je govoril, kdaj obstajajo realni razlogi za ukinitev občine. Povedal je namreč nekako tako: ko bomo župan in občinska uprava porabili za svoje delovanje več, kot je lastnih občinskih investicijskih sredstev, občina nima več prihodnosti, bolje jo je ukiniti! To so bile njegove besede in zdaj smo točno tu: naša občina nima evra lastnih investicijskih sredstev, župan z upravo pa nas stane dobrih 180.000 evrov ..."
SM
Foto: SM
Ptuj • Predsednik Perutninarske zadruge Ptuj Simon Toplak:
Pred dokapitalizacijo naj se
natoči čisto vino!
„Najprej želim povedati, da nikoli, niti kot član nadzornega sveta, nisem glasoval za dokapitalizacijo! V imenu Perutninarske zadruge pa poudarjam, da si želimo dobrega sodelovanja, kot je bilo doslej, podpiramo širjenje poslovanja in vstop PP na nove trge ter razširitev proizvodnje, vendar pa pred dokapitalizacijo, ki ji načelno sploh ne nasprotujemo, želimo razčistiti z dvomi okoli poslovanja in nekaterih potez vodstva v preteklosti," se je na besede predsednika uprave Romana Glaserja odzval predsednik Perutninarske zadruge Ptuj (PZP) Simon Toplak.
Predsednik PZP Simon Toplak: „Nikakor nismo proti dokapitali-zaciji, prav nasprotno! Vendar šele potem, ko bo znan vlagatelj in kam bo namenjen dokapitalizacijski denar ter ko bo razčiščeno sporno poslovanje PP z nekaterimi podjetji!"
Foto: SM
Kategorično je Toplak zanikal navedbe Glaserja, da naj bi kot član nadzornega sveta dal zeleno luč za dokapitalizacijo: „Nikoli nisem glasoval za dokapitalizacijo, o tem se pravzaprav zelo dolgo ni niti govorilo. Za potrditev tako pomembnih sklepov je bila sklicana le ko-respondenčna seja, s čimer pa se nisem strinjal in sem se tega glasovanja vzdržal. Nisem obkrožil niti za, niti proti, ampak sem pojasnil, da se mi zdi takšen način sprejemanja tako pomembnih odločitev nesprejemljiv, sploh ker ni bilo nobenih informacij o novem partnerju oz. vlagatelju."
Kot je znano, je Toplak na avgustovski skupščini glasoval proti dokapitalizaciji: „Seveda sem kot predstavnik PZP glasoval tako, kot je od mene zahteval soglasno sprejeti sklep upravnega odbora PZP. To je moja dolžnost, nimam pravice glasovati proti stališču članov zadruge!
Razlogov, zakaj se je PZP
Pred nedavnim je občina podpisala pogodbo z Geološkim zavodom Slovenije za izvedbo hidrogeoloških raziskav vodnih virov, za sistem C pa bo predvidoma že do konca letošnjega leta izbran izvajalec del. Rožmarin napoveduje v letu 2012 pričetek del, dve leti pozneje redno obratovanje in leta 2015 bo projekt v celoti zaključen.
Projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja je razdeljen na tri sisteme, trenutno pa je prav sistem C najbližji izvedbi. Zanj bo še letos opravljena študija izvedljivosti, izdelala se bo vsa potrebna projektna dokumentacija vodnih virov in transportnih vodov s spremljajočimi objekti ter pridobljena gradbena dovoljenja za primarne in sekundarne vo-
zoperstavila dokapitalizaci-ji na takšen način, kot jo je Glaser želel izvesti, je veliko: v času pred skupščino, pravzaprav že od pomladi naprej, je prišlo na plan ogromno nasprotujočih si informacij o spornih poslih PP, predvsem z Merkurjem, Infon-dom in Laškim, pa o lastninjenjih hčerinskih podjetij, tudi o nekih morebitnih interesentih za dokapitalizaci-jo preko luže itd. Preveč je bilo dvomov in nejasnosti, kaj in kako se je pravzaprav poslovalo. Zato smo želeli pregled poslovanja, da si zadeve razčistimo. Zdaj bo to stvar posebne revizije in upam, da bo iz revizorskega poročila jasno razvidno, ali je dokapitalizacija nujna zaradi izgub v poslovanju, zlasti v tistih poslih, kjer so bila dana ogromna posojila, ali pa je dejansko namenjena širitvi dejavnosti PP. To drugo možnost v PZP absolutno podpiramo in v tem primeru sploh ni vprašljivo zniževanje našega lastniškega deleža. Seveda pa želimo
dovode. V začetku novembra bo z občine Ljutomer na Ministrstvo za okolje posredovana vloga za izvedbo in do konca leta, če ne bo posebnih zapletov, usklajena razpisna dokumentacija ter izvedeno javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje primarnih in sekundarnih vodovodov. Vzporedno se bodo vodili tudi vsi postopki za pridobitev zemljišč in nepremičnin.
V sklopu projekta se predvideva izgradnja vodnih virov Segovci-Podgrad, Mota in Lukavci, transportnih vodovodov v dolžini 36 kilometrov, medobčinskih vodovodov v dolžini 33 kilometrov, primarnih vodovodov v dolžini 76 kilometrov in sekundarnih vodovodov v dolžini 54 kilometrov ter ustrezna zaščita
tudi vedeti, kdo bi oz. bo vstopil v PP kot tako velik lastnik. Sploh ni res, da ne bi želeli napredka družbe in napredovanja, prav nasprotno: saj smo sami del PP in smo medsebojno soodvisni! Navsezadnje naši kooperanti zagotavljajo med 70 in 80 odstotki vse proizvodnje."
Dokapitalizacija za pokrivanje izgub ali za širitev poslovanja?!
Precej dvomov glede „do-bronamernosti" dokapitali-zacije je med člani PZP vzbudilo tudi dejstvo, da je predvidena višina dokapitaliza-cije, ki naj bi se gibala med 30 in 50 milijonov evrov, skorajda enaka skupnemu znesku posojil Merkurju, Infondu in Laškemu ...
„Glede nerazčiščenih zadev z omenjenimi podjetji smo v nadzornem svetu dobili zelo skope informacije, češ da je zadeva z Laškim na sodišču, z Merkurjem se raz-
vodnih virov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Do leta 2015 je predvidena izgradnja okoli 200 kilometrov vodovodnega omrežja ter okoli 22 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Celotna izvedba projekta oskrbe s pitno vodo Po-
čiščuje ipd. Nisem pa videl nobenih pogodb, niti ni bilo jasno razloženo, zakaj so bila dana tako visoka posojila Laškemu in Merkurju. V času, ko so se ti posli odvijali, sam nisem bil član nadzornega sveta, to sem postal šele avgusta lani. Svojega predhodnika sem sicer vprašal, zakaj je glasoval za to, da PP posoja denar podjetjem, ki z našo branžo nimajo nič
murja je ovrednotena na 270 milijonov evrov, zgolj za sistem C pa bo potrebnih 70 milijonov evrov. Financiranje se bo uresničevalo s sredstvi Ko-hezijskega sklada ter državnega in občinskih proračunov.
NŠ
skupnega, namesto da bi ga vlagala v lasten razvoj, a mi je vedel povedati le, da on o tem nič ne ve, da za te posle ni slišal?!"
Toplak nadalje pravi, da PZP s svojim glasom proti dokapitalizaciji nikakor ni vzela PP 118 milijonov evrov: „Vrednost dokapitali-zacije je omejena s 50 milijoni navzgor in ne vem, od kod ta vrednost, četudi je morda mišljeno, koliko bi se povečala vrednost poslov. Ampak tega jaz ne vem, vem le, da nismo vzeli nič! Naša želja je, da se vsem natoči čistega vina in da se z dokapi-talizacijo ne prekrijejo slabe odločitve sedanje uprave, ki morda niso bile v interesu družbe in skupine. Neutemeljen je tudi kakršenkoli očitek o drugih interesih, ki naj bi jih imela PZP; precej bolj bode v oči dejstvo, da prihaja v hčerinskih družbah PP do nekaterih nerazumljivih 'korporacijskih sprememb'."
Stališče PZP je torej jasno: dokapitalizacija da, vendar z razčiščenimi pojmi in poslovnimi potezami vodstva PP v preteklih letih, z dejanskim ciljem širitve poslovanja in z znanim vlagateljem.
PP zaostruje pogoje
sodelovanja s PZP
Sicer pa Toplak na vprašanje, ali se odločitev PZP, ki je vsaj zaenkrat spodkopala načrte vodstva PP o pridobitvi
lepega števila milijonov, že kako odraža v odnosu med PP in PZP, odkrito priznava:
„Da, od predsednika uprave Glaserja je prišlo pismo, v katerem obvešča vodstvo PZP o zaostrovanju pogojev poslovanja, nadalje obvešča, da se bo od prvega oktobra začela zaračunavati najemnina za farme, ki so še deloma (49 %) v lasti PP, da se obračuni reje za kooperante prenašajo s PZP na PP in da se za 50 % zniža priznani strošek za delovanje PZP, kar v praksi pomeni, da bo PZP odslej prejemala namesto dobrih 100.000 evrov letno le še okoli 50.000 evrov ... Menim, da je to posledično maščevanje zoper našo odločitev na skupščini in s temi ukrepi se v bistvu uničuje smiselnost obstoja zadruge.
Glede napovedane ob-računave najemnine pa bi lahko rekel, da smo v PZP ogromno vložili v posodobitve objektov in sem prepričan, da so vložki višji od kakršnihkoli najemnin do danes in vnaprej, kar bomo, če bo treba, tudi uradno dokazovali.
Sicer pa to niso edine težave; težava je tudi v t. i. konverziji, po kateri se nam določa, da mora piščanec prirasti za en kilogram teže s porabo 1,8 kilograma krmil, kar je ob nekakovostni krmi nemogoče in potem moramo rejci kriti razliko v nakupu krmil. V tekočem letu so se povečale tudi cene energentov za 25 %, zato bi bilo treba nekoliko povišati stroškovnik za ogrevanje in zimski dodatek.
Na omenjeni dopis smo predsedniku že vljudno odgovorili, da naj ne zaostruje odnosov, da ne želimo nobene vojne, da želimo naprej dobro delati in sodelovati s PP, še naprej bomo vlagali tudi denar za posodobitev objektov in povečanje proizvodnje, izboljševali kvaliteto reje itd. Članov PZP nas je 218, od našega dela je odvisnih tudi veliko družin, zato si želimo dobrega poslovanja naprej. In pri tem ni ključno vprašanje doka-pitalizacija, saj smo jasno povedali, pod katerimi pogoji smo takoj za to. Neodgovorno od nas bi bilo, če bi kar potrdili dokapitalizacijo, ne da bi sploh vedeli, kdo je vlagatelj in za kaj natančno bodo ta sredstva namenjena." Odgovora od vodstva PP, kot pravi Toplak, doslej še niso prejeli.
Kakršnekoli vojne s PP si v PZP nikakor ne želijo, vendar pa bodo, kot je še napovedal Toplak, v primeru neupoštevanja in izvajanja neustreznih ukrepov proti PZP in njenim članom poiskali tudi pravno varstvo, saj jim kaj drugega niti ne ostaja.
Prlekija • Projekt o oskrbi s pitno vodo hitro napreduje
Izvajalec del znan do konca leta
Občina Ljutomer je nosilka projekta oskrbe s pitno vodo Pomurja - sistem C, ki zajema osem občin z desnega brega reke Mure, po besedah Janeza Rožmarina iz ljutomerske občinske uprave, ki nadzira in skrbi za sprotno izvajanje projektnih nalog, pa se dogodki v zadnjem obdobju odvijajo izredno hitro.
Legendi v spomin
Tone, hvala vam za vse!
V torek, 4. oktobra, opoldne je v ptujski bolnišnici prenehalo biti še eno veliko srce slovenske narodno-zabavne glasbe: v 80. letu je umrl Tone Kmetec iz Bukovcev pri Ptuju.
Slovenski narodno-zabav-ni glasbi letošnje leto res ni prizanesljivo, saj se je po Henčku Burkatu in Lojzetu Slaku poslovila še ena legenda narodno-zabavne glasbe, Tone Kmetec, ki je s svojim ansamblom zaznamoval slovensko domačo zabavnoglasbeno sceno polnih 40 let.
Tone je bil rojen 5. junija 1932 v kmečki družini v Bukovcih. S harmoniko se je srečal že v rosni mladosti, prvo pa so mu kupili, ko je bil star 14 let. Doma je pridno treniral in svoj meh je rad večkrat raztegnil - najprej na kakšni hišni zabavi, pozneje pa tudi po gostijah. Ansambel Toneta Kmetca je bil ustanovljen daljnega leta 1964; v prvi sestavi so v njem igrali: Tone Kmetec
-	harmonika, Hinko Dasko
-	trobenta, Oto Lesjak - klarinet, Roman Zavec - ritem kitara in Marjan Kovačič
- bas in bariton. Naprej so delovali kot hišni ansambel radia Ptuj, ko pa so na sil-vestrovo leta 1965 snemali svojo prvo vinilno ploščo Kurentovanje na Ptuju, pa so se poimenovali Ansambel Toneta Kmetca. Sprva sta v ansamblu prepevala Marija Matjašič in Miro Ma-koter, kmalu pa se jim je pridružila Marija Vajda Kmetec in nadaljevala v duetu z Mirom Makoterjem.
Leta 1967 so posneli svojo prvo televizijsko oddajo, tedaj še v črno-beli tehniki, z naslovom V haloški kleti. Njihova popularnost je hitro naraščala in že v prvih nekaj letih delovanja je bil ansambel Toneta Kmetca v vrhu najpopularnejših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. V šestdesetih letih so se kosali celo z legendarnimi Avseniki, eno leto pa so bili celo pred Slaki, naj so bili po prodaj-
V sredo so si ribiči, policija, kriminalisti, pristojna inšpektorica, predstavniki koncesio-narja in Komunalnega podjetja Ormož ogledovali škodo, ki je nastala zaradi porušenega ravnotežja v Pušenskem potoku, kjer je vsako leto znova problem zaradi onesnaženja. Uradne izjave nismo dobili od nikogar, vendar glede na to, da sta se onesnaženje in pomor zgodila nižje od pritoka vode iz čistilne naprave, lahko
sklepamo, da je za pomor rib v približno 4-kilometrskem toku potoka kriva voda, ki je prihajala iz čistilne naprave. Če k temu prištejemo še prizadevanja občine Ormož, da poveča kapaciteto čistilne naprave, ker je ta za sedanje razmere premajhna, je vzrok verjetno iskati v preobremenitvi čistilne naprave.
Na dogajanje so opozorili domačini, ki so zaznali smrad in pogin rib. Na kraju dogaja-
gotonu, beograjski RTB in tudi na RTV Ljubljana, kjer je ohranjenih več video posnetkov. Najbolj znan je spot Ljubica, lahko noč, ki so ga posneli na Švabovem leta 1999, zadnjič pa so zaigrali skupaj na birmi Tonetove hčerke Nine leta 2007.
V zadnjih letih delovanja je ansambel izdal še tri zgoščenke svojih najuspešnej-
ših skladb, med katerimi so mnoge že ponarodele. Naj jih naštejemo le nekaj: Bleda luna, Stara domačija, Ljubica, lahko noč, Očka, moj očka, Mami, oj, mami, Ko sonce gre za goro spat, Na morskem obrežju Marjana, Ko prihajam v rojstno hišo in številne druge.
Tonetova harmonika je za vedno utihnila, nam pa bodo
poleg bogate glasbene bere njegovega ansambla ostali lepi spomini na vedrega, vedno nasmejanega in hudomušnega veseljaka, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Radi se bomo spominjali, kako je bilo, ko je s svojim ansamblom nastopil na prvem in mnogih naslednjih ptujskih festivalih, kako lepo je bilo v njegovem vinogradu v Hrastovcu, kjer je gostil mnoga znana slovenska imena, kot so Jure Robežnik, Bojan Adamič, Marjan Stare, Tomaž Tozon, Boris Kovačič, Vinko Štrucl in veliko drugih. Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 7. oktobra, ob 15. uri na pokopališču v Markov-cih. Tone, hvala vam za vse!
-OM
Foto: M. Ozmec
ni plošč na prvem mestu v Sloveniji. Nastalo je precej posnetkov, tudi z vokalnim kvintetom Ormoški fantje, sredi sedemdesetih let pa je pevca Mira Makoterja zamenjal Ivan Švajgl.
Ko je bil ansambel v največjem vzponu, so delovali kot klasični kvintet v sestavi: harmonikar Tone Kme-tec, klarinetist Rudi Mohor-ko, trobentar Hinko Dasko, baritonist Franc Pliberšek in kitarist Roman Zavec.
V več kot 40 letih je ansambel Toneta Kmetca veliko nastopil po vsej domovini in po širnem svetu, precej koncertov in drugih nastopov so imeli v Nemčiji in Avstriji, pa tudi med našimi zdomci v Kanadi in Ameriki so bili. V tistem času je ansambel izdal kar 25 malih in velikih gramofonskih plošč ter 7 kaset, najpogosteje pa so snemali pri ljubljanskem Helidonu, zagrebškem Ju-
Ptuj • KPŠ ustanavlja pevski zbor
Priložnost za mlade pevce
Klub ptujskih študentov je pred leti že imel lasten pevski zbor, ki je deloval pod vodstvom Roberta Feguša. Zgodba se je nato končala in nekaj let zbor ni bil več aktiven. Te dni pa obujajo tradicijo in mladim pevcem ponovno ponujajo izpopolnjevanje njihovih glasovnih sposobnosti, obenem pa kvalitetno preživljanje prostega časa in prijetno druženje.
Že nekaj let je minilo, odkar se je Klub ptujskih študentov (KPŠ) predstavljal s svojim zborom. Akademski pevski zbor KPŠ je takrat uspešno deloval pod vodstvom Roberta Feguša. Skupina pevcev, ki so delovali v zboru, pa se je kasneje odločila za odcepitev od KPŠ in ustanovitev Akademskega pevskega zbora Ptuj. S peto obletnico je tudi ta zaključil delovanje. »S tem se je na sicer zborovsko zasičenem ptujskem območju odprla priložnost za ustanovitev novega zbora. Po nekaj mesecih premišljanja sem stopil v stik z vodstvom KPŠ in predstavil idejo o ustanovitvi zbora, ki bi deloval pod njihovim okriljem. Do nedavnega so sicer del svojih sredstev namenjali videmskemu MeMPZ Osti ja-rej, ki pa, kolikor mi je znano, uradno več ne deluje. Vodstvo je idejo o zboru lepo pozdravilo. Odločili smo se, da obudimo tradicijo in ponovno
Mihael Roškar
ustanovimo zbor,« je pojasnil Mihael Roškar, novi zborovodja Akademskega pevskega zbora KPŠ.
Prvega oktobra so že izpeljali avdicijo za pevce, ki je bila zelo dobro obiskana. 16 pevcev je po oceni zborovodje ravno pravšnje število, da se zboru postavijo močni temelji, iz katerih bo zrasel kvaliteten zbor. Glasovno pa se razmerje
trenutno nagiba k nežnejšemu spolu, tako da si želijo pridobiti še kak moški glas.
O tem, kako vidi sodelovanjem in odnos med njim kot zborovodjo in pevci, Roškar pravi: »Dobro se zavedam in pri pevcih vzgajam zavedanje, da zbor ni moj projekt. Je njihov projekt. Jaz delujem za njih in ne obratno. Mislim, da je to pravilen način, da pevci do zborovstva razvijejo zdrav odnos in s tem kot zbor ne prekinejo tradicije, tudi če kdaj v prihodnosti končamo sodelovanje. Na takšen način je pot do uspeha sicer daljša, vendar na dolgi rok uspešnejša in trajnejša kot kratki uspehi z represivnim, pretirano avtoritativnim vodenjem«.
Poleg umetniške in duhovne rasti je pomemben del v amaterskem zborovstvu tudi zabava, zato bodo poskušali skupna druženja in petje izkoristiti kar se da kvalitetno.
Dženana Kmetec
Ormož • Onesnaženje v Pušenskem potoku
Tudi letos pomor rib
V varnostnem poročilu za sredo so policisti zapisali, da so bili ob 9.15 obveščeni o onesnaženju Pušenskega potoka in poginu rib. Kraj so zavarovali, o dogodku pa bodo napisali poročilo na Državno tožilstvo.
nja je bil tudi Anton Prosnik,
gospodar pri Ribiški družini Ormož, ki je potrdil, da gre za problem, ki se ponavlja že več let v sušnih mesecih na prehodih iz poletja v jesen, ko je pretok vode v potoku nizek. Če je deževje, se voda premeša in problem ni tako izrazit.
Pristojne službe so dogodek dokumentirale, vzeli so tudi vzorce in kmalu bodo znani rezultati analiz.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Anton Prosnik, gospodar pri ribiški družini Ormož, si je ogledal prekomerno onesnaženje Pušenskega potoka, za katerega ocenjuje, da je nastalo zaradi premajhne količine sveže vode.
Foto: DK
Ptuj • Mestni svetniki predlagajo in sprašujejo
Svetnike najbolj skrbi usoda mesta
Če bi naredili analizo predlogov, pobud in vprašanj, ki jih podajajo mestni svetniki, bi bila zagotovo na prvem mestu problematika urejanja starega ptujskega mestnega jedra, vključno z ureditvijo tržnice, vzdrževanje stavbnega fonda in nasploh urejenosti mesta.
Svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš že dolgo neuspešno predlaga uvrstitev točke dnevnega reda o problematiki mestnega jedra na sejo mestnega sveta, nazadnje so mu suhoparno odgovorili, "da je večina ukrepov za revitalizacijo starega mestnega jedra, predlaganih v pobudi, zajetih v strateškem načrtu projekta Adhoc, ki ga je mestni svet sprejel 19. julija lani, realizacija pa je odvisna od razpoložljivih sredstev". Pogreša pa tudi odgovore na vprašanja, na kakšen način lahko MO Ptuj pomaga ptujskemu gospodarstvu.
Milan Krajnik, svetnik DeSUS, je glede svojih vprašanj vezano na projekt Adhoc, da se opredeli načrt izvajanja in časovno določijo posamezne postavke v celovitem srednjeročnem projektu revitalizacije starega mestnega jedra po posameznih letih in za obdobje tega mandata oziroma do leta 2015, prejel odgovor, da strateški načrt Adhoc natančno opredeljuje naloge, ki jih bo treba pripraviti do leta 2015, katerih realizacija pa je v pretežni meri odvisna od potrjenih sredstev v rebalansih in proračunih, ki jih sprejema svet MO Ptuj. Glede obnove stavb v starem mestnem jedru pa naj bi imela MO Ptuj v tem trenutku zavezane roke ne glede na zakon o graditvi
objektov, ki zajema tudi določbe o vzdrževalnih delih, ki jih lahko občina izvede namesto lastnika. Po pravnem mnenju Rajka Pirnata bi lahko bile nekatere določbe 6. člena zakona o graditvi objektov neustavne, zato bo MO Ptuj k odloku, ki bi vodil k reševanju te problematike, pristopila šele, ko teh dilem več ne bo. Sicer pa MO Ptuj z vsakoletnim javnim razpisom spodbuja lastnike stavb v starem mestnem jedru k urejanju fasad in streh.
Svetniška skupina SDS je spomnila na to, da je mestni svet v novi sestavi na drugi seji decembra lani naložil županu in občinski upravi, da v roku šestih mesecev pripravijo spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in odloka, ki ureja določanje najemnine za poslovne prostore in garaže. Na tej seji je bilo izpostavljeno, da besedilo aktov več ne odraža dejanskega stanja v MO Ptuj, ker v največji možni meri obremenjujeta občane in podjetnike v starem mestnem jedru, zato bi bilo treba „uzakoniti" pravičnejšo obremenitev v primerjavi z ostalimi območji MO Ptuj. V svetniški skupini SDS so prepričani, da bi takšna ureditev obremenitve prispevala tudi k temu, kar si prizadeva tudi strateški načrt projekta
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji načrt čiščenja mulja v Ptujskem jezeru se bo v celoti realiziral.
Adhoc, da bi mestno jedro postalo najbolj zaželen kraj za bivanje in delo v MO Ptuj. Njihova pobuda pa je skladna tudi z zakonom o lokalni samoupravi, v katerem je zapisano, da je občina dolžna zagotavljati pogoje za razvoj gospodarstva. Miro Vamberger, svetnik Zaresa v mestnem svetu, pa je spomnil na zamude pri sprejemanju predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, saj je od razprave osnutka, o njem so raz-
pravljali 21. februarja letos, preteklo že več kot šest mesecev, zanima ga, kaj zadržuje strokovne službe oziroma zakaj potrebujejo toliko časa za pripravo sprememb tega odloka. Svetnik predlaga, da se v bodoče pri podobnih odločitvah in sprejemanju odlokov določijo rok izvedbe oziroma nosilci nalog, da bodo mestni svetniki lahko spremljali delo občinske uprave. Svetnika Vamber-gerja pa zanima tudi, kako je mogoče, da je Društvo za opazovanje ptic Slovenije „ustavilo" čiščenje mulja v
Ptujskem jezeru, od mostu do trstičja, v interesu varovanja gnezdenja ptic, če pa gre za javni interes, da se Ptujsko jezero, ki predstavlja izjemen ptujski turistični potencial, očisti mulja in uredijo nabrežine v zeleni pas. Že kmalu po svetniko-vem vprašanju se je zadeva uredila v obojestransko korist, trstičje, del nad gladino vode, se je porezalo, korenine so ostale, da bodo lahko spomladi znova pognale, da bodo ptice lahko nemoteno gnezdile, območje pa očistilo mulja. Za letos sprejeti
načrt čiščenja mulja se bo kmalu realiziral. Upati je le, da se bo čiščenje mulja nadaljevalo tudi v prihodnjih letih.
Kaj se dogaja pri urejanju ceste Ptuj-Juršinci v Podvin-cih, pa je ponovno zanimalo svetnika s tega območja Marjana Kolariča, že lani v tem času so bili krajani tega območja zavedeni, da se bo nekaj dogajalo, letos ponovno, zdaj pa se več nič ne dogaja. Svetnik Peter Pribožič, ki je dal pobudo za ureditev ptujske tržnice in grajskega hriba, je z odgovorom, ki so ga pripravile strokovne službe, sicer zadovoljen, zagotovo pa se je že sedaj mogoče lotiti aktivnosti, ki so uresničljive in ki bodo prispevale k njeni večji funkcionalnosti, tako tudi ureditev prostorov pod arkadami. Problematika oziroma urejanje razmerij, potrebnih za učinkovito delovanje gospodarske javne službe „urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov", naj bi se uredilo do konca letošnjega leta. Kot so povedali v Mestni hiši, bo dejavnost z letom 2012 prevzelo občinsko javno podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., kjer se zavedajo tako nujnosti ureditve mestne tržnice kot tudi ostalih sejemskih dejavnosti, tradicionalnih ptujskih sejmov, tudi z vidika projekta EPK 2012.
MG
Hajdina • Priznanja za urejeno okolje
Slovenja vas - najlepša vaška skupnost
Na septembrski seji sveta občine Hajdina, ki je bila 28. septembra, so svetniki soglasno potrdili sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina. Na predlog župana Stanislava Glažarja je ocenjevanje letos izvedlo TD Hajdina Mitra, ki ga vodi Sonja Krajnc Brlek, ki je tudi predstavila rezultate ocenjevanja. Odločitev župana, da jim prepusti to nalogo, je za mlado turistično društvo veliko priznanje, pravijo.
Pri ocenjevanju so sledili predlogom vaških odborov, člani so posamezne predloge tudi sami ocenili, objekte, skupaj jih je bilo 22, pa so tudi sami temeljito ogledali, da bi prišli do čim bolj verodostojnih ocen. Niso imeli lahkega dela, saj tako posamezniki kot podjetja vse bolj trudijo za urejeno okolje, vse bolj pa so urejena tudi vaška središča. Ob trinajstem prazniku občine Hajdina bodo priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina prejeli: vaška skupnost Slovenja vas kot najlepše urejena vaška skupnost, Ambulanta
za male živali Damijan Peklar iz Slovenje vasi 2 b bo prejela priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, kmetija Per-šoh iz Dražencev 77 je prejemnica priznanja za vzorno urejeno kmetijo, zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo si je letos prislužila Mojca Zupanič, Spodnja Hajdina 56, srebrno vrtnico družina Bojovič, Slovenja vas 24 b, in bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo družina Pal, Draženci 76. Pri letošnjem ocenjevanju so upoštevali še stari pravilnik, za v bodoče pa so že predlagali nekatere izboljšave.
Skrb za urejeno okolje
pa zavzema tudi eno od pomembnih mest v delovanju TD Hajdina Mitra, ki se aktivno vključuje tudi v projekt
EPK 2012 za območje občine Hajdina, predvsem zaradi izjemne vrednosti nekdanjega cerkvenega gotskega prezbi-
Foto: Črtomir Goznik
Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Hajdina Mitra: „Skrb za urejeno okolje je zaznati na vsakem koraku."
terija, ki bo predmet posebnega raziskovanja. Potem ko so zadostili formalnim pogojem za delovanje turističnega društva, so se lotili načrtovanih aktivnosti po delovnih skupinah. Junija so obiskali OŠ Hajdina, ki ima zelo razvejano turistično dejavnost in več uspešnih projektov tudi v državnem merilu, nekatere so že spoznali. TD in občina jim bodo pri bodočih turističnih projektih nudili vso podporo. V izbirni predmet turistične vzgoje je letos vključenih več kot 70 učencev. Opravili pa so tudi že prvi del izobraževanja, podrobneje so se spoznali s prvim mitrejem,
po njem jih je vodila priznana strokovnjakinja Mojca Vo-mer Gojkovič. Veliko delajo na prepoznavnosti občine in njene turistične ponudbe, načrtujejo pa tudi izdajo občinske zloženke, ki bo luč sveta zagledala v letu 2012, izdati pa želijo tudi nekaj novih razglednic. Predvsem si želijo, da bi javnosti lahko tudi skozi te turistične publikacije čim bolj predstavili vse tisto, kar je ta trenutek še manj znano, je pa pomembno za povečanje prepoznavnosti tega okolja. V kontekstu večje promocije pa želijo vzgojiti tudi lasten vodniški kader.
Dornava • Po zaključku velikih naložb
S kratkoročnimi krediti do poplačil
V občini Dornava so v minulem letu zaključili dve veliki naložbi; prva je modernizacija dobrih pet kilometrov cest, druga pa odprtje novega vaško-gasilskega doma na Polenšaku. Vendar pa računi za doseženo še niso v celoti poravnani.
Za poplačilo računov izgradnje novega vaško-gasilskega doma na Polenšaku (na posnetku) je občina najela kratkoročni kredit, ki ga bo poplačala do konca leta.
Foto: SM
Kot je pojasnil župan Rajko Janžekovič, so projekt rekonstrukcije štirih daljših cestnih odsekov uspešno prijavili na razpis za Južno mejo ter pridobili sklep o sofinanciranju v višini približno 470.000 evrov: „Letos smo modernizacijo vseh odsekov tudi končali, za pokrivanje sprotnih situacij pa najemamo premostitvene kredite, ki jih nato poravnavamo takoj, ko dobimo nakazana sredstva od Službe vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko. Takšna je praksa večine občin. Nekoliko drugačna pa je situacija s poplačilom novega vaško-gasilskega doma na Polenšaku. Kot je znano, je podjetje Gradis, ki je bilo glavni pogodbeni izvajalec, šlo v stečaj. Ker se je takšen razplet situacije slutil že prej, smo v skladu s skupnim dogovorom z izvajalskim podjetjem že pred stečajem plačevali nekatere račune direktno po-dizvajalcem in nekaterim dobaviteljem. Skupna vrednost vseh opravljenih del na objektu in okoli njega znaša okoli 800.000 evrov, za samo izvedbo objekta pa je bila pogodbena vrednost okoli 650.000 evrov. Ker po končanju del zaradi stečaja podjetja od njega nismo prejeli bančne garancije, smo zadržali del sredstev, gre za okoli 10 odstotkov vre-
dnosti pogodbe. Vsa zadeva z Gradisom je sicer trenutno na sodišču in čakamo na razplet. Izgradnjo doma pa smo uspešno prijavili na razpis kmetijskega ministrstva Za obnovo vaških jeder, od koder nam po sklepu pripada 138.000 evrov, vendar bo verjetno ta znesek zdaj nekoliko manjši. In če hočemo ta denar zdaj dejansko dobiti, smo morali poplačati vse račune za dom, zato smo najeli kratkoročni kredit v višini 400.000 evrov, ki bo izplačan do konca tega leta. Če tega ne bi naredili, ne bi bili upravičeni do denarja iz naslova razpisa, ki ga zdaj pričakujemo od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja."
Dvorana in vrtec na „čakalni listi"
Predvidena gradnja nove kulturne dvorane na lokaciji sedanjega vaškega doma je premaknjena v naslednje leto in se bo po besedah župana začela takoj, ko bo občina prejela sklep o višini sofinanciranja iz Regionalnih razvojnih programov (RRP): „Pričaku-jemo, da bo šesti javni poziv RRP spomladi naslednje leto, vsa dokumentacija je popolna in prijavljena in ves denar, ki bo na voljo po tem pozivu, bo
namenjen za gradnjo dvorane. Računamo, da bo znesek presegel milijon evrov. Prav tako čakamo na naslednji razpis za novogradnje vrtcev, ki ga bo razpisalo ministrstvo za šolstvo. Predvidoma naj bi bil naslednje leto, kot je znano, pa smo letos končali na 40. mestu na lestvici vseh prijavljenih občin. Glede na dejstvo, da imamo listo čakajočih otrok na vpis zaradi pomanjkanja prostora in inšpekcijske odločbe, ki pričajo o neustreznosti sedanjih prostorov, kar
letos razpisna komisija sploh ni upoštevala, bi morali biti precej pri vrhu lestvice," je o načrtovanih, a čakajočih naložbah povedal Janžekovič, ki za naslednje triletno obdobje, ob izgradnji dvorane in morebitni dogradnji vrtca k šoli, napoveduje predvsem naložbe v prenove in asfaltiranje cest, kjer so še makadamske: „Ceste bomo modernizirali deloma iz lastnega proračuna in iz 23. čelna Zakona o financiranju občin, kjer bo le možno in bodo ustrezni pogoji,
pa jih bomo seveda prijavljali tudi na razpise. Letošnjo vrednost 23. člena ZOF, ki znaša okoli 94.000 evrov in bo deloma izplačana letos, deloma pa marca 2012, bomo prav tako namenili za asfaltiranje dveh krajših odsekov cest in preplastitev tretjega odseka v skupni ocenjeni vrednosti približno 150.000 evrov. Razliko bomo seveda zagotavljali iz proračuna." Ob tem je občina doslej že poravnala večino dolga za občinsko stavbo, še vedno pa odplačuje velik dolg
za izgradnjo kanalizacije. Po mnenju župana bo „kanaliza-cijski" dolg lahko odplačan v naslednjih petih letih.
Mobitelove antene na Polenšaku še (vedno) ni ...
Neodgovorjeno pa ostaja vprašanje, kdaj in če sploh bodo na Polenšaku in v okolici dobili signal za mobilno telefonijo. Kot je znano, so ustrezno anteno želeli namestiti na cerkveni zvonik, kar pa se zaradi pomislekov tamkajšnje župnije ni izšlo. Zato so se na zboru krajanov zainteresirani občani dogovorili, da naj se antena postavi na streho stare osnovnošolske zgradbe: „Takšno odločitev je pozdravil tudi občinski svet in sprejel ustrezen sklep, zato smo podjetje Mobitel že obvestili o možnosti postavitve, vendar pa zaenkrat odgovora še nimamo. Kolikor mi je znano, pa naj bi gruča krajanov s Polenšaka, ki se z namestitvijo antene ne strinja nikjer v ožjem središču, že poslala pisni ugovor podjetju. Več pa ne vem," je o še eni pereči in nerešeni težavi dela občanov povedal Janžekovič. Tudi glede načrtov o novogradnji večje in ustreznejše trgovine župan kratko odgovarja: „Problem ni v občini, ampak v občanih, ki pač ne želijo prodati zemljišč za te namene, oziroma so cenovne zahteve nerealne. Občina lahko pripelje interesenta, občanov pa ne moremo prisiliti v nič, če sami nočejo."
SM
Skorba • Kožuhanje in vaška trgatev
Iz tradicije črpajo za prihodnost
V Skorbi, kjer živi okrog 450 prebivalcev, veliko dajo na tradicijo. Skozi etnološko-kulturne prireditve in raziskovanje identitete po ključu Kdo smo bili, kdo smo in kam želimo, so v zadnjih letih začeli dvigovati zavest pri vaščanih. Na pomen vseh teh prireditev je v soboto, 1. oktobra, spomnil tudi vodja prireditve Skorba trga in preša Franc Mlakar.
Pred tremi leti so začeli prireditev trgatev s prešanjem, ki so jo poimenovali Skorba trga in preša, na kateri izbirajo tudi vaškega kletarja, ki je povezo-
valec družabnega življenja in drugih dogodkov vasi skozi vse leto. Novega vaškega kletarja so razglasili na sobotni prireditvi s kulturnim progra-
mom, po Francu Šlamberger-ju je ta čast pripadla Francu Gregorecu, ki je svečano zaobljubil, da bo letos pridelano vinsko kapljico iz avtohtonih
vrst, jurke, gemaja in kvinto-na, negoval, ljubil in vzgajal. Odhajajoči kletar, ki je svojo delo več kot odlično opravil, se je zahvalil vsem, ki so mu pri tem pomagali, družini Meglič, ki je gostiteljica vsakoletne vaške trgatve, vaškemu odboru, kulturnemu in športnemu društvu, mautarjem in gospodinjam. V povezavi s to
prireditvijo pa so izdali tudi že dve publikaciji, ki govorita o življenju v Skorbi pod naslovom Skorba, ljuba vas domača in Skorba je vas, v kateri živimo. Skorba pa je znana tudi po Soseški, prireditvi, na kateri obujajo stari običaj vasi, na kateri so nekoč vaški gospodarji pregledali rezultate, ki jih je vas dosegla v prejšnjem
koledarskem letu in na kateri so tudi podelili koncesije za opravljanje del na skupnih kmetijskih in infrastrukturnih površinah. Danes pa je Sose-ška predvsem prireditev, ki je usmerjena v prihodnost, v nastanek in razvoj novih idej. Teh pa v Skorbi ne manjka, to kaže tudi najnovejši predinve-sticijski projekt za naselje, v katerem je poudarek na ureditvi večnamenskega prostora skupnega pomena z osrednjo ploščadjo z objektom in zunanjim prostorom v obliki amfi-teatra s sedeži.
Že nekaj let pa je Megličeva domačija v Skorbi, po domače tudi prostor dogajanja tradicionalnega kožuhanja koruze, prireditve, ki so jo članice Društva žena in deklet občine Hajdina tja prenesle iz Sitarje-ve domačije na Zgornji Hajdi-ni. Zadnji septembrski večer se jih je v skednju Megličeve domačije zbralo veliko, ki jim druženje ob starih običajih in slovenski ljudski pesmi in glasbi pomeni veliko. Prvič so kožuhali leta 2000, od takrat ni bilo jeseni, da se ne bi družili ob tem dogodku, ki zadnja leta privablja tudi vse več mladih. Tudi prejšnji petek je bilo tako.
Slovenija • Teden otrok v znamenju bralne značke
Otroci so naše bogastvo
Svetovni dan otrok, ki ga obeležujemo 3. oktobra, je sočasno tudi pričetek tedna, v katerem je vse posveče-
^ m	m a m ^ m	mmm mm	m m	■■■■■■	■	■■	■	■	■	■	■■■■
no našim najmlajšim. Tistim, ki so najbolj iskreni, prijazni, nepokvarjeni, igrivi in obenem ranljivi.
20. novembra 1959 je UNICEF sprejel Deklaracijo o otrokovih pravicah, 30 let kasneje, leta 1989, pa še Konvencijo o otrokovih pravicah. Že leta 1954 je Generalna skupščina Združenih narodov začela promovirati željo, da si vsaka država izbere svoj dan otrok, dve leti kasneje pa je bil 3. oktober priznan kot svetovni dan otrok.
Pri nas se je praznovanje pričelo v ponedeljek, prireditve pa potekajo cel teden. Teden otrok je program Zveze prijateljev mladine Slovenije, letošnja tema pa je Pojdiva s knjigo v svet in je posvečena 50-letnici Bralne značke. K obeležitvi se je letos priključila tudi pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije, ki je pripravila akcijo Z igro do dediščine. V tem tednu so v muzejih in galerijah, teh je skupaj okoli 40, potekale različne razstave, družinski programi in druge javne prireditve. Otroci in družine so imeli tudi prost vstop v muzeje in galerije, ki so pri projektu sodelovale. Med temi
Na teden otrok so spomnili tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
je bil tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki je ob vsem naštetem ponudil še brezplačen program za otroke iz vrtcev.
Kot je pojasnila Staša Tome, vodja Pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije, se muzealci neprestano trudijo
ustvarjati bogat program za najmlajše in družine, ki bi zadovoljil radovednost in ponudil nova spoznanja. Prav zato že drugo leto zapored organizirajo omenjeno akcijo, s katero želijo približat muzejsko in galerijsko dejavnost. „Ob predstavljanju kulturne
dediščine širimo prepoznavnost naših programov, s katerimi želimo spodbuditi med-generacijsko zbliževanje in odkrivanje novih znanj skozi igro ter poskrbeti za aktivno otroško doživljanje in ustvarjalnost," še dodaja Tometova.
Dženana Kmetec
Ptuj • Obiskali smo hostel Sonce
Stavba, ki sije v pravem pomenu
Od prvega septembra letos je na Zagrebški cesti 10 na Ptuju odprt hostel Sonce, ki obratuje kot poslovna enota družinskega podjetja Strojtrg družine Koželj, ki ga vodi hči Iva, diplomirana organizatorica turizma, ki zaključuje magistrski študij diplomacije na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. Ivo ob turizmu mika tudi diplomacija.
Hišo iz leta 1927, Denkovo kampaktno gradnjo, Denko je bil eden izmed znanih in uspešnih ptujskih gradbincev, je družina Koželj kupila od sosedov, da bi jo prenovili za potrebe turizma, prenova je trajala skoraj pet let. V njej je enajst sob, enoposteljnih, dvoposteljnih, štiriposteljnih in ena večposteljna soba z desetimi ležišči za skupine, v katerih je za nočitev potrebno odšteti od 14 do 28 evrov. Skupaj lahko naenkrat prenočijo 31 gostov. Sobe so urejene v sodobnem evropskem hotelskem stilu, da bi se gost kar najbolje počutil in da bi lahko zadovoljil vse
svoje potrebe. Gostom je na voljo tudi sodobna komunikacija, brezžični internet, vse sobe so opremljene tudi s televizorji, klimatskimi napravami. V pritličju in nadstropju pa lahko uživajo tudi v lepo opremljenih družabnih prostorih. V teh dneh nameščajo tudi kuhinjo, da si bodo gostje lahko sami pripravili zajtrk, že sedaj pa jim ponujajo prigrizke in kavo iz avtomatov. Novi ptujski hostel Sonce odlikuje tudi odlična lega, s frontalnim pogledom na ptujski grad; na kratki razdalji lahko gost užije vso tisto turistično ponudbo, ki dela Ptuj prepoznaven, ob njem so ure-
dili tudi sedem parkirišč. Zdaj si Iva in družina želijo le, da bi bile postelje čim bolj zasedene, tisti, ki so že bivali pri njih, so bili nadvse zadovoljni.
Iva si kot turistična delavka tudi želi, da bi se ponudniki na Ptuju in v okolici čim bolj povezali, saj brez medsebojne povezanosti ni mogoče računati, da bo to okolje v kratkem dočakalo večji turistični izplen. Od MO Ptuj pričakuje, da bo več naredila na urejenosti mesta in okolice, potrebni so le mali vložki, da bi bilo mesto bolj urejeno in s tem privlačnejše za domačine in obiskovalce. Na drugem ptujskem turističnem forumu pa je tudi malo pogra-
jala arheološko „ponudbo" mesta, v depojih je veliko arheološkega materiala, ki ni raziskan, še manj pa je predstavljen in situ. Pri vsem bogastvu, ki ga skriva ptujsko podzemlje, bi ga moralo biti vsaj nekaj vidnega, poudarja. Kakšno je spoštovanje do arheološke kulturne dediščine, če vse, kar izkopljemo, kmalu tudi zasipljemo, se sprašuje. Prepričana pa je tudi, da bi država morala več prispevati za ptujsko arheologijo, imeti fond za arheološka izkopavanja, saj ti stroški ne bi smeli bremeniti tistih, ki si želijo graditi na arheoloških območjih.
MG
Nekdanja Tomaničeva hiša na Zagrebški cesti 10, v kateri je bila nekoč furmanska gostilna, je danes hostel evropskega hotelskega stila.
Foto: Črtomir Goznik
Iva Koželj, vodja novega ptujskega hostla Sonce
Tednikova knjigarnica
Najtišje ure potrebujejo več glasu! Vabljeni!
Najtišje ure je naslovljena novost iz najstarejšega slovenskega založništva, iz Mohorjeve družbe, ki praznuje 160-letnico obstoja. Knjiga, prven-ka pisateljice Nade Po-lajžer Najtišje ure, s podnaslovom Hvalnica tistim, ki najdejo dobro v ..., je odlična praznična knjiga v vseh ozirih tradicije založbe: slovenska izvirna knjiga, duhovna, filozofska, verska, pedagoška, življenjska vprašanja, poljudnost in strokovnost, iskrenost in znanje, kritičnost in vrednotenje ...Predvsem pa je to branje, ki bi moralo najti pot v vsako hišo, v vsak dom, saj je to knjiga »smisla življenja«, ki ga sodobni človek izgublja v vrtincu potrošniških dobrin, v vrtincu »krasnega novega sveta«. To je knjiga izobilja, a tistega v najbolj žlahtnem pomenu, saj govori o osebnostni rasti in ustvarjalnosti ter o resnični kompetentnosti. (Nalašč sem uporabila ta pojem, saj smo ravno te dni priča po-gromu knjig za Cankarjevo priznanje, pa je pravzaprav zelo malo razpravljavcev knjigi Oči in Na zeleno vejo sploh prebralo.) Avtorica Nada Polajžer je pisateljica, ki gradi svojo knjigo na izkušnji in znanju in iskanju najboljših možnih poti ter pri tem s prijetnim literarnim čutom (njene literarne veščine bi kak »ostrejši« urednik spodbudil do nominacije za nagrado) in izbrano mero strokovnega vedenja s področja predšolske in šolske vzgoje, psihologije, specialne pedagogike in drugih humanističnih ved, za katere je Nada Polajžer očitno zelo nadarjena, gradi pripoved o svoji družini in o sebi in svojem mestu v njej.
Glavna junakinja Najtišjih ur je Nada, prvoosebna pri-povedovalka, avtorica sama, ki začenja s pesmijo Neže Maurer:
Prišla bo
in stopila na moje srce.
Ne zato,
da bi me pohodila.
Zato, da bi videla dlje.
In nadaljuje:
Čisto za začetek naj povem, da ta zgodba nima nobenih umetniških pretenzij, še manj strokovnih - ne psiholoških, ne defektoloških, kaj šele medicinskih. Gre preprosto za izpoved ženske, ki jo je materinstvo globoko zaznamovalo in ji odprlo nekatera neslutena obzorja. Pripoved, kije pred vami, je zrasla iz mojih zapiskov skozi več let, saj je pisanje moj kanal ustvarjalnosti in sublimacije vseh fizičnih in psihičnih dogodkov, ki tako ali drugače pretresajo moje bivanje. Sama bi jo še najrajši poimenovala popis v pokrajine navznoter ...
Tem notranjim svetovom, ki jih bralec spoznava v knjigi Najtišje ure, bi se morala odpreti vsaka družina, ne glede na njeno sestavo, barvo in velikost. Kajti knjiga pripoveduje o partnerstvu in tudi samoti, o povezanosti, o svetu prednikov, o sanjah, o željah, o moči in nemoči, o samospraševanju in predvsem o reševanju s trudom in z znanjem. To je knjiga o tisti osnovni trojici vprašanj: Kdo sem? Od kod sem? Kam grem?
... Sonce je sijalo in mene je pri srcu toplo grelo - tale prostor mora postati najin dom! Na vrhu grička je stala hiška, majhna in neugledna, cesta do nje je bila makadamska, okoli nje so se bohotila velika orehova drevesa in vinska trta. Ves prostor se je kopal v mehki svetlobi poznopopoldanskega pomladanskega sonca, razgled z vrha pa je odpiral pogled na vse strani in dajal občutek brezmejne svobode. Ne vem, ali so v nama zapeli geni najinih viničarskih prednikov, vsekakor sva vedela, da je to tisto, kar iščeva.
Biti samostojna in biti svobodna na svojem ... Ni dovolj, da dihajo samo pljuča, tudi pogled mora zadihati .
Cenjeni bralci Knjigarnice, vabljeni v četrtek, 13. oktobra, v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, kjer bo ob 19. uri predstavitev knjige Najtišje ure - skupaj z avtorico »bomo dlje videli«.
Liljana Klemenčič
Rokomet
Ptujska moč odpihnila Burjo
Stran 12
Rokomet
Želja je uvrstitev med prve tri v državi
Stran 12
Nogomet
Kaj bo prinesel petek?
Stran 13
Kros
Izstopale OŠ Ljudski vrt, Videm, Juršinci in Breg Stran 13
Kolesarstvo
Luka Sagadin slavil v točkovanju Pokala SLO Stran 14
Nogomet
V Stojncih se z mladimi dobro dela
Stran 14
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal
Nogomet • Na Ptuju trenerski seminar
Mina se petič letos na stopničkah v težavnosti
Mina Markovič še naprej navdušuje z letošnjimi nastopi.
Najboljša slovenska športna plezalka Mina Markovič je
letos v izjemni formi in še naprej navdušuje s svojimi predstavami. Na peti letošnji tekmi svetovnega pokala v težavnosti v Belgiji je še petič stopila na stopničke, s čimer je zadržala prvo mesto v skupnem seštevku.
Mina je odlično začela tekmovanje na klasičnem prizorišču v Puursu, saj se je v kvalifikacijah poleg Južnokorejke Kimove edina dotaknila vrha smeri na 21-metrski steni (slednji je to uspelo dvakrat). V polfinale se je tako podala z 2. mesta, kjer pa je nekoliko poslabšala svojo uvrstitev. Šesto mesto je bilo vseeno dovolj za zanesljivo uvrstitev v finale, kjer se je boj za stopničke začel znova.
Postavitev smeri na 21-metr-ski steni ni dopuščala napak in je zahtevala brezkompromisno plezanje. 23-letna Ptujčanka, ki se je v finalno smer podala kot tretja tekmovalka, je preplezala najvišje in postavila do takrat najboljši dosežek v finalu, ki ga
je izboljšala šele aktualna svetovna prvakinja. Avstrijka Angela Eiter je izpustila zadnji dve tekmi na Kitajskem, v Belgijo pa je prišla lačna zmage, ki pa ji jo je iz rok vzela južnoko-rejska tekmovalka Jain Kim.
Kimova, svetovna podprva-kinja, je tako ubranila lanska zmago v Puursu. Vrha finalne smeri se sicer ni dotaknila, je pa preplezala višje od Eiterje-ve. Južnokorejka je bila prva tudi po polfinalu. Kimova za najboljšo Slovenko v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v težavnosti zaostaja le še 10
Svetovni pokal,		
težavnost, skupni		
vrstni red:		
1. Mina Markovic	SLO	410
2. Jain KIM	KOR	400
3. Maja Vidmar	SLO	271
4. Katharina Posch	AVS	224
5. Angela Eiter	AVS	220
6. Yana Chereshneva	RUS	207
7. Christine Schranz	AVS	199
8. Caroline Ciavaldini	FRA	189
Svetovni pokal, Puurs, Belgija, rezultati:						
			finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Jain Kim,	1988	KOR	51-	47-	Top	Top
2. Angela Eiter	1986	AVS	47	46-	41-	42
3. Mina Markovic	1987	SLO	44-	39-	37	Top
4. Magdalena Röck	1994	AVS	40-	46+	37-	40-
5. Akiyo Noguchi	1989	JAP	39-	39	37-	39
6. Sasha DiGiulian	1992	ZDA	39-	38-	39+	42+
7. Johanna Ernst	1992	AVS	34	47-	40+	39
8. Barbara Bacher	1982	AVS	31-	39-	29-	39
9. Yana Chereshneva	1989	RUS		37+	37	41
10. Katharina Posch	1994	AVS		33+	36+	42+
11. Maja Vidmar	1985	SLO		33-	37-	40-
točk. Letošnji vrh kroji še ena Slovenka. Nekdanja zmagovalka skupnega seštevka Maja Vidmar je v Belgiji ostala brez finala in je tekmo končala na 11. mestu, zato pa je še vedno na 3. mestu skupno.
»Za stopničke sem gotovo zelo vesela, ker je bila konkurenca kar precejšnja in je veliko tekmovalk pokazalo res dobro pripravljenost. Vseeno pa imam nekoliko grenek priokus, ker mi po mojih občutkih niti enega kroga tekmovanja ni uspelo odplezati res stoodstotno in tako dobro, kot sem pripravljena. Mislim, da je tekem še dovolj na sporedu in upam, da mi bo že naslednji teden uspelo odplezati brez napak,« je po podelitvi odličij povedala Markovičeva, ki je obenem pohvalila postavljavce smeri za kakovostne postavitve, ki so omogočale zanimivo plezanje. Mina Markovič ima letos v žepu že tri zmage, zmagala je na zadnjih dveh tekmah na Kitajskem in na uvodni v Cha-monixu, v Brianconu je bila druga, zdaj pa še tretja.
Pri moških Slovenija ni imela predstavnika v finalu, Klemen Bečan je zasedel končno 12. mesto, 18-letni Škofjeločan Jure Raztresen, aktualni mladinski svetovni prvak, je bil 18, aktualni kadetski svetovni prvak, 17-letni Radovljičan Domen Škofic, pa je zasedel 24. mesto.
Naslednja tekma bo že konec tedna v Boulderju, v ameriški zvezni državi Kolorado, kamor se odpravlja pet Slovencev - Vidmarjeva, Markovičeva, Be-čan, Raztresen in Škofic.
sta, JM
Skoraj 600 trenerjev na treningu reprezentance
V torek je bil na ptujskem Mestnem stadionu poseben dan, saj se je na tribunah zbrala smetana nogometnih trenerjev Slovenije - skoraj 600 jih je prišlo iz vse Slovenije. Združenje nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) je namreč v sodelovanju z Društvom nogometnih trenerjev Ptuj (DNT Ptuj) na Ptuju pripravilo centralni praktični seminar za vse trenerje. Udeležba je sodelujočim prinesla 20 točk za pridobitev licence za leto 2012.
Doslej je bil seminar vedno v Ljubljani, tokrat pa se je prvič »preselil« na periferijo. Osnovni razlog je bil ta, da se v tem delu Slovenije slovenska reprezentanca pripravlja za zadnji kvalifikacijski nastop za EP 2012, na torkovo tekmo s Srbijo. Ker se bodo izbranci selektorja Keka tokrat prvič družili cel teden in bodo odigrali le eno tekmo, je bila priložnost za seminar idealna. V uvodu so zbrane pozdravili Rudi Bračič (predsednik ZNTS), Ivan Mar-jon (podpredsednik ZNTS), Marjan Lenartič (DNT Ptuj) in Stanko Glažar (predsednik MNZ Ptuj).
Slovenska reprezentanca je na odlično pripravljenem igrišču pod vodstvom Matjaža Keka in njegovih pomočnikov Milana Miklaviča in Martina Magistra ter trenerja vratarjev Nihada Pejkoviča opravila običajen trening, trenerji na tribuni pa so lahko spremljali odlično organiziran in voden vadbeni proces. Kek je po kon-
Na ptujskem Mestnem stadionu smo v množici trenerjev iz vse Slovenije opazili številna znana trenerska imena; med drugim so prišli Alfred Jerma-niš, Primož Gliha, Mladen Da-banovič, Miran Srebrnič, David Peršič, Adnan Zildžovič, Marjan Marjanovič ...
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska izbrana vrsta je pod vodstvom selektorja Keka opravila običajen trening, ki ni bil posebej prilagojen seminarju.
dih, saj so imeli trenerji priložnost spremljati res vrhunski vadbeni proces. Že čez 14 dni bo DNT Ptuj za svoje člane pripravilo še en seminar: na Kidričevem ga bo vodil trener članskega moštva Aluminija Bojan Flis,« je ob koncu povedal Marjan Lenartič.
Čeprav slovenska izbrana vrsta v Kidričevem zadnja leta redno opravlja treninge, pa podobne gneče doslej ni bilo opaziti še nikoli (vsi treningi resda niso odprti za javnost, nikoli pa ni bilo nobenih težav z opazovanjem »s strani«). Na začetku se je včasih res zbrala kakšna deseterica, večji del domačih trenerjev, zadnje čase pa je ta številka še manjša. Točke so za trenerje očitno velik motivacijski faktor za ogled treninga najvišjega nivoja ...
Jože Mohorič
cu treninga opozoril na cilje, smotre in naloge ter izrazil zadovoljstvo, da je lahko trening izbrane vrste predstavil slovenski strokovni javnosti. Ob koncu je imel Branko Zupan predstavitev novosti za treniranje vratarjev.
»Vesel sem, da nam je uspelo praktični seminar prvič organizirati izven Ljubljane, tudi udeležba je bila zadovoljiva. Seminar je uspel v vseh pogle-
Foto: Črtomir Goznik
Praktični trenerski seminar je na tribune Mestnega stadiona privabil množico trenerjev iz vse Slovenije.
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ptujska moč odpihnila Burjo
Rokomet • Pokal Slovenije
Ormož s Krko, V. Nedelja z Loko
Mercator Tenzor -Burja Škofije 41:24 (21:10)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
M. Križanec, Žiher 4, Mateša 7, Strmšek 3, Korotaj 7, Bolcar 2, Majcen 3, Močnik 2, Erhatič, Tumpej 6, Lazar, Potočnjak 5, Borovčak, Kovačič 1, Ivančič 1. Trener: Nikola Bistrovič
Zaostalo srečanje 3. kroga v 1. ženski ligi med ŽRK Mercator Tenzor in Burjo iz Škofij se je pričelo s petnajstminutno zamudo, saj gostje niso uspele pravočasno priti v najstarejše slovensko mesto, poleg tega pa so na Štajersko prispele le z desetimi rokometašicami, kar je le še dodatno potrdilo sume o
njihovi (ne)moči. Domačinke se na to niso ozirale in so odločno krenile v srečanje. Že v 9. minuti smo pri izidu 6:1 za domačo zasedbo videli minuto odmora na zahtevo gostujoče klopi. Vendar tudi to Primorkam ni pomagalo, Ptujčanke so namreč povsem prevladovale, gostje pa predvsem v napadu počele nerazumljive stvari, ki jih danes na rokometnih igriščih redko vidimo. V 20. minuti je bilo na semaforju že 17:7. Prednost, ki je bila višja iz minute v minuto, je domačemu strategu Nikoli Bistroviču dovoljevala, da je že v končnici prvega dela igre priložnost za igro ponudil nekaterim mlajšim rokometašicam, ki so ponujeno odlično izkoristile
(Žiher, Tumpej).
Tudi v drugem delu se slika na parketu ni bistveno spremenila. Domačinke so narekovale tempo igre, v obrambi sicer igrale nekoliko ležerno, v napadu pa zato zadevale iz vseh položajev, tako da je bil v 45. minuti izid že 31:16. Ekipa Burje se je povsem vdala, v obrambi praktično ni več igrala, medtem ko je na drugi strani ptujska obramba, glede na moč tekmeca, dobila kakšen gol preveč. Toda proti tekmecu, ki je dva ali tri razrede slabši, se običajno pojavljajo težave z motivacijo. Pri domačinkah so priložnost dobile vse rokome-tašice, ki so bile v kadru za tekmo. Edino vprašanje ob koncu tekme je bilo, s kolikšno pred-
1. A SRL (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije 41:24 (19:10), Krim Mercator - Piran 45:23 (21:11), Olimpija - Antrum Sežana 26:31 (12:11), Mlinotest Ajdovščina - Veplas Velenje 22:19 (10:7), GEN I Zagorje - Krka 33:21 (16:12), Naklo Tržič - Celjske mesnine 24: 43 (11:23).
1.	KRIM MERCATOR	3	3 0	0	6
2.	GEN -I ZAGORJE	3	3 0	0	6
3.	CELJSKE MESNINE	3	2 0	1	4
4.	MER. TENZOR PTU	3	2 0	1	4
5.	KRKA	3	2 0	1	4
6.	ANTRUM SEŽANA	3	2 0	1	4
7.	OLIMPIJA	3	10	2	2
8.	MLIN. AJDOVŠČINA	2	10	12
9.	PIRAN	3	10	2	2
10.	BURJA	2 0 0 2 0
11.	VEPLAS VELENJE 3 0 0 3 0
12.	NAKLO - TRŽIČ 3 0 0 3 0
nostjo se bo končalo. Semafor se je po izteku šestdesetih minut ustavil pri izidu 41:24 in kakih 100 gledalcev je lahko na prvi tekmi Ptujčank pred domačim občinstvom zaploskalo.
Tadej Podvršek
mlajši deklic A osvojila odlično 2. mesto v Sloveniji. Letos si varovanke Saša Petka želijo narediti korak naprej, v skupinskem delu osvojiti 1. ali 2. mesto, kar nato vodi v skupino za mesta od 1 do 6 v državi. Če bo sezona izpeljana brez večjih poškodb, potem je dosegljiva tudi uvrstitev med najboljše tri. Punce bodo poleg prvenstva nastopile na najmanj dveh mednarodnih turnirjih, in sicer v madžarskem Mono-štru in slovaškem Prešovu. Ob vsem tem se talentirana ekipa že vnaprej zahvaljuje staršem in klubu za pomoč in podporo ter jih vabi, da bi bili tudi letos tako glasni na tribunah.
tp
ŽRK Tara Tenzor, starejše deklice: Saška Kozel, Saša Lazar, Sindi Zorec, Marina Majcen, Tonja Kolednik, Sandra Šrajner, Barbara Borovčak, Manja Grabrovec, Doris Kova-čec, Katja Valenko (vse letnice 97), Ana Ambrož, Gabrijela Kukovec, Eva Sirc, Doroteja Lah, Mija Kopold Metličar, Ste-fani Pivko, Nika Gavez in Anja Lampret (vse letnik 98). Trener: Sašo Petek.
Rokometni klubi bodo 26. oktobra odigrali srečanja osmine finala pokalnega tekmovanja. Or-možani, ki so v prvem krogu izločili ptujsko Dravo, bodo gostili ekipo Krke iz Novega mesta. V prvem krogu so bili rokometaši iz Velike Nedelje prosti, v drugem pa bodo gostili Loko iz Škofje Loke. Izmed
Mladinci, 2. liga - vzhod
1. krog: VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - MOŠKANJCI GORI-ŠNICA 28:34 (14:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: N. Pfeifer, Kaučič 7, Zorec 5, Horvat 2, Bezjak 2, Hržič, Pra-potnik 2, M. Pfeifer 1, Prejac, Lo-renčič 3, Meško 6. Trener: Davorin Kovačec.
Kadeti, vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 27:31 (12:15), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško, Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 26:30 (13:15), Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 28:29 (12:14).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	2 2	0	0	4
2.	DRAVA PTUJ	2 2	0	0	4
3.	JERUZALEM ORMOŽ 3 2	0	1	4
4.	SLOVENJ GRADEC	3 1	1	1	3
5.	MARIBOR BRANIK	2 10	12
6.	V. NEDELJA C. O.	3 1	0	2	2
7.	GORENJE VELENJE	3 0	12	1
8.	ARCONT RADGONA	2 0	0	2	0
ARCONT RADGONA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 28:29 (12:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: D. Hržič 4, J. Hržič 5, Bombek 6, Moravec 4, Petek 2, Preac, Pfeifer 2, Hojžar 4, Marin 2, Notersberg. Trener: Branko Bokša
GORENJE - JERUZALEM GORI-ŠNICA 27:31 (12:15)
JERUZALEM: M. Šulek, Ranfl, T. Cvetko; Plohl, Kolmančič 2, Kociper, Topolovec, Bedrač 6, R. Cvetko 8 (5), Štumberger, Kirič 7 (1), A. Sok 5, Bezjak 2, Vesenjak 1. Trener: Darko Žnidarič
Gostitelji so vodili le enkrat pri izidu 1:0. V 13. minuti pa so gostje že vodili z 10:4. Kljub trem zapravljenim sedemmetrovkam v 1. polčasu so Ormožani odšli na odmor s prednostjo treh zadetkov, 15:12. V zaključku so se Velenjčani približali le na gol zaostanka, 25:26, vendar so bili mladi Ormožani dovolj trmasti, da so v zaključku tekme ne samo obdržali, ampak tudi povečali prednost. V 4. krogu pri Jeruzalemu Gorišnici v petek, 7. oktobra, ob 17.30 gostuje zasedba Velike Nedelje. Tekma bo odigrana v Športni dvorani Gorišnica.
Starejši dečki A - vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 29:41 (14:21), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško, Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 21:27 (7:14).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	2	2	0	0	4
2.	SLOVENJ GRADEC	3	2	0	1	4
3.	DRAVA PTUJ	2	1	0	1	2
4.	JERUZALEM ORMOŽ	2	10	12
5.	V. NEDELJA C. O.	2	1	0	1	2
6.	GORENJE VELENJE	3	1	0	2	2
7.	MARIBOR BRANIK	2	0	0	2	0
GORENJE - JERUZALEM GORI-ŠNICA 29:41 (14:21)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; V. Lukman 2, Šan-dor 1 (1), Bezjak, Vesenjak 11 (1), Kociper 2, Horvat 1, Tement 2, D. Ozmec 2, Štumberger 3, Kosi 3, Kralj 1, Geč 6, Topolovec 3, Kolmančič 4 (1). Trener: Uroš Krstič
Po dobrodošlem in zasluženem porazu proti Celju (28:23) v 1. krogu so fantje končno začeli bolj marljivo obiskovati treninge, kar se je tudi obrestovalo na gostovanju v Velenju. Kljub visoki zmagi je to še daleč od želene igre, saj je bila obramba sla-
preostalih parov bo najzanimivejši obračun med Cimosom Koprom in Gorenjem.
Preostali pari so: Šmartno - Ribnica Riko hiše, Mokerc Ig - Krško, Slovenj Gradec 2011 - Slovan, Brežice - Maribor Branik, Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje.
Danilo Klajnšek
ba, napad pa je ob dveh sedemme-trovkah zapravil številne zicerje. Med strelce se je vpisalo kar 13 rokome-tašev. V naslednjem krogu na Har-deku v soboto, 7. oktobra, ob 9.30 gostujejo rokometaši Velike Nedelje.
Starejši dečki B - vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 25:29 (12:13), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško 25:41 (8:23). Prosta je bila ekipa Slovenj Gradec 2011.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 3	2 0 1	4
2.	JERUZALEM ORMOŽ 2	110	4
3.	GORENJE VELENJE 3	1 1 1	2
4.	DRAVA PTUJ 2	1 0 1	2
5.	SLOVENJ GRADEC 2	0 0 2	0
GORENJE - JERUZALEM 25:29 (12:13)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Ulaga, Plavec 1 (1), T. Sok 4 (1), Kosi
6.	Horvat 9 (4), Kavčič 3, Grabovac, D. Ozmec 3, Žižek Cvetko 1, Lukner, M. Hebar, Niedorfer 2, Zidarič, Luci. Trener: Mladen Grabovac
Fante Gorenja je treba pohvaliti za borbeno igro, vendar zmaga trikratnih državnih prvakov nikoli ni bila pod vprašajem. Priložnost za igro so dobili vsi fantje, zato tudi končna razlika, ki pa je še najmanj pomembna, ni večja od +4. Najvišja prednost Ormožanov je že znašala +7. Ekipa Jeruzalema ima še številne rezerve. Naslednja tekma letnikov 1998 in mlajših je na sporedu 15. oktobra na Ptuju proti Dravi.
Mlajši dečki A - vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj
-	Slovenj Gradec 2011 25:8 (12:4), Arcont Radgona - Jeruzalem Ormož 13:24 (5:10), Pomurje - Maribor Branik 2:16 (0:5), Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 32:23 (14:10).
1.	MARIBOR BRANIK 2 2 0 0 4
2.	JERUZALEM ORMOŽ 2 2 0 0 4
3.	GORENJE VELENJE 2 1 0 1 2
4.	CELJE PIVO. LAŠKO 1 1 0 0 2
5.	V. NEDELJA C. O . 1 1 0 0 2
6.	DRAVA PTUJ 2 1 0 1 2
7.	SLOVENJ GRADEC 2 0 0 2 0
8.	ARCONT RADGONA 2 0 0 2 0
9.	POMURJE 2 0 0 2 0
ARCONT RADGONA - JERUZALEM 13:24 (5:10)
JERUZALEM: Firšt Šeruga, Riz-man; Sovič, T. Šulek, G. Hebar, No-tersberg 5, Munda 1, Zadravec, Kozel, Ž. Kociper 8, Ciglar 3, Jovanovič 1, Šoštarič 6, Petek. Trener: Iztok Luskovič
Mlajši dečki B - vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 9:30 (2:15), Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 20:23 (8:12), Arcont Radgona - Jeruzalem Ormož 2:41 (1:20), Celje Pivovarna Laško
-	Gorenje Velenje 22:15 (10:6).
MOŠKANJCI GORIŠNICA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 9:30 (2:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: T. Pfeifer, Ozmec 1, Šošter, Si-monič 4, Horvat, Kuhar 10, Toplak 4, Kovačec 1, Majcen 1, Slana 1, Škrjanec 8. Trener: Davorin Kovačec
ARCONT RADGONA - JERUZALEM 2:41 (1:20)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Sovič 3, T. Šulek 6, G. Hebar 11, Notersberg 11, Munda 5 (1), Zadravec 3, Torič 2, P. Ozmec, J. Lukman. Trener: Iztok Luskovič.
UK, DK, JM
Gordana Žiher, rokometašica Mercatorja Tenzorja: »Tekma je bila dobra in naša zmaga je povsem zaslužena. Dobro smo odigrale tako v obrambi kot napadu, gostjam tako nismo dale možnosti, da se nam približajo in nas ogrozijo. Zadovoljna sem tudi s svojo igro, vendar je vedno lahko še boljše.«
Foto: Črtomir Goznik
Gordana Ziher (ZRK Mercator Tenzor Ptuj)
1. SRL (m): Cas je za zmago
Rokometaši Jeruzalema so v Izoli zasluženo doživeli poraz 30:26. Zmaga novincev v ligi je več kot zaslužena, bolj kot poraz pa skrbi slaba igra ormoških rokometašev v zadnjih tednih. V soboto, 8. oktobra, ob 19.00 prihajajo na Hardek rokometaši Krškega, zaenkrat največji osmoljenci tega prvenstva. Spomnimo se, da so Krčani v 1. krogu slavili v Trebnjem, nato pa za zeleno mizo zaradi nepravilne registracije Vuka Lazovica izgubili tekmo z 10:0. Za »nagrado« so varovanci trenerja Uroša Šerbca ostali še brez dodatne točke in tako zaenkrat z le eno osvojeno točko zasedajo zadnje mesto. Krčani se lahko pohvalijo s solidno zunanjo linijo, ki jo tvorijo veteran Kukavica, bivši mladinski reprezentant Klepej ter na desnem zunanjem Hrvat Knez, ki ga Ormožani dobro poznajo, saj je pred tem igral v Varteksu iz Varaždina. Na črti je močan Lazovic (105 kg), ki ga korektno menjuje mladi Drugovič. V svojih vrstah ima Krško tudi slovenski rokometni biser, mlajšega od bratov Cehte. Fant je levičar in krepko večjega potenciala kot njegov brat, ki nastopa pri Gorenju iz Velenja. Na golu ne smemo pozabiti na Jelovčana, ki zmeraj zbere 10 do 15 obramb. A svoje adute imajo tudi Ormožani, in to krepko več kot na drugi strani Krško. Če se bodo fantje sprostili in zaigrali, kot znajo, predvsem hitro v napadu ter čvrsto v obrambi, potem lahko pričakujemo nove točke na kontu Jeruzalema. Glede na dogodke na treningih ta teden bi se ormoški rokometaši končno lahko »razleteli po igrišču« v pozitivnem smislu.
V Ormožu upajo, da bodo gostje še en krog na zadnjem mestu, nato pa seveda Krčanom želijo vzpon po lestvici. Glede na stanje v obeh ekipah se bo tokrat na Hardeku zares iskrilo, saj obe zasedbi nujno potrebujeta cel plen. Zagotovo gre za enega od zanimivejših parov 6. kroga 1. NLB leasing lige.
KU
Rokomet • ŽRK Tara Tenzor Ptuj, mlade
Želja je uvrstitev med prve tri v državi
Minuli konec tedna bi novo prvenstvo morale začeti tudi starejše deklice (letnik 1997/98) ŽRK Tara Tenzor iz
Ptuja, vendar je tekma z Brežicami odpadla. Ekipa, ki jo vodi Sašo Petek, letos kotira visoko, vsekakor višje kot lani,
ko so bila dekleta povečini leto mlajša od svojih tekmic. Gre za nadarjeno generacijo, ki je pred dvema letoma v kategoriji
Starejše deklice ŽRK Tara Tenzor
Rokomet • Mlajše selekcije
Karate • Karate do klub Ptuj
Karateisti Karate do kluba Ptuj so tudi novo tekmovalno sezono pričeli uspešno. V soboto, 1. oktobra, so se udeležili tekme Slovenske OŠ karate lige v Lenartu.
Špela Pernek, Tinka in Ela Valenko, Tilen in Patrik Murko, Primož Golob, Oscar in Krištof Križanec, Primož Doberšek, La-risa Pihler, Damiana in Amelie Pajnkiher, Miha in Kim Hebar, Nina Strelec, Matic Herga in Do-
roteja Jakop so v tekmovali za OŠ, ki jih obiskujejo. Z vrstniki so se pomerili v katah in borbah in dosegli lep ekipni uspeh. V borbah so zmagali Krištof Križanec, Špela Pernek ter Tinka Valenko, Oscar Križanec je zasedel drugo mesto, Nina Strelec je osvojila drugo mesto v borbah in tretje v katah, Damiana Pajnkiher pa tretje mesto v katah.
jk
Planinski kotiček
11. tradicionalni pohod po Stoperški planinski poti
Planinsko društvo Donačka gora iz Stoperc prireja v soboto, 8. 10., že 11. tradicionalni pohod po 1. delu Stoperške planinske poti, ki se
ga bomo udeležili tudi ptujski planinci.
Pot je markirana in za ta pohod posebej označena s smernimi tablami. Štart bo pred trgovino Litož v Stopercah med 8. in 8.30, cilj pa v gostišču Winettu, kjer bo podelitev priznanj in rajanje. Med potjo bo na voljo jota s klobaso, pečen kostanj, mošt in ostala pijača. Hoje bo 4-5 ur
Udeleženci se zberemo v soboto, 8. 10., ob 7.30 pred železniško postajo na Ptuju, od koder se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Stoperce do Litoža. Tam bo možno kupiti dnevnik pohoda in vodnik po stoperški planinski poti ter plačati štartnino (za malico, kostanj in organizacijske stroške). Za pohod bo potrebna planinska oprema za lažjo pot (planinski čevlji, ustrezna oblačila (palice po želji).
Cena izleta je 5 evrov za prevoz, ki ga udeleženec plača prevozniku. Hrana in pijača iz nahrbtnika ali ob poti in na cilju (okusne postrvi!). Zaradi organizacije prevoza se morajo udeleženci prijaviti vodji izleta Tonetu Purgu na telefon 031 331 042 do petka, 7. 10.
Vabljeni!
Bowling • Podjetniška liga
Izjemna izenačenost: osem ekip ločijo štiri točke
Letošnja podjetniška liga je v prvih štirih krogih postregla z izjemno izenačenostjo, zaostali sta le ekipi Boxmarka in Javnih služb Ptuj, ki sta se ligi priključili kot zadnji. Na vrhu so kar štiri ekipe z enakim številom točk (19), kar se doslej še ni zgodilo.
V tem krogu so bili odigrani trije „klasični" dvoboji med ekipami, ki v ligi sodelujejo od začetka (igralci Saška bara so nastopali v drugih zasedbah). Vsi so se končali s tesnim izidom 5:3, zmage pa so se veselile ekipe Radio-Tednik (vodili so že 4:0), Saška bar (zaostajali so 0:2) in MO Ptuj. Vsak omenjeni dvoboj se je končal z razliko, manjšo od 20 podrtih kegljev, vsi doseženi ekipni rezultati pa so se gibali med 2600 in 2670. Zanimivo: vse tri poražene ekipe so imele boljši rezultat od zmagovalcev ...
Najboljši ekipni rezultat kroga je dosegla ekipa Tamesa (2666), med posamezniki pa je bil drugič letos najboljši Jani Kramar (DaMoSS).
Rezultati 4. kroga: Tames - Ra-dio-Tednik Ptuj 3:5, Talum - Saška bar 3:5, MP Ptuj - Boxmark Team 8:0, VGP Drava - Mestna občina Ptuj 3:5, DaMoSS - Javne službe Ptuj 8:0. Prosta ekipa: Elektro Maribor.
1.	TAMES 4	2666	19	166,7
2.	RADIO-TEDNIK P. 4	2649	19	161,4
3.	DAMOSS 4	2607	19	158,8
4.	MESTNA OBČINA P. 4	2599	19	155,9
5.	SAŠKA BAR 3	2634	18	164,7
Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Jani Kramar (Da-MoSS) 792, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 772, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 767,
4.	Darko Ferlinc (Talum) 754,
5.	Silvo Strauss (DaMoSS) 734, 6. Robert Kurež (Saška bar) 726, 7. Mitja Šegula (Tames) 693, 8. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 692, 9. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 687, 10. Miran Purg (Talum) 682.
6.	TALUM 4	2650	17	162,0
7.	ELEKTRO MARIBOR 3	-	15	152,9
8.	MP PTUJ, D. O. O. 4	2459	15	152,4
9.	VGP DRAVA 3	2641	13	162,3
10.	BOXMARK TEAM 4	2153	6	128,5
11.	JAVNE SLUŽBE P. 3	1783	0	115,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 190,5, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 187,1, 3. Robert Kurež (Saška bar) 185,4, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 180,3, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,8, 6. Silvo Strauss (DaMoSS) 178,2, 7. Robi Merlak (Talum) 174,3, 8. Robert Šegula (Tames) 172,7, 9. Mitja Šegu-la (Tames) 170,8, 10. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 170,2.
Pari 5. kroga: ponedeljek, 10. 10., ob 17.30: Radio-Tednik Ptuj -Boxmark Team, Javne službe Ptuj
-	Tames; ob 20.00: Elektro Maribor
-	Mestna občina Ptuj, Saška bar -DaMoSS, VGP Drava - Talum. Prosta je ekipa MP Ptuj.
JM
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Kaj bo prinesel petek?
Slovenska izbrana vrsta se še naprej v miru pripravlja na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na EP 2012, obenem pa še vedno ostaja v negotovosti, ali bo torkova tekma s Srbijo v Ljudskem vrtu odločala o uvrstitvi na omenjeno tekmovanje. Slovenski nogometaši so se namreč po lastni krivdi znašli v položaju, ko o svoji usodi ne odločajo sami, ampak so odvisni tudi od razpleta na drugih igriščih. Možnosti Slovenije za uvrstitev na EP so praktično minimalne, vendar zaenkrat še vedno obstajajo -morda samo do petka. Takrat bosta v naši skupini na sporedu tekmi Srbija - Italija in Severna Irska - Estonija, za nas pa »prideta v poštev« le zmagi Italije in Severne Irske. V primeru srečnega razpleta bi morali naši v torek ugnati Srbijo, Italija pa Severne Irce in Slovenija bi se uvrstila v dodatne kvalifikacije ...
»Sam se s temi izračuni ne obremenjujem, to so zadeve za vas, novinarje. Zame je torkova tekma s Srbijo kvalifikacijska, gre za zaključek, v katerem nam ne sme biti vseeno, kako ga bomo odigrali. Konec koncev gre za čast, slavo in nenaza-
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek se ne obremenjuje z izidi drugih tekem v kvalifikacijski skupini C, ampak je osredotočen le na torkovo srečanje Slovenija - Srbija.
Pučko, Janža in Zibert z reprezentanco
V četrtek so se treningom članske reprezentance pridružili trije mladi reprezentanti selekcije U-20: Matej Pučko, Urban Žibert (oba Koper) in Erik Janža (Mura 05). Selektor Kek je takole pojasnil to odločitev: »Glede na to, da nimamo dovolj velikega kadra, sem se odločil za nekaj, kar je v tujini praksa in nekaj povsem normalnega. Sicer bi potegnil koga iz reprezentance do 21 let, a tega seveda nisem mogel, saj je reprezentanca na Švedskem. Pri igranju na dva gola nam bodo omenjeni trije prišli v pomoč. Po pogovoru z njihovim selektorjem Tomažem Kavčičem sem se odločil, da pokličem omenjene tri. Zagotovo bo to zanje velika spodbuda za nadaljevanje kariere. Oni predstavljajo prihodnost slovenskega nogometa, zato je prav, da jim tudi na tak način pomagamo,« je razložil selektor Kek.
Kvalifikacije za EP 2012, skupina C
Petek, 7. 10.: Srbija - Italija, Severna Irska - Estonija.
Torek, 11. 10.: Slovenija - Srbija (Maribor, ob 20.45), Italija - Severna Irska.
1.	ITALIJA * 8 7 10 16:1 22
2.	SRBIJA 8 4 2 2 12:10 14
3.	ESTONIJA 9 4 1 4 13:13 13
4.	SLOVENIJA 9 3 2 4 10:7 11
5.	SEVERNA IRSKA 8 2 3 3 8:8 9
6.	FERSKI OTOKI 10 1 1 8 6:26 4 * Italija je že uvrščena na EP
dnje za pošten odnos do navijačev, ki nas bodo prišli spodbujat. Prepričan sem, da si ti fantje zaslužijo podporo, saj so nas v zadnjih letih velikokrat navduševali. Vsekakor pa si želim, da bi še imeli možnosti za uvrstitev v dodatne kvalifikacije,« je povedal selektor Matjaž Kek, ki bo v petek pred TV-za-slonom skupaj z nogometaši z zanimanjem spremljal srečanje Srbija - Italija.
Selektor je sicer zelo zadovoljen, da bo s fanti po dolgem času opravil nekoliko daljše priprave na tekmo: »To je samo pozitivno, saj smo se doslej srečali le na dveh ali treh skupnih treningih, potem pa smo odigrali tekmo, se vrnili in zopet ponovili proces. Tokrat imamo razmeroma veliko časa, ki ga lahko izkoristimo za stvari, za katere doslej ni bilo časa.«
JM
Kros • Medobčinski kros na Vidmu
Izstopale OS Ljudski vrt, Videm, Juršinci in Breg
Osnovna šola Videm in Zavod za šport Ptuj v zadnjih letih tradicionalno izvedeta medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu. Na stadionu NK Videm in v bližnji okolici so otroci tekli na 1000 in 2000 metrov dolgi ravninski progi. Na kros je bilo prijavljenih 334 tekačev in tekačic, tekmovanja pa se je udeležilo 271 osnovnošolcev in 26 srednješolcev iz 13 osnovnih šol in štirih srednjih
STARI
INSVO^
rtv»

m
p®8 • *
Mir
_,_
Utrinek z medobčinskega krosa v Vidmu
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V kategoriji učencev letnika 1998 je z veliko prednostjo zmagal Boštjan Nahberger (OŠ Breg).
šol. To je vsekakor manj od pričakovanega in kaže slab odnos te generacije do tekmovanja v krosu. V osnovi je bilo tekmovanje razdeljeno po letnikih: pri osnovnošolcih so bili najmlajši letniki 2001 (petošolci) in najstarejši letniki 1997 (de-vetošolci). Pri srednješolcih je bil na sporedu tek dijakov in di-
jakinj letnikov 1996 in mlajših mladincev in mladink letnikov 1994/1995 (slednji so tekli na 2000 metrov).
Glede na število osvojenih medalj so izstopale OŠ Ljudski vrt, OŠ Videm, OŠ Juršinci in OŠ Breg. Pri dijakinjah je vse medalje pobrala Srednja ekonomska šola Ptuj, pri dijakih pa
sta bili v ospredju Strojna šola Ptuj ter Elektro in računalniška šola Ptuj. Najboljši posamezniki z medobčinskega jesenskega krosa na Vidmu, ki je bil odlično organiziran, pa bodo že to soboto tekmovali na državnem prvenstvu v krosu, ki bo v Murski Soboti.
David Breznik
Rezultati krosa:
-	učenci, letnik 2001: 1. David Živič (Gorišni-ca), 2. Luka Pihler (Ljudski vrt), 3. Luka Lovenjak (Videm - Leskovec);
-	učenke, letnik 2001: 1. Sara Serdinšek (Ljudski vrt), 2. Aneja Lorbek (Destrnik-Trnovska vas), 3. Urška Ceh (Ljudski vrt);
-	učenci, letnik 2000: 1. Tilen Foršnarič (Mar-kovci), 2. Vid Ovčar (Videm), 3. Urban Gnilšek (Ljudski vrt);
-	učenke, letnik 2000: 1. Tadeja Kokol (Juršinci), 2. Anja Vidovič (Videm - Leskovec), 3. Nika Matjašič (Destrnik-Trnovska vas);
-	učenci, letnik 1999: 1. Rok Mohorko (Videm), 2. Rok Koderman (Breg), 3. Žan Viher (Ljudski vrt);
-	učenke, letnik 1999: 1. Maja Bedrač (Breg), 2. Taja Islamovič (Ljudski vrt), 3. Laura Furman (Žetale);
-	učenci, letnik 1998: 1. Boštjan Nahberger (Breg), 2. Alen Pernek (Videm-Leskovec), 3. Grega Pavlovič (Mladika);
-	učenke, letnik 1998: 1. Katrin Ivanjšič (Juršinci), 2. Sara Lorenčič (Juršinci), 3. Tina Turk (Olga Meglič);
-	učenci, letnik 1997: 1. Sergej Polanec (De-strnik-Trnovska vas), 2. Alen Karo (Destrnik-Trno-vska vas), 3. Žan Malek Petrovič (Mladika);
-	učenke, letnik 1997: 1. Lea Šalamun (Ljudski vrt), 2. Tjaša Žgavc (Ljudski vrt), 3. Anja Fla-dung (Desternik-Trnovska vas);
-	dijaki, letnik 1996: 1. Matic Vrbanec (Stroj-
na šola Ptuj), 2. Žan Petrovič (Elektro in računalniška šola Ptuj), 3. Matej Petrovič (Strojna šola Ptuj);
-	dijakinje, letnik 1996: 1. Marina Hutinski (Srednja ekonomska šola Ptuj), 2. Maruša Tikvič (Srednja ekonomska šola Ptuj), 3. Sanela Ožin-ger (Srednja ekonomska šola Ptuj);
-	mlajši mladinci, letnik 1994/1995: 1. Gregor Korez (Elektro in računalniška šola Ptuj), 2. Matic Čeh (Elektro in računalniška šola Ptuj), 3. Alen Šešo (Srednja ekonomska šola Ptuj);
-	mlajše mladinke, letnik 1994/1995: 1. Urška Horvat (Srednja ekonomska šola Ptuj),
2.	Saška Kolar (Srednja ekonomska šola Ptuj),
3.	Valentina Kmetec (Srednja ekonomska šola Ptuj).
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Luka Sagadin slavil v točkovanju Pokala Slovenije
S 15. Veliko nagrado Lenarta se je v nedeljo končalo tekmovanje Pokala Slovenije za kolesarje mlajših starostnih kategoriji. Letos so bili v tem tekmovanju odlični tudi mlajši člani Kole-
sarskega kluba Perutnine Ptuj, saj je pri dečkih C titulo skupnega zmagovalca Pokala Slovenije osvojil Luka Sagadin, ki je tekmece deklasiral tudi v Lenartu. Pri dečkih B je bil Luka
Luka Sagadin, KK Perutnina Ptuj
Nogomet • NK Stojnci U-10
V Stojncih se z mladimi dobro dela
Članska ekipa nogometašev Stojncev, ki že dalj časa uspešno nastopa v 3. SNL - vzhod, je le vrh piramide, ki jo uspešno dopolnjuje tudi podmladek. Temu dajejo v klubu velik poudarek, saj so letos v prvenstva pod okriljem MNZ Ptuj startali s prav vsemi mlajšimi selekcijami.
Tokrat predstavljamo nadarjeno ekipo cicibanov U-10, ki jo letos prvič vodi Danijel Brec. Ekipa nogometnih nade-budnežev je sestavljena predvsem iz domačih ter fantov iz
Nogomet • SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij -Krško 3:0, Maribor - NŠ R. Koren Dravograd 2:1, Bravo Publikum -Domžale 2:1, Mura 05 - IB Interblock 0:1, NOGA Triglav - HIT Gorica 3:3, Olimpija - FC Koper 0:0, Krka - CM Celje 2:4, Šampion Celje - Rudar Velenje 3:2.
1. HIT GORICA 8 5 3
2. MARIBOR a. OLIMPIJA
4.FC	KOPER
5.	DOMŽALE
6. RUDAR VELENJE 8
6 O
5 2 5 l
4	a
5	O
25:8 26:lO l5:8 l9:4 2O:ll 16:13
7. IB INTERBLOCK 8	4	2	2	ll:ll	l4
8. ŠAMPION CELJE 8	a	2	a	l5:l8	ll
9. CM CELJE 8	2	4	2	l6:l2	lO
10. B. PUBLIKUM 8	a	l	4	7:l6	lO
11. KRKA 8	2	a	a	l2:l8	9
12. NOGA TRIGLAV 8	2	2	4	l4:l6	8
13. ALUMINIJ 8	2	l	5	ll:l9	7
14. DRAVOGRAD 8	l	a	4	9:la	6
15. MURA 05 8	l	l	6	7:2l	4
16. KRŠKO 8	O	O	8	7:a2	O
Kramberger 5., medtem ko je bil v Lenartu pri dečkih A Nejc Rogina 6. ter Aleš Korpar 11. Pri mlajših mladincih je bil najboljši perutninar Manuel Bedenik, ki je končal kot 8. Skupno so
bili v Pokalu Slovenije ekipno dečki A 3., dečki C pa 2., kar le priča o tem, da se v ptujskem kolesarskem klubu z mladimi izvrstno dela.
tp
Foto: Marjan Kelner
Namizni tenis • 1. odprti turnir za mladince: Anja, Žan in Darko v glavnem delu turnirja
V Tržiču je v nedeljo, 2. 10., potekal 1. odprti turnir za mladinke In mladince (rojeni po 1. 1. 1994) v tej sezoni. Na njem je skupno nastopilo 90 igralcev, 51 fantov in 39 deklet. Med njimi so bili tudi trije člani NTK Ptuj, Anja Bezjak, Darko Hergan in Žan Napast.
Vsi trije so se uspeli uvrstiti v glavni del turnirja na izpadanje, saj so v svojih predtekmovalnih skupinah osvojili 2. mesta. Anja je v zaključnem delu igrala z Niko Naglič (Muta) in po tesnem dvoboju izgubila 2:3 v nizih (10:12, 4:11, 11:6, 15:13, 7:11), potem ko je nadoknadila zaostanek 0:2. Darko je imel v izločilnem delu za tekmeca Nejca Kralja (Vesna), s katerim je izgubil 1:3, čeprav je prvi set dobil. Žan je bil na pragu uvrstitve med najboljših 16, a je po vodstvu proti Črtu Grmu Urbančiču (Preserje) 2:0 v nizih popustil in na koncu izgubil 9:11 v odločilnem, petem nizu.
Anja med dekleti trenutno zaseda 19. mesto na mladinski lestvici NTZS (1. je Nina Zupančič - Logatec), Žan je med fanti na 19., Darko pa na 20. mestu (1. je Patrik Sukič - Kema, 2. Ludvik Peršolja - ISA).
JM
-, T I * f *
—■ ——
îfctâÉ f TI F
okoliških vasi. Čeprav si želijo dobrih rezultatov v prvenstvu, pa trenutno še ni poudarka na rezultatu, temveč je pomembnejše, da se fantje učijo, igrajo in da veliko delajo z žogo.
Nogometno ekipo Stojncev, selekcijo U-10, sestavljajo: Žan Luka Kolarič, David Živič, Miha Kokot, Uroš Leben, Niko Drevenšek, Tilen Tomažič, Uroš Hovnik, Jan Fio-ri Vrtič, Tomaž Simonič, Tomas Erhatič, Žan Kozel, Miha Zele-nik in Nejc Rižnar. Trener je Danijel Brec.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NK Stojnci U-l0
NK Stojnci obenem po-	starostnih kategorijah, da
ziva vse nadebudne fante,	se jim pridružijo. Kontakt:
ki imajo radi igro in no-	031-807-657. gomet, v tej ali podobnih tp
Strel, Legčevlč (od 78. Cesar), Dam-še (od 46. Trep), Kirič (od 75. Šešo). Trener: Primož Gorše.
1. SKL
ALUMINIJ - KRŠKO 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kirič (13), 2:0 Kaj-tna (47), 3:0 Goljat (74)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Kristl, Petek (od 60. Goljat), Jus, Dvoršak - Špehar, Pulko (od 46. Horvat),
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij -Krško 6:0, Maribor - NŠ R. Koren Dravograd 4:1, Bravo Publikum -Domžale 0:0, Mura 05 - IB Interblock 1:1, NOGA Triglav - HIT Gorica 1:0, Olimpija - FC Koper 1:4, Krka - CM Celje 2:1, Šampion Celje - Rudar Velenje 0:3.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Železničar 12:0, Žalec - Mura 05 0:3, Maribor - Tejnostroj Veržej 3:1, Nafta - Šampion Celje 0:6, NŠ R. Koren Dravograd - Brežice 3:0, Tezno Maribor - Nissan Ferk Jare-nina 1:3, C; Celje - Dravinja 16:0, Rudar Velenje - Pobrežje 3:1.
1. FC KOPER	8	8	O	O	a4:7	24
2. NOGA TRIGLAV	8	7	O	l	25:5	2l
3. MARIBOR	8	6	O	2	aO:7	l8
4. DOMŽALE	8	4	a	l	l4:7	l5
5. ALUMINIJ	8	4	2	2	l6:la	l4
6. RUDAR VELENJE 8		4	l	a	ll:6	la
7. KRŠKO	8	4	O	4	9:2l	l2
8. IB INTERBLOCK 8		a	2	a	lO:lO	ll
9. OLIMPIJA	8	a	l	4	l8:lO	lO
10. KRKA	8	a	O	5	7:l7	9
11. B. PUBLIKUM	8	2	2	4	a:9	8
12. MURA 05	8	2	2	4	6:l9	8
13. CM CELJE	8	2	l	5	ll:l6	7
14. DRAVOGRAD	8	2	l	5	ll:22	7
15. HIT GORICA	8	l	2	5	2:7	5
16. ŠAMP. CELJE	8	O	l	7	O:al	l
1. ALUMINIJ	9	8	l	O	6O:a	25
2. MARIBOR	9	8	l	O	a5:4	25
3. RUDAR VELENJE 9		7	l	l	26:ll	22
4. CM CELJE	9	6	a	O	54:8	2l
5. FERK JARENINA 9		6	l	2	21:13	l9
6. POBREŽJE	9	6	O	a	la:7	l8
7. MURA 05	9	5	2	2	l7:l4	l7
8. ŽELEZNIČAR	9	5	O	4	ll:2a	l5
9. ŠAMPION CELJE 9		a	l	5	l6:8	lO
10. BREŽICE	9	a	O	6	ll:24	9
11. DRAVOGRAD	9	2	l	6	l0:l8	7
12. NAFTA	9	2	O	7	ll:2a	6
13. TEZNO MB	9	l	2	6	8:a9	5
14. DRAVINJA	9	l	l	7	lO:54	4
15. TEH. VERŽEJ	9	l	O	8	8:a4	a
16. ŽALEC	9	O	2	7	6:a4	2
Foto: Črtomir Goznik
Mladinska ekipa Aluminija je ugnala vrstnike iz Krškega in dosegla drugo zmago v tem prvenstvu.
ALUMINIJ - KRŠKO 6:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (10), 2:0 Klobučar (42. z 11 m), 3:0 Krajnc (48), 4:0 Rogina (55), 5:0 Krajnc (60), 6:0 Krajnc (65)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Rogina (67. Dobaj), Gerečnik, Klobučar, Vrba-nec (od 61. Novak), Cafuta, Planin-šek (od 75. Koren), Špehonja (od 57. Mesarič), Kelc, Krajnc, Zečevič (od 52. Hameršak). Trener: Bojan Špehonja
ALUMINIJ - ZELEZNICAR 12:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Hreljič (15), 2:0 Majerič (20), 3:0 Šavorič (21), 4:0 Brodnjak (28), 5:0 Gale (34), 6:0 Hreljič (37. z 11 m), 7:0 Brodnjak (38), 8:0 Petrovič (40), 9:0 Gale (55), 10:0 Petrovič (64), 11:0 Petrovič (65), 12:0 Ahec (90)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Mu-haremi (od 42. Kukovec), Majerič (od 39. Bračič), Zorec, Šavorič, Brodnjak (od 45. Vajda), Hreljič (od 50. Vinter), Brec (od 37. Dobnik), Petrovič, Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Karting
AMD Ptuj bo na kartodromu v Hajdošah v soboto, 8. 10., organizator zadnje dirke letošnjega državnega prvenstva v kartingu. Prva dirka bo ob 12.00, druga pa ob 14.00.
Nogomet
3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zavrč - Odranci, Ureče - AHA EMMI Bistrica, Kovinar Štore - Rakičan; NEDELJA ob 15.00: Stojnci -Čarda, Tromejnik G Kalamar - Malečnik, Paloma - Grad.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tehnotim Pesnica - Krško B, Peca - Boč Poljčane, Koroške Gradnje - MU Šentjur, Pohorje - Tezno Maribor; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl Ormož - Podvinci Betonar-na Kuhar, NŠ Drava Ptuj - Marles hiše.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Oplotnica - Bukovci, Rogoznica
-	Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Makole - Videm, Hajdina - Podvinci Agrocenter Ptuj; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Lovrenc; NEDELJA ob 15.00: Gorišnica - Središče, 1A Avto Gerečja vas - Apače.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Slovenja vas, Tržec
-	Pragersko, Majšperk - Zgornja Polskava, Markovci - Grajena, Pod-lehnik - Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Spodnja Polskava.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Dornava - Grajena, Skorba -Borovci, Videm - Cirkulane. VETERANI 40
PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.39: Pragersko 75 - Lovrenc, Markovci - Leskovec, Podlehnik - Gorišnica, Podvinci - Tržec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
9. KROG: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij (v soboto ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
9. KROG: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij (v soboto ob 14.30)
Rokomet
1. A MOŠKA - NLB LEASING LIGA
PARI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krško (dvorana Hardek, v soboto ob 19.00), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško, Šmartno -Istrabenz plini Izola, Gorenje Velenje - Trimo Trebnje, Krka - Loka.
1. A ŽENSKA LIGA
4. KROG: Antrum Sežana - Mercator Tenzor Ptuj (v soboto ob 20.00)
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
3. KROG: Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl (v soboto ob 20.00)
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA
3.	KROG: Črnomelj - Moškanjci Gorišnica, Pomurje - Drava Ptuj.
Kegljanje
1. B ŽENSKA LIGA
4.	KROG: Drava Deta Center - Novo mesto (sobota ob 13.30 v Deta Centru na Ptuju)
3.	MOŠKA LIGA VZHOD
4. KROG: Drava Deta Center - Konjice (v soboto ob 17.30 v Deta Centru na Ptuju).
Danilo Klajnšek
Fotozapis
Vratarski legendi Aluminija praznovali
NK Aluminija se je vedno ponašal z dobrimi vratarji. Med slednje spadata tudi Edi Trop (dopolnil je 84 let) in Maks Bo-žank, ki je pred kratkim prazno-
val 70-letnico. Na praznovanju sta se ti dve športni legendi srečali in imeli več kot dovolj časa za obujanje prijetnih spominov.
DK
Edi Trop (levo) in Maks Božank
2
l
a
Ljubljana • Zanimiv jesenski izlet Doma upokojencev Ptuj
Obiskali državni zbor in si ogledali ljubljanski grad
Stanovalci in zaposleni v Domu upokojencev Ptuj so se v sredo, 21. septembra, odpravili na drugi izlet v letošnjem letu, tokrat so obiskali Državni zbor Republike Slovenije in si ogledali še ljubljanski grad.
Kot so poudarili v Domu upokojencev Ptuj, so za pomoč pri organizaciji ogleda Državnega zbora zaprosili poslanca s ptujskega območja gospoda Dejana Levaniča, ki se mu za njegovo pomoč in organizacijo iskreno zahvaljujejo. Sicer pa so nam o njihovem doživetju napisali tole: „Ob vstopu v Državni zbor in po prijavi na recepciji nas je ptujske izletnike pot vodila skozi detektor, kjer varnostniki poskrbijo, da se v stavbo ne pretihotapijo reči, ki bi predstavljale kakšno koli nevarnost. V Parlamentu sta nas pričakala poslanca Dejan Levanič in Branko Marinič. Oba poslanca sta nas pozdravila in nagovorila, kar smo si stanovalci in zaposleni šteli v posebno čast. Skupaj z vodič-ko iz državnega zbora smo po pozdravu poslancev pot nadaljevali v preddverje velikega balkona, kjer smo si ogledali nekaj daril, ki jih ob uradnih obiskih prinesejo številni pomembni obiskovalci in predstavniki držav, nato pa vstopili na balkon velike dvorane, kjer lahko zainteresirane skupine ali posamezniki spremljajo razpravo in sejo poslancev državnega zbora. Ob odhodu iz Parlamenta smo vsi prejeli drobno knjižico, v kateri je zapisana slovenska ustava.
V nadaljevanju smo se z vzpenjačo povzpeli na ljubljanski grad. Tam smo se najprej okrepčali, nato smo se z vodiči popeljali po zgodovini
Foto: Dom upokojencev Ptuj
Stanovalci in zaposleni iz Doma upokojencev Ptuj ter enot Kidričevo in Muretinci so bili najbolj navdušeni ob obisku državnega zbora.
gradu. Polni vtisov smo se podali v smeri našega doma, kjer smo se na poti ustavili še v Trojanah na kosilu. Ponovno smo bili pripravljeni na zabavo s harmoniko, ki nam je krajšala vso pot. Dobre volje smo se po kosilu podali domov, kamor smo se vrnili v večernih urah.
Stanovalci in zaposleni iz enote Muretinci pa so izlet opisali z naslednjimi besedami: »Od vodenega izleta smo odnesli veliko spominov in vtisov. V spomin smo vtisnili predvsem ogled Parlamenta, kjer smo bili navdušeni nad pozdravom naših dveh poslancev g. Levaniča in g. Mari-
niča. Tudi vožnje z gondolo ne bomo nikdar pozabili, saj nas je bilo nekatere strah višine, nekateri pa smo se z njo prvič peljali. Tudi pot z avtobusom je bila zelo živahna, kjer nam ni manjkalo dobre volje, smeha in petja, za priboljšek pa seveda dobra hrana in domača kapljica.«
Tudi stanovalci in zaposleni iz enote Kidričevo so bili polni vtisov: »Tega izleta smo bili zelo veseli, saj smo si lahko ogledali Parlament in prisostvovali seji Državnega zbora. Po ogledu smo se peljali do grajske žičnice, kjer smo se z gondolo povzpeli na grad. Z vodičem smo si ogledali
znamenitosti ljubljanskega gradu, predvsem pa nas je prevzel razgled nad mestom Ljubljana.«
Stanovalci iz enote Ptuj pa so zapisali: »Vse nam je bilo všeč in lepo, še najbolj pa gondola. Stara sem že 76 let, pa sem se peljala prvič. Vsa zahvala vsem uslužbencem, ki ste nam veliko pomagali na vsakem koraku. Upokojenci ptujskega doma smo obiskali Ljubljano, kjer smo si ogledali Parlament in ljubljanski grad, videli marsikaj zanimivega, imeli lepo vreme, veselo družbo in prijazne spremljevalke ter izredno organizacijo.«
-OM
Draženci • Na obisku pri Društvu gospodinj
Aktivnosti za zdravo življenje
V občini Hajdina se lahko pohvalijo z bogato društveno dejavnostjo. Zelo opazno je predvsem delovanje društev žena, deklet in gospodinj, ki pripravljajo številne projekte za zdravo življenje. Društvo gospodinj Draženci, ki ga vodi Zdenka Godec, je dejavno že 15 let in ima okrog 100 članic.
Že enajst let v Dražencih pripravljajo gospodinjski večer, vsako leto z novim projektom, da se ne ponavljajo; letos so v ospredju zelišča. Tekmovanje v pripravi domačih re-
zancev, za katere so navdušile tudi že nekaj gospodinjcev, ostaja rdeča nit njihovega gospodinjskega večera. Letošnje leto so se v celoti posvetile zeliščem, njihovi vzgoji in upo-
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci
rabi, in veliko tega, kar so med letom spoznale o zeliščih, bo mogoče videti tudi na letošnji razstavi, posvečeni zeliščem, je povedala Zdenka Godec. Razstava bo spremljevalki tekmovanja v izdelavi rezancev, članice pa bodo pripravile tudi darilca v obliki tinktur, olj in še česa.
Najnovejši projekt so začele s predavanji, da bi si nabrale tudi čim več teoretičnega znanja o tej manj znani tematiki, saj se vsakega projekta lotevajo kar se da raziskovalno. Po uvodnih spoznanjih z zelišči so jih pričele nabirati in sejati, tako da se letos številne članice lahko pohvalijo s pravimi zeliščnimi vrtovi, polnimi najrazličnejših zelišč. Aktivnosti so pričele že spomladi, ko so
obiskale botanični vrt v Ho-čah, mirovale pa niso niti poleti, bile so vseskozi aktivne, ker si želijo, da bi tudi projekt zelišč izpeljale tako kot vse dosedanje, ki so se jih lotile. Konec julija so organizirale planinski izlet na Triglavska jezera, avgusta so obiskale vrtnarijo Valner, ki se ukvarja z vzgojo zelišč in kjer so lahko podrobneje spoznale kar 25 sort paradižnika in 22 sort paprike; po ogledu vrtnarije, ki je bil zelo poučen, pa so se ustavile v Zelen'dolu ob Šmartinskem jezeru, kjer je »vasica«, namenjena piknikom in kjer so jim postregli z zeliščnimi jedmi. Na zelišča so bile draženske gospodinje pozorne tudi ob ogledu Žičke kartuzije.
MG
Od tod in tam
Medžimurje • Ptujske skulpture v cerkvi
Foto: Borut Sosterič
Na Hrvaškem, v romarski cerkvi svete Marije v Me-džimurju, se nahajajo dragoceni kipi svetnikov, ki po informacijah povezujejo to romarsko središče z dominikanskim samostanom na Ptuju. Župnijska cerkev v Medžimurju je bila zgrajena ob koncu 18. stoletja. Prvi podatki govorijo o letnici 1779, ko naj bi staro kapelo v Medžimurju porušili in začeli graditi novo cerkev. Glavni cerkveni oltar ima v sredini relief Marijinega vnebovzetja, levo in desno od Marijine podobe pa so nameščeni štirje kipi svetnikov: sv. Jožef, sv. Avguštin, sv. Janez Krstnik in sv. Dominik. Leta 1786 naj bi župnik Čunčič iz sosednje župnije v kraju Donji Vidovec na Ptuju kupoval na javni dražbi sakralne podobe v takratnem dominikanskem samostanu. Letnice se nekako ujemajo tudi z letnico 1786, ko je bil dominikanski samostan na Ptuju z jožefinskimi reformami ukinjen. Vizitator Kolosvaryje leta 1793 ob vi-zitaciji župnije Svete Marije v Medžimurju zapisal, da je glavni oltar cerkve kupljen v dominikanskem samostanu na Ptuju. Ob nedavnem obisku te romarske cerkve smo si romarji ogledali oltar in tam tudi spoznali zapis o oltarnih podobah, ki po podatkih izvirajo iz Ptuja. Morda zanimiva informacija za bralce Štajerskega tednika v času, ko se o dominikanskem samostanu na Ptuju govori več. (Informacija povzeta po: Sakralno kulturno-povjesni vodič br. 6; urednik: Andrija Lukinovič, 2008, Zagreb.)
Peter Pribožič
Šturmovci • Vaška trgatev
Foto: L. R.
Sredi septembra so na vaškem domu, Petrovi domačiji, v Šturmovcih obrali brajde. Letos so domačini grozdje potrgali zgodaj, saj je zaradi toplega vremena dozorelo že v septembru. Kletar Jakob Krajnc pa bo imel veliko dela, saj napovedujejo toplo jesen in zato skrbno nego vina v kleteh. Za prijetno vzdušje je z glasbo poskrbel Jože Topolovec. Izpod rok skrbnika Petrove domačije Jožeta Ropiča so zadišali pečeni kostanji, kletar pa je stregel z rujno kapljico in novi mošt veselo nalival v sode. Andrej Rožman, glavni kuhar, pa vedno pripravi kaj posebnega in tudi pecivo in ocvirkovca so šli v slast.
Laura Rožman
G. Radgona • Natečaj za vinsko kraljico
Družba Pomurski sejem Gornja Radgona kot nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije je objavila razpis za 16. vinsko kraljico Slovenije 2012. Ta laskavi naziv si lahko pridobijo slovenska dekleta, ki so polnoletna, vendar ne presegajo 25 let starosti, so samske in obvladajo znanje o vinih in vinogradništvu ter so vešče v poznavanju vsaj enega svetovnega jezika. Kandidatke, ki se pravočasno prijavijo (zadnji rok je 24. oktober), bodo v začetku novembra povabljene na predstavitev komisiji za izbor vinske kraljice Slovenije. Izbrana kandidatka bo sredi januarja prihodnje leto okronana za 16. vinsko kraljico Slovenije. Slavnostna prireditev bo v hotelu Radin Radenci.
NŠ
Kuharski nasveti
Rdeča pesa
Prednica rdeče pese je obmorska pesa, ki še danes raste na obalah Sredozemlja in Črnega morja. Kot rastlino, kakršno poznamo danes, so rdečo peso prvič opisali leta 1558 v Nemčiji. Kljub imenu pa je lahko tudi drugačne barve. Rdeča pesa je dvoletnica, vendar jo gojimo kot enoletnico. Pridelujemo jo zaradi odebeljenega korena - gomolja in mladih listov, ki jih manj pogosto uporabljamo. Ni občutljiva na pozebe in vsebuje nekoliko več ogljikovih hidratov kot večina druge zelenjave.
Gomolje rdeče pese lahko uživamo tudi surove, tako da jih naribamo ali pa jih do polovice skuhamo in hitro ponudimo. Rdečo peso najpogosteje vlagamo in s tem dobimo okusne in hitro pripravljene solate v zimskem času. Mlade liste rdeče pese lahko pripravljamo kot špinačo ali blitvo. Zanimive za pripravo so tudi druge barve pese, posebej rumena in bela sorta. Tako lahko tudi v barvni kombinaciji odlično popestrimo solate iz rdeče pese.
Po okusu se rdeča pesa ujema s siri, fižolom, hrenom in zato naštete vrste zelenjave pogosto srečujemo kot dodatek ali kot enakovredno sestavino pri pripravi jedi iz rdeče pese. Pri nas rdečo peso pred uporabo do polovice ali do konca skuhamo. Preden jo damo kuhat, jo ope-remo v hladni vodi. Pecljev in podaljšanega repka na gomolju ne odrežemo in pazimo da ne
ranimo zunanje lupine, saj pesa med kuhanjem izgubi sok in tudi specifičen okus. Kuhamo jo v slani vodi. Rdeča pesa je odlična tudi vroča.
Tako pogosto kuhano hitro in pazljivo olupimo, jo narežemo na tanke kolobarje, iz kolobarjev narežemo tanke rezance, posebej ogrejemo sladko smetano, in ko smetana zavre, jo rahlo solimo in popramo in kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Tako zgoščeno smetano prelijemo čez vročo narezano rdečo peso in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Tako pripravljeno ponudimo zraven pečenk.
Rdečo peso lahko tudi speče-mo. Najbolje je da jo najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Še vročo previdno olupimo in ohladimo. Nato jo narežemo na tanke kolobarje. Posebej pripravimo bešamel omako s parmezanom tako, da na mali količini margarine ali masla prepražimo moko, še preden moka spremeni barvo, jo zalijemo z manjšo količino mleka in kuhamo tako dolgo, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo in po želji s poprom. Omako odstavimo, do mlačnega ohladimo, dodamo 2 celi jajci in 2 žlici parmezana. Manjši pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko. Po dva in dva lističa rdeče pese pomočimo v bešamel omako in jih zlagamo v pekač tako, da predhodnega pokrijemo do polovice. Vsaj 2 do 3 žlice bešamel omake prelijemo po vrhu. Narahlo potresemo še
Tačke in repki
Občasna
agresivnost muce
Lastnica muce iz Ptuja zaskrbljena piše, da se njena 7 let stara muca v zadnjem času zelo čudno vede. Muca se sicer rada crklja z domačimi, veselo prede, vendar v trenutku nenadoma postane agresivna in ugrizne ali popraska osebo, s katero se je se pred nekaj sekundami lepo igrala ali prepuščala božanju. Lastnico muce zanima vzrok omenjenemu ravnanju njene živalce, skrbi jo, ali se bo ta nenadna agresivnost stopnjevala.
z parmezanom in v pecici spe-čemo. Pečemo pri 200 °C tako dolgo, da dobimo po vrhu zlato rjavo barvo. Tako pripravljeno rdečo peso lahko ponudimo kot samostojno jed, zraven pa ponudimo poljubno solato.
Manjši gomolji rdeče pese pa so primerni tudi za nadeva-nje. Nadeve lahko pripravimo iz zelenjave, mesa in skute. Za nadevanje peso prav tako do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo, do mlačnega ohladimo in olupimo. Nato z manjšo žlico izdolbemo sredino. Pazimo, da ne poškodujemo dna. V odprtino rdeče pese lahko nadevamo kuhano proseno kašo, ki smo ji dodali jajce in skuto. Nadevamo jo tako, da z nadevom naredimo tudi pokrov. Nato damo rdečo peso v pekač, ki ga narahlo premažemo z margarino, čez nadev na-ribamo poljubni poltrdi sir in v pečici zlato rjavo zapečemo.
Rdeča pesa pa je sestavina tudi mesnih enolončnic. V svetu znana mesa enolončnica je boršč. Tako lahko rdečo peso uporabimo pri pripravi govejih in svinjskih enolončnic. Tako iz svinjine pripravimo neke vrste svinjski golaž, ki mu na koncu dodamo rdečo peso in kislo
Vir: vegge.blogspot.com
smetano. Pripravimo ga tako, da na maščobi najprej prepra-žimo večjo količino sesekljane čebule. Ko čebula dobi zlato rumeno barvo, dodamo strt česen in na male kocke narezano svinjsko meso. Meso dobro spražimo, dodamo na male kocke narezano rdečo papriko, pražimo toliko, da paprika ovene, nato jed rahlo pomo-kamo, dodamo na male kocke narezan sveži paradižnik, ki ga po želji olupimo in zalijemo s kostno juho ali vodo. Začinimo s soljo, lovorom, kumino in ma-jaronom. Posebej v slani vodi skuhamo rdečo peso. Kuhano odcedimo, do mlačnega ohladimo in jo narežemo na tanke rezance. V juho jo damo tik pred serviranjem. Na sredino v vsak krožnik pa damo še žlico kisle smetane.
Drobnejši gomolji rdeče pese s premerom manj kot 5 centimetrov pa so primerni tudi za zmrzovanje. Peso prej opere-mo, skuhamo, ohladimo, olupimo in narežemo. Obliko rezanja izberemo, glede na to, za kaj jo kasneje uporabimo. Narezano primerno embaliramo in hranimo v zamrzovalnih skrinjah ali omarah do 6 mesecev.
Vlado Pignar
Prav tako lastnico zanima, kaj lahko sama stori, da se omenjene težave končajo. Muca je bila pred dvema letoma sterilizirana, drugače nima zdravstvenih težav.
Težava, ki jo omenja lastnica muce je relativno pogosta in neprijetna in se lahko pojavi nenadoma pri drugače povsem miroljubnih in nežnih mucah. Vzrokov pa je lahko precej, zato se je treba problematike lotiti sistematično. Najprej je treba izključiti morebitne organske vzroke, kar pomeni, da je treba
Foto: E. Senear
ugotoviti, ali je muca zdrava. Določena bolečinska stanja bi namreč lahko povzročila nenadno agresivnost muce. Tu mislim predvsem na bolečino v lokomotornem aparatu, kar pomeni v hrbtenici, kosteh in sklepih. Med božanjem muce lahko stimuliramo določene refleksne točke, ki so predvsem na ledvenem delu hrbtenice in pri tem pri muci, ki ima težave s hrbtenico, povzročimo trenutno bolečinsko stanje in kot posledico reakcijo živali z ugrizom oziroma praskanjem. Bolečinska stanja so pogosta tudi v področju medenice in kolkov, predvsem pri starejših mucah, oziroma tistih, ki so doživele kakršnokoli travmo, padec, udarec avtomobila ali kaj podobnega. Tudi bolečina v trebušni votlini lahko povzroči trenutno reakcijo muce in njeno nejevoljo z določenim položajem ali božanjem po telesu. To se lahko zgodi pri mucah, ki imajo težave z mehurjem, ledvicami, zaprtjem, lahko tudi z novotvorbami, ki se razvijajo v trebušni votlini. Vendar se pri omenjenih zdravstvenih težavah muca tudi drugače slabo počuti, je slabe volje in neko-munikativna. Ne pusti se crklja-ti in se umika od ljudi. Naslednji vzrok občasni agresivnosti
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
muce je lahko hormonalne narave in izvira iz porušenega delovanja žlez z notranjim izločanjem. V redkih primerih se to dogaja pri steriliziranih mucah, ki so jim odvzeti ženski spolni hormoni. Stanje se popolnoma normalizira po hormonalni terapiji. Pogosto pa je občasna agresivnost muce povzročena s tako imenovanimi psihogeni-mi faktorji, nevrozo, pretirano dominanco in ostalimi. Muca je lahko nervozna zaradi mnogo vzrokov, ki se zgodijo v njenem domu, kot npr. obiski, novi družinski član, preselitev v nove prostore, omejitev gibanja ali kaj podobnega, kar povzroči slabo voljo pri muci in njene proteste proti temu.
Lastnici muce svetujem obisk v ambulanti za male živali, kjer bodo muco pregledali in se kasneje odločili za ostalo diagnostiko, če bo potrebno. Tu mislim predvsem na RTG-preiskavo hrbtenice in kolkov ter trebušne votline, hkrati s preiskavo krvi. S protibolečin-sko terapijo lahko bolečino popolnoma izločimo kot vzrok. Pogosto so vzroki lahko zelo malenkostni, vendar če jih ne prepoznamo, tudi ne moremo pravilno ukrepati. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Setev in jesenska oskrba žit
Bliža se čas setve žit, zato je prav, da se spomnimo na ljudski pregovor, ki pravi: »Kakor boš sejal, tako boš žel!« Glede na opisane nastale pridelovalne razmere in glede na pomanjkanje hrane v svetu bi bilo temu pregovoru danes treba nameniti še posebno pozornost. Osnove za visok pridelek moramo zagotoviti že jeseni, s pravilno in pravočasno pripravo zemlje, primernim gnojenjem in pravo izbiro sorte.
Kolobar
Najboljši predposevek za ozimna žita so metuljnice (detelje, lucerna, grah ...) in mešanice trav z deteljami. Dobra predposevka sta tudi krompir in oljna ogrščica. Nekoliko slabši, ampak v praksi najpogostejši predposevek pa je koruza, predvsem zaradi bolezni (fusarij). Problematičen pa je tudi čas spravila, saj nam za pripravo tal za setev žit mnogokrat ostane premalo časa. Če so ozimna žita posejana za koruzo, je priporočljivo, da so posejani zgodnejši hibridi koruze za zrnje ali pa je bila na njivi koruza za silažo.
Priprava zemlje
Zemljišče je priporočljivo orati do globine 18-22 cm, vsaj 10 do 14 dni pred setvijo, da se zemlja sesede. Neposredno pred setvijo pripravimo setveni sloj do globine 2-5 cm. Globina oranja je odvisna od lastnosti tal in globine živice, priporočljivo je, da površine ne orjemo leto za letom do iste globine, da se na njivi ne ustvari plazina (zbita nepropustna plast zemlje pod ornico). Brazde čim prej po oranju razrežemo z brano, da večje grude razbijemo. Tik pred setvijo s predsetvenikom pripravimo še setveni sloj tal do drobno grudičaste strukture.
Gnojenje
Pri pripravi površine za setev ne smemo zanemariti tudi osnovnega gnojenja. V ta namen uporabimo podatke o založenosti tal iz analize tal, na osnovi katere se odločimo za količino in vrsto gnojila, ki ga bomo uporabili. Ker cena mineralnih gnojil iz leta v leto raste, na kmetiji pa imamo običajno v jesenskem času na razpolago dovolj organskih gnojil - npr. gnojevke, lahko nekaj dni pred setvijo površino pognojimo s približno 25 m3 goveje gnojevke na hektar.
Priporočljiva je čimprejšnja zadelava gnojevke, saj tako zmanjšamo izgube hranil. Ko nam na parceli po dežju ostaja voda, priporočamo kot prvi in izredno pomemben ukrep podrahljavanje tal do globine 40-50 cm. Gnojenje s hlevskim gnojem žitom ni priporočljivo, ker se dušik iz gnoja lahko nekontrolirano sprošča in nam povzroča polega-nje. Zato je bolje, da ga uporabimo za druge kulture, pšenico pa gnojimo le z mineralnimi gnojili po predhodni analizi. Ko analize nimamo, gnojimo s 400 kg NPK 9 : 18 : 18, ali 7 : 20 : 30. Zaradi visokih temperatur v septembru in s tem povezane povečane mineralizacije je letos v tleh dovolj prostega dušika, zato ga dodamo le v malih količinah ali pa gnojenje z dušikom v jeseni sploh ni potrebno.
Čas setve
Žita, ki jih posejemo v optimalnem času, se bodo razraščala že v jeseni. Rastoče rastline bodo razvile sekundarni koreninski sistem in porabile dušik, ki jim je na voljo v vrhnjem sloju tal, ter preprečile izpiranje dušika v podtalje. Ob primerni tehnologiji pridelave v poletnem času lahko pričakujemo tudi višje pridelke zlatega zrnja. Natančno količino potrebnega semena določimo glede na priporočeno gostoto za posamezno sorto. Upoštevamo tudi čistočo, absolutno težo in kaljivost semena. Ker se na tržišču pojavljajo vedno nove sorte, ki zahtevajo različne tehnologije, je pomembno, da vemo, kakšno gostoto zahteva določena sorta, saj je to eden izmed odločilnih faktorjev, ki vplivajo na višino pridelka žit. Setev opravimo z žitno sejalnico na globino do 4 cm, pri tem velja pravilo, da v težkih tleh sejemo plitveje, v lažjih pa globlje. Optimalni rok za setev ječmena, tritikale in rži je od 25. septembra do 5. oktobra. Pšenico sejemo v času, ki je optimalen za vsako sorto, pri večini sort je to 5.-10. oktobra, pri setvah po prvem novembru pa se lahko pridelek zmanjša za 1-1,5 t/ha. Praviloma dajejo zgodnejše setve zaradi boljše ukoreninjenosti in daljšega obdobja razraščanja višje pridelke, če je topla jesen, pa nam lahko prebujne posevke čez zimo poškoduje snežna plesen.
Pridelki žit na naših poljih so od 3,5 do 9 t/ha in temu primeren je tudi dohodek. Z doslednim upoštevanjem tehnologije pridelave lahko dosegamo visoke in kakovostne pridelke žit in s tem pripomoremo k boljši samooskrbi države z žiti, obenem pa pri relativno dobrih cenah žit v zadnjem letu tudi k dobri ekonomiki proizvodnje na naših kmetijah.
KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, Ivan Broúnjak, ing. kmet.
Foto : IB
Krvodajalci
23. avgust 2011: Simon Me-ško, Seliškarjeva ul. 13; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Marjan Anderlič, Trgovišče 25 b; Igor Kvar, Ritmerk 1 a; Darja Potoč-njak, Raičeva 9; Marko Novak, Ja-strebci 35; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10; Franc Kolarič, Stanovno 12; Miran Plejnšek, Ul. haloške-ga voda 7; Saška Zadravec, Kicar 116 a; Milena Belšak, Gorišnica 58; Silvo Strelec, Prvenci 9; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Drago Fu-rek, Draženci 87 a; Silva Bednjički, Ul. B. Kraigherja, Kidričevo; Matjaž Antonič, Mlinska c. 1 c; Miran Matjašič, Borovci 6; Rajko Kolarič, Podvinci 109 a; Maruša Zorli, Za-mušani 54 a; Gregor Janžekovič, Slomi 7 a; Doroteja Avguštin, Maj-šperk 87; Srečko Horvat, Kukava 29; Štefka Arnuš, Dornava 56 c; Marija Petrena, Prežihova 19; Robert Bezjak, Bukovci 126 a; Rajko Tjukajev, Rimska ploščad 19; Daniela Zorli, Zamušani 54 a; Irena Junger, Sp. Hajdina 38; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Bogdan Kerle, Ob železnici 4; Lorisa Avguštin, Koritno 8 a; Terezija Belšak, Slomi 14; Uršula Berke, Na jasi 19; Denis Osenjak, Zagrebška 115 a; Štefan Kos, Kočice 36; Evgen Muhič, Go-rišnica 46; Tatjana Keres, Borovci 9; Asja Stojič, Vičanci 5; Marko Bezjak, Gorišnica 20; Jože Premzl, Starošince 33; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Franc Zajc, Sela 34 a; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74 a.
25. avgust 2011: Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Nastja Pra-potnik, Ljutomerska c. 16; Petra Dominc, Rimska ploščad 17; Andrej Zamuda, Gajevci 49; Biserka Lubej, Trniče 43; Andrej Vajda, Bukovci 101 a; Primož Pehar, Ul. B. Kraigherja 23; Zdenko Plohl, Pod-vinci 115; Franc Vajda, Mihovci pri V. Nedelji; Irena Širec, Prešernova 24; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Vladimir Bauman, Arbajterjeva 3; Danica Ambrož, Mala vas 4; Sabina Rajh, Ul. B. Kraigherja; Jožef Galun, Stogovci 14; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Marko Čulibrk, Kajuhova ul. 3; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zg. Ložnica; Nina Gon-za, Podvinci 42; Nada Cimerman, Zabovci 62 a; Marko Bezjak, Mar-kovci 20; Bojan Verdenik, Krčevi-na pri Vurbergu: Davorin Lubej, Trniče 43; Brigita Hergan, Cirkovce 34; Albina Vršič, Ribiška pot 9 a; Miran Munda, Sp. Ključarovci 15 A; Cvetka Horvat, Obrež 17; Anton Koren, Ul.25. Maja 7; Slavko Mur-šec, Črmljenšak 39; Marjan Križanec, Lovrenc na Dr. polju 9; Jožef Strelec, Strelci 4 a; Marta Ambrož, Gajevci 17 c; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81; Miran Gajser, Stogov-ci 43; Dejan Horvat, Markovci 10; Robert Bezjak, Slatina 50; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3; Nina Hajšek, Prepuž 9, Zg. Ložnica; Danica Gonza, Podvinci 42; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3; Maks Ko-stanjevec, Pobrežje 98 b; Benjamin Ivančič, Strnišče 23; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12; David Zupančič, Črmljenšak 39.
30. avgust 2011: Rado Žalar, Hardek 35; Branko Toš, Slavšina 8 b; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Tadej Preac, Mihovci 111; Brani-slav Svenšek, Žetale 105; Mirko Vražič, Žetale 53; Sandi Svenšek, Žetale 105; Vesna Kmetec, Pod hribom 34; Janez Matjašič, Borovci 38 a; Branko Selinšek, Maj-šperk 38; Tadej Čuk, Drbetinci 5 b; Robert Bračko, Ul. Heroja Lacka 2; Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Dejan Veselič, Dornava 116 d; Robert Ciglar, Podvinci 113; Davorin Karo, Dr. Kovačiča 7; Aleš Planinc, Trajanova 12 a.
Slovenija • Število starejših se povečuje
80 % upokojencev si ne more plačati domske oskrbe
Ob prvem oktobru, ki so ga Združeni narodi razglasili za mednarodni dan starejših, je v naši državi živelo že 16,5 odstotka državljanov, ki so dopolnili 65 let ali več. Leto pred tem jih je bilo 12,4 odstotka.
Število starejših se tudi po prognozah za naprej izjemno hitro in zelo povečuje, s tem pa je povezano tudi podaljševanja časa prejemanja pokojnin. Z zakonom predpisana starost za uveljavitev polne starostne pokojnine se uvaja postopoma in se razlikuje glede na spol. Ženske, ki želijo v letu 2011 uveljavljati pravico do starostne pokojnine, morajo biti starejše od 57 let in morajo imeti najmanj 37 let in pol pokojninske dobe, moški pa to pravico dosežejo pri minimalni starosti 58 let in z najmanj 40 leti pokojninske dobe.
Ker živimo dlje, pomeni, da smo dlje tudi upokojeni in da tudi pokojnino prejemamo dalj časa kot včasih. V letu 2010 je bila povprečna doba prejemanja starostne pokojnine (čas od upokojitve do smrti) za ženske 21 let in 8 mesecev, za moške pa 16 let in 8 mesecev. V zadnjih desetih letih se je čas prejemanja pokojnine pri ženskah podaljšal za 5 let in 3 mesece, pri moških pa za 2 leti in 7 mesecev. Zagotavljanje medgeneracijske solidarnosti je tako vedno težja naloga, saj se število upokojencev naglo povečuje, rast števila delovno aktivnih prebivalcev pa je počasna. V letu 2010 se je število upokojencev glede na leto 2009 povečalo za 4,1 odstotka, povprečno število delovno aktivnih prebivalcev pa se je v tem času zmanjšalo za 2,7 odstotka. Lani je bilo razmerje med povprečnim številom delovno aktivnih prebivalcev in
Duševno zdravje
Število prebivalcev, starih nad 65 let, se iz leta v leto veča, življenjska doba se daljša, pokojnine pa so vedno nižje...
številom upokojencev 1,6.
Posledično se seveda povečuje tudi povpraševanje po bivanju v domovih upokojencev. V letu 2009 je bilo tako več kot 15.000 oskrbovancev v teh domovih starih najmanj 65 let, med temi pa je bilo skoraj 67 odstotkov takih, ki so bili stari najmanj 80 let. Sicer pa je v državi lani v različnih domovih (domovih za starejše, v posebnih socialnovarstvenih zavodih in v varstveno-delovnih centrih) bivalo skupno 22.254 oskrbovancev oz. varovancev, kar je približno tri odstotke več kot leto prej. Med njimi je bilo nekaj manj kot 70 odstotkov žensk. V posebnih social-novarstvenih zavodih je bivalo 2511 oskrbovancev, to je slab odstotek več kot leto poprej. Med oskrbovanci v teh ustanovah je bila približno polovica žensk. V varstveno-delovnih centrih pa je v minulem letu bivalo 3077 varovancev oz. od-
stotek več kot leto poprej.
Pokojnine vedno nižje
Zaenkrat relativno hitro upokojevanje v Sloveniji pa nikakor ne pomeni dostojnega preživetja jeseni življenja, saj so pokojnine nizke in marsikomu ne zagotavljajo minimalnih življenjskih standardov. Na to dejstvo opozarjajo zlasti v Zvezi društev upokojencev; predsednica zveze Mateja Kožuh Novak je namreč javno povedala, da je polovica starejših v vse hujši socialni stiski, že 80 odstotkov pa jih nima dovolj visokih pokojnin, da bi si plačalo dom za starejše. Statistično razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo v Sloveniji od leta 2001 vztrajno nakazuje, da se pokojnine v razmerju do neto plač nižajo. Povprečna pokojnina je v letu
Ptuj • Optimisti v pobratenem Saint-Cyru
Slovenska razstava v Franciji
V	maju so nas predstavniki občine Ptuj kot skupino pri društvu Optimisti povabili k sodelovanju na razstavo vezenin v Francijo v mesto Saint-Cyr, s katerim je občina že več let pobratena. Namen razstave je bil prikazati francosko kulturno dediščino na področju vezenin in vzporedno na ogled postaviti slovenske izdelke, ki vključujejo vezenine. Povabili so tudi društvo gospodinj Marjetice iz Spuhlje in kle-kljarice iz Idrije. Vse tri skupine smo se tako s svojimi izdelki predstavile na njihovi razstavi vezenin.
V	četrtek, 15. septembra, smo se ob 12. uri pri gasilskem domu v Spuhlji zbrale predstavnice vseh treh skupin z obilico razstavnega materiala. Pridružila se nam je vinska kraljica Tanja Hauptman, ki je ptujsko vino v petek zvečer ponudila vsem povabljenim gostom na uradnem odprtju razstave. Iz Sevnice sta se v Spuhljo pripeljala zakonca Marija in Gerard Chaigne-Soto-šek, ki živita v Franciji in poletne mesece preživita v Sloveniji,
v rojstnem kraju gospe Marije. Oba sta v Franciji vplivna člana odbora za ljubiteljska slovensko-francoska srečanja. Z nami je bil tudi predstavnik občine Ptuj svetnik Dejan Klasinc in gospa Tanja Ostrman Renault, ki je potovanje organizirala, nam posredovala vse potrebne informacije in skrbela za sprotno prevajanje.
Avtobusni prevoznik Pajnki-her nas je peljal preko Avstrije in Nemčije v Francijo do Pariza in nato v mesto Saint-Cyr ob reki Loiri. Tam so nas pričakali gostitelji in so nas prisrčno in prijateljsko sprejeli. Najprej so nam pokazali njihove razstavljene predmete, ki so predstavljali kulturno dediščino prekrasno izdelanih, šivanih in klekljanih vezenin, predvsem belo vezenje na beli podlagi. Potem so nam dodelili tri prostore za postavitev slovenske raztave iz Ptuja in Idrije.
Društvo gospodinj Marjetice iz Spuhlje je predstavilo svoje ročnodelske izdelke, našite z različnimi vbodi, praktične po namenu uporabe, predvsem pa
Depresija
Jože je razočaran nad svojim življenjem. Vedno bolj dobiva občutek, da je nekoristen, ne znajde se v družbi prijateljev, zdi se mu, da ga v družini nihče ne razume, ter se vedno bolj izogiba družbe in se zateka v samoto. In ko je sam, se mu zdi, da bi bil svet lepši brez njega, tu in tam ga prime, da bi nekaj storil, da ga ne bi več bilo ... Zanima ga, kaj se z njim dogaja in kaj mu je storiti, saj je star čez 50 let in je bil prej drugačen, družaben in zadovoljen v življenju.
Opis težav, ki jih opisuje Jože, govori za eno najpogostejših bolezni našega časa, za depresijo. Še več, Jožetovo življenje je dejansko ogroženo, saj so, čeprav le na trenutke , samomorilne tendence očitne.
Menim, da potrebuje takojšnjo pomoč, seveda če se bo tako odločil, ter mora obiskati svojega izbranega zdravnika in mu povedati svoje težave. Njegov izbrani zdravnik ga bo seveda potrpežljivo poslušal in glede na to, da dobro pozna njegovo zdravstveno stanje, tudi odločil, da mu pomaga z zdravili in ga napotil tudi k specialistu psihiatru, ki bo presodil, kakšno obliko zdravljenja potrebuje Jože (medikamentozno, psihoterapevtsko ali obojno) in to ambulantno ali pa je njegovo stanje takšno, da potrebuje morda takoj zdravljenje v bolnišnici.
Priporočam Jožetu, da se odpravi čimprej k svojemu zdravniku na posvet.
Pa tudi drugim, ki imajo podobne težave s svojo vrednostjo in se zatekajo v osamo ter imajo podobne črne misli kot Jože, da se odpravijo čimprej k svojemu zdravniku po pomoč, saj imamo na tem svetu samo eno življenje in pri takih težavah se da pomagati, če poiščemo pomoč pravočasno.
Mag. Bojan Šinko
Pričakovano trajanje življenja
V Sloveniji je pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka krajše kot v bolj razvitih državah članicah EU-27, vendar se tudi v Sloveniji stalno zvišuje. Deček, rojen v Sloveniji leta 2009, lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 76 let, deklica, rojena istega leta, pa malo več kot 82 let. V zadnjem desetletju se je pričakovano trajanje življenja za moškega podaljšalo za 6,2 leta, za žensko pa za 4,9 leta.
2001 znašala 66,3 odstotka neto plače, v letu 2010 pa 59,7 odstotka neto plače.
Sicer pa Slovenija še ni v samem vrhu držav EU po deležu starejšega prebivalstva; prva tri mesta zasedajo Nemčija z 20,7 odstotka, sledi ji Italija z 20,2 odstotka, na tretjem mestu pa je Grčija z 18,9 odstotka prebivalstva, starega nad 65 let. V svetovni populaciji, ki trenutno
šteje okoli 6,9 milijarde ljudi, pa je število starejših od 60 let preseglo 793 milijonov. Demografske napovedi govorijo, da bo do leta 2050 na svetu več kot dve milijardi ljudi, ki bodo starejši od 60 let. Že do leta 2015 pa naj bi bilo število prebivalcev, starejših od 60 let, večje od števila otrok, starih do 14 let.
SM
dali poudarek na našo kulturno dediščino in predstavili vezena oblačila za dojenčke in starejše. Med temi izdelki je bil predstavljen tudi spuhljanski Korant.
Klekljarice iz Idrije so predstavile njihovo nam vsem znano idrijsko čipko, razstavile izdelke čipkarske šole in v živo prikazale postopke klekljanja in nastajanje teh dragocenih izdelkov.
Ustvarjalne delavnice društva Optimisti Ptuj smo poleg vezenih prtov predstvili tudi vezene voščilnice za različne namene, z nitno grafiko izdelane slike,
pladnje, torbice, vezene vrečke za dišavnice, prevleke za škatle z robčki ter pletene in kvač-kane predmete. Na ogled smo postavili tudi iz perlic šivane pisanke, nakit iz svile, različnih mas, perlic, svarovskih kamnov in vozlank. Skupaj z vezeninami smo predstavili tudi izdelke iz pergamano tehnike in mozaike iz jajčnih lupin.
Razstava je bila po mnenju obiskovalcev zelo lepa, pestra in vredna pohvale. Obiskalo jo je več kot tisoč ljudi. Naši gostitelji so bili čudoviti ljudje, s katerimi smo navezali prijateljske stike.
Ob večerih smo se srečali z županom, podžupanjo, drugimi predstavniki mesta in našimi gostitelji in se družili ob vinu in naših ter francoskih kulinaričnih
specialitetah.
Naša srečanja in prijateljska druženja se bodo nadaljevala že v letošnjem letu, saj 10. oktobra pripotujejo v Slovenijo tri francoske predstavnice, da se v Idriji dogovorijo za razstavo v prihodnjem letu. Pridružila se jim bo gospa Marija Chaigne-Sotošek in skupaj bodo obiskale Ptuj, kjer se bomo dogovorili za naslednje srečanje v Sloveniji.
Občini Ptuj, ki nam je omogočila sodelovanje na razstavi, se vse tri skupine iskreno zahvaljujemo in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Zahvaljujemo se tudi gospe Tanji Ostrman Renault, ki je vso to dolgo pot organizirala, vodila, prevajala in nas spremljala.
Nežka Belca
Ptujska delegacija v Saint-Cyru
Slo glasbene novice
Vlado Kreslin svojo zvesto publiko znova razveseljuje z novo pesmijo - tokrat gre za malce obogateno skladbo Poj mi pesem. Originalno skladbo lahko najdete na zadnjem Vladovem albumu Drevored, ki je izšel konec lanskega leta. Novo, obogateno različico pa boste lahko slišali na ponatisu tega več kot uspešnega albuma. Sočasno s singlom pa Vlado predstavlja tudi nov videospot, ki ga že lahko vidite na slovenskih televizijah in spletnih portalih. Sicer pa se pevec v teh jesenskih dneh pripravlja tudi na svečano 20-letnico koncertov v Cankarjevem domu. V Gallusovi dvorani bodo namreč 12., 13. in 14. decembra z njim, Malimi bogovi in Beltinško bando nastopili tudi Allan Taylor, Hans Theessink, Gabriella Gabrielli, Rade Šerbedžija in Šajeta.
•kick
Elvis Jackson so se ta mesec odpravili na prvo promocijsko koncertno turnejo po Angliji. Trenutno poteka na Otoku promocija njihovega singla in videospota Street 45, pred tem pa je bilpri večini tamkajšnjih glasbenih medijev zelo dobro ocenjen album Against The Gravity. Album so med drugim dobro ocenili Powerplay, Kerrang, Powerplay Magazin, Big Cheese, Rock Sound, Push The Fire, In the News, Rush On Rock, Shakenstir in nekateri drugi. •kick
Apolonia, ki se od ustvarjalnega premora rock skupine Lunn-apark predstavlja kot solistka, tokrat predstavlja novo skladbo z naslovom Povej. Konec poletja je s prekaljeno ekipo glasbenikov posnela novi radijski singel. Pesem je nastajala v poletnem času sredi najhujše vročine in poleg pridiha poletja nosi v sebi tudi elemente southern rocka. Za odličen aranžma je tokrat zaslužen kitarist in produ-cent Mark Lemer, besedilo je napisala Apolonia, skupaj pa se oba avtorja podpisujeta tudi pod glasbo.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. DARE KAURIČ - PARTIGIONO DI AMOR 2. . DOMEN KUMER - ADRIANA 3$MARSZEU - TUKAJ SI 4. JELEN BEND - POČASI JE LEPO
5.	NINA PUŠLAR - POZDRAV Z LJUBEZNIJO
6.	ADAM VELIČ & TRKAJ - TO JE MOJ LIFE
7. ALIBI - GRESNIK 8. MIRNA REYNOLDS - OPRASKANO SRCE 9. NINO - PADAJO POLJUBI 10. ROK KOSMAČ - LE PRIJATELJA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Flir Makê
Find your flirt in Z4hours! www.fíirtmaker.com
Rok Kosmač: Le prijatelja
Rok Kosmač je imel letos zelo delovno poletje. Veliko časa je namreč preživel v studiu, kjer je z ekipo posnel svojo novo skladbo z naslovom Le prijatelja.
Tudi tokrat je pevec sam avtor melodije in besedila, pod aranžma pa se je podpisal Aleš Zibelnik. Če bi pesem Le prijatelja želeli opisati v nekaj besedah, bi lahko rekli, da gre za energično, sproščeno in ponovno zelo melodično kombinacijo zvokov, skratka takšno, ki bo zagotovo našla prostor med njegovimi zvestimi poslušalci. Rokovo delovno poletje pa se pospešeno preveša v delovni oktober in še bolj delovno jesen, saj ima v načrtu veliko promocijo nove skladbe, pa tudi nastopov bo imel v jesenskem času kar nekaj.
Sicer pa pevec, ki je del slovenske glasbene scene že
Foto: Marko Ocepek
Rok Kosmač
kar nekaj let, prihaja iz Črnuč pri Ljubljani. Z glasbo se je prvič resno srečal pri sedmih letih, ko je začel igrati klavir. Pri trinajstih je že
napisal glasbo in besedilo za svoji prvi dve pesmi.
Prvič je nastopil pri štirinajstih letih kot gost na koncertu. Pri sedemnajstih
je leta 2002 na Orionu zmagal s pesmijo Ne pozabi. Leto kasneje pa je izdal tudi svojo prvo zgoščenko. Prodaja njegove prve zgoščenke je v dveh mesecih po izidu dosegla zlato naklado, po dveh letih je prejel dvojno platinasto ploščo za album Rokosmač, in sicer za 20.000 prodanih plošč. Že večkrat je bil nagrajen in uspešen na festivalu MMS. V sezoni 2005/06 je prejel Gong popularnosti za dosežke na glasbenem področju.
V septembru leta 2005 je izdal drugo zgoščenko z naslovom Živim le zate. Jeseni lansko leto pa je izšla njegova tretja plošča z naslovom Prepusti se. Trenutno Rok pripravlja skladbe za četrti album, ki bo v celoti njegovo avtorsko delo. Kot pravi, ga pri ustvarjanju ženejo ljubezen do glasbe ter želja, učenje, trdo delo, vztrajnost in pridobljene izkušnje.
MZ
Filmski kotiček
Ta nora ljubezen
Vsebina: Cal in Emily sta tipična Američana. Spoznala sta se v srednji šoli, se zaljubila, shodila, zanosila, se zakreditirala za hiško in rodila še kakšnega otroka ali dva. 25 let kasneje se njej seveda zdi, da je življenje šlo mimo nje, zato hoče ločitev. Cal tega ne razume, toda veliki mladi osvajalec žensk iz bara, kamor se hodi zapijat, mu pojasni skrivnost: nekje v teh letih je pozabil biti moški. Učenje za povrnitev izgubljene moškosti se začne in učinek je več kot uspešen: Cal v razmeroma kratkem obdobju spi z devetimi ženskami. Medtem srčne težave dajejo tudi njegovega 13-le-tnega sina, ki je zaljubljen v svojo varuško, varuška je zaljubljena v Cala, žena Emily v
sodelavca itd.
Vsebina filma se bere kot podlaga za še en teflonski holivudski film na avtopilo-tu, kjer že milijonkrat prežvečeno temo obdelajo že vsega naveličani filmarji, ki se zavedajo, da so samo delavci ob tekočem traku, vključno z igralci. V Hollywoodu namreč velja nenapisano pravilo, da tam do filma pridejo le najboljši na svojem področju, od igralcev do režiserjev. Tudi če se kdaj za scenariste zdi, da pišejo le sranje, je to le zato, ker so sicer odlični scenaristi, le studio zahteva
sranje od scenarija. Če si slab scenarist, v Hollywoodu ne moreš pisati niti zanič sce-nariev. To lahko počnejo le dobri.
Film Ta nora ljubezen je tipičen dokaz, da so v Holly-woodu res odlični scenaristi. Tu in tam mimo vodje studiev namreč uspejo pretihotapiti kakšen scenarij, ki sicer upošteva zgradbo klasičnega pripovednega loka, a ga obdelajo na takšen način, da ni žaljiv do inteligence gledalcev. Ta film je namreč tako gledljiva in ganljiva komična drama, da nam dve uri mineta v hipu, vmes pa se dodobra nasmejimo, pa tudi zresnimo. Bližji spoj komike in drame najbrž ni mogoč, saj so mojstri oba vidika pogosto vpletli kar v en dialog
Crazy, Stupid Love
Igrajo: Steve Carell, Ryan Gosling, Julianne Moore, Emma Stone, Marisa Tomei Scenarij: Dan Fogelman Režija: Glenn Ficarra in John Requa
Žanr: komična romantična drama
Dolžina: 118 minut Leto: 2011 Država: ZDA
in to večkrat zaporedoma v dialogu. Zaradi takšnih žanr-skih akrobacij plus klasične zgradbe zgodbe, vključno s krizo na začetku tretje tretjine, ima film Ta nora ljubezen vsaj 10.000 priložnosti, ko bi lahko postal osladen in klišejski in prazen in puhel, v resnici pa smo priča neverjetno sposobno in samozavestni roki filmarjev, ki celotno zgodbo pripeljejo do zadovoljivega, čeprav predvidljivega konca. Priča smo obratnemu pojavu: če v Hollywoodu film ponavadi pade na edini možnosti za morebitno napako, se tale film mojstrsko izogne nekaj sto tovrstnim pastem.
Čeprav se film zdi kot lažja različica zdaj že simpatične klasike Pravzaprav ljubezen, saj se tudi tu prepletajo številne otroško naivne ljubezenske podzgodbe, dodan pa ima prav srčkan element komedije zmešnjav in nesporazumov, pa film vseeno ni tako lahkotne narave, saj je prepreden s pretanjenimi spoznanji o tem, da vse ljubezni ne morejo zaživeti in da je to pač del življenja, da se je včasih bolje umakniti, po drugi strani pa se splača vztrajati, hkrati pa preveliko negovanje prvin svojega spola tudi ni odgovor na ljubezenske težave. Resnica je vedno nekje vmes.
Matej Frece
Si želiš zmenka?
I Povabi prijatelje in osvoji netbook Sony Vaio!^^
Več prijateljev ko povabiš, več možnosti imaš za nagrado!
Kako?
V meniju klikni POVABI in začni pošiljati povabila.
Najdi simpatijo!
24urna dan! Nonstop!
Nagrade omogoča: Notesniki.si partner Sony Vaio za področje Balkana
a notesniki.si
Štajerski TEDNIK
NABIRALKA SMOLE, SMOLARICA
ZUNANJI ZNAK, POSEBNOST
SOVRASTVO,
ODPOR
ČAPKOV FILM IZ LETA 1953
SESTAVINA BENCINA
MAJHEN MODEL
OLIKANO, LEPO VEDENJE
SPIKERICA ŽNIDERŠIČ
KAREL NOVAČEK
KRITIKA, PRESOJA
ANTON TROST
PEVSKI TRIO
MUSLIMANSKA SVETA KNJIGA
NAS KLARINETIST (ERNEST)
SLAP SAVINJE
POD OKREŠLJEM
VDIH
NAŠA ALPINISTKA (MELANA)
POLDRAG KAMEN
VRSTA KUNCEV
REŽISER KRAGELJ
GORSKE REŠEVALNE SANI, AKIA
NESTROKOVNJAK
GLAS PRI MUKANJU
SAMICA LABODA
VLAGA OD DIHANJA
NADLEŽEN MRČES
ALŽIRSKA LUKA
BELOROKI GIBON
IVERNA PLOŠČA
IZ BESEDE KARIN
PREBIVALEC IRAKA
KLUB HOTEL V BOLU NA BRAČU
VELEUM
NAŠ PESNIK (JOŽE)
LESENI MOSTIČKI
GERMANSKO KOPJE
TRENJE
ZBIRKA, IZKUPIČEK
CITRARKA IRENA ZDOLŠEK
RAJKO DOLINAR
OKRAŠEN SIR
NASELJE
PRI LITIJI
NAS
PUBLICIST LAH
UGANKARSKI SLOVARČEK: AČKUN = slovenski koncertni klarinetist in pedagog (Ernest, 1930-2001), BORAK = klub hotel v Bolu na otoku Braču, CEROVICA = naselje pri Litiji, EKAR = slovenska alpinistka (Melana), GER = germansko kopje, LABUD = nekdanji jugoslovanski nogometaš Pejovic, LAR = beloroki gibon, TRNiČ = naš okrašen sir hruškaste oblike.
■uegej| 'e^jujy 'uepjo 'eouaA!
'un>jov 'eusaA 'íjuaS '2J||A| 'e>jü3 '01 'wjq 'euaao 'e|s 'jo] TefimpA 'm» '>jsf 'Qy 'ubjq 'e>p3 'lipo 'uazep? 'pez 'sajhoa 'eo|poqe| 'e^epius 'zíepered 'ewrni ']oqpo 'ajeoiu 'pe|>js :ouAejopoA 'BXNVZIdX BI A31IS3d
radioptuj
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 8. oktober:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 9. oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure
GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 10. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 11. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 12. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 13. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 14. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Uživali boste v vsem tistem, kar je lepo in prijetno. Na delovnem mestu boste imeli v rokah čarobno palčko, tako boste uživali v vsem, kar ustvarjate in motivirali boste druge ljudi. Ljubezen bo nekaj prijetnega. Pomembno bo, da si vzamete čas zase. Dobro se boste znašli v intelektualnih dejavnostih.
Sn BIK
Pričakovati je povečano ravnovesje in užitke. Varovati se boste morali slabih navad. Modro je, da se odpravite v naravo. Potreba po varnosti bo močna in iskana. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim. Posebno izpolnjenost doživite na delovnem mestu. Zaznamovala vas bo trma!
DVOJČKA
Življenje boste zajemali z veliko žlico in uživali. Nakazano je, da vam bo tudi v tem tednu jezik tekel in da boste s svojimi zgledi vzpodbujali druge. Čustveno boste razpeti in občutljivi. Bodite kreativni in ustvarjalni. Finančno bo zelo prijetno in harmonično. Postavite si meje in pravila igre.
RAK
Na delovnem mestu se bodo dogodki zavrteli tako, da boste imeli koristi. Življenje vas bo učilo in pililo. V prvi vrsti bo dobro, da se boste postavili zase. Finančno se bodo stvari uredile. Imeli boste nekaj nepričakovanih izdatkov. Odzovite se klicu narave!
LEV
Odkrivali boste strasti v sebi in uvideli lastno pomembnost. Kjer se boste pojavili, boste vzpodbudili pozornost in val navdušenja. Najbolj pestro bo na delovnem mestu, težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vaše življenje, vas bodo osrečili.
DEVICA
Vzeli si boste čas za prijatelje in izmenjali mnenja. Pomembno bo, da uvidite harmonijo in da spoznate svojo osebno legendo. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni in na delovnem mestu bo lepo in prijetno. Poslušanje glasbe bo balzam za dušo in simfonija ravnovesja.
TEHTNICA
Harmonija časa bo tista, ki prinaša ravnovesje in skladnost. Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za uspehe, za delovne izzive in motivacijo. Seveda boste želeli živeti na veliki nogi, ampak samo počasi se daleč pride. V ljubezni bodo občutki mešani in pogovori konstruktivni.
ŠKORPIJON
Odprle se vam bodo nove poti in možnosti za osebno in duhovno rast. Stvari bodo šle naprej s svetlobno hitrostjo. Dogodkov ne boste mogli spreminjati, ampak sprejeti. Briljantno se kaže po zvezdnih namig v službi, morali boste zavihati rokave. Sledi čas preobrazbe in duhovne transformacije.
STRELEC
Sledili boste tistim izzivom, za katere boste prepričani, da so pravilni. Pri vsem tem bo pravilno, da spregledate smerokaze. Ljubezen: doživeli boste adrenalinske užitke in poslušali sebe. V prostem času pojdite v naravo in se sproščajte. Če niste na dieti, si privoščite čokolado.
KOZOROG
Odgovornost bo nekaj, kar vam bo koristilo. Intelektualno boste bolj napredni in odšli naprej. Pomembno bo, da najdete tisto motivacijo, ki vam bo dala krila. Partnerjevi namigi se bodo okrepili in pravilno bo, da se poglobite v izražanje čustev. Blesteli boste v službi.
VODNAR
Sledilo bo prijetno in harmonično obdobje. Spremljala vas bo sreča in z njo oaza priložnosti. Na delovnem mestu bodo v ospredju svetle in harmonične barve. Tako tudi uspeh ne bo izostal. Ne smete prehitevati dogodkov, ampak poslušajte svoje notranje občutke. Prebudili boste lastno kreativnost.
RIBI
Pričakovati je glasen in odločen teden. Končno boste znali reči bobu bob. Ljudje vas bodo občudovali, kajti naredili boste pomembne korake naprej. V ljubezni bo zapihal svež veter. Harmonično bo v pogledu denarja. Seveda pod pogojem, da se boste držali varčevalnih ukrepov.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Nova sezona oddaj Rajžamo iz kraja v kraj. Vsak petek po 18. uri!
24 UR
ODMEV, EHO
POŽELENJE
KRAPINA
Nagradno turistično vprašanje
Še eno priznanje za Terme Ptuj in njenega direktorja
V slovenskih naravnih zdraviliščih letos uspešno poslujejo, povečan obisk gostov in nočitev beležijo tudi v Termah Ptuj. Letošnja jesen je prinesla novo nagrado Termam Ptuj oziroma direktorju Andreju Klasincu, ki je na 44. mednarodnem turističnem sejmu v Novem Sadu prejel nagrado turistična prizma v kategoriji hotelske ponudbe, ki jo podeljujejo turistični novinarji iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške in Slovenije, nagrado turistična prizma v kategoriji Za novo kvaliteto v turizmu pa je iz Slovenije prejel še Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora podjetja Postojnska jama, d. o. o.
„Za uspeh na izjemno konkurenčnem turističnem trgu je pomembno oblikovanje izvirnih in privlačnih turističnih produktov. V Termah Ptuj se tega zavedamo, zato gradimo svoj razvoj na združevanju zanesljive kakovosti, prijaznega gostoljubja in edinstvenih doživetij. Inovativnost je ena izmed petih ključnih vrednot, ki nas usmerjajo tako na področju oblikovanja turistične ponudbe kot njenega umeščanja na zahteven domači in tuji trg. Nagrada turistična prizma je tako potrditev našega delovanja in uspešnega pozicioniranja na rastočih trgih nekdanje skupne države," je ob prejemu priznanja povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. Prejem nagrade sovpada s četrto obletnico odprtja in poslovanja hotela Primus.
V Savini družbi Hoteli Bled imajo od 1. oktobra novo upravo, ki bo skladno s sprejeto strategijo PS Sava prevzela vodenje združene turistične družbe oziroma dejavnosti turizem. Kot so povedali v Savi, je imenovanje nove uprave na Bledu eden izmed korakov na poti k združevanju de-
javnosti turizem. Do 1. januarja leta 2012, ko naj bi bila opravljena združitev turističnih družb s pripojitvijo družb Terme Ptuj, d. o. o., Terme 3000, d. o. o., Zdravilišče Radenci, d. o. o., in Terme Lendava, d. o. o., bo nova uprava ob sodelovanju vodstev omenjenih turističnih družb in njiho-
slovanje destinacij in zagotavljanje kakovosti storitev in dvig zadovoljstva gostov. Združitev turističnih družb bo prinesla optimizacijo in racionalizacijo nekaterih skupnih procesov na destinacijah, učinkovitejše izkoriščanje sinergijskih učinkov pri trženju in prodaji ter predvsem uvedbo enotnih standardov poslovanja za doseganje visoke kakovosti storitev v vseh procesih delovanja. Združitev turističnih družb ne bo povzročila odliva prihodkov iz destinacij, saj turistična taksa in delež dohodnine od
izplačanih plač ostaneta lokalnemu okolju.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno turistično vprašanje se glas: v Mestnem in proštijskem vinogradu raste renski rizling. Nagrado bo prejela Marija Gregorc, Orešje 31. Danes sprašujemo, koliko hostlov ima Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za uporabo bazenov in savn hotela Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 14. oktobra.
Foto: Črtomir Goznik
Terme Ptuj oziroma direktor Andrej Klasinc prejele nagrado na mednarodnem sejmu v Novem Sadu.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko hostlov ima Ptuj?______
vih sodelavcev izvedla vse potrebne aktivnosti za oblikovanje takšne organiziranosti združene družbe, ki bo v čim večji meri zagotovila uspešno poslovanje dejavnosti. Po pripojitvi bo v vseh destinacijah vzpostavljena funkcija izvršnih direktorjev, ki bodo v prvi vrsti zadolženi za uspešno po-
Ime in priimek:_ Naslov:
Davčna številka:

Ptuj • Obliž za nekdanjo konjušnico
Do začetka EPK urediti razstavišče pustnih mask
Z nekdanjo grajsko konjušnico, v kateri je dolga leta uspešno delovala ptujska grajska restavracija, se v zadnjih dvajsetih letih mnogi poigravajo. Potem ko je prenehalo delovati bivšo ptujsko gostinsko podjetje Haloški biser, so jo kot kulturni objekt prenesli na takratno veliko občino Ptuj, potem so ji neuspešno iskali najemnika z razpisom, vmes se je zgodila denacionalizacija, pa dva začasna najemnika, dokler je v začetku 21. stoletja niso delno sanirali, zaprli, potem pa znova neuspešno nadaljevali iskanje najemnika.
Če bi država končno uspela grajski hrib z vsemi nepremičninami prenesti na Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož, ki z njim le upravlja, bi v vseh teh dolgih letih nategovanja že lahko gostili prestižne dogodke na tej prestižni lokaciji starega Ptuja. Tako pa se piše leto 2011, pa se še vedno ne dogaja nič. Še aprila je zdaj že nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca v državnem zboru zatrjevala, da za investicijo v nekdanjo grajsko konjušnico oziroma usposobitev za dejavnost ni nobenih ovir: Denar je pripravljen, investicija za dokončanje se bo lahko pričela. Oktober 2011 pa je prinesel le novico, da bo mogoče letos
za dela v nekdanji grajski konjušnici uporabiti le 100 tisoč evrov. Skupaj s predstavniki Restavracijskega centra Slovenije bo muzej pripravil popis del, ki jih bo mogoče opraviti s temi sredstvi, ki jih bo treba porabiti do konca leta 2011. Potrebno pa bo tudi spremeniti že izdano gradbeno dovoljenje. V prvi vrsti bodo morali urediti ploščad, usposobiti prostor za blagajno, glavnino sredstev pa uporabiti za ureditev razstavišča pustnih mask, ki mora biti odprto do začetka EPK 2012 glede na podpisano pogodbo v tem okviru. O nadaljevanju del v nekdanji grajski konjušnici, o tem, kdaj bo mesto dobilo elitno restavracijo
na tem prostoru, pa ne morejo v tem trenutku napovedati niti največji sanjači. Tako država kot občina, čeprav slednja glede na lastništvo naj ne bi imela velike besede pri tem, lahko pa bi bila bolj glasna, da se zadeve končno uredijo, nosita odgovornost za to, da grajski kompleks že dve desetletji ne živi polno in temu okolju ne prinaša vsega tistega, kar bi lahko. Premalo je, da imamo najbolj obiskani regionalni muzej v Sloveniji, če gostu ne moremo na grajskem hribu ponuditi ničesar „inovativnega" v gostinski in spremljajoči ponudbi, razen kave, raznih pijač, sladoleda, gibanice, jabolčnega zavitka. Zgrešeno pa mislijo
tudi vsi tisti, ki si želijo v ta prostor pripeljati hitro hrano. „Grajska restavracija se mora usmeriti na grajsko hrano ali na jedilnike posameznih tipov kuhinj, ki naj sovpadajo z razstavami o teh tipih kuhinj in naj jih vsake toliko časa oživijo. Nujna je povezava z zasebnimi gostinci, hitra hrana je izključena, saj ne sodi v to okolje, ruši koncept negovanja zgodovinske tradicije ter dediščine, obenem pa škodi prestižnosti grajske restavracije," so
že pred skoraj dvajsetimi leti zapisali snovalci prve ptujske turistične strategije v samostojni Sloveniji, ki še po tolikih letih ni izgubila aktualnosti in bi morala biti zapovedano čtivo vseh, ki se na Ptuju ukvarjajo s turizmom in gostinstvom. Grajska restavracija bi lahko gostila udeležence turnirjev, trubadurje, koncerte komorne glasbe, dvorane ples in še veliko drugega iz srednjeveške dediščine Ptuja.
MG
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
ZAPLEŠIMO OB RITMIH SWINGA V GRAND HOTELU PRIMUS!	g
Želite spoznati plesne korake tega očarljivega plesa? Za plesno zasvojenost ne	¿--C «r "g.
odgovarjamo, vabimo pa vas, da se nam pridružite na swing plesnem večeru.	Termalni rh > Sobota, 15.10.2011, V Klubu Gemina XIII, ob 20.00. VSTOPNINE NI!
RESTAVRACIJA ŽILA:
-	V Restavraciji Žila vsak dan pripravljamo okusne malice in kosila, kjer si lahko sami postrežete iz jušnega in solatnega bifeja ter izbirate med 3 različnimi
meniji.	|
VALENS AUGUSTA WELLNESS
-	Ponudba meseca v Valens Augusta wellnessu, velja samo v oktobru 2011: RAZVAJANJE ZA VAJU: PROGRAM NAJINA LJUBEZEN (90 minut)
Vključuje:
-	Venerino kopel ob soju sveč (90 minut)
-	Prlmusov napoj ljubezni - koktajl
-	Čokoladni fondoue z jagodami
-	Darilce
REDNA CENA: 78 C (za 2 osebi) SAMO ŠE V OKTOBRU: CENA 59 € (za 2 osebi) Ostali popusti so izključeni. Ne velja za nakup darilnih bonov. GRAND HOTEL PRIMUS
-	Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih Informacij.

Grand Hotel Primus _
Foto: Črtomir Goznik
V nekdanji grajski konjušnici naj bi do konca leta opravili dela v višini le okrog 100 tisoč evrov.
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Ormož • Predstavili Mrežni podjetniški inkubator
Foto: Viki Ivanuša
Po skoraj mesecu dni delovanja so javnosti predstavili mrežni podjetniški inkubator.
Zagnali podjetniški inkubator
V tem tednu poteka v Sloveniji in hkrati tudi v 37 drugih evropskih državah 3. evropski teden podjetništva. Cilji tega tedna so spodbujanje podjetništva in iskanje novih podjetnih možnosti, priložnosti in znanja za različne ciljne skupine s podjetniškimi idejami. Ob tej priložnosti so v Ormožu predstavili Mrežni podjetniški inkubator, ki je bil dober mesec nazaj vključen v poslovni register Slovenije.
Srečanje je vodila Karmen Štumberger iz ormoške občinske uprave, ki se je skupaj z Zlatkom Zadravcem iz Javne razvojne agencije Ormož in Ivanom Babičem iz Območne podjetno-obrtni-ške zbornice ter županoma Alojzom Sokom in Jurijem Borkom veselila nove možnosti za domače podjetnike.
Župan Alojz Sok je povedal, da mu je žal, da k projektu ni pristopila tudi občina Sv. Tomaž, seveda pa so vrata tudi v prihodnje odprta vsem, ki si želijo sodelovati. Alojz Sok se zaveda, da je inkubator ustanovljen pozno: „V Sloveniji imamo inkubatorje, ki so stari že 20 let, a bolje je začeti pozno kot nikoli. Pri nas smo se doslej morali ukvarjati z elementarnimi potrebami za zagotovitev življenja - s komunalno in socialno infrastrukturo ter vsem ostalim, kar nam primanjkuje v primerjavi z razvitimi deli države. V zvezi z gospodarstvom smo veliko energije v preteklosti vložili v projekt industrijske cone, ki pa trenutno niso aktualne in so založene v kakšnem predalu."
K inkubatorju je pristopila tudi občina Središče ob Dravi, župan Jurij Borko pa je spomnil na veliko težav, na katere so naleteli pri zagotavljanju papirnih pogojev za razvoj gospodarstva v njihovi občini. Težave so zlasti z občinskim prostorskim načrtom, v občini pa se trudijo v proračunu zagotavljati čim več sredstev za stimulacijo tistih, ki imajo podjetniške ideje in želijo delati. Zlatko Zadravec, ki je tudi v. d. direktorja inkubatorja, je nazdravil podjetniškemu inkubatorju, ki se je nastanil v prostorih nekdanjega
sodišča na Vrazovi ulici 9, stavba pa je v preteklosti že služila gospodarstvu, saj je bil tukaj Rajhov hotel. Inkubator ima od podjetja IGD Holermuos v najemu 500 kvadratov površin, ki jih potrebujejo za zadovoljitev določenih pogojev, opremljali pa jih bodo po potrebi, kot se jim bodo pridruževali novi inkubiranci. Na tem naslovu je sedaj tudi JARA, s katero se v tem projektu iščejo ne le prostorske, ampak tudi kadrovske sinergi-je. Povedal je tudi, da jim je inkubator uspelo ustanoviti s proračunom 14.500 evrov in 7.500 evrov ustanovnega kapitala, s katerim so že financirali nabavo pisarniške opreme. „S tako malim proračunom gotovo ni bil narejen noben podjetniški inkubator v Sloveniji. Potrkali pa smo tudi na vrata pisarne službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Pomurju, saj je za razvojno podporo pomurski regiji z drugim instrumentom predvideno 5.940.000 evrov za razvoj
Foto: Viki Ivanuša
Predstavnici podjetja AgroDIP, prvega inkubiranega podjetja.
človeških virov in 3 milijone za pripravo in podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov. Naleteli smo na gluha ušesa in se prepričali, da se moramo zanesti predvsem na lastne sile," je povedal Zlatko Zadravec, ki želi, da bi zagotovili pogoje, ki bi inkubator pripeljali na Listo B subjektov inova-tivnega okolja. V postopku imajo še dve podjetniški ideji. Skupno pa imajo prostora za kakšnih 30 inkubi-rancev. Konec septembra so postavili tudi spletno stran z vsemi informacijami za potencialne inkubirance http://www.ormoz.si/Po-drocje.aspx?id=766.
Zlatko Zadravec je povedal, da želijo v podjetniškem inkubatorju nuditi pomoč mladim inovativnim podjetnikom, ki bodo v zatočišču inkubatorja poskušali realizirati svojo podjetniško idejo, ki je sami morda ne bi mogli. Vključijo se lahko mlada podjetja do 3 let oziroma posamezniki, ki še nimajo podjetja, le idejo (pre-dinkubacijski postopek). Prav prvi podjetniški koraki so najtežji, je prepričan Zadravec: „90 % idej zamre, ker ljudje nimajo pogum, da bi jih realizirali. Od preostalih 10 % pa jih večina propade, ker poslovni načrti niso pripravljeni tako, kot bi bilo treba, ker se trg zelo hitro spreminja. Številne pasti so zlasti zaradi insolventnost, zato na to temo že kmalu pripravljamo predavanje."
Ivan Babič, predsednik območne obrtno-podjetni-ške zbornice Ormož, pravi, da gospodarstvo temelji na inovacijah, ki so faktor ra-
zvoja. Za inkubator pa si želi razvojne oddelke in nove prostore v industrijski coni, kjer bodo podjetja lahko delovala skupaj na enem prostoru, kajti prostore starega sodišča vidi kot prehodno fazo.
Predstavili so tudi prvega inkubiranca - podjetje Ag-roDIP trgovina in proizvodnja hrane - in prvega pridruženega člana - podjetje Ekoenergetika. V skladu s pravilnikom namreč lahko v inkubatorju domujejo tudi podjetja, starejša od 5 let, če imajo posebno poslanstvo, niso pa upravičena do znižane cene najemnine. Ekoenergetika se ukvarja z dimnikarskimi storitvami na podlagi koncesije in ima materinsko funkcijo v odnosu do AgroDIP. V prehodnem času bo Ekoenergeti-ka financirala kadre novega podjetja, dokler se le-to ne postavi na noge. AgroDIP je podjetje za pridelavo in trženje eksotičnih živilskih artiklov, zahtevno z vidika pridelave, trženja z direktno prodajo in vložka v hladilnico. Njegov predstavnik Ivan Kukovec je povedal, da ima ekološka in redka hrana, s katero se ukvarjajo, prihodnost, pri tem pa se povezujejo tudi s partnerji iz Srbije. Zelo je zadovoljen z inkubatorjem, saj imajo podjetja tako nekoga, ki bo skrbel za razpise, medtem ko imajo podjetniki dovolj dela z vsakodnevnim funkcioniranjem podjetij, vlak z denarjem pa gre mimo. Prepričan je, da je prihodnost slovenskega gospodarstva v družinskih podjetjih.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ljutomer • Prleške investicije
Foto: NS
Kot naročene so bile vremenske razmere gradbincem, ki so se minule dneve lotili dveh dokaj zajetnih projektov v ljutomerski občini. V naseljih Šalinci, Krištanci in Grlava potekajo dela pri izgradnji fekalne kanalizacije, ki jih izvaja murskosobo ško gradbeno podjetje SGP Pomgrad. Nekaj manj kot milijon evrov vredna naložba bo omogočila več kot 120 gospodinjstvom, da se bodo v začetku junija prihodnje leto, ko mora biti izgradnja kanalizacije končana, lahko priključila na kanalizacijski sistem občine Ljutomer ter s tem na čistilno napravo v Ljutomeru. Pogodbena dela obsegajo izgradnjo kanalizacijskega omrežja v dolžini nekaj več kot sedem kilometrov ter štirih črpališč, celotno omrežje pa se bo priključilo na kanal v Noršincih.
Foto: NS
Te dni se je pričela tudi obsežna obnova Starega trga v Ljutomeru. Trg je v celoti zaprt za ves promet, izvajalec del Komunalno podjetje Ormož pa mora v skladu s pogodbo naložbo zaključiti do konca letošnjega leta. Prenova zajema odstranitev asfaltne podloge, inštalacijo kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave ter ureditev pločnikov oziroma hodnikov za pešce. V sklop obnove Starega trga spada še vpadajoča Postružniko-va ulica, kjer bodo skupaj s cestiščem prenovljena tudi parkirišča. Sicer pa celotni projekt prenove mestnih ulic ob Postružnikovi ulici zajema še Vrazovo, Kavčičevo, Užiško, Zacherlovo, Kovačičevo in ulico Ob progi, njihova nova podoba pa se pričakuje sredi prihodnjega leta.
NŠ
Ormož • Delavnice za starše
Foto: Viki Ivanuša
Na Gimnaziji Ormož so pričeli serijo delavnic, ki bodo vsak prvi torek v mesecu po govorilnih
urah. „To je priložnost, da se družimo in spoznamo tudi na malo drugačen, neformalen način, saj nas včasih zategle šolske vezi držijo v nepristnih odnosih," je povedala Simona Meglič, ki je pripravila prvo delavnico, namenjeno izdelovanju reliefnih mavčnih ploščic. Že prihodnji mesec bodo delavnice praznično obarvane, saj bodo na programu izdelki izfimo mase (voščilnice, nakit in dišeče soli), decembra pa sledi peka peciva, aranžiranje in barvanje kamenčkov. V prihodnjem letu bo januarska delavnica namenjena miselnim igram, februarja pa bo v okviru odprtih vrat in informativnega dneva potekalo več delavnic (rodo-slovje, gotica, potopisi, kako razmišljajo Japonci itd.), povabili bodo tudi nove dijake. Zaključna delavnica bo marca in bo govorila o prehranskem svetovanju in telesni aktivnosti. Med 17. in 21. oktobrom pa bo na Gimnaziji Ormož potekal projekt Simbioz@, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju. Mladi se bodo tokrat preizkusili v vlogi učiteljev in starejše udeležence učili osnov računalništva.
Viki Ivanuša
o OMeklavž
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRN
CITROEN C51.6 HDICONFORT KARAVAN	2009	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FIATCROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.800,00	AVT.KUMA	KOV. RJAVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2001	2.450,00	KUMA	BELA
FORD FUSION 1.6 TDCI	2008	7.280,00	KUMA	BELA
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN TREND	2008	11.200,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
MAZDA 31.6 D	2005	6.380,00	AVT.KUMA	SREBRN
PEUGEOT 4071.6 HDICONFORT UMUZINA	2009	9.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT CLI01.5 DCI ELAN	2008	6.180,00	KUMA	BELA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	9.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UM. DYNAMIC LUX	2006	6.300,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ELAN	2008	5.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DO LATITUDE	2008	8.580,00	PAN0R.ST.	KOV. S. MODER
VW GOLF IV 1,9 TDI KARAVAN	2002	4.880,00	KUMA	MODRA
VW PASSAT 2,0 THI KARAVAN	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 19.TDI BLUMOHON KAR. CONFORT	2008	12.280,00	AVT.KUMA	BELA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2009	13.980,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cen»	Oprema	Barva
PEUGEOT2061.41 X-LINE	2005	3.990, OOÍ	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNI01.2 S*	2001	1.850, ooe	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 IDI AVT.	2004	14.500,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 2.7 TD AVT. 4WD	2002	7.900,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	1996	6.300,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	6.250,ooe	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT QUICKSHIFTTWING01.216V DYNA.	2007	6.150, OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI EXPR. AVT.	2005	7.500, OOC	SERV. KNJIGA	BELA
FORD WAGON FOCUS 1.416V AMBIENTE	2000	1.750,OOC	SERVO VOLAN	RDEČA
VOLKSWAGEN POL01.0	1999	990, OOC	2 X AIR DAG	ZELENA
CHEVROLET LACETTI 1.416V STAR	2006	4.250,OOC	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
FIAT ST1L01.816V DYNAMIC	2002	2.990, OOC	AVT. KLIMA	KOV. BORDO
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DG INITIALE PARIS	2008	14.900, OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1.318V ICE PACK	2005	4.400,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
DAEWOO LAN051.5	1998	990,OOC	KLIMA	K0V.T. ZELENA
HYUNDAI ACCENT1.6GLS	2004	3.700,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ1.216V IS	2005	4.900, OOC	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
OPEL ASTRA1.616V CLUB	1998	2.350,OOC	KLIMA	KOV. ZELENA
DAEWOO KALOS 1.4C0M. PLUS	2003	2.890, OOC	PRVI LAST.	KOV. BORDO
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2003	3.590,OOC	KLIMA	RUMENA
CITROEN 7 SEDEŽEV C4 G.PICASS01.6 HDI COM.	2008	12.400, OOC	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 607 2.2HDI IVOIRE PACK	2004	7.900, OOC	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ALTTH.	2003	4.150,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2	2000	1.430,OOC	AIRBAG	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Skupnih
Televizija nternih Programov
SOBOTA 8.10.
TV
www.siptv.si
8:00 10:00 11:í 12:20 13:20 17:00 17:15 18:00 19:10 20:00 21:00 22:00 23:30
Goriš nI ca - Iz naših krajev
Lenart - Praznik KS Voličina
Oddaja ŠKL
Polka in Majolka
Video strani
Ptujska kronika
ŠKL
Kronika iz Občine lenart Glasbeni utrinki Goriš ni ca - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
8:00 Kronika iz Občine Markovci 9:10 Oddaja ŠKL 10:00 Kronika iz Občine lenart 11:10 Ptujska kronika 12:00 Gospodarska oddaja 13:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Breunerjev srednjeveški tabor 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Ptujska kronika 22:45 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
NEDELJA 9. 10.
PONEDELJEK 10. 10
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Draženci - Večer ljudskih pesmi 10:30 Glasbeni utrinki 11:00 Predstavitev Zbornika Občine Videm 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz Občine Destmik 18:30 Kronika iz Občine lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Povorka folklornih skupin v Pobrežju 9:20 Kronika iz občine Videm 10:25 Ptujska kronika 10:40 ŠKL 11:35 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Predstavitev Zbornika Občine Videm 20:00 Breunerjev srednjeveški tabor 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Markoting:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Domava
Perutnina Ptuj
Nedeljska kosila
v Gostilni PP
Ni nedelje brez dobre goveje juhe, pohanega piščanca, praženega krompirja in domačega "štrudla". Skušnjavo okusov pa bomo prepletli s kozarcem vina Pullus.
GOSTILNA PP, NOVI TRG 2, PTUJ Pričetek v nedeljo, 2. 10. 2011 in naprej vse nedelje Odpiralni čas: od 10. do 16. ure
Vljudno vabljeni!
Kulinarika & Ketering d.o.o., Novi trg 2, 2250 Ptuj
tel: 02 749 06 22, fax: 02 749 06 28, e-mail: gostilnapp.novitrg@perutnina.eu, Član Skupine Perutnina Ptuj
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Smer Grajena :
Roletarstvo ABA Boštian Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
(CCradioptuj
VŽ^ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
urno
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
G O
WILLIAMS ooo
ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
PVC - LES - ALU
ßeiCONT
ßj^jft p^'	'Dana ße&eda, oêvefcije
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
STROJNI OMETI KOKOT - izvajamo notranje strojne omete. Informacije: 040 460 691, 041 726 398. Kokot Danijel, s. p.
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
V •/ muume
d
™i
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
UGODNO polagamo travno rušo in zasajamo grobove ter načrtujemo in urejamo okolje. Pokličite 041 339 875, SVILENE LINIJE, d. o. o.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela, ugodno in kvalitetno, Kro-vstvo Fras, s. p., tel. 070 301 761.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KAKO zaslužiti in ne plačati davka? 041 789 902, Robert Ciglarič, s. p.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca.Tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM dve mladi kravi s teleti ali brez, pašni. Tel. 769 28 71.
PRODAM več hladnokrvnih konj in obračalnik SIP URO. GSM 041 762 777.
PRODAM pet mladih plemenskih ovc. Tel. 051 333 778.
PRODAM krompir za ozimnico, možna dostava. Tel. 031 655 695
PRODAM odojke, Stojnci. Tel. 766 3761.
PRODAM gozd v Senčaku v izmeri 1,60 ha. Telefon 031 508 659.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo na lepi lokaciji v bližini Gorišnice, zelo ugodno. Tel. 051 667 170._
ODDAM garažni prostor na Osojnikovi cesti 3 (hotel Petovio) in garažni prostor na Osojnikovi cesti 9 (pri Šparu). Tel. 031 660 828.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01, 031 895 529._
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica v Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
ENOLETNE nesnice po 1,20 € za kokoš lahko kupite vsak popoldan od 16. ure dalje pri Baumanovih. Tel. 02 790 03 51 ali 031 346 153.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960._
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785._
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170._
PRODAM suha bukova drva, možen razrez in dostava. Tel. 031 788 502.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM odojke v teži 25 do 30 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766._
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91._
VZAMEM v najem njive na relaciji Ptuj— Ormož. Tel. 041 670 766.
PRODAM odojke do 30 kg, mesnate pasme. Tel. 070 279 193._
KUPIM akacijevo hlodovino. Tel. 031 836 420._
PRODAM telico, brejo 9 mesecev. Možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878.
PTUJ - CENTER - UGODNO prodamo obnovljeno opremljeno 3 sobno stan. v izmeri 91 m2 - 1. nadstropje poslovno stanovanjskega objekta -1.1900. —. Cena: 79.000 €. ^¡Jj* RS^MBK Kontakt:
051/455 010 T
MOTORNA VOZILA
PRODAM opel astro 1,7, turbo dizel is-uzu, prva reg. 1999. Tel. 041 485 754.
UGODNO prodam avto Renault 5, rdeče barve. Telefon 041 221 920.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
NUDM inštrukcije iz matematike za OŠ in SŠ. Šneberger Damijan, s. p. Kontakt: Tanja 040 918 428.
RIBIŠKA trgovina ŽIGA iz Rogo-znice pri Ribiškem domu Ptuj je pred koncem sezone pripravila pestro ponudbo ribiške opreme, hrane in umetnih vab za vijače-nje. Obiščite nas tudi na www.ri-biška-oprema.si. Dober prijem!
peao
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 7.10. 10:00 Ptujska kronika - pon, 10:45 SpDznavamu občine 12:00 Ptujska kronika — por. 12:B5 Folklorni kimavcev! točen - reportaža 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Moto scena-3. oddaja MH Ptujska kronika-pen. 19:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 21:15 Spoznavam« občine 21:30 Moto scera — 2. oddaja 21:50 Poli maraton - reportaža 22:00 Ptujska kronika - pon, 22:20 Mo kanal Sobota 810
11:00 Spoznavamo občine
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo -pon,
13:00 Pregled tedna
17:30 Moto scena -l.tddaja
17:50 Evropsko tekmovanje okip prve pomoči
1>:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Povabilo na kavo - pon.
13:50 Pregled tedna
19:45 Spoznavamo občine
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža
22:00 Ptujska kronika -pon.
22:20 Itrfo kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 9.10. 11:00 Spoznavamo občine
11:60 Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči - reportaža
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:50 3.A.S.E. reportaža
13:00 Pregled tedna
17:30 Moto scena - 3. oddaja
18:00 Ptujsko kronika -pon.
18:20 Povabilo na kavo-pon.
18:50 Pregled tedna - pori.
19:45 Spoznavamo občioe
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
21:00 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža
22:00 Ptujska kroniko-pon.
23:10 Into kanal
PonodsljeklO.IO.
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:45 Prehod tedna - pon.
12:00 Ptujska kronika-pon.
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Prejled tedna - pen.
1718:00 Ptujska kronika-pon.
16 20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
19:50 Folklorni kimavčevi večeri - reportaža
21:15 Spoznavamo občino
21:30 Moto scena - 3. oddaja
21:50 Evropsko tekmovanje ekip prve pomoči - reportaža
22:00 Ptujska kronika-pon.
www.petv.tv
Odslej ne lahki spremljate udi ni 12
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Andreja Kmetca
bivšega upokojenca Tama Maribor
IZ SKORIŠNJAKA 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Mir, g. župniku Ediju Vajdu za molitev in opravljen pogreb, organistu Srečku Zavcu, pevcem iz Leskovca, g. Janku Kozelu za ganljive besede slovesa, hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem križev, zastave in prapora. Zahvala tudi PGD Leskovec in DU Leskovec. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Prireditvenik
Petek, 7. oktober
8.00 do 19.00 Selnica ob Dravi, Soven: Mednarodni festival polstenja z naravno slovensko ovčjo volno; rokodelski sejem, razstava unikatnih polstenih izdelkov, delavnice, srečanje pletilj in okrogla miza, prikaz predenja in tkanja, predavanje - prihodnost polstenja; zabavni večer z modno revijo 8.00 do 14.00 Slovenska Bistrica, prostori zasebne šole za tuje jezike: seminar oz. delavnica -
označevanje jekel in drugih materialov od 9.00 Ptuj, enote Vrtca Ptuj: teden otrok v Vrtcu Ptuj, prireditve pod geslom Pojdiva s knjigo v svet
9.00 do 11.00 vrtec Cirkovce in Kidričevo: teden otrok; ustvarjanje iz naravnih materialov in dan požarne varnosti
9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Paula Maara Oj, čudežni zaboj za šole in izven
10.00 Lenart, avla občine: odprtje razstave 2. likovne kolonije Umetniki za dom sv. Lenarta, sodelujeta še Anja Kožuh - harfa in Žan Trobas - harmonika 12.00 Žetale, travnato igrišče pri OŠ: gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalska grča in Žetalska grčica
13.00 Ormož, dvorišče Centra starejših občanov: tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni 17.00 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: teden otrok; brezplačna prireditev
Pozeleneli grajski škrat in grajska varuška 19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: 36. območna revija komornih skupin 20.00 Ptuj, Dom kulture: koncert pevke Klarise Jovanovič in skupine Della segodba -
Vasko Atanosovski, Luka Ropret in Matija Krivec - multiinstrumentalisti; glasba Istre, Dalmacije, Hercegovine, Grčije, Turčije, Italije, Španije, Francije ... 20.30 Maribor, Udarnik: mednarodni glasbeni festival Maribum 2011; koncert Sidiki Camara in Slovenian combo
Sobota, 8. oktober
9.00
9.00
9.00
8.00 do 8.30 Stoperce, izpred trgovine Litož: 11. pohod po Stoperški planinski poti - 1. del do
doline Winettu v organizaciji PD Donačka gora - Stoperce 8.00 do 18.00 Ptuj, lokal Pomaranča, ob Dravi: srečanje članov Gobarskega društva Ptuj, razstava gob in predstavitev dejavnosti društva, spoznavanje gojenja gob šitak, pokušina gobjih jedi
8.00 do 19.00 Selnica ob Dravi, Soven: Mednarodni festival polstenja z naravno slovensko ovčjo volno; rokodelski sejem, prikaz pletenja in tkanja, delavnice, ogled kozjereje Šinkovec in predilnice Soven, okrogli mizi - uporabnost volne v družini in pravilna priprava ovčje volne za odkup in predelavo
Žetale, izpred OŠ: 12. občinski praznik in 21. kostanjev piknik Žetale 2011; pohod do izvira Sotle; 9.00 pri lovski koči Tisovec - srečanje z občani; 19.00 polharjenje pri lovski koči Tisovec
Draženci, ribnik: 13. praznik občine Hajdina; občinsko prvenstvo v ribolovu, pari v organizaciji ribiškega društva Žejne ribice
Hajdoše, Goya center: 13. praznik občine Hajdina; občinsko prvenstvo v tenisu za mlajše dečke in deklice v organizaciji Tenis kluba Skorba 10.00 do 11.00 Maribor, Umetnostna galerija: teden otrok - Z igro do dediščine; sobotna ustvarjalnica in pravljična ura s pravljičarjema Igorjem Černetom in Robertom Kerežijem
10.00 Slovenska Bistrica, bivša grajska konjušnica: odprtje prenovljenih prostorov kluba
AMK Classic, panoramska vožnja, ogled muzejske zbirke članov kluba 10.00 in 11.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Svetlane Makarovič Ena, ena, tri v izvedbi gledališča Lutke Zajec Ljubljana, za abonma Kresnička, Zvezdica in izven Cerkvenjak, pred gasilskim domom: 5. trgatev Johanezove trte v sodelovanju z društvom vinogradnikov in ljubiteljev vina
Hermanci 31, pri Žumanu: svečano odprtje dveh povezovalnih cestnih odcepov Zadravec-Habjanič in Anušek-Žuman Sp. Hajdina, pri igrišču: odprtje novega lokala Bar Kavalo Ptuj, proštijska cerkev sv. Jurija: slavnostni koncert KD Zbor sv. Viktorina ob 40-letni-ci delovanja, pod vodstvom zborovodkinje Sonje Winkler Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ferija Lainščka Gajaš, arestant, za izven
11.00
14.00
17.00 19.00
19.30
Nedelja, 9. oktober
9.00 10.00
10.00
13.00
19.30
Gerečja vas, pri gasilskem domu: 1. gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev Juršinci, Gradiščak: 19. prireditev Zahvala jeseni v organizaciji Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci in vasi Gradiščak; godba, grajski bobnarji, prihod kraljic, maša; 11.30 ogled razstave dediščine vasi Gradiščak, v cerkvi; 12.00 povorka z grajsko gospodo, konjenico, zeliščarji, pericami, kovači in kraljico Grada in princem Gradiščaka; popoldanska zabava in srečanje vinogradnikov in Gradiščanov
Cerkvenjak, kulturni dom: maša in proslava ob 11. uri, z razvitjem prapora TD Cerkvenjak ob 25-letnici delovanja
Trnovska vas, športna dvorana: 13. občinski praznik; 9. streetball turnir v organizaciji ŠD Kenguru
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 1. glasbeni večer 2011/2012 Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; Barbara Jernejčič Furst - mezzosopran in Tina Žerdin - harfa
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja: 19.00 komedija Johnny English 2; 21.00 art program: Štirje levi
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Podpis pogodbe o obnovi dominikanskega samostana; Trgatev v Mestnem vinogradu; Ptujska klet intenzivno na tujem in domačem trgu; Med oboki stare preše; Trgatev v Gradišču pri Stanku Veganu; Ormoški muzej v obnovljeni grajski pristavi; Svetovni dan turizma; Ljudska univerza in starejši z novimi izzivi; Srečanje svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski; Razstava slik akademskega slikarja Dušana Fišerja; Sprejem šolarjev 45. mednarodnih iger na Škotskem; Evropski teden mobilnosti; Korantova jesen 2011; Nadzor hitrosti vožnje v MO Ptuj; Z glasbo v jesen 2011
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
8.	oktobra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Franc Kukec
IZ DUBRAVE PRI ZAVRČU
9.	10. 1937-8. 10. 2010
Hvala vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete drobno lučko v spomin.
Njegovi najdražji
Prepozno zdaj je za kesanje, prepozno spremeniti dejanje. Le ena misel me tolaži, da z Bogom je na rajski plaži. Naj z angeli lepo prepeva, nikoli več naj ne sameva!
ZAHVALA
Mnogo prerano nas je v 60. letu zapustila draga žena, mama, babica, hčerka, sestra in botra
Katarina Pevec, roj. Raušel
IZ VIČANCEV 21
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Hvala patronažni sestri Minki Vičar, osebni zdravnici ter internemu oddelku Bolnice Ptuj. Hvala pogrebnemu podjetju Aura, gospodoma župnikoma Košar in Štampar, pevcem, godbeniku, nosilcem cerkvenih in državnih simbolov ter govornici Silvi Viher za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Marjana z družino, sin Ludvik z družino, hčerka Mojca z družino, mama, sestre in brata z družinami ter drugo sorodstvo
Delila si sonce, delila si smeh,
bila si vzor nas vseh.
Bila si opora in luč v našem življenju,
ko živela si, ljubila si nas vse,
le skrb in delo si poznala,
od vsega truda mirno si zaspala.
Za vse ti prisrčna hvala.
V SPOMIN
4. oktobra je minilo žalostno leto, ko nas je zapustila draga žena in zlata mamica, tašča, babica in prababica
Ana Pukšič
IZ BIŠA
Hvala vsem, ki se je spominjate, poklonite cvetje ali prižgete svečko.
Vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Antona Eržena
Z VIČAVE 120
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom z Mestnega Vrha in Vičave, Talumu, Perutnini Ptuj - oddelek TPJ in Kmetijski zadrugi Ptuj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala patru Mešku za opravljen obred, pevcem, Društvu upokojencev Grajena in govorniku Albinu ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči vsi tvoji
www.tednik.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Kidričevo • V društvu Invalid so bili aktivni tudi čez poletje
Največ uspehov na športnem področju
V društvu Invalid Kidričevo so tudi v vročih poletnih mesecih glavnino svojih aktivnosti usmerili predvsem v izvajanje programov s področja športa in rekreacije. Pri tem so bili nadvse uspešni, saj so vanje pritegnili več kot 70 udeležencev.
Kot je pojasnil predsednik društva Silvester Skok, je bil njihov cilj doseči predvsem, da se v njihove aktivnosti vključi čim več članov, saj gibanje v naravi in ukvarjanje s športom pomembno vplivata na ohranjanje zdravja invalidnih, bolnih in starejših oseb. Odziv je bil več kot zadovoljiv, saj se je aktivnosti skozi poletje udeležila več kot tretjina članov. Skoraj zagotovo tudi zaradi tega, ker je bil program aktivnosti prilagojen tako, da je nudil vključitev večini članov.
Že sredi junija so organizirali nadvse uspel pohod, oziroma sprehod po Pohorju. Kot je pojasnil predsednik, je bila trasa za bolj gibljive dolga 6,5 km, za tiste z večjo invalidnostjo pa okoli 2,5 km, tako da je vseh 70 udeležencev načrtovano pot v lepem in sončnem vremenu uspešno prehodilo. Celodnevno poletno druženje so zaključili s kosilom na
kmečkem turizmu v prijetni in lepo urejeni vasici Kočno nad Zgornjo Polskavo, kjer so si ogledali tudi muzej na prostem.
V prvem tednu julija so, kot že nekaj let nazaj, v sodelovanju s sindikatom SKEI - TAM uspešno organizirali enotedensko letovanje svojih članov na morju, v hotelu Delfin v Omišlju na otoku Krku. Letos se je tega letovanja udeležilo kar 50 njihovih članov, saj je bila cena sedemdnevnega paketa s polnim penzionom ugodna in sprejemljiva. Skupaj s prevozom in enodnevnim izletom po izbiri na otoku Krku so za vse odšteli le 290 evrov. V sredini avgusta pa so po programu plavanje in vadbe v vodi, ki jih delno financira organizacija FIHO, uspešno izvedli kopalni dan v Bio Termah Mala Nedelja. Omenjenega programa se je udeležilo 69 članov, sicer pa je bila izvedba
Na turnirju v ruskem kegljanju je ekipa društva Invalid Kidričevo dosegla največji uspeh, saj je osvojila vsa prva mesta tako v ekipni kot v posamični konkurenci.
programa financirana iz pridobljenih sredstev FIHO, prevoz pa so si udeleženci plačali sami.
Po besedah Silvestra Skoka pa so bili v društvu Invalid aktivni in nadvse uspešni tudi na področju športne dejavnosti, saj so se udeležili vseh tekmovanj, ki so jih organizi-
rala društva, ki so povezana v zvezo društev Invalid. Tako so sodelovali na tekmovanju v pikadu, ki je potekalo v organizaciji društev Invalid Ruše in Vuzenica, ter na tekmovanju v ruskem kegljanju, v organizaciji društev Invalid Brezno-Podvelka in Vuzenica. Na vseh športnih tekmovanjih so bili
uspešni, največ uspehov pa so dosegli prav na turnirju v ruskem kegljanju, ki so ga v organizaciji društva Invalid Kidričevo pripravili 26. avgusta na kegljišču Društva upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju. Na omenjenem turnirju je sodelovalo kar 12 moških in ženskih ekip iz sedmih društev zveze Invalid Slovenije, društvo iz Kidričevega pa še z moško in žensko ekipo izven konkurence. In tako z žensko kot moško ekipo so zasedli obe prvi mesti, imeli pa so tudi najboljšo posameznico in posameznika. Obe ekipi izven konkurence bi po doseženem rezultatu v konkurenci zasedli 1. mesto pri ženskah, moški pa drugo mesto.
Ker pa bi radi svojo dejavnost še popestrili, vabijo tudi tiste člane, ki so do sedaj stali bolj ob strani, da se vključijo v izvajanje njihovih programov.
-OM
Destrnik • Še ena pomembna investicija
Nova trgovina, pošta, policija ...
Destrnik kot ena tistih slovenskogoriških občin, ki je v zadnjih letih dosegla bliskovit razvoj, nadaljuje svojo pot. Ta mesec bodo sprejemali rebalans proračuna za prihodnje leto, v katerem nameravajo zagotoviti sredstva za odkup dela večnamenskega objekta, v katerega bodo selili prostore občinske uprave.
Na ta način pa bodo občani prišli tudi do nove trgovine, lokala ter pisarn pošte in policije. Omenjena investicija se bo gradila v centru Destrnika, pod kulturno dvorano, tik ob načrtovani izgradnji vrtca.
Že na julijski seji so se svetniki občine Destrnik strinjali s predlogom župana Franca Pukšiča, da se eno izmed občinskih zemljišč zamenja z zemljiščem, kjer bi želeli zgraditi vrtec. Sočasno so z lastnikom omenjenega zemljišča sklenili tudi dogovor, da bo ta investiral v večnamenski objekt, katerega del bo namenjen delovanju občinske uprave, občani pa bodo konč-
no prišli tudi do velike trgovine. Menjava 900 kvadratnih metrov zemljišča je potekala ena za ena, sedaj pa je na vrsti uresničitev drugega dela pogodbe.
In kot kaže, so stvari od takrat do danes precej dodelali. Načrt in skica objekta sta že izdelana, oktobra pa bodo bržkone sprejeli rebalans proračuna in prostorski načrt. V kratkem naj bi bilo urejeno še gradbeno dovoljenje in stroji se bodo lahko pognali.
Kot pravi župan občine Franc Pukšič, je vse urejeno, oktobra pa naj bi v rebalansu proračuna za prihodnje leto zagotovili sredstva za odkup dela večnamenskega objekta.
Takšen bo videti nov večnamenski objekt, v katerem bo med drugim tudi trgovina.
Občina bo namreč odkupila javnost upokojencev. Čeprav 500 kvadratnih metrov, za po- so nekateri svetniki izrazili trebe svojega delovanja in de- nestrinjanje s ceno - kvadra-
tni meter bo občino namreč stal 1500 evrov - župan meni, da cena glede na zahtevnost del ni prevelika. Glede na to, da ne gre za raven teren, bo namreč gradnja precej draga, zato se Pukšiču omenjen znesek ne zdi pretiran.
Omenjena investicija pa bo rešila tudi problem s trgovino, saj lastniki prostorov, v katerih se ta trenutno nahaja, le-te prodajajo.
V kletnih prostorih objekta bo tudi prostor za pošto, policijo, lokal in še nekaj poslovnih prostorov.
Izgradnja objekta naj bi se pričela že v začetku naslednjega leta, saj so dogovor z investitorjem o odkupu že dosegli. Čakajo le še na prostorski plan, ki ga bodo sprejeli ta mesec. Z omenjeno investicijo pa se bo na Destrniku še dodatno razvil vaški center, saj bo objekt stal pod kulturno dvorano in nad lokacijo, kjer nameravajo graditi vrtec.
Dženana Kmetec
JfjfyrjU kofil«
pomaranča, oi* d ra vi 3 a, ptiij
OQO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE
NA NOVO TOGOSTI
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
vsak delovnik od 11. do 15. ure
Danes se bo pooblačilo, padavine bodo dopoldne od severozahoda zajele vso Slovenijo. Popoldne bodo padavine slabele in do večera ponehale. Delno se bo zjasnilo. Hladilo se bo, meja sneženja se bo spustila pod 1000 m nadmorske višine. Zjutraj bo še pihal jugozahodni veter, ob morju jugo, čez dan pa bo zapihal severni do severovzhodni veter. Zjutraj bodo temperature od 10 do 15, popoldne od 2 do 8 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo deloma jasno in hladno. Cez dan bodo možne posamezne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
Črna kronika
Z motorjem v avtomobil
29.	septembra okoli 18.15 je na lokalni cesti Grajenščak-Me-stni Vrh v naselju Placar prišlo do prometne nesreče med voznikom neregistriranega motornega kolesa Yamaha in 18-letno voznico osebnega avtomobila Renault megane iz okolice Ptuja. Ko je voznik motornega kolesa pripeljal v desni pregledni ovinek, je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal preko sredine vozišča na nasprotnosmerno vozišče, kjer je s prednjim delom motornega kolesa trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. V prometni nesreči je 26-letni moški iz okolice Kidričevega umrl, 26-letni moški iz okolice Ptuja pa je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Ptuj. Voznica osebnega avtomobila in njena 18-letna sopotnica sta bili lahko telesno poškodovani.
Trčenje v križišču pri Cirkovcah
30.	septembra okoli 6.35 je 64-letni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Renault megane grandtour iz smeri Sta-rošinc proti Cirkovcam. Ko je izven naselja Cirkovce pripeljal do preglednega križišča, je zapeljal naravnost in pri tem ni pustil mimo vseh vozil, ki so vozila po prednostni cesti. Z njegove leve strani je po prednostni cesti pripeljal 54-letni voznik osebnega avtomobila Audi A4 iz Maribora in se z vozilom pričel umikati v levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. S sprednjim delom vozila je trčil v sprednji levi bočni del reanulta. Po trčenju je obe vozili odbilo v levo, audi je zdrsel čez nasprotno vozišče na njivo, kjer je po več kot 40 metrih obstalo, renault pa je zdrsel čez nasprotnosmerno vozišče in bankino po nasipu na njivo in se je po 12 metrih ustavil. Voznik reanulta je bil v nesreči hudo telesno poškodovan, njegov 16-letni sopotnik pa lahko. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Ilegalno čez mejo
2. oktobra ob 16.30 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili 49-letnega voznika osebnega avtomobila Toyota prius iz Srbije. V vozilu sta se nahajala tudi 38-letni državljan Srbije in dve leti starejša državljanka Bosne in Hercegovine. Policisti so v postopku ugotovili, da so tujci okoli 16.20 v Goriča-ku nedovoljeno vstopili v državo in da ima voznik prepoved vstopa v schengensko območje do leta 2014. Tujce so pridržali in jim izdali plačilne naloge. Naslednji dan so jih predali hrvaškim varnostnim organom.
Zasegli ukradeni opel
28. septembra ob 19.15 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 38-letnega državljana Hrvaške. Ob kontroli vozila Opel zafira nemškega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2006 odtujeno v Italiji. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Napihali so ...
4. oktobra ob 16.45 so policisti Policijske postaje Ormož pri Svetem Tomažu ustavili 55-le-tnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,22 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
4. oktobra ob 16.45 so policisti Policijske postaje Ormož v Vičancih ustavili 49-letnega voznika neregistriranega mopeda. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,51 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in vozilo zasegli.
Foto: DK
IZBERITE SVOJO SMER
PAKETI SEVER, JUG, VZHOD IN ZAHOD
Ugodnosti za komitente ob odprtju osebnega računa
Ljudje smo si različni, tudi pri uporabi bančnih storitev. Nekateri prisegate na osebno komunikacijo in redno zahajate v bančne poslovalnice, spet drugi najraje uredite vse iz domačega naslanjača z uporabo spletne banke. Nekateri uživate ob misli, da so vaši prihranki varno in donosno shranjeni v bančnih depozitih, spet drugi iščete priložnosti na borznem parketu. So pa tudi taki, ki si enostavno želite privoščiti več z ugodnimi potrošniškimi krediti. V Banki Koper radi prisluhnemo željam komitentov, zato izkoristite naše 4 pakete za nove komitente in si IZBERITE SVOJO SMER.
Paketi so sestavljeni iz različnih bančnih storitev, sami pa si lahko izberete tistega, ki vam najbolj ustreza.
Za tiste, ki si želijo privoščiti več, je Paket SEVER prava izbira. Izkoristite ugodno obrestovanje in si najamite ugoden potrošniški kredit.
Paket ZAHOD pa je namenjen investitorjem, saj ponuja ugodnosti pri trgovanju z vrednostnimi papirji ter pri nakupu točk Vzajemnih skladov.
Več o ponudbi si lahko preberete tudi na www.banka-koper.si
Če v TREH dneh ne odgovorimo, vam 33 EUR podarimol
nnn
KDO JE DEKLE IZ OGLASA?
Hana je talentirana glasbenica in absolventka glasbene akademije. Njeno življenjsko poslanstvo je opravljati delo, ki jo veseli, zato je večino svojega življenja namenila vadbi violine. Investicija v izobraževanje je edina Hanina ovira S pomočjo staršev in z Banko Koper ji bo uspelo!
UGLASITE BANKO S SVOJIMI ŽEUAMI!
Samo vaša akcija je lahko povod za našo reakcijo! Izberite hipotekami potrošniški kredit - uglašeni kredit,
za dosego lastnega življenjskega cilja.
BANKA KOPER
^ vami gledamo mprzj.
Tudi sedanja kriza bo nekoč preteklost!
Vlada, ki se poslavlja, in nekateri ekonomisti nas sicer vneto prepričujejo, da se gospodarska in finančna kriza počasi umirjata, saj nekatera svetovna gospodarstva že kažejo prve znake okrevanja. Zato se je, morda nekoliko pozno - a vendar, vlada lotila že tudi procesa prilagajanja po krizi, saj je v Slovenski izhodni strategiji 2010-2013 pripravila pester nabor ukrepov, s katerimi naj bi čim prej vzpodbudila gospodarske aktivnosti, odpravila proračunski primanjkljaj in druge nevšečnosti. A vsi vemo, da bo do ponovnega vzpona gospodarskih pokazateljev še precej bridkosti in težav, kajti svetovni ekonomisti so skeptični, nekateri celo napovedujejo, da bo prihodnje leto še slabše od letošnjega. Zato bo, hočeš-nočeš, naše že tako zategnjene pasove treba napeti do konca, če seveda resnično želimo, da bomo to krizo preživeli, tako ali drugače. To, kako jo bomo preživeli in kako globoko bomo po njej zajeli svežo sapo, je sicer bolj malo odvisno od nas, saj se nam z vrha obetajo nove strukturne prilagoditve in celo institucionalne spremembe. Te se bodo posredno zagotovo odrazile tudi v naših žepih, a dejstvo je, da vsak zase vneto išče vse možne poti, vzvode in načine, da bi bilo krizno obdobje za nas in naše najbližje čim manj boleče.
Zato vam, drage bralke in bralci, v prvi jesenski prilogi Štajerskega tednika ponujamo nekaj koristnih informacij in dobrih nasvetov finančnih in drugih strokovnjakov ter naših poslovnih partnerjev, v prepričanju, da bo tako vaše iskanje najustreznejše ali, če hočete, manj tvegane poti vsaj malo lažje. Čeprav še vedno ni čisto pravih razlogov za optimizem, pa vendarle velja, da bo tudi ta kriza nekoč preteklost. Prijetno branje vam želim in čim bolj svetel pogled v prihodnost!
Martin Ozmec
Kazalo
Zakaj se vam ne izplača vlagati v vzajemne
sklade preko zavarovalnice?	4
Previdno pri nakupu ali podaji nepremičnine	6
Odškodnina - kompenzacija za bolečine
in poškodbe	7
Dober računovodski servis je v kriznih časih
posebej pomemben	8
V zbornici računovodskih servisov je že 690
članov	10
Kako poskrbeti za varno starost?	11
Dodatek k pokojnini? Da, prosim	12
Primerjajte različne ponudbe	14
Ne varčujte pri naložbah v znanje!	15
Ali je vredno za nekaj odstotkov vrednosti nepremičnine tvegati včasih tudi lastno
eksistenco?	16
Ujeti ugoden trenutek	17
Varčevanje je zakon!	18
Pri avtomobilskih zavarovanjih ni bistvenih
sprememb	19
Energijsko varčna gradnja	20
Prihranite do 50 % pitne vode	21
Kako se na krizne čase odzivajo naše
banke?	22
„Stotin" je priloga Štajerskega tednika, izšla je oktobra 2011 v nakladi 12.500 izvodov. Izdajatelj je družba Radio-Tednik, d. o. o., Raiče-va ulica 6, Ptuj, p. p. 95, tel. 02 749 34 10. Elektronska pošta: nabiralnik@radio-tednik.si. Direktor: Jože Bračič. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Urednik priloge: Martin Ozmec. Lektorica: Lea Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Fotografija na naslovnici: Črtomir Goznik. Fotografije v prilogi: Viki Ivanuša, Simona Me-znarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec.
Zakaj se vam ne izplača vlagati v vzajemne sklade preko zavarovalnice?
Na trgu se v zadnjih treh letih sklepa v večini primerov le še naložbena življenjska zavarovanja. Zavarovalni zastopniki sklepajo tovrstna naložbena zavarovanja pod pretvezo, da naj zavarovanci nalagajo sredstva v vzajemne sklade in naj prekinejo življenjska zavarovanja, ker življenjska zavarovanja niso več v trendu in ker so draga. Mi smo se pa vprašali, zakaj sploh vlagati v vzajemne sklade preko naložbenih življenjskih zavarovanj. Najbolj dramatično na zavarovalniškem trgu je to, da zastopniki zavajajo javnost, da naj ne plačujejo visokih stroškov življenjskega zavarovanja, naj varčujejo v skladih, ob tem pa zamolčijo kruto resnico z namenom agresivne sklenitve novega zavarovanja. Resnica je naslednja: tudi naložbena življenjska zavarovanja imajo visoke stroške: sklepalne, administrativne, vstopne, upravljavske, stroški za zavarovanje itd. Vse te stroške pa seveda zavarovanec spozna, ko želi odkupiti vrednost svoje naložbene police in se zgrozi nad nizko odkupno vrednostjo police, saj jim zavarovalnica oz. njen zastopnik ne razkrije, kolikšen del njihovega vplačanega zneska je namenjen naložbam in kolikšen del zneska stroškom. Stroški niso več nevidni, ko primerjamo dve naložbi: naložba
preko zavarovalnice v naložbeno življenjsko zavarovanje in naložba direktno vzajemni sklad. Navajamo primer v številkah: 100 EUR mesečno vplačevanje, moški - letnik 1976, 10-letno obdobje, ob predpostavki 5 % donosa (oz. skupaj s 5 % pripisanega dobička pri življenjskem zavarovanju):
pri klasičnem življenjskem zavarovanju znaša dvig 13.655 EUR, jamstvo izplačila: 11.266 EUR, pri naložbenem življenjskem zavarovanju znaša dvig 13.500 EUR, jamstva na izplačilo ni (razen police, kjer se jamči neto glavnica).
Potrošniki naj ne nasedajo zastopnikom in naj ne prekinjajo življenjskih zavarovanj, ker stroške prekinitve nosijo sami in ti stroški so visoki. Z naložbeno zavarovalno polico pridobijo le višje tveganje. Stroški pa žal ostajajo. Na žalost pa velikokrat s sklenitvijo naložbene police izgubijo tudi primerno zavarovalno kritje. Zakaj potrebujete zavarovalnico, če želite vlagati v vzajemne sklade? Predlagam, da vlagatelj, ki želi vlagati v vzajemne sklade, vlaga mesečno ali letno ali z enkratnimi pologi direktno pri družbi za upravljanje v vzajemne sklade. Zakaj bi še »hranili« zavarovalnice? Zastopnik zavarovalnice
bi rekel, ker gre pri zavarovanju za davčno ugodno varčevanje. »Larifari«. Po desetih letih res ni davka na kapitalske dobičke, medtem ko pri direktnem vzajemnem skladu je še vedno 10 % na dobiček, če ga ustvarite (po 10 letih pri enkratnem vplačilu). So pa stroški naložbenega zavarovanja toliko višji, da se efekt obdavčitve izniči. Pri direktnem vzajemnem skladu so vstopni stroški le 3 % in to je edini neposreden strošek, ki vlagatelja stane oz. ga plača neposredno od vloženih zneskov. Izstopnih stroškov v večini skladov ni ali pa so izredno nizki in samo v nekaterih primerih, npr. do določenega obdobja, itd. Pri naložbenih policah pa so poleg tega, da so stroški prekinitve neprimerno višji, police manj likvidne kakor sklad. Pri skladu je dvig mogoč kadarkoli, nismo časovno vezani oz. omejeni kakor pri naložbeni polici. Upravljavska provizija neposredno vlagatelja ne stane, ker je posredno že ovrednotena v vrednosti enote premoženja. Ne pozabimo pa tudi, da pri dvigu sredstev iz naložbene police do 10 let plačamo 6,5-odstotni davek na zavarovalne posle na celotno izplačilo. To pomeni, če sem vložila 1000 EUR, pri naložbeni polici plačam 6,5-odstotni davek na vplačila in poleg tega še dodatno davek na kapitalski
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
dobiček: do 5 let v višini 20 %, od 5 do 10 let 15-odstotni davek na ustvarjeni dobiček. Pri direktni naložbi v vzajemni sklad pa le davek na ustvarjeni dobiček. Če nismo ustvarili dobička, ne plačamo davka na dobiček, ker dobiček ni bil ustvarjen. Edini pameten odgovor, zakaj potrebujem zavarovalnico pri naložbi in plačujem še njej naložbene in zavarovalne stroške, če želim vlagati v vzajemne sklade, je ta, da izberem vzajemne sklade, h katerim ne morem direktno pristopiti v Sloveniji. Recimo pri
ustvarjen 6-odstotni letni donos	1. možnost - DZU	2. možnost - zavarovalnica
	vložiti direktno v VS	vložiti v VS preko naložbene zavarovalne police
vplačilo enkratnega zneska	10.000 EUR	10. 000 EUR
dvig po 10 letih	17.371 EUR	od 15.900 EUR do 16.380 EUR**
davek na kapitalski dobiček	10 %	0 %
razlika v stroških	200 EUR do 300 EUR ali manj*	od 1.000 EUR do 1.600 EUR**
dejansko izplačilo po 10 letih - dvig z odštetim davkom	16.642 EUR	15.900 EUR
dvig po 5 letih z že plačanim davkom	12.981 EUR	od 10.960 EUR do 11.389 EUR
davek po 5 letih	15 % na dobiček	6,5 % davek na zavarovalne posle + 15 % davek na dobiček
** stroški so različni pri različnih zavarovalnicah, odvisno tudi od spola in pristopne starosti ter višine ZV za smrt
zavarovalnici Wiener Staedti-sche, ki nudi naložbeno polico s tujimi upravljavci, zavarovalnici Grawe in Generali s tujimi upravljavci, Zavarovalnica Maribor z DWS flexpension, kjer upravlja sredstva Deutsche bank itd. To bi bil edini pameten razlog. Naredimo simulacijo enkratnega pologa 10.000 EUR. Imamo dve možnosti vložiti v vzajemni sklad brez zavarovalnice in druga možnost vložiti v sklad preko naložbene police pri zavarovalnici. Iz izračunov pridemo do ugotovitev, da so stroški pri na-
ložbenem življenjskem zavarovanju bistveno višji kakor pri naložbi direktno v vzajemni sklad. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju nam tudi davčno ugodna naložba ne prinese nič višjega dviga privarčevanega zneska, saj stroški »požrejo« tako imenovano davčno ugodnost. Iz naložbenega življenjskega zavarovanja dvignemo manj denarja bodisi da varčujemo mesečno bodisi da enkratno vplačamo določen znesek.
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
Nudimo Vam široko paleto storitev s področja IT-ja po konkurenčnih cenah.
spletne Storitve (izdelava spletnih strani / portalov / poslovnih aplikacij, reklamnih pasic-"bannerjev" programiranje,oblikovanje, flash animacije/aplikacije...)
grafične storitve (logotipi, vizitke, žigi, letaki, plakati, jumbo plakati, brošure,...)
tiskarske storitve - tisk (vizitke, letaki, jumbo plakati, kulice, vžigalniki, transparenti,...)
servis in vzdrževanje računalniške opreme
vzpostavitev računalniških omrežij
3. UGODNO. KVALITETNO.
A"
G
Z veseljem Vam svetujemo.
Kontaktirajte nas. Skupaj bomo našli pravo rešitev.
digitalne inovacije ® 070 / 815 - 499 IS ¡nfo@digitalne-inovacije.si
Digitalne inovacijeAleSBrumecij}. Srebotje 31,2212 Šentilj
SPLETNE IN GRAFIČNE REŠITVE ZA VSAKOGAR.
Uredite si finance po svoje
Nova storitev Moja finančna slika vam omogoča spremljanje prejemkov in izdatkov ter pregled vaših sredstev in dolgov na izbrani mesec in skozi čas. Tako imate porabo in premoženje pod nadzorom.
Nastavite si lahko mesečne in letne ciljne vrednosti prejemkov in izdatkov po posameznih kategorijah. NLB Klik se bo postopoma naučil in vam izdatke razvrščal avtomatsko, vi pa boste v vsakem trenutku vedeli, koliko ste glede na želene limite v posamezni kategoriji že porabili. Na voljo vam je več različnih grafov, ki nudijo celovit vpogled v vaš denarni tok.
nlbO
www.nlb.si/klik
Kontaktni center: 01 477 20 00
Moja finančna slika omogoča pregled prejemkov in izdatkov na NLB Osebnih računih s katerimi poslujete ter stanje dolgov in premoženja, ki ga imate pri NLB d.d. ali drugih finančnih institucijah.
Previdno pri nakupu ali podaji nepremičnine
Bolj varno z
• v • I •
nepremičninskim strokovnjakom
Za nakup nepremičnin se ljudje ne odločajo pogosto. Praviloma, za večino ljudi, gre za eno največjih naložb v življenju, ki je velikokrat povezana tudi z najemom dolgoročnega stanovanjskega kredita. Zato je treba pred nakupom nepremičnine, bodisi stanovanja bodisi hiše (ali zemljišča), dobro preveriti tako lastne finančne zmožnosti kot predmet nakupa. Praviloma je preverbo nepremičnine najbolje prepustiti nepremičninskim strokovnjakom oz. agencijam, ki morajo za kupca opraviti vse postopke.
Sicer pa je prva nujna zadeva, ki jo je pred nakupom treba preveriti, zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je hitro razvidno, ali je predmetna nepremičnina kakorkoli obremenjena (npr. hipoteka). Poleg tega je seveda nujno preveriti gradbeno dovoljenje in namenskost rabe, prepričati pa se je treba še o kakšnih morebitnih omejitvah, kot je npr. služnostni dostop itd.
Vsekakor velja pred nakupom nepremičnine upoštevati tri zlate nasvete: nepremičnine se nikakor ne kupuje po prvem ogledu, objekt (stanovanje) si je treba ogledati večkrat, in to ob različnih dnevnih obdobjih, od jutra do večera, zelo dobro pa je na ogled nepremičnine povabiti še gradbenega strokovnjaka, ki mu zaupamo in bo znal bolje od nas oceniti stanje nepremičnine. Nadvse pomembna za tem, ko se kupec odloči za nakup nepremičnine od njenega lastnika, je sestava kupoprodajne pogodbe. Bistvene sestavine pogodbe so seveda predmet pogodbe, ki mora biti označen z vsemi podatki, kot so vpisani v zemljiški knjigi, navedeni morajo biti še opisni podatki (kot so izmere ipd.), številka zemljiškoknjižnega vložka in naziv katastrske občine. V pogodbi morajo biti določeni tudi vsi prodajni pogoji, kot je višina kupnine, za-
padlost plačila kupnine, pogodbena kazen za zamude, pogoji izročitve nepremičnine itd. Takoj ko je pogodba podpisana in overovljena s strani kupca in prodajalca, mora kupec poskrbeti za vpis lastništva v zemljiško knjigo z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga na pristojnem sodišču. Pred overovitvijo pogodbe pa je treba prijaviti na DURS zaradi odmere davka na nepremičnino, ki je sorazmeren z višino kupnine. Zaradi številnih goljufij, ki se dogajajo tudi na nepremičninskem trgu, je vsekakor, tako za kupca kot za prodajalca, zagotovo najbolje, da vse kupoprodajne posle prepustita usposobljenim agencijam. Slednje morajo pripraviti takšne kupoprodajne pogodbe, ki bodo ščitile tako eno kot drugo pogodbeno stranko. Med najbolj razširjenimi pogodbenimi varovalkami, ki ščitijo prodajalca pred (neresnim) kupcem, je polog akontacije oz. are v določeni višini, do katere nato kupec, če od nakupa odstopi, nima več pravice in denar ostane oziroma ga prejme prodajalec. Najboljša znana zaščita za kupca pa je določilo pogodbe, s katerim lahko takoj ob podpisu zavaruje sebe s pred-znambo oziroma zaznambo v zemljiški knjigi.
Koliko je v resnici
■	«v •
vredna nepremičnina
Velikokrat se zgodi, da se nepremičnina prodaja pol leta ter več in v tem obdobju je bilo le nekaj ogledov. Eden od vzrokov je lahko tudi ta, da je nepremičnina ovrednotena previsoko. Cene nepremičnin danes niso enake tistim lani ali pred dvema letoma. Treba je poznati dejansko vrednost, torej tisto, ki jo je kupec pripravljen plačati. Predvsem pa se ne smemo naslanjati na ogla-ševane cene, temveč na tiste, za katere so dejansko bile prodane nepremičnine.
Po statističnih podatkih so se povprečne cene stanovanj v Sloveniji zadnja tri leta nižale, vendar ne toliko, kot so pričakovali in napovedovali na začetku. Tako
so povprečne cene stanovanj še vedno najvišje v Ljubljani in na Obali (gibljejo se od dobrih 2500 do 3100 evrov na m2), najnižje pa so zabeležene na Koroškem in v Zasavju (od 900 do nekaj čez 1000 evrov na m2). V celotni podravski regiji se cena stanovanja na m2 giblje med 1200 in 1300 evri. Povprečne cene kvadratnega metra prodajanih hiš so nižje od stanovanjskih. Statistika glede tega pravi, da so bile povprečne cene za meter hiše junija letos v Podravju 904 evre, najnižja oglaševana
cena kvadratnega metra hiše pa je znašala celo samo 200 evrov (najvišja pa celih 3470 evrov). Kot rečeno, pa statistika temelji na oglaševanih cenah. Po zadnji opravljeni raziskavi razlik med (višjimi) oglaševanimi in (nižjimi) dejansko realiziranimi prodajnimi cenami pa znašajo ti odmiki povprečno štiri odstotke pri stanovanjih in dobrih osem odstotkov pri hišah. In še kot zanimivost: letos najnižja oglaševana cena za hišo v Podravju je znašala točno 20.000 evrov, najvišja pa 1.950.000 evrov.
GRADBIROd.o.o.
Klepova ul 12, Ptuj
Tel.: 02 748 14 03, fax: 02 748 14 04 www.gradbiro.si,gradbiro@siol.net
PROJEKTIRANJE
Urbanistična dokumentacija Načrti hiš, poslovnih objektov ■»Tipski projekti, legalizacije Nadzor del, koordinatorstvo Varnostni načrti
NEPREMIČNINE
Posredovanje nepremičnin Cenitve, pogodbe
PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI, KVALITETNIMI in STROKOVNIMI STORITVAMI
Odškodnina - kompenzacija za bolečine in poškodbe
Ker nesreča nikoli ne počiva in se lahko pri vsakodnevnih aktivnostih doma, v službi ali nekje na poti lažje ali težje poškodujemo, je dobro vedeti, kakšne pravice imamo do povračila oz. kompenzacije za naše telesne bolečine in poškodbe, ki nam kot oškodovancu predstavljajo neko zadoščenje - torej kakšna odškodnina nam pripada zaradi pretrpljenih telesnih poškodb in bolečin.
Do odškodnine je upravičen vsak, ki je utrpel škodo, za katero sam ni odgovoren, ali vsaj ne v celoti. Odškodnino lahko zahteva tudi nekdo, ki je za škodo kriv in ima sklenjeno ustrezno zavarovanje (pri vozilih
je to na primer zavarovanje AO-plus). Najpogosteje se odškodnine uveljavljajo zaradi poškodb, ki so jih ljudje utrpeli v prometnih nesrečah, delovnih nezgodah ter nezgodah v zasebnih prostorih. Malo manj pogosti pa so primeri, ko ljudje zahtevajo odškodnino zaradi poškodb na javnem mestu, poškodb zaradi napadov psov, strokovnih napak zdravnikov, zastrupitev v restavracijah, poškodb, ki so jih povzročili policisti ipd. Razlik v odškodnini, razen glede samega postopka in načina uveljavljanja, glede na vrsto nezgode ni. Pomembno je le, da so pri vseh primerih kumulativno (hkrati) izpolnjeni vsi pogoji: nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza in odgovornost. Telesne poškodbe in bolečine
Ste bili poškodovani? Želite odškodnino?
Obrnite se na ekipo izkušenih pravnikov, specializiranih za prometne nesreče in nezgode na delovnem mestu.
AMBICIJA d.o.o. www.ambicija.si
PE: PTUJ (Osojnikova cesta 3) PE: MARIBOR (Partizanska cesta 32)
predstavljajo nematerialno škodo, kjer je vzpostavitev prvotnega stanja za razliko od materialne škode nemogoča. Zaradi tega dejstva lahko v škodnih primerih, kjer nastopi nematerialna škoda, govorimo le o denarni odškodnini, ki oškodovancu predstavlja določeno zadoščenje, s čimer se lahko omili njegove težave. Takšna odškodnina tako zajema odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrni-tve svobode, osebnostne pravice ali za strah in za smrt bližnjega. Na primer v primeru poškodb v prometni nezgodi tako za odškodninski zahtevek pridejo v poštev predvsem pretrpljene telesne in duševne bolečine, zmanjšanje življenjskih aktivnosti in skaženosti ter pretrpljen strah. Višina odškodnine je seveda zelo odvisna od teže poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec v nezgodi. Višine odškodnin zaradi telesnih poškodb se zaradi številnih individualnih dejavnikov razlikujejo od primera do primera. Okvirno merilo pa vedno predstavlja uveljavljena sodna praksa. Vsekakor so odškodnine, ki jih določi sodišče, občutno višje kot pri sami poravnavi z zavarovalnico, kjer so odškodnine praviloma nižje. Je pa prednost
poravnave z zavarovalnico v tem, da dobi oškodovanec denar izredno hitro in brez začetnih stroškov, medtem ko so postopki na sodišču lahko dolgotrajni, oškodovanec pa ima tudi nezanemarljive začetne stroške. Pogosto pa se tudi zgodi, da poravnava z zavarovalnico zaradi nepravične ponudbe ali pa celo zavrnitve zahtevka ni mogoča, zato je treba v takih primerih odškodnino uveljavljati po sodni poti.
V	Sloveniji je pojem pravične denarne odškodnine za nepremo-ženjsko škodo pravni standard, ki se kreira za vsak konkreten primer posebej, mora pa biti v skladu s širše oblikovanim vrednotenjem sodne prakse. Zaradi tega je zelo pomembno, da se uveljavljanja odškodnine lotimo s pomočjo pravnih strokovnjakov na odškodninskem področju, ki vam bodo glede na praktične izkušnje in znanja znali ustrezno svetovati in pomagali pri pridobivanju pravične in primerne denarne odškodnine.
V	nasprotnem primeru se lahko odškodnina, ki jo boste prejeli, močno razlikuje od odškodnine, ki bi vam morala pripadati.
Alen Naglič, univ. dipl. pravnik Ambicija, d. o. o.
Dober računovodski servis je v kriznih časih posebej pomemben
Podjetje Simam FRS, d. o. o., s sedmimi zaposlenimi sodi med največje računovodske servise na Ptuju; poslujejo že 21 let, storitve pa opravljajo za obrtnike, podjetja, društva ter javne in zasebne zavode.
Kot pojasnjuje direktor podjetja Zdenko Bernhard, univ. dipl. ing., je med njihovimi naročniki tudi nekaj podjetij, katerih lastniki so tujci: „Našim strankam želimo ponujati čim celovitejše storitve, zato smo osnovno dejavnost nadgradili tudi z davčnim svetovanjem. Smo ustanovni član Zbornice davčnih svetovalcev,
naša sodelavka pa je pridobila licenco in strokovni naziv davčna svetovalka.
Naš slogan 'Vredni ste najboljše storitve' se je potrdil ravno prejšnji teden, ko smo se uvrstili med finaliste izbora za naj računovodski servis pri Zbornici računovodskih servisov, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije."
Kakšen je pomen dobrega računovodskega servisa za uspešen razvoj podjetja?
„Sodobna družba postaja vse bolj odvisna od informacij. Vsi računovodski servisi za svoje stranke izvajajo opravila, ki jih
Direktor podjetja Simam FRS Zdenko Bernhard
zahteva zakonodaja. Dober računovodski servis pa zraven tega zagotavlja še kvalitetne in pravočasne informacije o poslovanju podjetja za potrebe podjetja
samega. S tem pomaga poslovodstvu pri sprejemanju pravilnih poslovnih odločitev."
Kaj je po vašem mnenju posebej pomembno za po-
□C3QCQ DETS
Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o.
Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax.: 02 773 04 51 www.simam.si, info@simam.si
računovodske in knjigovodske storitve, davčno svetovanje, svetovanje s področja delovno pravne zakonodaje, izdelava poslovnih načrtov svetovanje in pomoč pri ustanovitvi družbe, za pravne osebe, samostojne podjetnike, društva in zavode.
Vredni ste najboljše storitve!
slovanje podjetij v kriznih časih?
„Pravočasno odzivanje na spremembe v okolju. Žal pri preveč podjetnikih opažamo, da pasivno opazujejo spremembe, ki se dogajajo okoli njih. Nekateri le čakajo, da se bodo vrnili dobri stari časi in da bodo lahko ponovno poslovali, kot so nekoč. Pri hitrejšem prilagajanju razmeram pa je podjetnikom v veliko oviro tudi zakonodaja, posebej na delovno pravnem področju." Kakšne so vaše izkušnje pri odpravljanju plačilne nediscipline, ki je kot kužna bolezen podjetništva? „Pred kratkim sprejeti zakon o preprečevanju plačilne nediscipline z obveznim pobotom ni rešil ničesar. Še več. Zaradi njega so se povprečni plačilni roki celo podaljšali. V zadnjem pobotu se je pobotalo le 6,9 % obveznosti glede na prijavljene. Pri tem pa je treba vedeti, da bi bila velika večina teh obveznosti plačanih tudi brez pobota. Za to, da bo dobil račune plačane, je najbolj odgovoren podjetnik sam. Začne se že z izbiro kupcev, v primeru neplačevanja pa s pravočasnim
ukrepanjem. Z elektronskim vlaganjem izvršb preko sistema e-pobot so se stvari na tem področju poenostavile in pospešile. Tudi na tem področju lahko dober računovodski servis pomaga svojim strankam.
Do kakšne velikosti oziroma obsega poslovanja je rentabilno najeti računovodski servis in v katerih primerih je primernejša redna zaposlitev računovodja?
„Dobrega računovodja je težko dobiti. Temu primerna je tudi njegova plača. Če k temu dodamo še potrebno opremo za delo in potrebno nenehno izobraževanje, je strošek lastnega računovodja 3.000 evrov mesečno in tudi več. Manjšim podjetjem se to nikakor ne splača. Pa tudi pri večjih se vse bolj uveljavlja načelo outsourcinga, po katerem naj podjetje vso energijo vlaga v svojo osnovno dejavnost, podporne dejavnosti pa naj prepusti tistim, ki so v tem dobri." Je danes cena za opravljanje računovodskih storitev primerljiva z učinki dejavnosti posameznih servi-
sov?
„V našem podjetju sledimo logiki, da potrebujemo izobražen kader, tehnologijo, poslovne prostore, druge materialne pogoje ter zavarovanje odgovornosti, če želimo našim strankam nuditi najboljšo storitev. To tudi pomeni, da s ceno ne moremo v celoti konkurirati posameznikom, ki storitve opravljajo doma v kuhinji, večkrat tudi za plačilo brez računa. Podjetniki, posebej manjši, težko razlikujejo med ponudbo na tem področju. Nekaterim je edini kriterij cena. Po navadi šele takrat,
ko pride do problemov, spoznajo, da najcenejše ni tudi najugodnejše. Krivdo za takšno stanje gre pripisati tudi državi, saj je za razliko od mnogih drugih dejavnosti področje računovodskih storitev popolnoma neurejeno. Zato zelo podpiramo prizadevanja Zbornice računovodskih servisov, da se dejavnost računovodskih servisov pravno uredi. V pripravi je namreč zakon, ki bo predpisoval minimalne standarde, ki jih bomo morali izpolnjevati ponudniki teh storitev."
-OM
RAČUNOVODSKI SERVIS PELIKAN
Marica Lampič s.p. Njiverce vas 15, 2325 Kidričevo
Poslovna enota PTUJ Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj
02/ 776 49 11,031/349 344 pelikan.sp@siol.net
* opravljanje računovodskih storitev, sestava končnih poročil, davčno svetovanje za obrtnike, podjetja in društva
V zbornici računovodskih servisov je že 690 članov
Zbornica računovodskih servisov je nastala leta 1996, njen glavni cilj pa je organiziranje računovodskih servisov, razvoj dejavnosti, dvig kvalitete storitev in aktivno vključevanje pri sprejemanju zakonov in predpisov.
Organizirana je znotraj Gospodarske zbornice Slovenije in združuje 690 družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki opravljajo dejavnost računovodskih servisov. S svojim delovanjem skrbi za ugled računovodske dejavnosti in zastopa ter ščiti interese svojih članov tako na strokovnem kot tudi na poslovnem področju. Zbornica računovodskih servisov (ZRS) ima predstavnika v Upravnem odboru GZS in Skupščini GZS.
Osnovno poslanstvo zbornice računovodskih servisov je zastopati interese članov, jih promovirati ter skrbeti za razvoj in prepoznavnost dejavnosti računovodskih servisov, njena vizija pa je, da bi bila zbornica računovodskih servisov v širši javnosti prepoznana kot pomemben sogovornik, ki vpliva na pogoje delovanja računovodskih servisov v Sloveniji. Predvidevajo, da bo v ZRS včlanjenih več kot 75 odstotkov aktivnih računovodskih servisov. Kot član mednarodnih stanovskih organizacij pa bo zastopala in predstavljala slovenske računovodske servise, člane ZRS.
V prizadevanjih za dvig kakovosti računovodske dejavnosti opravlja zbornica računovodskih servisov več pomembnih nalog. Tako zastopa interese članov, podaja predloge in pripombe pri oblikovanju področne zakonodaje, predlaga ukrepe za razvoj stroke ter poklicnega in strokovnega izobraževanja, zagotavlja poslovne informacije in nasvete s področja delovanja, sodeluje s sorodnimi institucijami in strokovnimi organizacijami s področja računovodstva in davčnega svetovanja z domačimi inštitucijami ter z inštitucijami v državah EU in državah JV Evrope. Organizira tudi srečanja za zaposlene v računovodskih servisih in
tako nudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, pripravlja pa tudi Kongres računovodskih servisov, zbor članov ZRS, poleg tega pa organizirajo še športne igre ZRS ter izlete svojih članov. Zbornica računovodskih servisov s svojo dejavnostjo gradi prepoznavnost in promovira računovodsko dejavnost, ZRS in njene člane, pripravlja tudi katalog računovodskih servisov in register članov ZRS, vsako leto organizira izbor za Naj računovodski servis, skrbi pa tudi za informiranje javnosti o delovanju ZRS in njenih članov (tiskovne konference, članki v medijih) ter opravlja analizo zadovoljstva uporabnikov računovodskih
Zbornica nudi tudi podporo pri poslovanju svojih članov, v skladu s kodeksom ZRS nudi pomoč pri pripravi tipske pogodbe, protokola za primopredajo knjigovodskih listin, zavarovanja poklicne odgovornosti, sistemizacije delovnih mest v računovodskem servisu, informiranja o novostih v zakonodaji, skrbi za koledarski opomnik za oddajo davčnih obračunov in poročil, prireja razne strokovne posvete in izobraževanja ter kongres računovodskih servisov. Sicer pa Zbornica računovodskih servisov uresničuje naloge, ki jih zastavlja v letno oblikovanih programih dela.
RAČUNOVODSKI SERVIS C & H D.O.O. POT V TOPLICE 9 2251 PTUJ TEL.:02/788 57 10
e-mail: ch-racunovodstvo@siol.net www.chdoo.si
C&FT
Jdo.o.
20 LET
USPEŠNOSTI
ALN
w Družbe
d.o.o.
Družba za podjetniško in poslovno svetovanje
svetovanje
T: 02 7995 450, 041 642 909, E: alin@alin.si
Računamo za vas, računajte na nas
Vodenje poslovnih knjig za:
•	samostojne podjetnike
. . . ..	Pokličite nas in skupaj
•	gospodarske družbe	bomo poiskali najboljšo
•	zavode in društva.	rešitev za Vas
in vaše podjetje.
•	Davčno svetovanje
•	Računovodske storitve
•	Knjigovodske storitve
•	E- računovodstvo
•	Izdelava letnih in medletnih poročil
Lu-SVIT
Davčno svetovanje
Aleš Luci s.p. Špindlerjeva ul. 22, Ptuj
T: +386 (0)2 780 00 80 E: info@slo-podjetja.com
Kako poskrbeti za varno starost?
V turbulentnih časih, v katerih živimo, je gotovo samo to, da nič ni gotovega. Velikokrat se radi pošalimo, da so naši starši, dedki in babice dočakali pokojnino, mi pa je bržkone ne bomo. Kriza je resda velika, a si lahko pomagamo tudi sami. Pri pokojninskem zavarovanju govorimo o več stebrih. Prvi steber sloni na tako imenovanem sistemu medgeneracijske solidarnosti. Izplačevanja pokojnin se namreč zagotavljajo iz prispevkov zavarovancev, ki so v aktivni dobi. Namen tega stebra je omogočanje pokojnine vsakemu zaposlenemu, ki je v aktivni dobi plačeval prispevke. S tem je zagotovljena njihova socialna varnost. Drugi steber predstavlja dodatna pokojninska zavarovanja in se financira skozi premije zaposlenih in njihovih delodajalcev. Gre za neke vrste dodatno pokojnino, ki
jo sami privarčujemo. Običajno gre za mesečna vplačila, ki niso nujno visoka. Vplačevanje je privlačno tudi zaradi davčnih olajšav na vplačane premije. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju pa ločimo prostovoljno in obvezno, ki je namenjeno tisti skupini zaposlenih, ki zaradi svoje narave dela svoj poklic opravljajo le do določene starosti. Prostovoljno dodatno zavarovanje pa je v celoti odločitev posameznika. Zavarovanci lahko premije vplačujejo na svoje zavarovanje ali kolektivno, preko podjetij.
Ko se torej odločimo za pokoj in izpolnjujemo pogoje, lahko črpamo tudi dodatna sredstva, ki smo jih vplačevali v času aktivne dobe. Na ta način si tako rekoč povišamo pokojnino. Za varovance pa so takšne premije zanimive tudi zaradi varnosti naložb, zagotovljene minimalne
donosnosti in davčnih olajšav. Individualna prostovoljna zavarovanja, v katera se posamezniki vključujejo sami, pa ponujajo banke, zavarovalnice, borznopo-sredniške hiše ... Gre največkrat za rentna vplačila, ni pa nobenih pogojev ali omejitev. Posebej pri
teh zavarovanjih je potrebna previdnost pri izbiri izvajalca. Naložbeno tveganje namreč v tem primeru prevzema zavarovanec. Ne glede na to pa je razmislek o tem, kako bomo živeli na jesen življenja, vsekakor potreben.
Dženana Kmetec
Dodatek k pokojnini? Da, prosim
Mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave
V letošnjem letu se v Moji naložbi pokojninski družbi, d. d. - Skupina Nove KBM srečujemo z zavarovanci, ki želijo prekiniti dodatno pokojninsko zavarovanje in želijo izplačilo vseh sredstev na transak-cijski račun, kljub davku, ki ga plačajo zaradi izrednega izstopa. Stiske omenjenih ljudi so različne, vendar nihče od njih ne pomisli, da mu bo ob odhodu v pokoj še težje.
Če vprašamo upokojene sosede ali prijatelje ali sorodnike, ali so zadovoljni s svojo pokojnino, jih bo večina pritrdila, da ne bi bilo slabo, če bi bila višja. Januarja letos so se pokojnine dvignile za 0,4 odstotka, kar pri povprečni januarski bruto pokojnini pomeni dvig za 2,32 evra. Na letni ravni je to nekaj več kot 27 evrov. Dvig pokojnin leta 2010 je znašal 1,1 odstotka (izračun je narejen na podlagi povprečne bruto pokojnine iz januarja 2010, kar znaša 6,29 evra), leta 2009 pa dviga pokojnin ni bilo. Torej je povprečni slovenski upokojenec v zadnjih treh letih pridobil k pokojnini celih 8,61 evra mesečno ali nekaj več kot 100 evrov. Zaposleni si težko predstavljamo, kakšne finančne prihodke bomo imeli v letih, ko bomo upokojeni, zato je tudi težja odločitev za varčevanje. Vendar nam izkušnje kažejo, da obstaja potreba po dodatnem denarju v obdobju po upokojitvi. In rešitev je v dodatni pokojninski renti, ki jo lahko
vsak Slovenec pridobi, ko se upokoji in če je vključen v dodatno pokojninsko varčevanje.
Varčevanje za dodatno pokojninsko rento
V Sloveniji spodbuja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje država. Spodbuda se odraža v obliki davčne olajšave, ki jo prejme plačnik premije v času varčevanja. Davčna olajšava je predpisana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), višina olajšave pa je navedena v Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb.
Za leto 2011 znaša davčna olajšava 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar ne več kot 2.683,26 evra letno (223,61 evra mesečno).
Davčno olajšavo koristi plačnik premije.
Če je plačnik premije posameznik in si premijo plačuje iz neto plače, je upravičen do naslednje davčne olajšave:
zniža se osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila plačana premija
Edina olajšava, ki je zapisana v Zakonu o dohodnini in na katero lahko posamezniki vplivamo, je olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Če za primer vzamemo povprečno slovensko plačo, ki znaša približno 1.500 evrov bruto, in plačano maksimalno mesečno premijo, ki znaša 88 evrov, ugotovimo, da konec leta država vrne 284 evrov dohodnine (27 odstotkov od letne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje). Če za zaposlenega plačuje premije podjetje, je upravičeno do naslednjih davčnih olajšav:
•	od premije se ne plačajo prispevki za socialno varnost,
•	premija se ne šteje kot izplačilo plače,
•	premije se upoštevajo kot olajšava pri davku od dobič-
ka pravnih oseb in davku o dohodkov iz dejavnosti. Z drugimi besedami, če delodajalec plačuje premije za zaposlene v okviru davčne olajšave, se premija v celoti nakaže na osebne račune zaposlenih pri pokojninski družbi (bruto premija = neto premija).
Podjetje je upravičeno do koriščenja davčnih olajšav, če je pristopilo k pokojninskemu načrtu, ki ga je odobrilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in je pokojninski načrt vpisan v poseben davčni register pokojninskih načrtov. V podjetju pa mora biti v skladu z zakonom v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51 % vseh zaposlenih, ki so pri njem v delovnem razmerju. Če premijo plačujeta oba, tako podjetje kot zaposleni, se upošteva skupna premija, ki mora biti v okviru davčne olajšave (do 5,844 % bruto plače posameznika, vendar ne več kot 223,61 evra mesečno za leto 2011). Če skupna premija presega davčno olajšavo, lahko posameznik uveljavlja kot davčno olajšavo le razliko med premijo delodajalca in maksimalno premijo. Varčevanje za dodatno pokojninsko rento naj bi teklo od prve zaposlitve do upokojitve (v naj-
	Bruto plača 1.500 evrov	Bruto plača 1.500 evrov
Tabela št. 1: Izračun dohodnine z upoštevano davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje	Z mesečno premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje	BREZ mesečne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje
	Letni izračun dohodnine:	Letni izračun dohodnine:
Letna bruto plača	18.000 €	18.000 €
Letni plačani prispevki	-3.978 €	-3.978 €
Splošna olajšava	-3.144 €	-3.144 €
OLAJŠAVA ZA DODATNO POKOJNINSKO		
ZAVAROVANJE	-1.052 €	0 €
OSNOVA ZA DOHODNINO	9.827 €	10.878 €
Obračunana dohodnina	1.832 €	2.116 €
Plačana dohodnina	2.116 €	2.116 €
Vračilo dohodnine	- 284 €	0 €
Vir: lastni izračun
Spol	Gospa	Gospod	Gospa	Gospod
Datum rojstva	20. 9. 1991	20. 9. 1981	20. 9. 1971	20. 9. 1961
Starost ob upokojitvi	60	60	60	60
Starost danes	20	30	40	50
Do upokojitve še (let)	40	30	20	10
				
Stanje zbranih sredstev danes	0	10.000	10000	10.000
Vplačila mesečnih premij	50	50	50	50
	45.102	52.808	34.210	20.371
Končno stanje sredstev	Za 40 let	Za 30 let	Za 20 let	Za 10 let
	varčevanja	varčevanja	varčevanja	varčevanja
Mesečna dodatna pokojninska renta	157,47	190,28	127,53	89,04
Tabela št. 2: Izračun privarčevanih sredstev glede na različna leta varčevanja, starost osebe ter trenutno privarčevanih sredstev
Moški, star 60 let	Mesečna pokojnina 600 EUR		
Dodatna pokojninska renta	30,00	50,00	100,00
Potrebna privarčevana sredstva	6.750,00	11.200,00	22.500,00
Akontacija dohodnine	-2,40	-4,00	-8,00
Nakazilo na TRR	27,60	46,00	92,00
Vračilo dohodnine	1,99	3,26	6,28
Dodatna pokojninska renta po davkih	29,59	49,26	98,28
Efektivna obdavčitev dodatne rente	1,37 %	1,48 %	1,72 %
Tabela št. 3: Davčni izračun dodatne pokojninske rente
boljšem primeru 40 let). Tako lahko v daljšem časovnem okvirju tudi z nižjimi mesečnimi premijami privarčujemo dovolj sredstev, da bomo nato prejemali dovolj visoko dodatno pokojninsko rento. Gospa, rojena leta 1991, ki se danes zaposli in plačuje povprečno premijo 50 evrov mesečno, lahko pričakuje, da bo po 40 letih varčevanja privarčevala toliko, da bo njena mesečna pokojnina za več kot trikrat višja, kot je bila njena vplačana mesečna premija (lastni izračun na podlagi sedanjih podatkov in predpostavk). Več o izračunih lahko najdete na spletni strani www.moja-nalozba.si.
Dodatna pokojninska renta
Moja naložba pokojninska družba, d. d. - Skupina Nove KBM, ki se ukvarja izključno in samo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, je januarja 2011 pričela izplačevati dodatne pokojninske rente. Po 10 letih delovanja je nastopilo obdobje, ko je poleg zbiranja in upravljanja sredstev zavarovancev dodala novo storitev, to je izplačevanje pokojninskih rent. Pravico do pokojninske rente ima zavarovanec,
ki:
•	je redno upokojen,
•	je star najmanj 58 let in
•	je najmanj 120 mesecev (10 let) vključen v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Zavarovanci lahko izbirajo, kakšno vrsto rente bodo prejemali. Izbirajo lahko med: klasičnim dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem (renta brez garantiranega obdobja izplačevanja se izplačuje do izteka življenja posameznika, ne glede na pričakovano življenjsko dobo. Ta renta je med ponujenimi rentami najvišja in se ne deduje),
dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem z garantirano dobo (renta z garantirano dobo izplačevanja se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa, vendar najmanj garantirano število let. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovana oseba. Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega
življenja. Zavarovanci Moje naložbe lahko izbirajo med garanti-ranim obdobjem izplačevanja 10 ali 15 let),
dodatnim pokojninskim rentnim zavarovanjem z naraščajočo rento (naraščajoča renta se od prve razlikuje po tem, da je sprva nekoliko nižja, a s časom narašča. Naraščajoča renta se lahko sklene z garanti-ranim obdobjem izplačevanja ali brez. Primerna je za tiste, ki v starosti potrebujejo več). Letno se bodo rente zviševale (valorizacija) za presežek, ki ga bo družba ustvarila z upravljanjem rentnega sklada.
Zavarovanci lahko tudi izbirajo med frekvenco izplačil dodatne pokojninske rente. Dodatna pokojninska renta se lahko izplačuje:
•	mesečno,
•	četrtletno,
•	polletno ali
•	letno.
Višina dodatne pokojninske rente je odvisna od starosti osebe, ki sklene zavarovanje, in od višine zbranih sredstev. Višina zbranih sredstev je odvisna od višine mesečne premije in števila let vplačevanja. Torej, večja kot je premija in dlje ko varčujemo, več zbranih
sredstev bo namenjenih za dodatno pokojninsko rento.
Davčni vidik redne pokojnine in dodatne pokojninske rente
V Sloveniji je znašala povprečna neto starostna pokojnina za marec 625,53 evra. Če upokojenec prejema celo leto 600 evrov pokojnine (zaokroženo zaradi lažjega preračuna), znaša letna pokojnina 7.200 evrov. Dohodnina od omenjene osnove je 0 evrov. Po veljavni zakonodaji bo upokojenec, ki bo pridobil pravico do mesečne dodatne pokojninske rente v višini 50 evrov, od pokojninske družbe prejel na račun 46 evrov, družba pa bo 4 evre odvedla državi v obliki akontacije dohodnine. Dodatna pokojninska renta je po spremembi Zakona o dohodnini v višini 50 odstotkov neobdavčena, na drugih 50 odstotkov pa je po prejetju potrdila od Davčne uprave mogoče uveljavljati znižano stopnjo akontacije dohodnine, to je 16 odstotkov. Konec leta bo upokojenec plačal državi akontacijo dohodnine v višini 48 evrov od dodatne pokojninske rente (letna renta znaša v tem primeru 600 evrov). Obračunana dohodnina bo znašala le 6,88 evra (upoštevana je 13,50-odstotna osebna olajšava za pokojnine). Država bi upokojencu vrnila skoraj celotno akontacijo dohodnine v višini 39,12 evra.
Dohodnine na dodatno pokojninsko rento skoraj ni, če znaša pokojnina do 1.042 evrov mesečno.
Zakaj je treba skleniti dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi?
Z namenskim varčevanjem za dodatno pokojnino pri Moji naložbi si lahko zagotovite finančno varnejše in udobnejše življenje v času upokojitve. Davčne olajšave dodatno spodbujajo varčevanje za dodano pokojninsko rento. Več informacij lahko pridobite na spletni strani www.moja-na-lozba.si ali pokličite na brezplačni telefon 080 29 29.
Mag. Mojca Gornjak pooblaščenka uprave
Primerjajte različne ponudbe
Včasih je dovolj trenutek, da izgubimo, kar smo gradili in urejali leta.
Slovenci v primerjavi z drugimi narodi zelo pogosto vlagamo v lastno nepremičnino. Ne glede na to, ali se odločimo za lastniško stanovanje, hišo ali počitniško hišo, nam lahko številni nepričakovani dogodki, kot so požar, izliv vode, vlom ali celo rop uničijo našo nepremičnino.
V zadnjih letih se vedno bolj bojimo tudi posledic spremembe podnebnih in vremenskih razmer, ki s seboj prinašajo viharje, točo in plazove, ki lahko v nekaj trenutkih ogrozijo in uničijo naše premoženje, ki smo ga ustvarjali več desetletij. Zato je modro svoje premoženje pravočasno in ustrezno zavarovati, saj nesreča zares nikoli ne počiva. Ko se odločamo za zavarovanje, je dobro zbrati več ponudb in jih med
seboj primerjati, saj so ponudbe posameznih zavarovalnic zelo različne, nekatere vsebujejo neprimerno več od drugih. Zelo različne pa so tudi cene. Tudi če imate zavarovanje svoje nepremičnine že sklenjeno, je dobro vsakih nekaj let preveriti, ali vam takšna ponudba še ustreza in se morda odločiti za drugega ponudnika, če ima na voljo zavarovanja, ki so za nas ugodnejša. Zavarovanje je stvar zaupanja, zato se je morda dobro odločiti za pomoč agenta iz lokalnega okolja, ki ga osebno poznamo, ki nam bo svetoval pri izbiri in nam bo pri roki v primeru nastale škode. Zavarovalnice ponujajo zavarovanja za stanovanjske objekte (eno- in dvostanovanj-ske hiše ali stanovanja v večsta-novanjskih zgradbah), za pomožne objekte, počitniške objekte in objekte v gradnji (že od 3.
gradbene faze dalje, z dokončano streho in vgrajenim stavbnim pohištvom). Zavarovati pa je mogoče tudi opremo v stanovanju. Zavarovalnice ponujajo posamična zavarovanja samo za določeno škodo in paketna zavarovanja. Pri tem pa je dobro vedeti, da je paketno zavarovanje cenovno ugodnejše kot sklenitev posameznih zavarovanj. Pri tej osnovni ponudbi so si zavarovalnice precej podobne. Razlike pa se začnejo pri uslugah, ki jih dodajajo k zavarovanjem. Tako recimo nekatere zavarovalnice v paket vključijo tudi nezgodno zavarovanje za člane gospodinjstva ali pravno zaščito za vso družino, ki vključuje kritje stroškov odvetnikov in pravnih svetovanj na zasebnem in poklicnem področju. Preverite, ali vaše zavarovanje krije tudi premičnine, steklo in
oplesk v kleteh, na podstrešju in pomožnih prostorih ter ali ima vključeno kritje stroškov čiščenja. Koristna je lahko tudi asistenčna pomoč 24 ur na dan. Pri sklepanju zavarovanja bodite pozorni, ali vam ponujajo zavarovanje, sklenjeno na novo vrednost, kar pomeni, da zavarovalnica ne bo zmanjševala škode na račun amortizacije, ali ne. Če sklenete več zavarovanj pri isti zavarovalnici, lahko dobite ne le paketni popust, ampak tudi popust na pakete avtomobilskih in drugih zavarovanj. Dobro pa je vedeti, da nekatere zavarovalnice ponujajo popust na takojšnje plačilo premije ali plačilo na obroke. Pogoji se med zavarovalnicami precej razlikujejo, zato si vzemite čas in preverite, ali je vaše premoženje zares dobro zavarovano in ali morda za svoje zavarovanje ne plačujete preveč.
Ne varčujte pri naložbah v znanje!
Edina stvar, ki je večna in ki človeka spremlja na vsakem koraku, je znanje. „Kolikor znaš, toliko veljaš," pravi stari pregovor. In čeprav v današnjem času izobraževanju dajemo velik pomen, je dejstvo, da se kriza, ki je nastala na trgu dela, ter vedno večje število brezposelnih diplomantov odražajo tudi na odločitve posameznika pri odločanju o nadaljevanju šolanja. A znanje je najboljša naložba.
V času, ko marsikdo vsak evro obrne trikrat, preden ga izpusti iz rok, je previdnost pri naložbah še toliko potrebnejša. Kaj je tista naložba, ki se dejansko splača, ki nam je ne morejo odtujiti in ki traja celo življenje? Odgovor je preprost: znanje. To ostaja ne glede na vse. Morda to v trenutni situaciji res ni zmeraj ustrezno
plačano, a ostaja najpomembnejša vrednota, ki nas lahko popelje iz krize.
Naložbe v znanje ostajajo naša prihodnost, vseživljenjsko učenje pa naša vizija. Pridobivanje novih znanj dejansko poteka celo življenje, pomembno pa je, da jih damo tudi na papir. Prihodnost bo namreč gotovo prinesla še večjo potrebo po ustrezni izobrazbi za opravljanje nekega poklica. Naložba v znanje torej nikakor ne predstavlja nepotrebnega stroška, ampak najpametnejšo investicijo, ki nam lahko pomaga pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Je nedvomno tudi investicija, ki se najbolje povrne.
Nemalokrat se za dodatna strokovna izobraževanja svojih delavcev odločijo tudi delojemalci. Tehnološki napredek, nenehne novosti in izjemno hiter razvoj narekujejo spremljanje trendov in vsak, ki se zaveda tega, stre-
Az
andragoškizavod
Ponudba srednješolskih programov
Srednje poklicno izobraževanje:
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
TRGOVEC
RAČUNALNIKAR
Srednje strokovno izobraževanje:
EKONOMSKI TEHNIK GASTR0N0MSK0 TURISTIČNI TEHNIK LOGISTIČNI TEHNIK PREDŠOLSKA VZGOJA
Program poklicno - tehniškega izobraževanja
EKONOMSKI TEHNIK (PTI) LOGISTIČNI TEHNIK
Poklicni tečaj:
PREDŠOLSKA VZGOJA GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor tel.: 02 234 11 11, mobi: 051 636 587 info@azm-lu.si, www.azm-lu.si
mi k izpopolnjevanju tako lastnih znanj kot znanj svojih zaposlenih. Dobra podjetja so fleksibilna, spremljajo novosti in vedo, da je naložba v znanje pomembna za napredovanje. Trenutne razmere resda niso pohvalne, a nas vodijo v konkurenčni boj, v katerem obstanejo le najboljši. Varnost zaposlitev se na drugi strani nenehno znižuje, izboljšamo pa jo lahko tudi sami. Izkoristimo prosti čas za usposabljanje, za učenje jezikov, računalniško usposabljanje ipd. Ponudba zavodov in inštitucij, ki nudijo takšne in drugačne oblike izobraževanj, je zelo pestra. Od neformalnih oblik izobraževanj, kot so delavnice, ki lahko veliko
ponudijo, do povsem formalnih oblik. Ste zmeraj sanjali, da bi opravljali kakšen poklic, pa si niste drznili nadaljevati študija? Zmeraj je čas.
Tudi prekvalifikacije srednješolskih programov so zelo zanimive.
V	samo enem letu lahko pridete do sanjskega poklica. In kar je najboljše, starost ni pomembna. Medtem ko je nekoč veljalo, da se šolamo do približno 30. leta starosti, leta danes ne predstavljajo omejitev. Znanje je praktično dostopno vsem, le pot je treba najti.
V	vsakem primeru, učite se, izpopolnjujte svoje znanje. Dolgoročna korist je zagotovljena!
Dženana Kmetec
Ali je vredno za nekaj odstotkov vrednosti nepremičnine tvegati včasih tudi lastno eksistenco?
Nepremičninskih družb se je v zadnjih letih med ljudmi prijel sloves, da so predrage, za to, kar naredijo v postopku prodaje ali oddaje nepremičnine, zato se stranke odločajo posle izpeljati same. Tudi sam bi se s tem strinjal, če ne bi poznal, kaj vse naredi nepremičninska družba med samim postopkom in kakšnim vsem nevarnostim se lahko stranke izognejo, če prepustijo posel nepremičninskim družbam. Če vas boli zob, boste verjetno odšli k zobozdravniku, ne pa k sosedu mehaniku ali sorodniku mesarju, ki sta si uspešno izpulila boleči zob doma, zato je pametno za nepremičninske posle poiskati nepremičninskega posrednika. Nepremičninski posrednik, ki pozna pasti in nevarnosti v nepremičninskem poslih, ob prvem stiku s stranko pregleda, preveri
in poda mnenje o predmetni nepremičnini. To mnenje nikakor ni samo cena, ampak še vse ostalo, kar je pomembnejše za realizacijo posla (razlog prodaje / nakupa, plačilni pogoji, stranke v postopku, ustrezno zavarovanje plačil, pravna dejstva nepremičnin idr.). Ta drugi del se največkrat pozablja in zaradi tega prihaja včasih tud do tragičnih posledic, tudi do izgube premoženja. Mnenje, ki ga poda nepremičninski posrednik, je skupek mnenj strokovnjakov s področja prava, trženja, financ kreditiranja, cenitev in nepremičninskega posredovanja, na podlagi katerega se naredi točen plan do končne realizacije posla. Ves ta čas nad celotnim postopkom bdi skupina strokovnjakov iz najrazličnejših področij, ki jih zastopa nepremičninski posrednik tako, da nikoli ne ostanete
sami, ko nastane problem. Delo, ki ga opravi nepremičninski posrednik, je tako dosti bolj kompleksno, kot se komu zdi na prvi pogled, prav tako pa bi vas stal posel več kot storitev posredovanja, če bi koristili nasvete ali usluge vseh strokovnjakov, ki so nujni za kvalitetno in varno realizacijo
posla. Če pa upoštevamo še podatek, da vam lahko nepremičninska družba pomaga pri najemu ugodnejših posojil, je praktično storitev, ki jo plačate nepremičninski družbi, s tem že poravnana.
Antar, d. o. o. Dir. Andrej Rutar
HIŠA - TRZEC
111 m2, samostojna, zgrajena l. 2007, 1.000 m2 zemljišča. Cena: 180.000,00 fUR-165.000,00 EUR, 059-960-198
/iJj
NEPREMIČNINE
O*/
HIŠA - ROGOZA
PE Rajšpova ul. 15a, 2250 Ptuj tel.: 059 960 198, faks: 059 960 198, gsm: 04171 52 71 nepremicnine-pt@antar.si, www.antar.si
156 m2, samostojna, zgrajena l. 1970, 728 m2 zemljišča, vsi priključki, brez bremen. Cena: 110.000,00 EUR, 059-960-198
VIKEND HIŠA - PODLEHNIK
HIŠA - PTUJ-BLIZU PTUJSKEGA JEZERA HIŠA - PTUJ - DESNI BREG
1.047 m2, zazidljiva, za stanovanjsko gradnjo, ob parceli se nahajajo priključki za elektriko, vodo, tel., KTV, in kanalizacijo, sedaj znižan komunalni prispevek. Cena: 31,52 EUR/m2, 059-960-198
HIŠA - PTUJ - MEJNA CESTA
100 m2, samostojna, zgrajena 1.1970, 8.486 m2	163 m2, samostojna, zgrajena 1.1979, adaptirana	^Ht V / U™	115 m2, samostojna, zgrajena 1.1960, adaptirana
zemljišča, adaptirano 2000-2009, elektrika, voda,	l. 2007, 1.047 m2 zemljišča, elektrika, voda, tel.,	155 m2, samostojna, zgrajena l. 1980, 667 m2 ze-	l. 2006, 700 m2 zemljišča, vsi priključki, CK - olje,
v bližini telefonski priključek, vpisan v ZK, brez	kanalizacija, asfaltiran dostop, brez bremen, ZK - mljišča, vsi priključki, vpisano v ZK brez bremen,	vpisano v ZK, 3 etaže, plin na parceli - možnost
bremen. Cena: 48.000,00 EUR, 059-960-198	urejeno. Cena: 200.000,00 EUR, 059-960-198	CK - olje. Cena: 150.000,00 EUR, 059-960-198	priklopa. Cena: 124.900,00 EUR, 059-960-198
1-SOBNO - PTUJ
3-SOBNO - PTUJ, RDEČI BLOK	4-SOBNO - CENTER DORNAVE
PARCELA - PODGORCI
39 m2, 1-sobno, zgrajeno l. 1977, P/4 nad., vsi priključki, urejeno. Vredno nakupa! Cena: 45.000,00 EUR, 059-960-198
88,35 m2, 3-sobno, zgrajeno l. 2004, 4/5 nad., vsi priključki, vseljivo po dogovoru, dvigalo. Cena: 139.000,00 EUR, prodajamo tudi 2-SOBNO za 105.000,00 EUR, 059-960-198
109 m2, 4-sobno, zgrajeno l. 1950, adaptirano l. 2009, 200 m2 zemljišča, 1/1 nad., vsi priključki, pred 3. leti komplet obnovljeno (kvalitetno), ogrevanje -olje. Cena: 688,08 EUR/m2, 059-960-198
765 m2, zazidljiva. Pacela se nahaja na hribu in ima čudovit razgled. Cena: 21,00 EUR/m2, 059-960-198
Ujeti ugoden trenutek
Če želite svoj denar donosno naložiti, se lahko odločite tudi za vzajemne sklade. Ti so dobrodošli za vse, ki morda nimate dovolj časa in znanja ter zato radi prepustite izbiro, analize in spremljanje poslovanja strokovnjakom. Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun izbranega vzajemnega sklada. S tako zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni domači in tuji vrednostni papirji (delnice, obveznice, skladi). Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje, ki zaposluje strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s tem, kako s pravočasnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev povečati premoženje sklada. Družba za upravljanje z razpršitvijo sredstev vzajemnega sklada v različne vrednostne papirje poveča varnost naložbe. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje, kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada. Naložbena politika in s tem tudi pričakovana stopnja tveganja se med vzajemnimi skladi razlikuje in je natančno določena v njihovih pravilih upravljanja. V Sloveniji poznamo več vrst vzajemnih skladov glede na naložbeno politiko, ki se razlikujejo glede na tveganje in pričakovano donosnost. Skladi, ki imajo več delniških naložb, so priporočljivi za tiste, ki jim je najpomembnejši donos in jih nihanja vrednosti premoženja ne motijo. Obvezniški vzajemni skladi so primerni za vlagatelje, ki jim je pomembna zlasti stabilna in umirjena rast premoženja brez večjih nihanj. Pri uravnoteženih vzajemnih skladih se sredstva investirajo tako v delnice kot obveznice, zato so ti skladi priporočljivi za vlagatelje, ki ne želijo prevelikih nihanj vrednosti premoženja, vendar želijo realizirati višje donose, kot jih prina-
šajo obvezniški vzajemni skladi. Razen po tipu naložb, v katere vlagajo, je med skladi mogoče izbirati tudi glede na njihovo geografsko naravnanost (v kateri del sveta vlagajo) in v kakšen sektor vlagajo.
Vlaganje v vzajemne sklade je namenjeno tistim vlagateljem, ki lahko počakajo z izplačilom, če stanje na borznih trgih ne omo-
goča donosov. V vzajemne sklade je mogoče vstopiti že z nizkimi zneski, tveganje pa je nižje kot pri neposrednem vlaganju v delnice.
Pri vlaganju v vzajemne sklade se vlagatelji srečujejo z več vrstami stroškov, ki bremenijo vlagatelja. Omenimo naj le vstopne in / ali izstopne stroške, različne upravljavske provizije, provizijo
za skrbniške storitve in druge stroške. Vstopna oziroma izstopna provizija se od sklada do sklada razlikujeta in se vlagatelju zaračunata ob nakupu oziroma prodaji točk vzajemnega sklada.
Seveda pa je pri tovrstnem poslovanju treba delček pogače nameniti tudi državi v obliki davka od dobička iz kapitala.
Nekateri prihranke preprosto hranijo.
Življenje je polno vzponov in padcev. Tu smo za vas.
Mi skrbimo, da Lepo rastejo.
Depoziti z ročnostjo 5 let pri nas lepo uspevajo, saj jih obrestujemo s 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Če želite do privarčevanih sredstev prej, so na voljo depoziti s krajšo dobo vezave. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izdelavi varčevalnega načrta po meri vaših želja in zmožnosti. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/depoziti
Dobrodošli v
¿UniCredit Bank
Ponudba velja za depozite v zneskih nad 500 evrov. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Ponudba velja do preklica.
Varčevanje je zakon!
Dejstvo je, da so razni nakupi vrednostnih papirjev na borzi, bodisi preko borznoposredniških hiš ali direktno, danes, v časih svetovne gospodarske in finančne krize, precej tvegana naložba. Zlasti za tiste, ki niste dovolj premožni, da bi kupili več različnih delnic in si sestavili diverzificiran portfelj. Tudi če bi svoje prihranke vezali samo na nekaj delnic, je zagotovo preveč tvegano, saj se ob napačni potezi izbranih podjetij lahko zgodi, da izgubimo velik del sredstev, ki smo jih s težavo privarčevali, poleg tega pa ta oblika naložbe zahteva tudi precej znanja in spretnosti, oziroma stroškov za najem upravljavca premoženja.
Varčevanje z nakupom žlahtnih kovin
Zaradi vsega tega so zadnje čase v svetu in tudi pri nas v Sloveniji vse bolj popularni nakupi žlahtnih kovin, kot so zlato, srebro, platina in paladij, to so kovine, ki so vse pogosteje prisotne v portfelju različnih varčevalcev. Zlato je namreč kovina, ki je popolnoma neobdavčena, nanjo ni treba plačati davka ne ob nakupu in ne ob prodaji. Na vse druge žlahtne kovine pa je treba plačati 20-odstotni davek ob njihovem nakupu. Poleg tega velja zlato za varno naložbo, tudi pred inflacijo, ki v luči najgloblje recesije v zadnjih desetletjih skrbi nekatere vlagatelje, zato tudi to prispeva k vse večjemu nakupu te žlahtne
kovine.
Tudi pogled v zgodovino nam pove, da so zlato in druge žlahtne kovine edino menjalno sredstvo, ki je skozi vso zgodovino človeštva ohranilo svojo vrednost. Prednost naložb v nakup žlahtnih kovin je torej več kot očitna tudi v sedanjih, kriznih časih. Če imate v lasti žlahtne kovine, imate v svojih rokah zlato varnost, zato je naložba v zlato in srebro namenjena vaši prihodnosti. Zlato in srebro je tudi visoko likvidno, kar pomeni, da ga lahko prodate v kateri koli banki ali pri uradnih zastopnikih na osnovi dnevne borzne cene. In še to, kupite ga lahko diskretno in ga trudi varno shranite. Vsekakor je nakup zlata in drugih žlahtnih kovin dobra oblika naložbe, vendar je glavni problem varna hramba. Če se za hrambo odločimo, jo je najbolje hraniti v sefu, bodisi v domačem ali še bolje bančnem sefu. Seveda pa velja enako kot pri drugih vrstah naložb, da ni dobro vsega staviti na enega konja. Če se boste odločili za tako obliko naložbe, naj ta predstavlja le del vaših privarčevanih sredstev.
Varčevanje z nakupom nepremičnin
Čeprav so cene zadnje čase vse bolj vrtoglave, je tudi nakup nepremičnin, predvsem stanovanja ali hiše, še vedno aktualna in dobra naložba. Že zato, ker jo bodo lahko koristili tudi naši potomci, ko bodo pripravljeni za samostoj-
Zlato je plemenita kovina, ki je popolnoma neobdavčena, nanjo ni treba plačati davka ne ob nakupu in ne ob prodaji.
no življenje. Hkrati pa nam lahko vsak mesec prinaša dohodek od najemnine, ki ga lahko pleme-nitimo v drugih oblikah naložb. Pri vlaganju v nepremičnine pa je težava v tem, da je začetni vložek precej visok in si zato le redko kdo lahko privošči to obliko naložbe, oziroma varčevanja. Poleg tega bo stanovanje, ko bo naš otrok odrasel, že precej staro in bo po vsej verjetnosti zahtevalo obnovo, kar bo pomenilo dodaten strošek.
Kakorkoli obračamo, varčevanje
je zakon, čeprav o tem krožijo zelo različne ocene in zgodbe, je eno, napačnega načina varčevanja ni. Prav tako ni boljšega ali slabšega varčevanja, saj gre v vsakem primeru za varčevanje, to pa pomeni, da si prihranimo ali privarčujemo nekaj, kar bomo nekoč koristno uporabili. Obstajajo le različni načini, ki posameznikom bolj ali manj ustrezajo, zato je zelo pomembno, da boste izbrali takšen način varčevanja, ki bo vam oziroma vaši družini najbolj ustrezal.
Pri avtomobilskih zavarovanjih ni bistvenih sprememb
Kljub kriznim časom na področju avtomobilskih zavarovanj v letošnjem letu še nismo doživeli bistvenih sprememb.
Sicer sta zavarovalnica Triglav in zavarovalnica Maribor že ob koncu lanskega leta prenovili pakete zavarovanj in jih približali vsakemu posamezniku, tako da lahko dobi vsak zavarovanec zavarovalno polico po njegovi meri. S tem sta pridobili tudi paketne popuste in hkrati tudi vplivali na ceno posameznega avto zavarovanja. Tudi razne bonuse in malu-se imajo zavarovalnice še naprej razporejene v premijske razrede. Od premijskega razreda PR-03 (-55 % bonus - ne vse zavarovalnice) do PR-20 (200 % - malus). Vsak zavarovanec, ki prvič sklene avtomobilsko zavarovanje, se
razvrsti v PR-14 - 100 %, to pa pomeni, da pri sklenitvi zavarovanja plača 100 % premije. Zavarovanec, ki ne povzroči prometne nesreče v zavarovalnem obdobju enega leta, pridobi popust in en premijski razred navzdol ter znižanje zavarovalne premije oziroma bonusa v višini 5 %. Če pa povzroči prometno nesrečo, pade v tako imenovani malus, kar pomeni zvišanje zavarovalne premije za tri premijske razrede navzgor. In to načelo velja za vse zavarovalnice enako. Še vedno se izplača zavarovanje avto kaska, saj v primeru povzročene škode zavarovanec dobi povrnjeno več, kot znaša zavarovalna premija, ki jo vplača kot rizik. Pri izplačilu zavarovanja kasko se pri delni škodi poškodovani deli nadomestijo z novimi, če
pa pride do totalne škode, se obračuna tržna vrednost vozila po katalogu Eurotax, ki je na tržišču. Zavarovalnice ponujajo tudi pakete kasko zavarovanj za vozila, starejša od 5 let, vendar ne več kot nad 12 let, zato se pri sklenitvi splača vzeti temu primeren paket. Nudenje avtomobilske asistence pa lastnik oziroma zavarovanec zavaruje pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja. Premija za avtomobilsko asistenco v nobenem primeru ni brezplačna, nekatere zavarovalnice jih sicer ponujajo, vendar imajo ceno skrito v premiji avtomobilskega zavarovanja. Lastniku vozila pa se vsekakor splača, saj mu asistenco nudijo do dogovorjene vsote ter po pogojih, ki jih sprejme ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, kar v primeru okvare ali prometne
nesreče zadošča. Novost pa je, da so za avtomobilske asistence zavarovalnice vendarle ponudile nekoliko višja kritja.
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoč pri osebnih nezgodah in strokovno pomoč pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini.
www.ZavarovalnicaMaribor.si . 080 19 20
Energijsko varčna gradnja
S prenovo dotrajanih in energijsko potratnih objektov lahko zmanjšamo porabo energije za približno 60 odstotkov, kolikor predstavljajo izgube skozi zidove, okna in streho.
Pogosto govorimo o visokih stroških za ogrevanje, saj so fosilna goriva iz dneva v dan dražja, ob tem pa ne pomislimo, da lahko s prenovo obstoječega objekta zagotovimo nižjo porabo energije, podobno kot v niz-koenergijskih objektih. S prenovo objektov lahko z relativno majhnim vložkom zmanjšamo porabo energije za približno 60 %, kolikor predstavljajo izgube skozi zidove in streho. Pomemben sklop prenove objektov so vrata in okna, ki lahko pripomorejo k približno 25 % prihranka energije. Najtežje pa je prenoviti objekt, pri katerem bi zmanjšali izgube energije skozi tla, saj se le redko kdo odloči, da bi v celoti odstranil talno konstrukcijo. Z razmeroma manjšim investicijskim vložkom lahko pri starejših objektih privarčujemo že samo pri gradbenih elementih (toplotna izolacija, okna in vrata). Če bi se odločili tudi za zamenjavo ogrevalnih sistemov, pa je investicija po navadi precej višja, saj je lahko strošek zamenjave peči enak ali višji znesku za gradbene elemente, pri tem pa se prihranek energije ne zmanjša v takšni meri, kot se v primeru gradbenih elementov.
Da bi lahko najhitreje prišli do
'"■) J


L
želenega cilja, je dobro upoštevati nekaj priporočil. Toplotna izolacija podstrešja v debelini 30 cm ali več pomeni prihranek okoli 25 % energije, strošek je sorazmerno majhen, možna pa je lastna izvedba. Toplotna izolacija fasade v debelini 14 cm ali več pomeni prihranek približno 35 % energije, strošek je višji, saj dela najpogosteje izvede poklicno usposobljena ekipa, pri tem pa je treba upoštevati strošek gradbenih odrov. Največkrat se v povezavi s prenovo fasade odločimo tudi za zamenjavo oken, okenskih polic ter vrat.
Zamenjava vrat na fasadi (toplotna prehodnost vrat U = 1,3 W/ m2K) pomeni prihranek približno 15 % energije, vgradnjo skoraj vedno izvaja pooblaščeno osebje proizvajalca vrat. Zamenjava oken na fasadi (toplotna prehodnost vrat U = 1,1 W/m2K) pa pomeni okoli 10-odstotni prihranek energije, vgradnjo pa skoraj vedno izvaja pooblaščeno osebje proizvajalca.
Z navedenimi ukrepi je mogoče energijsko potratni objekt spremeniti v energijsko varčnega, pri čemer je treba vedeti, da je za energijsko varčno prenovo objekta mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada - Slovenskega okoljskega javnega sklada. Investicija v prenovo objekta, kjer
je zajeta izolacija strehe, fasade ter zamenjava oken in zunanjih vrat, se po navadi povrne v roku treh do šestih let, odvisno od vrste oken in vrat, saj le-ta predstavljajo večji delež finančnih sredstev. Pogosto se pri večjih prenovah (ureditev podstrešja) na novo uredijo talne površine in postavijo potrebne predelne stene (največkrat suhomontažne). Pri takih prenovah je vedno bolj pomembno, da se pravilno izvede tudi zvočna zaščita - da se zvok ne prenaša na spodnje ali sosednje prostore in obratno. Pogosto nastanejo težave pri sestavi tal (stropa),
saj je višina po navadi omejena z obstoječo konstrukcijo. Da bi omejili širjenje zvoka iz posameznega prostora, je treba poiskati ustrezno sestavo, ki bo v največji meri zadržala zvok v prostoru, saj je treba širjenje zvoka omejiti pri izvoru le-tega.
Da bi objektu pri prenovi zagotovili fasado z dolgo življenjsko dobo, je primerna izdelava pre-zračevanih fasad. Prezračevane fasade se pogosto uporabljajo pri večjih (poslovnih) objektih, kjer je pomembno, da se izdela fasada z dolgo življenjsko dobo in minimalnimi stroški vzdrževanja. Takšne fasade ponujajo tudi veliko možnosti estetskega izražanja z variacijami zaključne obloge (v materialih: kamnita, keramična, pločevinasta, steklena ter v različnih barvah in površinskih strukturah), ki je odporna na zunanje vplive.
Danes se prezračevane fasade že pogosto uporabljajo tudi pri enodružinskih hišah, saj so v določenih sestavah konstrukcije cenovno ugodnejše, in sicer v primerih, ko sta podkonstrukcija in zaključna obloga izvedeni iz lesa. Pri prezračevanih fasadah je pomembno, da ima izolacija t. i. stekleni voal (tkanino) ali pa-ropropustno - vodo nepropustno folijo (oz. sekundarno kritino), ki preprečuje prodor morebitne meteorne vode in prašnih delcev v izolacijo.
Zbiranje in uporaba deževnice
Prihranite do 50 % pitne vode
Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode, ne da bi pri tem trpelo vaše udobje.
Pitna voda postaja zelo draga zadeva. V zadnjih 20 letih se je podražila več kot vsa goriva: cene bencina so se v tem obdobju dvignile za cca. 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi nekaj storimo. Z uporabo deževnice za splakovanje WC-školjk, pranje
perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta prihranimo do polovico dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje.
Vse za dobro kakovost vode
Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC-kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja ter dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo ceno vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč
sistem potrebujete: rezervoar s teleskopskim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, s katerim se deževnica, preden vstopa v rezervoar, očisti ter črpališče za distribucijo vode do porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno pot. Še več informacij o sistemih za deževnico poiščite na teh straneh : www. cistilnenaprave-dezevnica.si
Enostavna priključitev ter izvedba
Priključitev dveh največjih porab-
nikov pitne vode, WC-kotlička in pralnega stroja, na sistem za izrabo deževnice, priporočamo vsem novograditeljem in vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki pa želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezervoarja z vgrajenim filtrom in potopnim črpališčem ponujamo tudi elemente za enostaven in udoben odjem vode kjerkoli na vrtu.
Bioiosl{c čistilne naprave Sistemi za uvoraJmJeč^iniice
vo - Novo - Nov
brez elektrike
-	rezervoarji - povozni -fiCtri za deževnico
-	črpaCišča
-	ponikaCni sistemi
-	dodatna oprema


-■i™
7

t
«i H
J
ARMEX ARMATURE d.o.o.
Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A
tel. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 e-mail: info@armex-armature.si
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Sodite pametni in prihranite do 501 pitne vode, Uporabite brezplačno deževnico,
Kako se na krizne čase odzivajo naše banke?
V	teh težkih kriznih časih, ko se usoda podjetij in zaposlenih iz dneva v dan spreminja, nas zanima, kako se na krizne čase odzivajo naše banke, predvsem pa, ali si lahko pridobimo kredit tudi brez redne zaposlitve.
Odgovor na ta in podobna vprašanja zagotovo iščejo vsi tisti, ki so se samozaposlili, in tisti, ki si denar za preživetje iz meseca v mesec služijo prek raznih avtorskih pogodb in pogodb o delu. Vse te zanima, kako se na krizne čase odzivajo banke, pa tudi, ali so zaradi krize pogoji pridobitve kredita ostrejši. Taka in podobna vprašanja zanimajo precejšen del občanov, predvsem pa mlade, ki lahko o redni zaposlitvi le sanjajo.
Slovenske banke v glavnem trdijo, da krediti niso problem, če le imate dovolj dobro zavarovanje. To pa lahko pomeni marsikaj, saj si lahko najet kredit zavarujete na več načinov. Najpogostejša oblika zavarovanja je seveda zavarovanje pri zavarovalnici, ko ob sklenitvi kredita pri kateri od zavarovalnic pač plačate določeno zavarovalno premijo, in če kredita ne bi plačali, ga namesto vas poplača zavarovalnica. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da boste prosti vseh bremen, saj bo pozneje zavarovalnica od vas zahtevala svoj denar, zato je tovrstno zavarovanje v glavnem na voljo le redno zaposlenim. Lahko pa zavarujete vaš kredit tudi s hipoteko, kar pomeni, da če kredita ne zmorete poplačati, banka proda vašo nepremičnino in s tem poplača vaš dolg. Pri potrošniških kreditih se največkrat od tistih, ki nimajo redne zaposlitve, zahteva poroštvo kreditno sposobne osebe, torej osebe, ki ima redno zaposlitev. Poroštvo pomeni, da v primeru vaše nezmožnosti odplačevanja kredita vse vaše obveznosti prevzame porok, ki jamči za vašo kreditno sposobnost s svojim premoženjem. V tej vlogi najpogosteje najdemo sorodnike kreditojemalcev.
V	nekaterih bankah pa kot garan-
cijo za potrošniški kredit sprejmejo tudi vinkulacijo police življenjskega zavarovanja v korist banke do dokončnega poplačila kredita. Vinkulacija pomeni neki zapis, praviloma z omejevalno vsebino, zavezo, oziroma vezavo na določen pogoj. V praksi vinkulacijo zasledimo le v zavarovalništvu, bančništvu. In v zavarovalništvu vinkulacija pomeni izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati. Kredit lahko zavarujete tudi z zastavo vrednostnega papirja ali točk vzajemnega sklada, vendar v trenutnih kriznih časih in ob velikih borznih izgubah banke nad tem niso najbolj navdušene. Seveda pa lahko zastavite tudi kakšen svoj delež v družbi, če ste seveda lastnik ali solastnik kakega podjetja ali družbe.
Banke ostajajo zelo previdne!
Zavedati se morate, da vas bodo banke ob sklenitvi kredita temeljito preverile, tako vašo boniteto, saj bodo pregledale vaše prilive, kolikokrat ste presegli limit, ali ste redno izpolnjevali svoje pretekle obveznosti in podobno. Zahtevali bodo tudi vpogled v vaše premoženjsko stanje in vašo trenutno zadolženost, kajti banko zanima, kaj lahko ponudite kot garancijo, da bo kredit dejansko poplačan. Pri tem je pomembno tudi, koliko časa ste že komitent izbrane banke, v vsakem primeru pa je dobro tudi to, če ste z bančnim referentom v dobrih odnosih. Višina kredita, ki ga lahko dobite, je torej odvisna od višine vaših prilivov in od tega, kako redno jih prejemate. Lahko vam koristi, če se na banki izkažete s pogodbo, v kateri so navedeni zneski, ki jih boste v prihodnosti prejemali, bodisi s pogodbo, ki vam zagotavlja redne prilive za daljše obdobje, ali pa vsaj z izjavo delodajalca, da računa na daljše sodelovanje z vami. Sicer pa banke preverijo
Toplo vam priporočamo, da se o vseh podrobnostih in pogojih vodenja vaših transakcijskih in drugih bančnih računov natančno seznanite na vaši banki.
vse vaše prejemke, pri čemer vam bodo največ koristi prinesli redni in stalni osebni prejemki. Manjša posojila pa lahko brez redne zaposlitve dobite tudi v obliki hitrih kreditov, za kar pa na banki potrebujete samo svojo osebno izkaznico, če izpolnjujete pogoje, pa si lahko izposlujete tudi izredno povečanje limita na vašem računu. V vsakem primeru pa vam svetujemo, da pri reševanju vaših finančnih težav ne nasedate ponudnikom posojil, ki delujejo brez dovoljenja Banke Slovenije. Nepremišljeno najemanje kreditov, bodisi prek spletnih ali drugih oglasnih ponudnikov, lahko vsebujejo različne pasti, kar vam lahko uniči življenje in ogrozi tudi vašo družino, saj lahko v hipu ostanete brez vsega imetja.
Razlike so tudi pri vodenju bančnih računov
Dejstvo je, da ima dandanes že skoraj vsak državljan svoj tran-sakcijski račun, na katerega mu, če seveda ima to srečo, redno nakazujejo plačo in druge prilive. Bežen pogled v posamezne pogoje pa nam pokaže, da so med
enim in drugim računom razlike včasih kar precej velike. Osebno se za neko banko najpogosteje odločamo zaradi nam najprimernejše ali najbližje lokacije, čeprav v finančnem pogledu ne bi smelo biti odločilnega pomena. Kajti osebni račun omogoča, s tako imenovano debetno kartico, preprosto vsakodnevno klasično ali elektronsko poslovanje doma in v tujini. Čeprav banke nove komitente vabijo z različnimi oglaševalskimi projekti, vse zanima le to, koliko nas bo takšen račun stal. Kajti stroški vodenja računov na bankah, ki poslujejo v Sloveniji, se razlikujejo za nekaj centov mesečno, v precejšnji meri pa se razlikujejo tudi obresti, ki jih banke obračunavajo transakcijskim računom. Kljub drugačnim poskusom so nekatere banke ohranile brezplačen dvig na vseh banko-matih po Sloveniji, pa tudi po vseh državah članicah Evropske monetarne unije, nekatere pa dvige na tujih bankah še vedno zaračunavajo. Tudi zaradi tega vam toplo priporočamo, da se o vseh podrobnostih in pogojih vodenja vaših transakcijskih in drugih bančnih računov natančno seznanite z banko, ki ste jo že ali pa jo še boste izbrali za svojo.
Štajerski
TEDNIK
Dober (o)glas seže v deveto vas
v
s Štajerskim tednikom in njegovimi prilogami
Naj vaš (o)glas odmeva
www.radio-tednik.si
-O GO <
0	TT a
pl n
1	— O ■
eo
U oo —
f _
fis tk Io
CD Q_ TO O Û) C rsi< M cr
0
O Q. do o
kb
1
if
If
Q.
o
g
O ^
o
o< o
ooivoo|f
e v — Tïlr so
CD 0 O ü) ^o- 0 O d M TO i i kO o
£ 0 - - s — o I
0}
o
0 O ° .o i
i
fi)
o n
o
C
TJ ^
fi)
o —
— — if f—.--m cd't M _ f 3 o—
iO
: v v O O v M i fo vsfO O 0 o I f i f
o v e — - s' i
f a— — m q) O
--—' ^ u;
__3 i J v f
o S—v O v
i 0 2
iI
vo
û) o
ion v iI-—
0	o — no ——
1	i o o. O i -
O 0 ' _ — k k CC č 0 f 0 — S d vO uOum t f — 0 — tt| s
iM e vfv
h^s o — o ■
Û)
i
i O < t i i
to dvi	dio
t — ■ eCo t — o v0 _ di l—.
oTT
"O
o N
TJ
o
TJ O
oro —
< N
o
a
o< o
o d
o
t/>
3 ^
t
3
fi) r
(D 3
I v -O — m 0
o 0 e — 0 v
< o š I tO
0}
___, u. < k
— f —< — so m 0
—— O
eo
tfv k t — i
0 ■ 0 u_f 0 e
=5 0 0<|- —. v —
Û) i rt) o ,_ rt)
ik If
vk
u ÖT v
i— o
Û) <
w - —
-_ 0 ' v 0 —
TT d TD
if ii fom
O ti«® O O 3 CD f—m O
— — - s|s
-Oo0 ' e — -i
o II i f i.—. IeI vi
^TO e O d"0
0	f : in< U _
M
3O o_ f fk o v\— - M TO v
1	— M O O I — i t 0 v — O' k — O O o f eef e_o
0<g O I v O u f — '— < t
I 0 — f ü) (D M I
v s I v k I O M F
d fS' d i— v i i I d 3 f ks e - I
foSISS 0 |
- mfld o 0. 0 f o — - il ° o S
kt vo
i k — kf d O o v i —k — i
Spi—kl I «s u si—k 1 0 k I —s bog S s'm m rr
dk e o
oo	g	Mvs
—t:1 O 0 f fv fffi
< f _
o ■ vos —hfto v 0 3
- O : S — f k O k I L v — ■ —f
u_0— 0o im
■ 0 d ft o —
_.T3 d— ko — M
0 o S' 0 0 15 & dt — g O fus ' — S
CT 0 0 k O — O
i—imvi —
e	ti
v v S I 0 o
fi)
o N
fi) d
o
Q_
fi) t
3
o p
o
TT
o
3
o o<
o' p
»
in
<
■a —^
š
— f k—s
CD
— k t e s
0<__0 (D - f
e
0}
—
— I o
CD û)
û)
3-iVikogV
■a <
0	û) ui
00 0
its
1 -
s
3 M OTQ Q. 3 13" CO h —i ok of_-f—I
Q) — f S Z5
cr
M o ^
i
IIoo oO
0 ^ (D d - û) ^T
sv ii vo
ti i —I
3 o — h-
0	û) _ f Z5
kM	s
o
f 0 —e 0
01
v ivvu
f ^ _ < ž I
oi	M
Q.O
o <
û) I
vo
f v
vI i
M
oe
_ e _ - -_o f -
v 1 — f — 0 :
0}
o<
o v
—^
CD
Q.
o er
CD
«E. Z o< 5 0 Q-
v of
eI
ef

e v _
eeMv
0 I f Q) Z5
—	^ o v 1 Ü) et k Ooo
_ v — O _0
—	S O v o 0
O3 _dl - U g o 0o _i
oo gv
dt_ — 0.O
CT f _ 0 O O
e
^.— I — i^ZS 0 k
s— d u ' č š u^-o
—
i
0 Sf - o o
^ ■—— m 0 —o o o0 0 k to— t f_ M —
0 CT 0 i 0 _ i-1
CD Q- v i i IMu vI
o —_iž^ _ s o — ■ 0 . ^ f 0 3f
m
d o o ^ —ž
Oi eč	o
IfIss vo e -i 0 g i - _d 0 k b— o -
1 O O |t_ -O t
^ crS'^ 3 E-
uo a-1 M — -O _
Í--o — M ■ —
Ivk i
—	f f	0 ■ =5
_ - t v_—' .
—	Q. f — 0 o O
O k—o v _ž
if	o	ee
t
O — o kTO t
k ^ NK-0__N5 o
O ■ ^a-tt-M o o 0 f 0 —d1
TvT
u
, CD
CO
TT C TJ 3 fi)
o
n
fi) 3
ÍD 3
V)
TT <
v
fi) ^
3
o
ÍD C Q_
fi)
3
o v
fi) ^
o<
ÍD v
fi) 3
s M _ 0 k û) ^ C
O v 0 i
cr¡u ¡u —
- Ii o O oS e _
fv o
č Z5 (D
ü) 1 o ^
— Ln f
ot
_ "O k O O Q š 0 1 s O ž CD !
a-O":
Msf fk
cr
CD
O"0 O — '=i U) ■ 1 fo — ^^ —
eOo
1 w _»
i t d —u ih 3 o If o
f — f
— rt)
0 -o 0 <s
0	s _
o
č e
s o _
-1 o m's 1
0 ■ ks 0 _k
—o
1	i—
Oss -
^ v-o
Tf _ e 0 (ü
o ti d O id
S S s'O v e f "
■ 3 Q.
—e
- h1 df
i
-i _ = ž
i
(—tv A -
uoet ^ kkH ž—m vv 0 OO<
O ^ CT — o <
— m i t'f e
iI i kdo
č
cd cd
Iv
0}
m
o v d—f t
fM I
to o 3 m —
v < 0 0 o ¿
S _ o ■ in f f — -Sš
m — ■ d - m"o^_o m
v 1 d o — 0
ff Ii
o
cd ^ 0
kd
dt
in
f o ž
"o cd
O Q-t
dv
ö ni v
1 i	i _ f
0 o f	— o .
cd s o	rt ( e k t
O O	NI C
osd ti
I _s
f
— i V 3
"O 0< M ûj cd ûj
0 —-ff d e — —
ie
s M č
si
rs et č 0 i vo
fef
S 0 ^
cd rsi <
S o I _ _ -
f^f
v tv iS d
iv
—■o —
soo
os
dis do 0
■ - u> o
v t_
—
S T a -O O^-O OL V 0 0 ' d—9rok
° o ^^ < (D o C
o s o o a S n'p
t	sNno	n
O ,- 3 o 3 d o .
r
c t n 33
0 0o^ra°k
o o s o
f o p TT o . ;o 3 —.
— m o t N n c n
u e O O^ s
e O - v O Bž o ■ 0: ■ 3^-onhO-m o k o o
0 ž o « ■
v Z5 r «
CO
TT
^ o
3 2
fi)
o o. 3
o
V)
{J' —! o
cd —^
s
TT o 0 t Û) C
- - r 3 b
0 s 2 v> v o s
^ t o ■ s r ž
JeNk»o
ot od
n v a»s n
vo	—st
v § o SJ o
vo
e.<- OO s» t
—
č v
I M —
_
f
o g
s I či
0) a.
N
o
0} s
s —^
cd Q-
ffi—
o
rsi _
CD ,
v o
Q) —
o
o. C v v
ÎTO) S
—z J n r
o O o n< n < <
ž n "v
o C o " ^N
O O)
T- o o T
w ^ O
Sov o
t o°
Si
k NI u
0	^^
U > o
1
O
f f 0 ■ kS o
o 00 ^ f- vv
<	m' s _—f f sko
I
e o— - f 7
tu-
su o
00 o
05 0
o kM
^^ sv
^v 0
—o
o o<v ok vo
<	rt- I
7TN Q. C0"0
—-■v _ue
tf oo
< 0 O O s :— o o ^ t v o e <
—i e_
o
0 ' tt — t t_
i
TO i_i
t_I
ni ,
L Z! Q.
Bf to
oI č -I
cd os
rsi
o o in
0} v
OÛ) O
o o v v
3 cd
O)
_i t
--û) û)
■O
—
—
—■cd ^, in<
vi f
cd
cd
i v_
cd
—_
kf 0 — ■ —q—. m d
t k0 _ g
Oe
^^ i<
0 o ■ rs f u O ^ ^
-g
T
I g
o o
r><
O
t
o dd s
I
k t m
—T
o : i—'
d M "
■ û) in d
o o c
O) O) I
kit f
- 0 1 — _ v
-o u
: - _
-- e
s.-i o
N
o o o a
c
CO


M<