1«. itnllta. I tirtlni. i Utrt I Milji na. Uli. Ml lifcafs WBttk dan popoldna lmw—il mmMlm ta prszalk». Insttratl: Prostor 1 m!m X S4 m/m u male oglase do 27 m/m visine 1 K, od 30 mlm viSine dalje kupčijski in uradnl oglasi 1 mm K 2"—, notlce, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 mlm K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročllih popust tfprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr^vnutvo „stor. Naroda1* in „Narodni Tiskam«*' Enaflota ulio« st 5, prtUlčno. — Talaloa «t. 394. „Stetanakl ■**•** val|a v U«W|Mi fln W p#Ml t c dol etno iuprej pUčaa • K 180 — polletno ..•,»••» 90— 3 mesečno......„ 45 — 1 .. ......., 15— V in#ssmstf• i celoletno ....•• K24J-— poUetno ....... „120 — 3 mesečno .«••••„ 60'— .....« 20— Pri morebitnem poviSaaju se ima daljSa naročnina doplačatf. Navi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino veJno i0T P° RAkaznid. Na sama Dismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozfrati. -------------------------------------------— .-------'■"■ -■—m* • ■------------------------- Ur#dalstro „Stov. MarHU" KnaBova alloa M. 1, 1. asisarspU J Tfttefra Mct. »4. .7 9#atsa aaff#iasaa la a#dplanna ta sadtttas) iNMMMNMIti« ■aF* Rokoplaov na> vrafs* "Val ' * Posamesna itevilka velia 1 kreme« Poitnlna platana ¥ gotovini. Po rsgcntousm ppsetn. Regent Aleksander se je vmfl v Beograd. Uverjeni smo, da mu osta-nejo dnevi, ki jih je prebil na naši zemlji sredi slovenskega ljudstva, v trajnem, neizbrisnem spominu, saj je naše ljudstvo naravnost tekmovalo v tem, da pred vsem svetom pokaže in dokaže svojo neomajno ljubezen in zvestobo državni ideji in svojo srčno vdanost narodni svoji dinastiji. Oduševljeni sprejem, ki smo ga priredili Slovenci regentu Aleksandru ob njegovem prvem posetu na naših tleh, je krepak odgovor vsem onim zunanjim in notranjim našim sovražnikom, ki so skušali predstaviti svetu slovensko pleme kot neprijatelja narodnega in državnega edinstva, kot odpornika vladajoči dinastiji. Enodušne manifestacije in ovacije, ki so jih prirejall regentu vsi narodni sloji. brez razlike stanu in pokliča, so živa priča, da je misel narodnega in državnega edinstva tako Cloboko in mogoeno vkorertinjena v srcu našega ljudstva, da je ni bile pod solncem, ki bi jo mogla se kdaj iz ru vati. ■-■: In komu gre zasluga, da se je izvršil ta razveseljiv preobrat v mišljenju širokih naših mas? Morda sedanji naši vladi? Dovolj smo objektivni in pošteni, da bi ji to zaslugo brez vsakih pridržkov priznali, ako bi imeli v to 1e senco kakšnega povoda. Toda, stranka, ki ima sedaj pri nas v Sloveniji vso politično moč v rokah, ni samo nič storila. da okrepi m ofači državno idejo v ljudskih masafi, mar-več je v svojem delovanjti stremila naravnost za tem, da tej ideji po možnosti izpodkoplje in izpodnese tla. Ali nai to še dokazujemo, ko }e pri nas že vsakemn političnemu dete-tu znano, da se je klerikalna stranka še do nedavnega časa docela nepri-krito igrala z republikansko idejo in da še sedaj njeni pristaši brez odpo-ra s strani strankinega vodstva širijo med ljudstvom misel. da bi bilo za slovenski del našega naroda najbolje, ako bi se združil z brati onkraj de* markacfjske crte ter si zasiguraJ v varstvo svojega obstoja najobsežnej-šo samoupravo. To so dejstva, ki se ne dađo spraviti s sveta. Ta fakta pa niti stranke, niti iz nie izšle vlade ne za-virajo. da bi na zgo,aj ne nastopali kot edini državotvorni in državo-vzdržujoči element v deželi. In obe-ma se je posrećilo, da sta s spretnim manevriranjem beogradske vladne -----------------^—^—-^——^aaaaMnaMaiai kroge zavedli v zmoto, kakor da bi bil izvor državrne ideje v istini zgoli v klerikalni stranki in bi imela ta ideja zanesljivo oporo in zaslombo samo v krogih SLS. To prepričanje se je v beogradskih krogih povodom re«rentovega poseta nesporno še oiačilo. ker je naši deželni vladi uspelo, da se je prav vešČe nališpala s —pavjim perjem. Slovenija je sprejela regenta s sijajem. oduševljenjem in ljubeznijo, kakor ni nihče pričakoval. In vse to se je vpisalo na dobro sedanji deželni vladi in njej v zaslugo. Deželna vlada in stranka, iz ka-tere je izšla, se sedaj solnčita v žar-kem solneu pohvale in priznanja, ki sije sedai iz Beograda, oni pa, ki so v resnici s svojim delom in s svojo brezprimerno požrtvovalnostjo pripomogli, da je postala ideja državne-sra in narodnega edinstva kri in meso in da se ie na tako sijajen in edin-stven način manifestirala v Sloveniji baš zadnje dni, stoje zapostavljeni na strani in pobirajo drobtine. ki jih jim mečejo z miže tišti, ki so bili še do danes zakleti sovragi Srbov in jujaro-slovanske ideje! Ali ni naterenkeiša ironija, da je bila v svobodni Jugoslaviji prva odlikovana ona organizacija, ki so jo poklicali v življenje tišti, ki so izdali parolo »Srb© na vrbe«, organizacija, ki je s svojim delom dosledno in načelno pobijala ideio ne samo Slovanstva, marveč tuđi Jujjto-slovenstva, katere ideje razsadnflc je bilo od svojega rojstva do danes naše Sokotetvo! A to na5e Sokolstvo, ki za. je regent sam pri vsaki priliki odlikoval s svojim priznanjem In pohvalo, je naša deželna vlada potisnila v stran in jra namenoma zapostavila, dasi bi brez njejfovessra aktivnega sodelovanje prav v zadnfih dneh ne mosria pošteno udefstviti niti ene pri-reditve! To je skandal, ki sra je treba javno prfbiti. Ta skandal, ki ga je za-krtvila deželna vlada, je tem večii, ker spravlja v docela napačno luč tuđi vzvišeuo osebo regenta sa-mesra! Cutili smo ves čas, ko je blval regent v naši sredi, da pfevladuje na merodajnem mestunaBleiwcisovi cesti tendenca, dati prireditvam na čast prestolonasledniku po možnosti strankarsko obiležje, nismo pa priča-kovali, da bo strankarska oskosrč-nost šla tako daleč, da bi se drznila v svoje strankarske namene izigravati regentovo posvečeno osebo. No, do-žrveli smo rudi to. Ker smo značaji, nas tud! takšno postopanje ne bo omajalo v naših trdno oprcdeljenih načelih, da bi v bodoče z isto vnemo, ' navdušenostjo in požrtvovalnostjo ne delovali za svete one ideje, ki si jih je Sokolstvo zapisalo na svoj prapor. Vlade izginjajo, ideje pa ostajajo in morda ni daieč čas, ko bodo tuđi takšne vlade, kakršna je sedanja naša, pod pritiskom okolnosti iskale prijateljstvo in podporo pri tistih, ki so sedaj zapostavljeni. UsesDkoiskl ztet u PraaL V Prag i. 36. junija 1920. Praga in ćeli češko - slovaški narod preživljajo pomembne trenot-ke; deset in desettisoč rdečih košulj preplavlja praške ulice in še vedno in vedno prihajajo nove čete — je to prava narodna mobilizacija. Češko - slovaški narod slavi praznik telesne kulture — tisoč in ti-soč mož in žen naj priča celemu svetu o moči in disciplini češko - slova-škega naroda. Zastopniki celega sveta so zbrani v Pragi, da občudujejo to moč. Vsesokolski zlet je pa tuđi mo-gročna pesem Svobode. Sokolska mise! ni samo tesno združila vse vrste naroda temveČ dala moč do novih bojev izseljencetn in manjšinam v tu-jini, zanetila v srcih ogenj odpora proti Avstriji in po prevratu je pre-magala prva nravnostni razuad. Sokolstvo služi celemu narodu, je pro-stovoljna narodna vojska in največia njegrova moč počiva v tem, da ie v dobi najhujšega političnesra strankar-stva, egoizma in koritarstva. ki se ie pojavilo po prevratu, visoko dvignilo ščft naroda in republike ter ni iskalo ni najmanjše osebne koristi. Dokaz temu so vsi ti deset in desettisoči, ki se danes zbirajo v Pragi, ki delajo dan za dnevom tiho. nesebično, brez koristi in slave. Sokolstvo ie pred-vsem poklicano. da čuva telesno či-lost narodov. da podžiga neumorno vedno znova in znova ocenj narodne moči, zdravja. energife fn discipline — mora biti telesna zjrradba viŠje kulture v bodočnost! fn jeklen ščit pravegra demokrattema. Največja Škoda je. da danes, ko preptavijajo Pragro rdeče srajce, ne moremo občudovati delo — slovan-skesra Sokolstva. Toda to ne sme motitl naš poided na te množice — kajti one pomenjajo vstajenje vsesra slovanskepra Sokolstva in upati je, da doživimo kmalu rrenotek ko bode nastopala združena slovanska rodbina pod praporom Sokolskim. Na predlog juffoslovanskefira Sokolstva se vršilo v teh dneh pomembni razgovori o obnovitvi Slovanske Sokolske Zveze, ki ne bodo ostali brez uspeha. Včerajšnji popoldan je bil posve-čen sokolskemu naraSčaju. Na veli- Ikanskem letenskem telovadiSču Ie bilo ćeli dan živahno življenje, posebno je pa oživelo papoldne, ko se je začela zbirati mladina. Vzlic temu, da je bil delavnik. se je zbralo do 70.000 fjledalcev. Nastopilo je vsejja skupaj 12.500 dečkov in deklic. Kra-sen je bil pogled na te ogromne množice otrok, ki so disciplinirano in vzorno sledili vsakemu migljaju načelnika Vanička na poveljniški tribuni. Vse vaje so bile izvajane s tako natančnostjo, da so izzivale neprestano navdušeno vsklikanje občin-stva.- Toliko resnosti, toliko Ijubezni do dela in navdušenja je bilo pri teh malih, da nam so zaigrale solze v očeh, ko smo vse to videli. Pa ne samo tu, ampak splošno smo opažali, da vlada med vsem sokolskim nara-šcajem toliko navdušenja za sokolsko idejo in toliko pojraovanja, da je Češkemu Sokolstvu zagotovljena nai-lepša bodočnost kajti organizacija, kakor tuđi narod ne moreta izumreti, ako imata tako mladino. Povsod vidiš te dečke in deklice pri delu — prevzemajo z največjo točnostjo pn-lja«ro prihajajočih jjostov, deiajo in opravljajo vse posle na telovadišču, v pisarnah opravljajo posle kurirjev itd. Na drugi strani pa vlada med niimi red in disciplina in vsaka beseda njihovega načelnika jim je sveta. Krasen je bil zlasti pogled na 6000 malih deklic, ki sa nastopile v novih — zelo ličnih ki okusnih krojih. Mo-§ki naraščaj je nastopil samo v hla-Čah — bos in brez srajce, kar je zelo lepo vpHvalo na celoten pogled. Kakor je bilo opažati pri prostih vajah resnost in disciplino mladine, tako se je pokazala pri igrah vsa vesela otroška duša. Vse telovadišče ie oživelo. povsod veselo petje. skakanje in vsklikanje igrajočih se otrok. Na znamenje načelnikovega roga je bilo ogromno telovadišče v par minutah Izpraznjeno. Včeraj popoldne je prišla z veliko zamudo v Praso oficijelna deputacija naše države ministra Ninčić in Pribičević. zatopniki pokrajinskih vlad in raznih kulturnih društev — vsesra skupaj do 200 oseb. Na kolodvoru so pričakali to deputacijo zastopniki češke vlade dr. Beneš in Tu-šar, poslanik Hribar, inspektor vojne Machar ter razni drugi ministri in dostojanstveniki. V imenu češke vlade je pozdravit naše delegate mini-ster dr. Beneš spominjajoč se skupnih bojev Čehov in Jueoslovanov za osvobodite\ naših narodov ter ]ć ziasti poudarjal veliki pomen tega prvega sestanka oficijelnih zastopni- -kov naše države in češke republike. Za mesto Prago je pozdravil delegate dr. Baxa, za Sokolstvo dr. Schei-ner. Na pozdrave je odgovoril za naše delegate minister Pribičević po-udarjajoč zlasti voliki pomen skupne-ga dela čehov in Jugoslovenov. Na kolodvoru je bila postavtjena častna stotnija. Med vožnjo po češki zemlvi je bila deputacija povsod veličastno sprejeta — vsled česar ie dosnel vlak v Prasro z veliko zamudo. Pri izhodu iz kolodvora je pozdravila naše delegate mnogobrojna množica. Vsi oficijelni delegati Jugoslavije so nastanjeni v hotelu pri »Zlati husi«. Telefonska In brzojaona poroCIla« NALOGE VESNIČEVEGA KABL NETA. LDU. Beograd, 29. junija. »Politika« pfše: Vlada dr. Vesniča ima te*-i kotn bodočeffa tedna resiti v rainistr-; skem svetu vprašanje o ptwačunu: za leto 1920, finančni zakon, vpraša-nje o ureditvi izvoea, o agrarni reformi in o zakonskem predlotoi radi varstva in reda in dela. 2e sedaj pa se medtem more z gotovostio trditu da se tozadevni sklepi ne bodo dosegli na lahek način. Došlej se je samo na eni seji ministrskesra sveta, odkar je dr. Vesnič ministrski pred-sednik, rešik) vse gladko, kakor Je' bilo treba, drugače pa sta v mintstr-skem svetu jasno izraženi dve na-sprotni skupini, ki debatirati in di-sputirati o vsaki stvari, kakor da pre za obstrukciio. Pri obeh skupinah pa se opaža stremljenje, da se čimprei sprejme volilni zakon. Pozneje bi se imel sprejeti zakon o občinah. nakar bi se izvedle občinske volitve v Bosni, Hercegovini in Vojvodini, ki jih je treba izvršiti pred volitvami v kon-stituanto. Kakor se računa, bi se te občinske volitve vršile koncem me-seca septembra, volitve za kotistitu-anto pa bi se ne vršile pred nuesecern novembrom. VIDOVDANSKA BRZOJAVKA PAŠIČU. LDU. LiubUana. 30. iunb'a. Mfni-strsld predsednik dr. Vesnič je posla! na Vidov dan predsedniku naše mirovne delegacije g. PaŠiču v Parizu nastopno brzojavko: »Milo mi je što Vas i drugove mogfu izvesti ti da se Ljubljana revnosno i dostojno takmičila sa Zagrebom pri prvom prijemu Kraljevica Namesnika svoje krvi i svoga jezika. Njegovo Kraljevsko Visocansrvo ova dva dana pretrpano je cvećem i vrlo je srećno što je u tim Fran Govekar: '" ' *> Solfanfe« (DaHe.) »Prosim, general!« »Že za Ludovika XIV. so postale naše politične, gospodarske in vobče društvene prilike take, da so morale izzvati najostrejši od-por. Kruta, nesramna samovolja Je vladala v Franciji povsod. Vsa vlast Je bila v rokah kraljevih in njegovih doglavnikov, bedni, izmoz-gani narod pa Jim je bil deveta briga,« je pri-povedoval Murat. »Državna uprava ja služila Ie koristim kralja in plemstva; zloraba In nasilje sta bila vsakdanski pojav. Na kraljevskem dvoru so živeli razkošno, razblodno in blazno razuzdano, da so usahnlle vse državne blagajne, a narod Je, izkoriščan in gnjavljen, za-padel najstrašnejši bedl. Te neznosne razmere so se za Ludovika XV. Ie še pohujšale in pri-Idpele za Ludovika XVI. do vrhunca. Kraljevska beseda je bila laž, zakoni vsem v posmeh, ustavan igrača v rokah prešestnlkov In pre-šestiđa Taka ni bfla božja volja, prečastitif JLJubI svojega bližnjega kakor samega sebe!' je učil Krist, a kralj in kraljica sta ljubila Ie stbeU »Pa narod izzivala in se njegovemu ob-npu rogala!« je vzkliknil častnik konec miže s plamtečim pogledom. »Ako se je vsak poedinec omejil v svoji svobodi,« je nadaljeval Murat, »ako se je ves narod prostovoljno podredil zakonom ter je zaupal oblast nad seboj vladarju, zato ven-darle narod ni prestal biti pravi suveren!« »Nlkdar ne! Narod ne pozna suverena nad seboj!« so pritrjevali častniki. »Vladar vrši oblast Ie v narodovem Imenu, — žezlo in krono ima Ie iz narodovih rok — zakoni so Ie izraz narodove volje in Ie tej lastni volji se narod pokori. Vladar je l€ čuvar zakonov in ustave, ki Jo postavi narod! Vladarska čast in oblast sta torej Ie stvar za-upanja. Ako pa je kralj to zaupanje zapravil, pogazil zakone in prelomi! ustavo, je izgubi! rudi svojo oblast in suvereniteta mora pretti zopet v roke ustave. Ako se hoće tak vladar z lažmi, zvijačamf in ćelo s kruto silo upreti narodu, pristoji narodu pravica, da to silo odbije s silo ter da ravna ž njim po zakonih tako kakor z vsakim drugim. Ie manjšim zločincem!« »In to ie Frandjt storila! 2al, Ie prekasno! Za naml store isto še drngl narodi! Tuđi Angleži In Rusi so delali tako!« so vzkli- Mladenič na koncu miže pa je dvignil čašo in z zanosom zakipel: »2ivela Francija! Zivela republika!« Navdušeno so se mu pridružili tovarišL Tedaj pa je nastalo pred Župniščem Živo govorjenje, vzklikanje, ropot, rožljanje in nato bobnanje. Straža je stopila pod orožje in nekoga pozdravljala. »To Je Bernadottef« se je razveselil Mu-rat, šel naglo k oknu ter potrdil: »On, on je!« »Zdrav Franconi!« je zaklical nekdo pred bišo. »Zdrav, Jean!« je odgovoril Murat, ki so mu zdeli vojak! priimek »Franconi«, in hitel svojemu šefa - generalu naproti. V obednico je stopit dolg, okoli trideset let star mož, Jean Jules Bemadotte, divizijski general in vrhovni poveljnik franeoskih pol-kov, ki so prodirali preko Kranjske na Ko-roško- Brezobzirno demokratski repubHčan se Je Izražal tuđi v njegovi preprosti uniformi in v široki trobojni šerpi, ki se mu je ovijala okoli pasu. Prvo, kar je opazfl župnik Wenigar na njem, je bila ta šerpa, potem pa njegov preveliki« dolgl hi mogočno zakrivljeni nos ter velike, skoraj crne in izredno žive oči. Ni bO lep ta general, a njegove bistre oči, njegovi gosti* crni kodrt, U so se mu valoviti preko ušes in datofi prtko vratu, ofe&ova maU itfttka stto^ visoko, nazaj viseče čelo in mehka, okrogla brada . . . vse to ga je delalo sila prikupnega. Kakor mlajši tovariš Murat je bil tud? Berna-dotte obrit in brez brk ter je nosil Ie do pod-bradka sezajoče košate .crne zalfsce- Naglo in prijazno je stisnil Muratu roko in se obrnil takoj k župniku. »Gospod flueber mi je pokazal pot k vam, prečastiti,« je dejal. »Ne zamerite, da vas motim v vaši gostoljubnostl!« — in podal mu je obe roki. »Že vidim, da se mojfm tova-rišem godi v vaši hiši bolje nego svatom v Kani galilejski.« Nato sele je pozdravil druge tovariše- Wenigarju se je zdelo, da vlada med njfmi najtoplejše prijateljstvo in da ne poznajo v šaržah nikakega razločka. Bemadotte se je z njimi Šalil, sedel na povabilo župnikovo v, sredo mednje, in ko je postavil župnik predenj polno čašo kot temna kri rdečega vipavca, jo je' general dvignil visoko predse, pogledal skozi steklo in dejal: »Na sfečo in svobotdo vašega naroda« prečastiti! Na čast in blagof vaše domovine, kl je tako lepa In zdrava kakor to rujno vince!« — hi izpfl je čašo do dna. Rad se mu Je pridružB Vfedgm fn t njim vsa družba. Bemadotle Je m tempe^a^e^no »^ 2. streiL „SLOVENSKI NAROD«, d»e 2. jttlijt 192a Iter. 148. raspoloženjima proslavilo Vidov dan raedju našom slovenačkom braćom. Vesmč. LADJA »KRALJ PETER.L« LDU SNH, 28. junU*. V Molenti (Dalmacija) so zgracHH pravo betonsko ladjo v Jugoslaviji po sistemu I dr. Stjepana Sirečiča in Marka Kiše. I Poizkusi na morju so dobro uspeli ter se nadaljujejo. Blagoslovljen je ladje se bo vršilo na slovesen način. Prva ladja tega tipa bo nosila Ime »Peter I.« ter. bo služila razvoju naše mornarice, ZAKONSKI OSNUTEK O DRŽAVNIH URADNBOH. LDU. Beograd, 29. junija. Urad-niki, poduradniki žn sluge so v prvih trefa letih službe začasni, potem pa postanejo stalni in ne morejo biti brez obsodbe odpušceni ali vpokoje-nL Ostavka na državno službo je mo-goča, vpokojitev na prošnjo pa samo v primeru dokaza bolezni in po kon-čanem 60 letu starosti ali po dovTŠe-nih službenih letih. Uradnike od 1. do 6. razreda imenuje, premešča in vdo-kojuje kralj na predlog ministra, ostale uradnike pa minister. odnosno pristojne oblasti V 1. čin. razredu je predsednik državnega sveta, predsednik kasacijskega sodišča In glavne kontrole, v 2. razredu so državni svetniki, predsednik oddelkov v ka-sacijskera sodisču in glavni kontroli izredni poslaniki in polnomočni ministri v inozemstvu, pomočniki mini-strov in predsednik apelacijskega sodišča, v 3. čin. razredu so general ii direktor ministrstva, upravnik mono-polov% predsedniki oddeikov apela-cijskega sodišča, kasacijskega sodi-šča in Člani glavne kontrole, v 4. Čin-razredu so apelacijski sodniki in svetniki poslaništev v inozemstvu, v 5, razredu so načelnik! oddelkov v ministrstvu in inšpektorii ministrstva, v 6. razredu so podnačelniki oddelkov ministrstev, v 7. razredu so tajniki ministrstev, v 8. razredu iajnftd ministrstev, v 9. razredu pisari? mmistrstev, v 10. in 11. razredu istotaka Za vsako drugo službeno razmerje, ki se v tozadevnem dolo-čftu ne omenja, bo ministrski svet osnoval činovne razrede po gorenji shemi. Pravica do polne pokoinine se prizna po 35 službenih letih, pravico Ldo pokojnine pa dobi vsak državni uradnik. poduradnik in šlaga po 10 službenih letih v visini 50%, za vsa-kega nadaljniega pol leta 1% več. iDrnŽina dobi Dokoinino v Drimern '.smrti yr oni -v-ISirtfc, IcaJcor i>I Jo žxrr^I, ■ffeZoo bi se* *v Istem času vrx>Ia>ftl- Enm. «J>a , a»-plenlli nmoco orožia in municije, sod bencina, 2 strojni puški to en avto. Med ranjenimi se nabaja tuđi neki Simon Schneider, komunist % Reka, ki je bfl v zvezi z glavninu tukajšnjt-mi anarfalstL KONFLIKT MED KLOUKALCI IN ANARHISTI V SAREZZU. Broecla. 28. Jonija. Klerikalno društvo tekstilnih delavk Je vCeraj razvilo svojo zastavo. Po maši Je go-voril odvetnik Bclloni na mestnem trgu. Prišli so anarhisti 171etni An* gelo Couvassi Je zakričal: »Viva r anarhial« Nastal Je krik in vik tn pretep. Karabinjerji so hoteli miriti Anarhisti so streijali, na kar so rabili orožje tndi karabinjerji. Tri osebe so mrtve, med njimi karabinjer Renti, več ranjenih. MEDNARODNI ČASNIKARSK! SIN-DIKAT. U)UPraga, 28. junija. Ob 10. do-poldne je v državni zbornici zborova! mednarodni časnikarski sindikat Zborovanje je otvoril predsednik če-škega sindikata dr. Svatek v Iranco- I skem, anglesicem in srbo-hrvatskem I jeziku. Navzoče Je pozdravil tuđi minister za zunanje stvari dr. Benel Cehi, Angležl in Amerikanci so priredili Jugoslovanom živahne ovacije. Oovorili so vs! zastopniki časnfkar-stva iz zaveznlSkih ln pridruženih držav fazen Italijanov, ki nfso došli na zborovanje. V imenu jugoslovenskih I časnikarjev Je govoril v franeoskem I in srbo-hrvatskem jeziku urednik Ki-sek iz Splita. Sprejeta je bila resolu-cija glede ustanovltve mednarodnega Casnikarskega sindikata v Đrusljti. Popoldne se je vršila zopet javna te-lovadba sokolstva pri natlačeno pol-nih tribunah. Uspeh Je bil sijajen. Na-vzoč je bil predsednik Masarvk in zastopniki tujih držav. Nocoj priredi jugoslovensko poslaništvo banket povodom proslave Vidovega dne. ĆEŠKO - FRANCOSKA ZVEZA. LDU. Dunai 30. Junija. (DKU.) Kakor javljalo listi iz Prage, Je bivši franeoski ministrski predsednik izla-vil na sokolskem kongresu nasled-nje: Ljubezen med Čehoslovaki in Francozi je vsled tradicije nerazruš-Ijiva .Francozi in čehi Imajo isteka sovražnika in se morajo truditi, da ga skupno razorože, da jfh ne bo mo-gel več napadati. Pellttfinc vfiaftft ¥ (MM DmiUiSB DlllL 11)11. . m®L \Mt Vtiffll mfHMH M )l Zagreb. 3O. iniiija. Ban dr. IL>agtnJa j^ pr^jol nasiopno l^rzoja-vko: Ta ire- r.otek je NJ. Vis. Kraljević prispei po T-olnoma zdrav -v sr-oio p-restolnico. Vshi^en vsl^i z no6. — Parlamestftrne po^itnir«. B • o -gradt 30. junija. >Beo£*rsid8ki Dnevnik« )»oroča, da bodo radi hude vroftine prele- iene seje narodne«a predstavništva na poznejši čas, najmanj pa za dobo dveh mf'secev. — Pogtijanja s Avstrijci, LDU. Beograd, 27. junija. >Politika< piše: Pregovori, ki se vodijo v Beogradu z avstrijskirad delegati, so prišli do vrhunca. Avstrijski delesrati so odbili naeo wthtevo ,da dvis^io avstrijska vlada sekvester premoženja in »aplenitev premičnega irnetja naših podaoikov. Vrednost tega iroetka in gotovine, ki je n\'striiska vlada stavila pod se-kveeter, znaš« 1.2 milijard. Kakor se (Hije, naM delegati nm bodo pristali na tako ured i te v zadeve ,vsleđ oesar bi s# pregovori lahko ukinili. = Italijani proti sokoiskemn zletu v PragL Iz Sušaka poročsio: Poveljnlk karabinjerjev na Sušaku poročo&k Mar-zolli, je prepovedal potovanje naših Sokolov iz okupiranih pokrajin v Prago. Kliub intervendjam cehoslovaškega konznla le r»ropoved ostala v veljavi. zz^. CMoDttt sa ■soovlssost AlpinQsh Rim, 27. innija. Min. predsednlk Olollttl H iroel danes fleda AlbanH© nistopni goror: PrtdpostavUam, da ne bono potlaU M ▼ Albanilo, ali to ne ladogtnfr, Mj^to, A. H umestno, afco siwegovoflnK> odkrfto o ■*- Imenfh ItaMje &e&e albanslnega vprafanja, kl)* za daoes prvovrstne važnosti. V odno-ialth z AvttrHa kl !• otrreiala we»>laaost Albanije, sem m đrflal ten, da Albanija m trn biti m tvttrDtltt m itamansta^ ■**. vafi tamostolaa, povtem neodvttna. Duh današnji oWetaio Albanik) soaedn* MrođL vsak hoCc en kos. Vsled tega vprastafa ol več tako priprosto kakor nekdaj. Ml pa ta drfffmo teffa, đa bodi Albanlla iiouss« ne-odvfsna, Povdarfal sein £e ob drug! pfHflct, da treba se poitem odrefl protektorati aV mnšm m ***m ******** m if Valona strategična točka, Kl bi bil« velika m vedn& nevanost za Italijo, ako bi k> za* sedla država, sovražna ItaiiJL Albaniji dan- današnji ne more branit! Val one proti nika- U državi kl (ma le kevličVal pomorske sile. Albanija nima nobene ladje in nobene smodhiosti za tako ohrmmboJZato ne moremo zapustiti Valooe, ne da bi bili gotovi, da ie ne zasede kaka država, kl bi se Je posfafe- vala ▼ naio Škodo. Kadar bo Albanija tako konsolidirana in organizirana, đa bo mogla jamčiti, da Valone na more zasesti kaka druga sila, takrat bo mofoče govoriti o sporazuma z ATbanfjo todi v vpraSanju Valone. ^- O Ikomiuiizinii med primorskim nWt»l|stvom, PriSl© so bile v javnost v^oti. da je pretežna, v^Hna «k>vcnske-Učiteljski U$t€ p\s* na to: Nas# ućitelJBtvo n<* more colotno preetopiti v nobeno politično stranko, ker iri politično, ampak strokovno op-g^anizirano in ako bi bilo po-litično or-^»nizlrano, bi ta organizacija ne bila «aroo komunistična. Kar imennjejo ko-nmnirofn ufilte-ljfttva, je 1© organizačno vprašanje a^iteljstva v bojn »a njegova RTootn« in moralne cilj©. Delavpka zbornica, v katero je uoiteljatvo prisiljeno vatopiti, ni konuiniBem in ne ko-mranistidna stranka ampak je rvesa vseh onih stanov. ki mislrjo, d» si ■ medsebojno podporo pribore življenja vrednejSo ekaistenco. Naše učite 1 jetro nima isbire, druge opore nima, na ka-tero bi b© naslonilo. Naši učitelji, ki stoje danee pred vpradanjem vstopa. v Delavsko zbornico, so oetali m^o na svojih npeetih v težkih narodnih daeh in jih ni»o zapustili kakor misi potap-ljajo^e la*fje. Zato nimAmo niti naj-manj^ira povoda, dvomiti o tem, da bi ntegĐUi storiti ka] takega, fesar M ne mogli opraviftevatl pred svojo veetjk* I niti pred »godovino. Na »borovanjn goriSkafa okrajnega učiteljakega dru-itva sa ie sa predlog pristopa v >D©-lavako sboraiooc dvignilo 2S rok. proti jih je bilo dvanajst Na prlhođnjem ibo-rovanju bo> gotovo 969K gorlikega u<54-terjstva, glaaovalo M nadelo ra»rednef» boja. Tako pojasnilo daje- ooapnjem list, ki med drvčimi prisnava, da tvorijo vafitao članov v >Delav8ki »bornisi« komnnliH. _____ ^ pvevBKetta^ >Mattn< prtnafta rajHBotrt* vanje o dudevnlh pogojlh prodnkcije la se 8 tem dotlka spomena vpraaanjas ali Je ss produkcijo primarnejal indlvldn-alisen ali konmnlseni, posajnssio ali ■kuppo poletje, u ttfra rannotrivajUa po8BanievB0> ? ovejt je* nemiran* iooo se) najlepsi nafin dala, kl bi nagotovil —kstiran produkcije, kajtl edlno a tem vsnikae javno bogatstvo ln privatno blagostanja. Potrebe posanemk kor la aknpaoati so velike la stalno naraKaJo. 2ivl]*ni* bi Mio onemogode- m> ate kl •• *a*** m M&*Wt im bolj za produkcijo. Pri naglem na« raščanja je nujno, da bi ae tuđi produkcija zvliavala in bi postajala. Inteosiv* nefis, Ali pod kako formo se ima djatl tot Ljodatvu so odprtl dro pott: indi-vidaaiizesi aH komuni aem. Prvi miaH; da se dooeie najvofii uspeh z osobno brigo, i lastoo inioijativo, ki J# prt- I vedla sknpnoflt na danainjo atopin|o. I StroriUv lmetja (ni treba, da je to le to tovaraiska prodnkeiK ki je le dal vso produkcije) je pogojena % osubniiii stremljenjem, ki ga vzpodbuja npsujo na blagostanje in udobnost, to stremljenje pa je spoceto v egoizmu, časti in hrepenenjn, in spremljano z dobro voljo, sagotoviti lepfio bodoenost onim, ki pridejo sa nam! To je brez prikrivanja individualizam, ki pa nikakor ni protiaooijalen, kajti ako je ugoden indi-vidnju, je ugoden tuđi oeloiL Drugi misli, da se s šestavljenim stremljenjem ljudi pridela več. V teoriji se rMatin< si-oer nam ni povedal nič novega, pri-obcujeroo pa njegova izvajanja v dokaz, da se presoja pri Francozlh in-dividualizem in komunizam jednako kakor pri nas nas. = Raisodišee ali plebiscit na Te-$inakem. LDU. Praga, 27. junija. Mi-niatrstvo zunanjih stvari je prejelo od | konference poalanikov poziv, da se če-hoslovačka in poljska vlada čim prej isjavita, ali sprejmeta arbitražo v te- j Sinakem ozemljn, aM ne. Ako so odbije rassodisce, se bo vrfiil plebiscit na spodnjem ozemlju v n&Jkraišem časa. f A»7««wr jrruslro^r« r&«k&&m. -trfJ* prr>*. Dfflfflnr T EDMflkSJDISa 18 IMB8B}» odborom Rdečega Icrlš« okrožnico, lca^- tero pr4oDcuie tuoi list softijalnfli rovo-luoijonajcev, protibolJševiKov^ v Paxi-2ti z naslovom >Pour la Hnssle (Za Ra- sijo). OkrožDica irvaja: Nemogoče se je ubraniti groase ob pogledu na bedo vsafedanjega življenja nesre&nh preM-valcev Petrograda, njihovegs boja proti mrazu m glađu ,nad 10.000 jih umrfe vsak meeec rsled legarja, hripe itcL, vse provzro^eno vsled glađu. Strašna }e Ufioda Petrograda in tej naj bi oporno- gel Bd«6l krii. Zeidler klioe velike in male narode na pomoć* ali predno more priti kaka pomod, bo Petrograd najbrže že tak, da jih bo le malo, ki bodo š© potrebni pomoći. Tako naglo propada in gine petrogradsko mesto, nekdaj tako Živahno in bogato! ______ HitollCansiNi o Iflarlboni. Dr.Eoroeeo si je vbilvglavo,da mora v Mariboru pozdraviti regenta Aleksandra knezoškof Napotnik. Mi za svojo osebo nimamo nič proti temu, Se se go-spod Napotnik spokorl in prelovi iz prejšnjega nemSkutarja — avstrijske-ga mišljenja pod avstrijsko vlado mu sploh ne očitamo —, in le pozdravljali i borno, ce postane ta goepod novi državi ravno tako vdan prelat, kakor je bil vdan avstrijski državi. Gospod kneso-škof je moral svoj govor tuđi predložiti v nekako cenzuro in pripoveduio se nam, đa je tndi ta govor prišel pred ministrski svet. Skof je pričetkom tega govora hotel regentu povedati, kaj da ga jo pravzaprav privedlo do tega, da ae ie vendar odlocil pozdraviti novega j vladarja. Kot glavni vzrok je v tem oziru hotel navesti: »feer je pape* Be- Inedikt novo jvgoslovansko državo od | 9vo|e strani {»ipesnal!« Oe torej papež držAve no bi prisna!, bi tuđi Napotnik no posdr&vil novega vladarja. Na vaak način čudno uteroeijevanjel Pripovedu-je se, da je ministrski svet dotično motivacijo ertal i« Napotnikovega govora, — j«-li g. Proti« temu ugovarjal, pa no v«mo. Tako epizode moramo iz srca ob-žalovajti, ker noaijo v sebi kali bodočih konfoaijoaalnih prepirov, ki bodo v največjo pogubo mladi jugoolovaasld državi Up&mo, da se taki nazori pola* gomm iztrebijo ii naše srede, ker mora vaak pameton cin-vek previdett, da borno toiko doiivelt, de. bf MU država kdaj samo pravoalavna ali pa aamo ka-toiiska, Vlflokosa prolaia prva doli-Mat pa K da tnkaj blaži poteae in da na moče med narod isker, iz kmterih bi nastali tađi požari! OdsUvek: »Mi ljubimo od papela Benedikta službeio priznADO kraljevino« je bil najprvo spremeujen v enoatavni stavek >Ml Iju-bimo avojo kraljevino« ob konoa kon-oav pa je bil tndi sam Ikof Napotnik crtan s liste govomikov. N* cigavo ini- rWBiytiimtt^ Obzirno je že dnevno*čaaopi4« raz-pr&vijalo o vseh težkooah in atasovanj-skih neprillkah, katere ovirajo kultar-ni razmah nafie visok* tehnične Solo. V;l ] aredo dne 80. junija dopoldne so teli' niki doživeli globoko razočaranje. Na crni deeki tehniškega dekanata so čitali Ukondfi&o dekanovo obveetilo, da se V. semeeter ukine zaradi pozzan^a* njz> prostorov. Mladina, ki se je po te*-kih letih krvave borbe za oevobojenje sedaj posvetila duSevnemu delu, je sklonila v znak protesta stopiti v eno-dnevno stavko. Solidarne s tehniki so se takoj izjavile vse ostale fakultete, tako da je danee zjutraj nastopfla* na jngoslovenski univerzi v Ljubljani aplošna stavka akademske omladine. Ob 9. dopoldne so se začela zbirati pred univerzo vsi akademik!. Imeli so kratek, miren shod- Tehnik Milutin D e- Ibel&k je kratko omenjal dekanovo objavo in nevarnost, da> bodo tehniki prisiljeni opustiti Studij, če se jim ne zagotovi rednega poslovanja Sole in Če se ne osigura zadostnih proptorov. Tehnik Sinkovio je nato prebral obzirno, odlocno resolucijo, ki Rahteva, da se mladi tehnicni Soli zajamči ne-ovtrani napredek in razmah in da se okrene vse potrebno, d«- bo zagotovljen 5. semester. Resolucija med drugim predlaga, naj se za žensko obrtno solo porabijio protori Vi ran tove hiše, kjer je namešcena nemčka sola. za katero pa naj se zaftasno priskrbe nčnl prostori kje drugje. Po soglaano »prejeti reaohicijl Jft shod zaključil tehnik Ivan Mre vi je s temperamentnim govorom, povdarjv joč, s kakšnimi težaraml se mora bo^* riti akademska omladina, ona omladina, ki se je dolga leta borila na bojnih poijanah za svobodo, ki pa naj sed**i žrtvuje Se svojo eksistenoo vuled n*-nmestno pocasnega delovanja meroda^-nih faktorjev glede stanovanjkega vpražanjft. Potrebno je, da jih pož«ne-mo — v muzej. Po shodu se je omladina formirala v dolgo povorko ,ki je šla pred deželno vlado, kjer Je peteročlanska deputaciia izroćila predsedniku dr. Brejou na aho-du sprejeto resolucijo. Regentova zahvala« LDU Ljubljana, 30. Junija. Pred^ sednik deželne vlade za SlovenUo g* dr. Brejc Je prejel iz Beograda na-stopno brzojavko, datirano z dne 30. junija zjutraj: »Njegova Visokosi regent je pravkar popolnoma ČU do* spel v svojo prestottco, viradosčen nad sprejemom v beU Ljubljani tn po \f£eh krajih mHe ma Slovenije, no (taftn <« ff tref i mmnm m m I < 4 • • • H I » * • vo krali&vslzo Vtsočanstvt? mi ie bta" moMo naročiti, da se Vam v nteso* vem imenu zahvalim za sijajiH spre-iem v glavnem mestu Slovenije, ki bo ostal nevožabljen v njezovem spomtna. — Predsednik mintstrske-ga sveta dr. Milenko Vesnić. Regent na IJnbllan-stiem građu. Ljubljanski Grad s svojim kras-* nim razgledom vabi naravnost vsa-kega, da si otrleda mesto s tesra sta-» rodavnega kraja. Zato ie bilo priča-kovati, da gra bo tuđi Njega VisoČan-stvo Prestolooasiednik počastfl % obiskom. Mestna občhia je napravila čim dostojnejsi sprejem svojemu vla-darju. Dohod skozi «rrajsko dvorišče \e bil s smrekami okrašen, m je izrfe-* dal kot smrekov gozdiček. Po tleh preproge. Grajska kapelica praznič-« no okrašena in ožarjena po vseh lu-Čih na altarju \n na lestenctt Dohod po stopnicah v stolp ves v zelenju in radi boliše svetlobe po novo napelja-* ni električni luči razsvetljetL Ob 17 >< popoldne se Je pripeOal kot prvi v avtoraobilu prestolona^ slednik naravnost do vrat grajskega posloDja. Javil se mu je kot upravitelj Grada magistratni svetnik Janćigaj. Prestolonaslednik ga jako ljubeznrvo vpraša: ^A vi ste upravitelj Grada?« in mu poda roko. Na njegovo vpraša-nje po znamenltostih Orada, je na^ prosil rerent upravitelja, da ga povede v ^rajsko kapelico in na stola Na stolpu samem so bile oogr^ njene pret>roge in ie bilo postavljenih' pet lepih naslonjačev, ker jih već radi pičleica prostora ni bilo mogoče postaviti —, med njimi baržunast stol za prestolonaslednika. PriSedši na stolp. se Je Drestolo~ naslednik tako! vsedel. na levo njemu predsedntk dr. Breic, na desno general Zecević. Razgrnili so gemeral-štabno karto lepe panorame, kl se le ravrinjala ored njimi. Le škoda, đa so soparne mejrte sakrivale naše do-noslte Kamniške planine in Karavan« ke. potem bi bil razgled Se čarobne^ SI kakor pa je blL Regent Je predvsem vpraiat V kateri smeri, da leži Trst Iz tega se Jasno vidi kako Je prestolonasledat-ku pri srcu to divno naše pomorsko 111ASŽA itl kako VfkŽll^^Bt tV^ttCTtt nanto i 148. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 2. Juliji 1930. 3* stran« Prestolonaslednik je bfl jako ve-selesra raspoloženja in občudovati je bilo res Uubezrrtvo in neDrisflJeoo Njegovo obnašanje. Po kakem 10 mi- nutnem ojdedovanju Je zat>usH1 regent stolp in Grad navdušeno, kakor ob prihodu pozdravljen od množice v Gradu in pred Oradom. Izjava **Jugoda®, dern. stranke". Načelstvo Jugoslovenske demokratske stranke je v sefi dne 30. ja-nija 11 vzelo z zadoščenjem na zna- . nje izjavo zahvale, ki jo je izreke! g. ministrski predsednik Vesnić našim I somišljenikom radi sprejema Njego- i vega Vvočanstv* rtgmia. Nmčelstvo izreka Iskreno radost, da si je za vso Jugostavijo prevažni poset prestalo-naslednika izvršit tako častno. Obta* luje, da je na vladi stdeča stranka tuđi ta trenntek zlorabila, odrtvala napredno ljudstvo in rinila v ospredje svoj* strankarje. Zlasti obiatujtmo, da je pri sprejemu depntacij vlada zaprečUa ožjt stik z ljudstvom. Načelstvo se zahvaljuje napredni javnosti, da je vkljab raznim klerikalnim netaktnostim nastopila disciplinirano tako, da se je proslava vršila brez mučnih mcidentov. Načelstio Jugoslov. dem. stranke. Dneune vesti. V Ljubljani, 1. fulija 1920. — Prestolonaslednik Aleksander !n SIovencL Lepota naše Gorenjske in vdanost Slovencev sta napravila na prestolonaslednika najboljši utis. Regent Aleksander je izrazil ponovno svojo zadovoljnost nad prisrčnim sprejetnom v Sloveniji. V kratkem se namerava vrniti na Bled. kjer želi bivati dalje časa. Slovensko lovsko društvo bo podarilo regentu pet naj-lepših revirjev pod Triglavom, ki so bili preje last berlinskejja bogataša dr. Wertheimeria. Vila Zlatorog: v Bohlnju bo pa regentov Iovski grad. Kakor čujemo, priđe kraljević Aleksander na daljše bivanje na Bled meseca avjrusta. — Odlikovanje. Na predloc ministra vojne in mornarice je odliko-val Prestolonaslednik Resrent šefa Zdravstvenes:a odseka za Sloveniio dna- Ivana O r a Ž n a za njesrove iz-redne zasluge, ki si jih je stekel kot zdravstveni referent Dravske divizije zlasti ob priliki jrrozeče epidemije pearavca z redom Belega Orla IV. stepena. Kakor znano je bi! dr. Dražen za časa balkanske vojne odlikovan z redom Sv. Save II. stepena v priznanje za njegovo požrtvovalno đelovanje kot prostovoljni šef-zdrav-nik v srbski vojski. — V pojasnilo. Vsi dnevnik! so v poročilu o vojaški paradi omenteli le pehotni polk št. 40. Točno moramo zabeležiti ,da so bile le štiri čete (I bataljon). tegra polka, dočim je bfl polk št. 37 udeležen z vsemi sttrimi bataljoni. Vsa ta pehota pa je bila pod poveljstvorn polkovnika Jana Dereanija, ki je obenem poveljnik 37. pešpolka. — Rerainiscenca. Bilo je po prevratu sredi novembra 1918, Italija, ki je bila zasedla demarkacijsko crto, se je pripravljala, da jo prekorači. Njene široko odprte oči so zrle tja do Celja, zlasti jej !e bilo za Trboveljski premogrovnik. Smatrala je nas Slovence za podjarmljeni narod, enesra tzmed dedičev bivše monarhije, ki napram njemu ni treba imeti nobenih ozirov. Položaj je bil silno kritičen. Enako je Italija nameravala nastopitl napram Dalmaciji. Tu je sprožil dalmatinski poslanec dr. Smodlaka mi-sel. da nas preteče opasnosti more resiti le takojšnie ujedinjenje z kraljevino Srbijo Dod dinastijo Kara-sjorgievićev. Predlajral je, da naj N'arodno vieće v Zagrebu neimido-ma izvede ta državnopravni akt. Predlog: Je prišel v razpravo na seji celokupne narodne vlade za Sloveniio. Predlos? je pobijal z vso vehe-menco tedarji poverjenik za notra-nje zadeve. ces, da si ne smemo prejudicirati niti slede oblike naše bodo-če države niti slede dinastije. Proti tei nenadni opoziciji so nastopali po ^rsti JDS prioadajoči poverjeniki dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Ravnihar. dr. Pestotnik in — če se ne motimo — tildi sedanji mtaister dr. Kukovec. — Tecra incidenta smo se spominjali, ko je prošle slavnostne dneve kot repre-zentant Slovenije sprejemal kraltevi-ča Aleksandra ter sa spremlial na vs?h njegovih potih z redom Sv. Save prvefca razroda odlikovani dežel-ni oredsednik dr. Brejc — v prvi narodni vladi poverienik za notranje zadeve. __ »Na poHe!« Pa'dftalnf so. 'to moramo priznati, naši Gosarji. Do temelja hočeio izpremeniti ljubljansko prebivalstvo in ga naseliti nanovo. Pri tem ne vprašajo, kam^ naj ?redo proskribirana in ali nišo izob-ceni tu po svoji zakonito pridobljeni pravici kot stari Ljubljanfianje ali kot socijalno ali kuitnmo neobhodno po-* trebni nastavljenci. Trgovec, lekar-nar. uradnik, obrtnik ali umetnjk, znanstvenik . . . vsem nkazuje dr. Gosar: >Na polje!« — ZdaJ so postavili pod kap tuđi ravnatelja naše opere, gosp. Rukavino. OdpovedaH so stanovanje njegovi gospođini!, Hčeri stare ljubljanske obitelj! in ženi Uubljanskesa domovinca. Ker ie go-spodinja ločena žena. so ji kratkorna-lo ukazali: »Vrnite se k možu ali K staršem, vsekakor pa — na polje?« In zmetali so j! vzlic protestom pohf-štvo na cesto. Ravnatelj Rukavina Je imel tik zledaltšča v njenem stilio* J sil je, naj mu puste sobo, ker mora j ostati čim bliže gledališča, in delali i so se, kakor da njegovo željo ražu-| mejo in upoštevajo. Ko pa se Je od-peljal v Brno gostovat kot dirigent, so mu tuđi postavili pobištvo na cesto. Deložirali so ga torej vzlic zago-tovilu, da ostane na svojem mestu, v njegovi odsotnost in brez pomisleka, kakšno Škodo lahko utrpita zato de-j ložiranec in gledališče. G. ravnatelj Rukavina kot samec je seveda brez pohištva in tako ni ime! ob svojem povratku iz Bma nobenega kotička, kamor bi sedel ali legel. Končno se je moral stisniti v gledališko operno pi-sarno, ki je obenem soba za skušnje s solisti. Na golem divanu je njegovo ležišče, usmiljena dama pa mu je po-sodila blazinico in pokrivač. No. Gosarji so mu končno vendarle odkaza-H novo sobo, toda tam na — Resljevi cesti! Sobo s prehodom skozi tujo kuhinjo, sobo z železno posteljo in enim stolom: to bodi stanovanje ravnatelja slovenske opere! Naši Gosarji imajo velik rešpekt pred kulturni-* mi delavci in umet. zavodi, o tem ni nobenega dvoma . . . Razume se, da g. Rukavina naše opere z Resljeve ceste ne more upravljati, če mu socijalno skrbstvo ne vpelje telefona in preskrbf avtomobila. Zakaj pe5 dirkati na Resijevo cesto ne bo mogel niti on, niti njegovi člani. — Razstava čiuk. Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg 3, v II. nađ-stropju, je otvorjena skromna razstava učnih del zavoda in čipkarskih sol na Slovenskem do nedelje opol-dne, 4. julija in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Osrednji zavod za žensko domačo obrt obstoji sele 4 mesece. — Novinar iz Berlina. V Lfub*-lfano je prispel znani korespondeot »Berliner Tageblatta« dr. Lederer. — Za koroške otroke ie darovala tnkajšnja koroška gospodarska družba 5000 K ob priliki cvetličnesra dne za koroško mladino. Velikodušni in požrtvovalni družbi najlepša zahvala in priznanje. Da bi imela mnogo posnemovalcev do vsej Sloveniji! — Iz kamfiiškega okraja se nam piše: Kulturno delo, ki so ga započeli naši navdtršeni pevcl In pevke bode med našim narodom v tem okraju zadobilo velik pometL — Pr-vič se zberemo vsi pod zastavo zedi-njenih p^vcev in s tem približamo v skupnem delovanju za prospeh našega naroda. — DrugiČ pa doseže naš okraj prvo odlikovanje v socittnem delu za. zapuščene v vojski oslepele vojake. — Poštenosti čaši. Pomorski kapetan Branko Širola ie na Vidov dan dne 28. junija ob 16. uri pustil na rnizici y vestibulu poštnega poslopja denarnico, v kateri je bilo 3600 kron, ^000 italijanskih lir in 1 ček. vinku-liran na London v vrednosti 1400 funtov šterlinsrov. torei listnlco s skupno vrednostio 432.000 kron. To listnico je našel dijak Viktor Konjar, stanujoč v Gosposki ulici št. 3/n. ter jo je takoj oddal na policijskem ravnateljstvu, kamor ie bil kapetan že prijavil izgtibo. Dijak je dobil najrra. de 4000 K. — TatriiHL Mehaniku Skaferiu na Rimski cesti sta bili ukradeni dvfe avtokolesi r novtmi nlaš^t v vredno- sti 20.000 kron. — Rustava iennkih robnih del in rlsj^mkih U4elkoT na I, mcotni 4dUi-ški m©Š45auski soli pri St. Jakob« je ođprta od 80. jucija do 5. julija. vsak dan od 9. do 12. in od 2. do e. — DolffO-doili v»i, ki se za to zanimajo. — Popr&vek. Pri v*erajiiij€m porodila o j&vnem nastopv ljublj. Sokola, se je ispustilo ime Mlfcael* OsraMa. Vodnik Trste na drogu J* Ml J*** Gostič. ChrMofor u^ni strod vpisujt Ju-lijm avgusta. in oeptcnbra rsak dan dopolđne ip popolđno na Domobranski cesti 7. Katoličanstvo v IMJa* Zadnje dni odo pri na« do- I živeli nekaj sanimivaga: >8lov#- j Btoc it pHoMU, da je dr. BnH odge- I drugim spregovoril tuđi to-le besede: >Ko ata dana« prvič atopili ▼ nepoar»-den etik a aioTenakte narodoa^ ae bo-•te lahko uverili, da ja ta narod verno kalolčkic — »8k>venaki Narode, ki fo dobil oficijelni teicat dodteoga odgovora, pa ob|arl]a: »Ko ste danas prvič stopili v neposredni »tik • slovenakim narodom, se boste lanko uverili, da je U narod globoko veran.« Beseda »ka* toliskic sa torej pri obeđu ni apragovo-rila, kar laLko potrefljo vsi navzoči, valic temu pa je osnanU »Sloveneo« ce-lemu svetu, da jo bila izgovorjena. In v resnici se je radi tega v mintetrskem svetu dogodila mala praska med Proti-ćem, ki je sedaj, ko ga ima dr. Korošeo Iv rokah, silno navdušea za katoličanstvo, iii med nekaterimd drugim! mi-ui^tri. Da smo Slovenci v ogromni većini k&toličani, to priznavamo vai; 6a pa je treba pri veaki najmanjši priliki to katoličanstvo pokladati na jezik, je dvomljivo vpra&anje. Kadar }e katoličanstvo v nevarno&ti, takrat ga nagla-šaj; kadar ga pa nikdo ne preganja, ne jemlji ga na jezik, ker ae bo drugače i3odilo, da ga nosiš na jeziku, v srcu pa ne? — V Jugoslaviji uživa danda-nes katoličanstvo, vsa] kar se tiče naših pokraj in, še več politi^nega vplira, kakor ga je uživalo pod Avatrijo. Pa je vendar hotel dr. Korofcee po vsi sili, da se mora regentu v Ljubljani pove-dati, to se pravi, takorekoč v obrat sa-lufiatl, da je slovensko ljudstvo- >verno katoliško*. Kaj naj \e bil pomen teh besed? Da je nafte ljudstvo katoUško, to je regent brez dvojbe že prej vedel; pomeniti pa je hotela beseda ne samo, da je ljudstvo katoličko, temvee da si želi tuđi katoiifckega vladarja. V oči-gled pri}x>znaneniu faktu, da gotova duhovlčina po slovenskih poki-ajinah od pricetka pre\*rata pa do dines siste-mstično agitira proti dinastiji Karag-jorgjevićev, da ni naš© vere, da sta sedanji kralj in njegov sin brezvarca, d& se zanju več ne moli tako, kot se je molilo svojoas sa Franca Jožefa ali pa, recimo, kot se moli sa> turškega sultana v katoli&kih cerkvah Carigrada, in vočigled ravnofako reenični okoližčini, da so gotovi župniki po deželi prigo« varjali ljudstvu, da naj ne hodi regenta — tega Drezverca! — ▼ Ljubljano gledat, in ročigled istotako pripoznanemn faktu, da bo duhovnišld poglavarji ljubljanskih pošlo v tem poslom v bi ja li v glav<5, da se ne smejo veseliti prihoda regenta, ker ni nade vere, da se bo pa pri njegovom posetu v Ljubljani ko-HkoT mogoče nanj pritiskalo, da postane katolifcan, — bil je prvotni Brsj-čev govor po našem jnnenju ne samo nepotreben, bil ja nar&vnost breztak-ten, ker mora katoličan v vaaki državi po Krlatoftovih besedah: >Dajte oesar-ju, kar je casarjevegac — spoltovatl vladarja in pokoriti se mu brez ozira na njegovo konfesijo. To se je občatilo radi v minlstrskem svete, pa glejte &n~ do! Rohneti je začel na prvem mestu jorospod Stojan Protić, čed da je to gola sitnost ljubljanskih UberaJcev, is kaie-rih se je gospod nrinister pri ti priliki prav robato norceval. Mi Sitojanu Proti ću to veselje privoSSimo. On danes stoji pod vtisom klerikalne laži, da ob-se^ra slovenska napredna stranka ka-kih deset glav, in komaj caka, da bi po-sekal $e te glave. MoŽ hooe postati ju-g:o3lovanski Susteršič, in zategadelj ga často nič ne moti. da naj bi se oficijelno pripoznalo, da jo na Slovenskem pra-voslavj« nekaj takega, kar imenuje Nonaec >minderwortig<. Za sedaj je erbskih Sunderland — ie pater Protić ne ve\ kaj je bil Snnderland pod engleskim kraljem Jakobom, nm bo to Se raztofanadl kak univerzitetnl profesor v Beogradu — propadel, ker je bil mehJri ministrski predsednik Vesnić jnnenja, da ne gre, da bi se regentu kaj takega v Ljubljani drgnllo pod noa. Vsled tega je ▼ oflcijemem govora od-padlo Proti^evo >katoličanstvo<, kar Je bilo čisto pametno. Mi ftelimo, da katoličanstvo in pravoelavje med nami izba jata v nrirn in ljubemi in nočemo oficijalnih prepirov o tem, je li pravo-elavje manj vredno od katoličanstva. V .higoslaviji obstoja namreC v resnici velika nevarnoet. da ae rasvnama kon-fesijonalni boj mad pravoriavfem in katoličanstvom. Ta boj bi bil največje hudodelfftvo nad jugoslovansko driavo>; vnel se bo pa, 6e se bo pri ofidalnih prilikah oficialno naglaSalo, da je v vsej državi katoličanstvo nekaj talroga, da mora stati tud! nasproti dinastiji na prvem in edinem roestu. Mi d im amo nič proti temu, če noče g. Proti« postati nekak cerkovnik dr. KoroŠoa; ta mini« eter se, kakor ie videti. ni spokoriU kat Je dal v >Slovene*< tiskati govor ▼ oblikU kakor je miniitnki prodgadnik ni odobril. Varnimo a« kulturnih bojev, varujmo se konfesionalnih prepirov, ker boipo đmgace kmalu tam, da nas bo katoliSantsvo nekako tako loSilo od srbskega naroda, kakor loči Se atolet]a Hrvate in Srbe! Svojega vladarja ne pustimo savleči v ta prenir. in vaakeca katoličana prva. dolfnost ie, da §a ljubi revno tako, kakor ja kateUJki Ne-meo ljnbil svojeas prot©stantov«ko svojo dinastijo, in da on iakasnje vsaj tfsđ reipekt, kakor ga tibisjt toriko katoH6anatvo svojemu sultanu. V tem pogledu amo prav ebtetljivi. Zator ^ nam je videlo potrebno o t«B pisati, pa bo& lo Protifta — Sanderlanda vW altne!______________________ umra* - !■■ ie vrB v sr^Jo, | F dne 14. Jtmija 1WO ob I svafler * eVersai »Cttuben« Matica« • **tirt6*m dMV- ■im redom. — Odbor. I ^^U^^L^^ _ K^t^^—^A^k^h.^ ^^^^B^^^^^k ^^^^^J ^^^flr^^^^^M .^a^A i juflMMSja ABh^bIDHA s^s^s^LVav ^b^^b^b^bb ^I^B^Bla^B^L bVbb * ^^^^^^^^^^^BB^B^^^BBj ^^^^^BBJBhB^^Bv ^^^^^^^f^^^R w^^^^^^^^^ ^^*^^^^^^^B^| ^^^^W pridefo danes, v petek, dne 2. Julija. zvečer ob 8. k vsiacmu posvetovanju zaradi izJeta at Koroiho v CHasbeno Matico. — »SloveaskJ Pravni«, zbornik 1—4, !• issel % nasiednjo vsebino: Dr. H. Ste-sks: K vpraianju organizacije naie države. — Univ. prot dr. Pi tara ic: Postanek in rasvoj lite narodov v fcetu 1919. — Univ. prof. dr. Skumović: Razmerjo prizhrath razlogov in »odbenih razlocov. — Eh-, Pr. OorŠIfi: Pravo bodočnostl. — \MwJ pros. dr. D o 1 e n c: Kazensko pravoiodstvo na bojnem polju. — Evidenčni reld viijegs dežclne«a sodišča v Ljubljani. — Iz pravo* sodne prakse: A. Civilno pravo. B. Kszcs-tko pravo. (»Oospodin Franlo«). — Književna poročila (Recenzija prof. dr. Pitamsea o dr. Sagadinovi knjigi »Naš sadaln)! ustavni položaj«. — Juridlčna fakulteta v Ljubljani. — Razne vesti. Tefp^iisha In brzolauna poroCIla. SOKCL :? r ' LAVNOSTI V rsAOi. LDU Prasa. 30. junija. Današnji obhod Sokola je bil najimpozantneiši od vseh dosedanjih. Udeležilo se ara je 50.000 Sokolov in Sokolić ter 900 Sokolov na konjih. veliko število Ju-groslovenov. dalje tfostje iz Amerike. Francije, Belgije, Švedske, Rusije, Ukrajine in drugih držav. Zastave sokolskih društev iz vzhodne Šlezije 9O bile ovite s crnim florom. Pri do-klonitvf mestu Praei pred staro-mestno hiso sta govorila dr. Schei-ner in mestni župan dr. Baxa. Pri javni telovadbi je izročil londonski Iordmajor VVailenfield vodji Ceske Obcc Sokolske Vaničku srebrn ve-nec. V ponedeljek zvečer ie bil nri jugoslovenskem Doslaiiiku Ivanu Hri-barju pozdravni večer, katerega se je udeležil tuđi predsednik Čeho-slo-va5ko republike Masarvk. Masaryk se je zahvaJil za pozdrav in je v prt-srčnem govoru poudarjal prijateljstvo med Čeh! \n Jusroslovenl. To prijateljstvo se mora metodiČno in v najkrajŠem Času izobliČiti. Danes ob 9. dopolđne se je vršilo izvanredno zborovanje Češke Obci Sokolske. Ob 10. doDoIđne se je vršila na otoku Zofin velika vldovdanska slav-nost, ki so jo praznovali Jugosloveni. Ob tej priliki se je vr§i! tuđi slovesen javni naston ii«sroslovenskih telovad-cev. V ime^iu tržaških Slovencev se je poklonil predsedniku Masarvk u dr. Wilfan. Predsednik Masarvk ie prisrčno pozdravil zastopnike in je v daljŠem govoru povpraševal po položaju v zasedenem ozemlju. LDU Praea. 30. junija. Zadnii dan oficijelne sokolske slavnosti za-puščajo posamezne sokolske čete Prasro. Ljudstvo jih navdušeno po-zdravlja. Jutri odideta ansđeški lord-major fn zastopnik mesta Pariza. Pri vidovdanski slavnosti. ki se je vršila danes dopolđne na Zofinu. *e govori! o pomenu slavnosti v slovenskem jeziku filozof Ferdo Kozak, v češkem međteinec Bogoljub Kon-stantinović Po jrovorih je nastopil v javni telovadbi jnjsroslovenski akademski Sokol Jz Praa:e z motivom osvobojenja in združenja. Voja Jo-vanović je prednašal Rakičevo pe-sem. Pevsko druStvo »Jadran« pa je odpelo nekaj narodnih pesmi. Slav-nost je zaključila živa slika jusroslo-venskih Sokolov In Sokolić, kl je predstavljala osvoboditev. Slavnosti so prisostvovali lufroslovenski poslanik Ivan Hribar. Župan dr. Baxa, dr. Schneiđer, zastopniki Londona in Pariza ter Lužiških Srbov. Dopolđne je deputacija jusroslovenskih Sokolov položila na Husov spomenik venec. Popoldne je bila javna telovadba za delavce, ki je došlo v ojrronmem šte-vttn. Zvečer je bil v Obecnem domu jugroslovenski koncert. Ob sedamnaj-nalstih je franeoski poslanik sprejel tuje g*oste. Pozornost je vzbujalo dejstvo, da se za Italljane ni posebno brtealo in da so bili popolnoma v ozadiu. PROSLAVA ZMAGEVBEOGRADU. LDU Beograd. 30. junija. »Bal- i Kan« javlja: Menihi samostana Hilan-dara so se odločili prinesti v Beograd ] zastavo srbske^a carja DuSana in jo i na najsvečanejši način izročili presto- \ lonaslednikii kraljeviču Aleksandru v ; znak najvišjega odlikovanja in kof simbol zmage. Ta svečanost bo fmela i splošen narodni in državni značaj. Ob tej priliki se bo vršila tuđi proslava zmage in trinmfalen obhod naše vojske skozi Beograd s prestolona-slednflćom Aleksandrom na čelo. UREDITEV PLAC. LDU Beosrad, 30. Junija. Em-ffraiska »Politika« doznava, da se bo i Istočasno z regnlacijo plač civilnih uradnikov telilo tuđi vpralanle fiast-nlSkfh dUČ. 2e na veliki anketi, kl se Je prošle zime bavila s tem vpraša-njem, so poizkusili tuđi častnike uvrstiti v IPazrede. Vendar takrat ni bilo mogoSe doseći sporazuma. Sedaj pa so premagali Se zadnje ovire in so tuđi častnfke uvrstili v činovne razrede. Po naCrtu. ki se sedaj izdeluje v vojnem mlnlstrstvu, je raf delitev na-slednja: I. tacred vojvoda, II. razred armijski generali m. divizijski gene-' rali, IV. polkovnik, V. podpolkovnik, VL »alort VIL kapetan I. razreda« Vm. kapttao II razreda, IX. poruč^ nik, X. potporufcaik. Plače posamez-I neta razreda odgovmrjajo plaćam d-vSbBi oradnlkov Istega razreda. Po-temtaketn pričntjo čtstniki svoje službovanje it s X, rairedom, doOm i# svrsta dvflni uradnikl pri vatoou imel.torej čin ministrskega predsed-nika, dosedaj pa je imel čin ministra. Poleg častniških plač se bo znatno iz-boljšalo tuđi gmotno stanje podčast-nikov. Ista komisija, ki je Izdelala nacrt o ureditvi plač civilnih uradnikov, bo pod predsedstvom g. Marka Gju-ričica izdelal tud! nacrt za uredltev plač častnikov. KONEC AVSTRO - OORSKE BANKE PRI NAS. LDU. DunaL 1. julija. (DKtH. Kakor doznava »Neues Wiener Tag-blatt«, je med Avstro - ogrsko banko in jugfoslovensko Narodno banko došlo do sporazuma, po katerem pre-. vzame z današnjim dnem Narodna banka podružnice Avstro - otrrske banke v Jugoslaviji. NEMTRI V ITALIJL Rim, 29. junija. Listi poročajo iz Rimina: Tu so se pojavili hudi nemiri. Anarhist! so oborožill delavce, ki so oplenill vse trgovine. Med upor-nfki in karabinjerji je prišlo do krva-vega spopada. Det vojaštva se je pri-j družil tipornlkom. ! Rim, 29. junlja. V Forllja so vzbrnhnili krvavi nemiri. VojaŠtvo 5.e je uprlo. Uporniki so zasedli kolodvor. Rfm, 29. junija. V Ceseni so se polastili oboroženi uporniki občlnske j hiše. Med uporniki In, vojaštvom Je > prišlo do krvavih bojev, v katerem je obležalo veliko Število mrtvffi In ranjenih. Uporniki so oplenlli dve tr-govirl z orožjem. Tuđi v drugih kra-!?h provincije Romagne je prišlo do krvavih spopadov med uporrrlld In karabinjerji. ODREDBE ITALIJANSKE VLADE PROTI BOLJŠEVIKOM. Rim, 29. junija. Vlada je izdala oštre naredbe, da nduši s silo vsak' upor s strani boljševikov in anarhf-stov. Ker je pretrpana z Ancono brzojav na, telefonska in žefeznfSka zve-za, obeuje vlada z oblastmi v Anconl potom brezžičnega brzojava In je poslala Ha 100 oklopnfK avtomobflov « velikim števflom kafabinjerjev fn kraljevskih straž. Gospodarske oesff. — ^ Nuv maksimalni eenfk ba div-nikarska dela v Ljubljani. MinlfitFStvo trgovine in industrije, oddelek v T^juh-ljani, dolovi lo je z razpdsom t dne 16. j juni.ia 1920, St. 4037, no-*' maksimalni J cenik z% dimnikajska dela ▼ Ljubljani. Ta cenik je dobiti v meetne ekapeđltu proti plačiln Btroškov. BORZE. LDU. Zagreb. 29. junila. Devize i Berlin 185—190. Italija 410—150. London 270—280, New York 0—65, Pariz 500—575, Praga 170—175, Svi-ca 0—1300, Dunaj 45—46.50. — Va-hite: Ameriškl dolarji 61—62. av-strijske krone 47—48, carski rubljl 120—125, franeoski frankl 0—580, napoleondor 280—285, nemške mar- I ke 175—180, romunski leji 173—178, italijanske lire 430—450, tirrSke lire ▼ ! zlatu 300—320 ,čehoslova2ke krone ' 150^-170. — g Borze. LDT'. Duo a f, S0. m-: nijau (OTU). Amsterdam 5800, Berlin j 43a50, Curih 2790. Kristijanija 2700, ; Kodanj 2500. Stockholm 3225. Valoto: n«ri§ke marko 4Si.5O, romunski lojji 320, bolgarslci I©vi 280, švicarski fraaki 2766, franeoski franki 1200, iUHJanske lir« 900. angleški funti 580. ameriški dolarji 145, carski rublji 220. Teftaji v prostem prometu: Zagreb ^i0—2S2, Budimpešta plaMla pofttne hraniluioa 9$—106, platila v madiarskib žlgooa-i nlh kronah 95—105, madžarske žigoane kro»# 95—105, Praga 363—383, Varsa-vs in Krakov v poljskih markah 106 do 122, čehofilovaike krooo 5000akl 363—383, CegkoslovaSke krone manjfti bankovci 364—384, novi efinarji 850 do 900. U>tJ. Cnrih, 30. jonija (CTU). Borza. Devize. Berlin 14.30, HolandlU 195,75, New York 549, London S1.18, Pari« 45.20, Milan 33, Bruselj 47.^0, KodanJ 90.25. Stockholm 12L50, KriiH-janlj* 94.75, Madrid 91, Bneno« AirM 230 »Praga 12.85, Zagreb 7.40, Budim-peiU S.60, Vartova $.90, Dunaj 3.8», arstrijske iigosane krone 3.90. U>U. Praga, 30. junija (OTU). Borza, Devize. Beograd 237, Zfigrob 59, DuvmA 96.50. Valate. Ju^oalovenakl dlsvfl 233, avstrijske krone 25.50. Sohbistio. ^ — jgtapni slet Celjsfce sokolske §*. m ▼ EHPii* ob pHUkl MHetBlM oV •to}« la lOtetnic« otroritvt 8otekk«f« 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, dne 2. julija 1920. 148. §tev. ksandra na nepri Levu«. k Polzoedbe. Izffubll sem v nedeljo dopoldne med 9. in 10 uro na Marijinem trgu listnlco z denarjem in z raznimi, zame važnim! Hstl-nami Najditelja prosim, naj mi vrne samo listnlco z listinami na naslov, ki je v listnici, denar pa lahko obdrži kot nagrado. Izgubil se je dne 30. junija ob V4I. od trgovine Kette do glavne pošte zlat starinski ul-.an. Prosi se poštenjak, naj ga odda proti dobri nagradi v upravništvu »Sloven-skega Naroda«. 4774 — Izgubila se je v torek, dne 29. m. m. možka ura z verižico. znamka ^Omega*. Pošten najditelj na io vrne proti nagradi, Celovška cesta 32, v go-ttilni. — ImUl sa Ja ▼ ponedeljek do* polđne v Zgornji Slški svilen dal. N&i-dital] naj ga odda proti dobri nagradi v opravi >Slov. Naroda«. — Isgabila |e dne 27. m m. neka goapa zlato s&pe«taico v sredini Koe> lerjevega vrsta v drevoređu pri Sp«j-lirju v narodni naši. Gospa ni laetnicn te zapeetnice. Dotična osebaT ki jo |e pobrala (prici dva Sokola, ******. je tuđi Sokolskomu društvu) n&j \o odda n& poMciji, Krakovski naaip, Krakovo. — Izgubila so je v nedeljo na K08-lerjevem vrtu ročna beneSka torbica b zlato verižico in obeskom. Najditolj 9© naproša, da jo prinese proti visoki nagradi v trgovino T. Mencinger, Reelje-va cesta št. 3. — Oseba, katera je vzela na glavni pošti denarnico z lirama in zlato uro, se opominja, naj 30 takoj vrne na uprav* ništvo >Slov. Naroda«, ker je bila opar zovana. Glavni urednik: Rasto Ptistoslemšeti* Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. Bfflffa 10 ^e^ °^ro^^' vozifek z gumi- j rlUUd sC jevimi koiesi, za spanje in ležanje za 1.800 K ter otroško perilo fn čeveljčki. Ogleda se od 10.—2. popoldne pri Potoćniku, Tabor 2. 4753 ■esečio sifeiTlrans '»Srdob^ situiran u radnik za lakoj. Ponucibe pod: „Soba s hrano 4755" na upravni-itvo Slov. Naroda. 4755 nnirjrjjniifiisffir" Ntslov pove upravništvo Slovenske^a Naroda. 4760 Gtjsooditna se sprejme na s!Gnov3n;B Kje, pove uprava Slov. Nareda. 4745 Ini pKRhik ali oftrinn. ££- bi 2 sobi s kuhinjo in 6 pritikHnami v svedini mesta, dobi nagrade seženj drv na leto v dobi 5 let. Ponudbe pod »L'stniljen ja vredni nrađnik 42 4746* na upravo Slov. Naroda. 4746 Francoštino aii Milino h"K: god izven Ljubljane bi poučeval ob počitnicah profesor. Cenj. ponudbe pod: .Hugo 4750' na upravntštvo Slovenskega Naroda. _ 4750 OGLJE in DRVA se kupilo. Ponadbe na Anončno ekspedicijo, Al. Matellt, Ljubljana._______________4762 Biwhii etrni maI° rabIien »Adier* rlJ8ipi SllliJ, model 15 a!i .Smith Premier* model 10, se po ugodni ceni proda. Na ogled v pisarni tvrdke Pa-teraost & Reraic, Ljnbijana, Rimska c 2. Sladkor v kockah razpošilia dokler tr.ijs zaloga in sicer: pri odjemu najmanj 50 kg po 64 K za klg, pri odjemu najmanj 500 kg po 62 K za kg. Dalje dobavlja po naročilu franko vsaka postaja v Sloveniji samo vagonske po-Šiljatve: Banatsko pšenico po 700 K ui 100 kg, Zdravo koruio 480 K sa 100 kg. Za solidnost blaga se jamči ter se priporoča tvrdka Paternost & Remlc, Ljablfaiia, Rimska ces. 2. Brzojavi: PAREM, Ljubljana. Naznanilo. P. n. občinstvu ter mojim cenjenim odjemalcem v vednost, da bo moja trgovinao dl. jo3tfa do 1- avgusta t. 1. ^aled dopusta osobju zapr4a- Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trt? št. 26. Drva in oglje se dostavlja na dam najceneje SreMtt Holo4voisis ni. 31. Istotairr se kupi večja partija ogfja sa isvos. fieainov motor 4-6 ff Te ££h Na>!ov pove upiavništvo Slovenskega Naroda. 4772 Dve prazni sebi SK iSče v Ljubljani mirna odlična rodbina treh oseb. Prevzame v najem tuđi me-blovano stanovanje od rodbine, ki namerava cdpotovati na najmanj dvame-sečne počitnice ter se zaveže izprazniti stanovanje takoj ob nje povratku. Za-gotovi se povrnitev vsake poškodbe v obliki puloga gotovine. Ponudbe pod: .Stanovanje" na gUmo poSto Ljnbtfana (poštni predil 163) 4731 Zemtna ponudba! 27 let star trgovec večje postave s trgovino na provinciji in ve*j*m premo-ženjern se želi spoznati z gospodično srednjega stanu, katere ima veselje do trgovine, mogoče hči trgovca ali go-stilničarja na provinciji in hči dobrih staršev, dobro naobražena s premože-njem. Le resne ponuebe s sliko, katera se v neugodnem slučaju pod strofo diskretnostio vrne je poslati pod .Velika bodoinost 4749* na upravništvo Slovenskega Na-oda. 4749 : Kuič: zdravnlško priporočeno vino v stekle-nicah se zopet dobiva ,pri Dalmitincn* v Sodni nlici št. 4. 4743 30 HP se lakoj proda. Natanč-nejše pri tvTdki 4737 „IMPKX" Ljubljana, Krekov trg št. 10. VABILO r.a 2. redni občni zbor Slov. Soc. Matice v Ljabljtai reg. z z o. z. ki se vrši v nedetfr, 18. julila ob 10. dop. v mali dvorani Mest. doma v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročik) upravnega sveta in nadzor-stva. 2. Potrdilo letnih računov. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev upravnega sveta in nadzor-stva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Za upravni svet: H Golonh ^Šuedske % žigice uz nainižu cijenu na veliVo i malo, najbrža dobava, prodaje: ''Sava*1 d. rita nvox 1 Izvoz, Zagreb, Paromlinska ce^ta kbr. 1 4748 Neizprosna smrt nam je oropala našo mamo I Ivano Rebolj v starosti 63 let. Pogreb se vrši v petek ob 4. uri popoludne 12 mrtvasnice dtždne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. julija 1920. ZalDjoci sin Ivan. sestra Ivana in ostali sorodoiki. | Kupini prsne opreme £%?$fcl konj Košentnt, Kolodvorska olica. 4741 Prodajo » šteđilĐiiL S v"veHii množini ia motorno kolo 3*2 HP. R. Vasle ft drug, Ollnce 132 pri Ljabljiai 4742 Proda se ni mladih psov. Kolodvorska nlica 4t 7. 4734 Diial/fi f|«|||«| vešča franeoikega, an-IlilSnd UGMfl, gle§kegainnemške-a e-j:^a, daje pouk v ruskem in franeoskem jeziku. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4735 Ruski agrommi. akadtfnik in zemlje- IHCffjr sprejema naročita za izdelavo 'Ulet novih zemljiSkih načrtov in vsa-kovrstne romnožitve stavbnih in zem-ljišklh načrtov. Naslov v up«vni?tvu Slov. Naroda. 4736 DrflHa fn zaradi selitvs Si valni stroj rfUIlO 5e .Singer' v dobrem stanju, ze!o etno. Poizve se v Belgijski voia-§nid. lava'idnica, 2. ođdelek, pritiltje soha 3. 4740 Sl3T3Q3 PlfCela ^for^6^ sre^dlrii mesta circa 5c0 kvadratnih metrov se proda. Ponudbe pod „StiTbena ftrcela 4770' na upravniStvo Slov. Naroda 4770 Tntie za stroiie izđelije in prodaja na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten popust Steiner Anton, L|nbl|ana, Jarmnova ollca 13, Trnovo. 4256 Hnmnaoianba Katera gospodična ali l\lHfl|Mfl]UlIIO. vdova ima veselje sode lovati s trgovino, naj noda natančne ponudbe pod: .Srečolov 4715* na upravništvo Slov. Naioda. 4715 UiSm « Marihtm bIizu kolodvora, pri-n!ia I In lili U 01 U, merna za trgovino z l=som z vrlikim prostorom za skladišče se proda. Ponudbe pod „Biša 4690* na upravo Slov. Naruda. 489U firnrifiii Inpo v Kcčevski Reki se odda nUUdjd ISSd. 2OC0—3000 smrckovih in bukovih debfl najvišjemu DOtiudniku. Več cove Josip Jaktič ▼ Hstterhaaser pri Kočefja, ki tuđi do 10. juiija t. 1. sprejema ponudbe. 4682 Drnttafflfl • va8on starc medenine in rlUuflulo. druge kovine, večjo množino starega bakra, nove papirnate in stare jutaste vreće, 5 vagonov starih vojaških čevljev, bakrene žice kakor tuđi izolirane in razni drugi stari materijal. Adolf Krtns stariji, Osijek. 4706 la ulje od fceitfca, sumpor, kava, papar, octenu kitefinu, cigaretni papir, kelemaz, plinsko ulje i drugo nudja ui nai* JleKifiiJe c?jene Berlitz Heumann Zagreb. «cs?ownica: Ilica 73. Telefon Inierurb 1 277. Brzojavi: ENGROS Msši - podgane st@nice • š^urki in vsa zalf ?a mora poginlti akf> upotrebfte moja sajboM iskniena In povsndi h?a'jena srrdstva kakor: proti poHskim mlšim 10 K, za podgane in roiši stane K !0*~; ra ščurke 10 K; a posebno tnočia vrsta 20 K ; posebno moćaa tinktora za 3teoke 10 K; unlčevalec moljev K 10*—; prafek proti mrćesom 6 in 12 K; mazilo proti ašem pri IJudeh 5 in 10 K; mazilo za uši pri iivinf 6 in 10 K; prašek za nši v obleki io pe-rila 6 in 10 K; tinktora proti mrčtsn na sadjn in zelenlađi (unčevalec rastlin) 10 K; prašek proti mravljim 10 K; mazilo proti garjem 10 K. Poštlia po rovzetju Zavod za eksport M. Jftnker, Kagreti 15., Petrlniska ulica 3. vsaliovrstue žlvllne potrebičlne Gjorgje Grujić $eogra), jMClletiaa uL 15. I ■■■■MaajB^B^R*/:a^E^HHISR9V^BVZrB7Va^BBaaai *taw a^ai PlsalDi sifoi jmer" v^'^io. dobio ohranjen, se takoj proda. Naslov pove uprav. Slov Naroda. 4732 TivsliiTieĐei X™ xtav.e t bnm šolskim uspehom in spričevalom se sprejme pri tvrdki Podolf Pevcc v Mttiirjn. 4719 Konzulat taovaMe republike lite gospodično za pisanje na stroju. PredpoROJ znanje slovenščine, po možnosti češčine. Nastop takoj; plača po dogovoru. Reflek-tantinje nai se zglase pri Cehosloviikem konznUtn — Hotel Urion št 7. 4757 po 1 m dolga, lepa, sekana v septembru 1. 1919, se prodajo po 150 K kubični meter tuđi na drobno. Poizve se v Anontni ekspediciji Al. Nata-II«, Ljubljana. 4453 najceneje naravnost od Ivana Maroui, Zalec, Slovenija. Preparacija ženskih las, tzdelo- valnica lasnih mrežic. Najtnanjša oddaja 6 tucatov. NasliLjnici Pprc K Koštica Centrala: Bos. Brod. Telefon 20. FHIjaJa: B«iograd-Sava. Telefon 497. Uvozna i izvozna trgovina svih industrijskih, kolonijalnih i zemaljskih proizvoda. Izvozna trgovina raznog drveta. Velika pecara špirita i rakije. Pivi Bos. Brodski Paromlin. Unmm Grinta faiajj: Josipovi Roslit i Ppvit k%i-lm. Teiegraml: FERUM. PrVOVrSlDfl )3]0 Dlavači (¥chwimm'er) po 50 vin. nudi Em. Sapanc r Rogstca Drflda #|| moško kolo, konalna banja rlUlIU đC iz kovine, električna svetili ka (viseta) ter dva bakrena ponikljana svctilnika za svece. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 4649 Tvornica clgaretnib strotort na Donajo. popolnoma na novo urejena, se zaradi obolesti gospodarja proda prav ceno. Štst Ladsteinerjevih strojev z napravo, potrebnim orodjem in motorji, strojem za rezanje ustnikov, okoli 600.000 praznih Že gotovih kartonov, zaloga Že izgotovljenih stročnic ter surovine za eno leto se eventuelno tuđi lahko prev-zamejo. 0. & F. B