Duhovniške spremembe. Za župnika fe Sv. Danijelu pri Prevaljah pride g. Ivan Kupčič, doslej prefekt v dijaškem Bemenišču; provizorjem pri Sv. Joštu na Kozjaku je imenovan Mihael Čarf; Anton Bratkovič pride za kaplana od Male nedelje v Makole. Velik požar v Prekmurju. V Petešovcih pri Dolnji Lendavi v Prekmurju so zanetili otroci z igranjem z užigalicami ogenj, ki je npepelil dve hiši z vseml gospodarskimi poslopji in še eno gospodarsko poslopje tretjega posestnika. Škoda znaša nad 100 tisoč Din. Posrečilo se je rešiti le živino, Zgorele so svinje in vsi pridelki, žito, seno itd. Nobeden od prizadetih gospodarjev ni imel zavarovanih hiš. Strela je udarila v pondeljek, dne 8. septembra okrog pol 11. ure dopoldne v romarsko cerkev pri Sv. Križu nad Belimi vodami. Udarila je najprej v uro na stolpu, nato razsajala po cerkvi, potem skozi cerkveni zid v sosedno cerkev, odtam v mežnarijo in konŁno v kakih 150 metrov oddaljeno kapelico. Napravila je precej škode na zidovju in šipah, vendar ni povzročila ©goija. V mežnariji se je baš takrat nahajala večja družba celjskih hribolazcev, ki pa so ostali nepoškodovani. Krdelo divjih svinj se je pojavilo v okolici Poljčan ter Studenic, kjer uniCujejo poljske pridelke in predvsem koruzo. Smrtna nesreča. V celjski opekarni v Spodnji Hudlnji ]e velika plast zemlje podsula pri delu se nahajajočega 22 letnega delavca Andreja Pallča in mu zlomlla večino reber. Palič je dobil pri tem tudi še razne notranje poškodbe. Prepeljali so ga nemudoma v celj»ko javno bolnico, kjer so mu sicer nudili vso pomoč in nego, vendar je siromak v pondeljek zjutraj umrl. Sreča v nesrečl. Med postajama Rajhenburg in Blanca je na križišču glavne ceste z železnico hud ovlnek. Dne 9. septembra se je vozil po tej cesti nemški zdravnlk s svojo ženo v avtomobilu. Ker mu ovinek ni bil znan, se je zaletel z avtom v zatvornice, ki so ee odbile in voznik je zavrl avto, da je Eostal na sredi železnlške proge. in je 11 tako pokvarjen, da ni mogel naprej. Komaj sta se potnika izmotala lz yoza, že je privozll v nekaj minutah ljubljanski vefierni osebni vlak, ki se $« zaletel v stoje&i avto, ga pognal prazftega kakih 15 metrov daleč ria nasip, 'da se je popolnoma razbil. Smrt posledloa pretepa. Na male ma|e zvečer Je udarfl med prepirom Ivan Heja2 iz T\irja b toplm predmetom Tojieta Laznika na povratku o*d podružfcice sv. Jurja nad Hrastnikom proti Kouku. Na potu skozi gozd je udarjeJiemu Lazniku poCila žila in je zaradi JkKSMitetŠ Oaft&ra* »adal v uezavest. Našli so ga drugi dan popoldne mrtvega. Pokojnik je star komaj 27 let in zapušča ženo in tri otročiče. Udar strsle povzročil dva požara v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 7. septembra krog polnoči je udarila strela v Košeninov marof na Dra-gopolju pri Gomilskem. Gasilci so obvarovali pred upepeljenjem hišo in druga poslopja. Posestnik je tem hujše prizadet, ker je pogorel marof že tudi pred-dvema letoma. Krog ene ure v noči v nedeljo je užgala strela kozolec usmlljenih bratov v Vrbju pri Žalcu. Smrtna nesreča. V petek, dne 12. septembra je smrtno ponesrečil pri spajanju električnih žic v Šoštanju mesarski pomočnik Ivan Stucin. Električni tok ga je zagrabil s tako silo, da se ga ni mogel znebiti. Rešil ga je nezavestnega mehanlk, a je izdahnil še isti večer. Saje v dimniku povzrcčile požar. V noči od srede na četrtek (od 10.—11. sept.) je upepelil požar ostrešje na hiši posestnika Tomaža Šisernik v Gmajni občina vrhe pri Slovenjgradcu. Ogenj je nastal, ker so se vnele v noči v dimniku saje in je vstrešje, ki je bilo krito z deščicami, vse zgorelo, hiša pa ne, ker je zidana iz kamenja. Gasilci iz Pameč in sosedje so rešili blizu stoječi hlev in drvarnico. Pcleti preko Atlaniskena Ocsnana dobičkanosni. Zadnje dni sta srečno in najhitrejSe preletela razdaljo preko Oceana iz Evrope v Ameriko francoska pilota Costes in Bellontes v aeroplanu z imenov »Vprašaj«. Costes je zaslužil pri tem poletu na premijah in na zavarovalnini dva milijona dolarjev. Sedaj, ko je v Ameriki,ga je povabil amerikanski oberst Easterwood, naj mu napravi uslugo in naj poleti še iz Newyorka v mesto Dalas v državl Teksas. Ako bo sledil temu povabilu, mu bo plačal bogati oberst 25.000 dolarjev. Costes je prvi prekooceanski letalec, ki daje svoje ime reklami na razpolago, kar mu nese lepe svote. Nov zračni rekord. Prijatelj zgoraj omenjenega francoskega prekooceanskega letalca Costesa Codes, mu je poslal v Newyork prošnjo, naj mu da svoj aeroplan »Vprašaj« na razpolago, da bo letel iz Newyorka v Bagdad v Mezopotamijo v osrednji Aziji. Costes je že privolil in bo posrečena razdalja Newyork—Bagdad glede daljave svetovni rekord, katerega je imel doslej Costes, ker je sreCno dovršil polet na daljavo: Pariz—Mandžurlja. Napoleonovo krsto bodo odprli. Colonel Pol Paynard, ravnatelj doma Invalidov v Parizu, je prejel v zadnjem času veliko prošenj zdravnikov, naj bi pustll odpreti krsto, v kateri počlva truplo francoskega cesarja Napoleona. Radl bi namre2 ugotovill, ali ]c umrl Napoleon res na raku ali na mrzlici. Od Napoleonove smrti leta 1821 je videlo njegovo truplo le 25 oseb. Ko je umrl veliki vojskovodja v prognanstvu na otoku Sv. Helene, so položili truplo v 2isto navadno krsto. Prepeljall so mrtvega Napoleona lz Sv. Helene v Pariz leta 1840 in tedaj je odprla komiaija krsto za nekaj minut. Pri tej komigiti j« bllo navzo&ili 25 uradnikov. Ugotovili so, da truplo ni bilo balzamirano, ker na Heleni sploh niso imeli pripomočkov za to. Že leta 1840 so videli le okostje, ki je bilo v generalski uniformi. Tudi radovedni zdravniki ne bodo mogli danes prav nič ugotoviti. Tožba za najdnino. V našem listu smo že beležili, da so našli pred tedni na malem otoku proti severnemu tečaju mrtva trpla raziskovalca Andreeja m njegovih dveh tovarišev, ki so se podali leta 1897 v balonu proti severnemu tečaju. Ekspedicija je ponesrečiIa in do letos nl bilo o Andreeju ter obeh spremljevalcih ne sluha in ne duha. Sedaj so prepeljali tri krste s trupli najdenih raziskovalcev, z dnevnikl in raznimi drugimi predmeti v mesto Tromso in od tod bodo spravili vse v Stockholm. Najdbo je v Tromso posebna komisija pregledala in ugotovila, da so trupla v 33 letih tudi pod ledom precej razpadla in je ostala dobro ohranjena le obleka. Po obleki so tudi dognali imena ponesrečencev. Na hrbtu Andreejevega trupla so našli v ovoščeni papir zavito volneno srajco in v njej dva notesa. Eden od notesov je popisan samo na eni strani, v drugem je popi3 Andreejevega tavanja po večnem ledu. Ta slednji notes je najbolj važna najdba glede usode ponesrečene ekspedicije. Drugi notes je popisan na vseh straneh s svinčnikom in je pisava dobro čitljiva. Natančnih podatkov o vsebini teh zapiskov še ni. V Andreejevem čolnu so našli precej izstreljenih patron, škatlo za šibice, nož, knjižnico ekspedicije, ki je obstojala iz raznih mornariških tabel, en izvod časopisa »Ymer«, v katerem je bila opisana Andreejeva ekspedicija iz leta 1896 in razne karte. Med knjigami so našli čudnega ptiča ter tri puške. Posadka ladje »Brodvoag«, ki je našla ponesrečence in njih danes tolikanj dragoceno zapuščino, zahteva najdnino in je predana cela zadeva odvetniku. Ako bo prišlo do sodnega postopanja, se bo obelodanjenje Andreejevih zapiskov, ki so dragocenost, zelo zavleklo. Vsekako bo tudi zanimivo, kedo naj izpla5a najdnino. Bilanca nesreče v mestu San Domin* go. Poročali smo, da je razsajal zadnja dni silovit vihar po osrednje ameriških otokih. Ob tej prilikl je bil najhujše prizadet otok Haiti ln njegovo.glavno mesto San Domingo. V San Domingo je bilo ubitih 1000 oseb, 2500 ranjenih. 4700 hiš se je zrušilo, 200 je bilo močno poškodovanih. Število oseb brez strehe znaša 29.000. Od 10.000 hiš v San Domingo je ostalo nepoškodovanih le 400. Ob času nesreče so se zatekli preplašeni ljudje v cerkve, ki so edine kljubovale sili vlharja. Še sedaj izkopavajo Izpod ruSevin mrtva trupla. — Ker je nevarnost, da ne bi izbruhnile radi vročine kake kužne bolezni, je vlada odredila, da se morajo trupla smrtno ponesrečenih takoj pokopati v skupnih grobovih, ne da bi se ugotovilo, kdo da je ponesreCenec. Največja karta na svetu. NajveCjo karto izdelujejo v Ameriki. Načrt za to og.-omno delo je napravil amerikanskl statiatik Roger W. Babson. Dela to prir Celi pred petimi leti in računajo, da bo karta dogotovljena v 50 letih. Izdatld so proračunani na dva milijona dolarjev. Novo delo bo reliefna karta Združenih držav in kanadskih dominijonov. Karta bo obdana od 4.5 m visoke galerije. Od tamkaj bo videti vsak posamezen del, kakor bi ga kedo resnično gledal iz aeroplana na oddaljenost 12 milj. Najdražja luksuzna ladja — takozvana jahta zadela ob skalo. Najdražjo luksuzno jahto si je pustil letos na spomlad zgraditl amerikanski bančni kralj in milijarder Pierpont Morgan. Jahta »Korsar« je stala 140 milijonov Din in je zadela pri prvi vožnji preko Atlantskega Oceana pri Isliboro Maine (Angleška) na skalo in je izgubljena. Na ladji je bilo 56 mož posadke in 25 milijarderjevih gostov. Kako so bili upeljani Jedilnl vagoni? Če se je pred 50 leti bogat in hraber zemljan odločil, da napravi daljše potovanje po železnici, se je moral pošteno preskrbeti z jedjo in pijačo, ker tedaj se železniška uprava še ni brigala za telesno blagostanje svojih potnikov ln tudi na postajah še niso prinašali jedil in pijač v vagon, Prvi, ki mu je padlo na misel, da otvori v železniškem vozu restavracijo, je bil neki židovski trgovec iz Frankfurta v Nemčiji. Železniška uprava mu je dala na razpolago železniški voz, ki ga ni več rabila in podjetni mož ga je opremil z mizami in stoli. Na postaji, kjer je voz stal, se je prcskrbel z vsem potrebnim. Ker se mu je podjetje bolj in bolj razvijalo, je zaprosil železniško upravo še za en voz. Dobil je tovorni vagon, v katerem je uredil vse potrebno za kubinjo. 0 tej kuhinji je tedaj pisal ves kulturni svet in proga Berlin—Frankfurt je postala slavna kot prva, na kateri je vozil tudi jedilni voz. Kmalu so uvedli potujoče gostilne tudi na drugih progah. Cene jedil so bile seveda visoke, tako da so se morali siromašni potniki še naprej brigatl sami zase. — Danes so jedilni vozovi v rokah mednarodne družbe, ki proda dnevno do 50.000 obedov. Jedila so res pripravljena zelo oknsno, toda cene so ostale še vedno visoke, tako da jih ne zmorejo siromašnejši potniki, ld se morajo kakor pred 50 leti saml preskrbeti s potrebno jedjo in pijačo. Zlato na dnu Oceana. Po sedemletnem brezuspešnem delu so našli te dni ostanke leta 1922 razbite angleške ladje »Egipt« v Atlantskem Oceanu. Dne 20. maja 1922 je trCil parnik »Egipt« ob prillki vožnje v Bombay v Indiji 8 francosko tovorno ladjo in se pogreznil tekom 40 minut. Utonilo je med strašnimi prizori, Id so se doigravali na krovu, 120 oseb. Na »Egiptu« je bll zlati in srebrni tovor v vrednosti enega mlliJona funtov šterlingov, kl je bil določen za neko egipčansko banko. KraJ nesrePe leži 37 milj proč od otoka Ouessant. Eno leto po nesreči ]e dala angleška zavarovalna družba, ki je morala izplačati zavarovalnino, švedskemu podjetju nalog, da poišče potopljeni zaklad. Iskanje ]e bilo zelo težavno, ker se nahaja potopljena ladja ˇ globočinl 120 metrov in znaša pritlsk 12 kg na kvadratni centimeter. Švedi so opustili delo, ko so se eno leto zaman trudili. Francoska potapljaška družba, ki ]e najela znanega nemškega potapljača, tudi ni uspela leta 1924. — Iskala je brezuspešno po morskem dnu potopljeno ladjo celo spomlad in poletje omenjenega leta. Za Francozi je prišla na vrsto italjanska družba, ki se je lotila dela kar s tremi posebno znanimi potapljači in tem se je posre2ilo, da so odkrili že po treh dneh ostanke potopljenega parnika na morskem dnu. Potapljači so izstrelili s pomočjo dinamita nekatere luknje v krov in na ta način so ugotovili, da gre res za ponesrečeni parnik »Egipt«. Kljub težkočam upajo, da bodo dvignili te dni zaklad, ki je shranjen v zaboju. Tiger raztrgal dečka. V zverinjaku v Los Angeles v Amerild se je doigral te dni razburljiv prizor. Dvanajstletni fantek je obiskal menažerijo v spremstvu svoje matere in je videl prvič v življenju tigra. Hotel si je ogledati zver bolj od blizu, je splozal skozi ogi^ajo, ki je med gledalci in kletkami ter stopil čisto blizu tigra. Spozabil se je celo tako daleč, da je porinil glavo skozi železno omrežje na ldetki. Neprevidnost dečkovo je zapazil paznik, hitel je, da bi potegnil fantka od zveri, a tiger ga je že bil udaril s taco po glavi, da mu jo je popolnoma razmesaril. Zverina ni izpustila plena, dokler je ni paznik usmrtil z dvema streloma. Mati, ki je bila priča smrti otroka, je zblaznela. Usmrtitev s pomcojo strupenega pliaa. Letos septembra bo usmrčcn Lojz Ceja, Meksikanec, v državni jetnišnici v Carson City v ameriški državi Nevada s pomofjo strupenega plina. Letos junija je umoril omenjeni kitajskega gostilničarja. Po postavah države Nevada bo izvršena smrtna obsodba z udihanjem strupenc-ga plina, ki diši po mandljovem cvetju. Obsojeni se že nahaja v celici poleg smrtne kamre. To bo dne 29. septembra peta usmrtitev 3 strupenim plinom, odkar je bilo izbrano to srcdstvo za ubijanje zločincev. Prednika na smrt obsojenega Meksikanca sta blla dva Kitajca, ki sta skupno umorila sorojaka, nadalje neki Stanko Juklich, ki je umoril 16 letno ljubico in Bob White, ki je ubil nekega grškega igralca. Maščevanje. Gospod Jule3 Nardin se je sprl s francosko poštno upravo, ker so mu po njegovem naziranju previsoko zaračunali neki telefonski pogovor. Poskusil je pri Ponciju in poskusil je pri Pilatu, da bi mu dali prav, pa ni nič zaleglo. Plačati je moral vsoto, ki jo je zahtevala poštna uprava. Tedaj si je razjarjeni Francoz izmislil čudno maščevanje. 27 kilometrov od najbližje poštne postaje leži nekje v francoskih Alpah napol razpadla bajta. To bajto je kupil gospod Nardin, vselil vanjo starega pastirja, kateremu je plačeval majhno odškodnino, pa ga je naročil na cenen pariški listič. Seveda je morala pošta listič do3tavljati naročniku, ki še brati ni znal. A v to svrho je morala nastaviti posebnega poštnega sla, ki ni imel druzega dela, nego da je vaak dan capljal 27 km v gore tja in 27 km iz gor nazaj — samo zaradi enega lističa. Nardin pa je poštni upravl zagrozil, da bo imela skrbi in stroška s tem dostavljanjem ne samo, dokletf bo on živ, temveč še po njegovi smrtj^ ker bo svoje dediCe v oporoki obvezaC| da se bodo morali naročiti na Ust ^ podobnih okolšfiinah kakor on. — Tlf grožnja je poštno upravo omehčala. —i' Skušala se je z maščevalnim Nardinoni poravnati tako, da bi mu vrnila samtf polovico preplačila za tisti telefon^kl pogovor. Ker je ostal trd, mu je vrnila ves znesek in še le tedaj je odpovedal naročbo na pariškl list. Avtobus Celje—Rogaška Slatina bo iz R« gaške Slatine zvečer ob 19.55 vozil v nedelj«j\ dne 14. septembra tega leta zadnjikrat v Čfc lje. V pondeljek, dne 15. septembra tega Iet% zvečer bo že prenočil v Rogaški Slatlni t^j bo v torek, dne 16. s&ptembra vozil prvič zju« traj ob 8.50 iz RogaSke Slatine izpred kol* dvora — od vlaka, ki pripelje iz Krapine =? skozi jMeatinje 9.07, Smarje 9.17, Grobelno 9.3\ Št. Jur 9.45 v Celje 10.10. Isti avtobus, ki od-< haja ob 12.50 iz Celja, bo od 16. eeptembrai dalje vozil naravnost skozi Grobelno 13.39fe Šmarje 15.53, Mestinje 14.04, Sv. Emo 14.2^: Podčetrtek 14.44, Prelasko 15.04, Dekmarci: 15.?0 v Št. Peter pod Sv. gorami. Zveza z ROf gaško Slatino s tem avtobusom popoldne od 16. septembra odpade. — Iz Št. Petra pod Sv< gorami zvefier pa bo isti avtobus od 11% septembra naprej odpeljal že ob 16.08, skozi D&kmarco 16.23, Prelasko 16.39, Podčatrtek' 16.59, Sv. Emo 17.18 na Mestlnje na večerni vlak proti Grobelnem 17.40. — Na Mestinjem počaka do 19.2.4 zvečer in prevzame od V8černega avtobusa Celje—Št. Peter pod Sv. gorami, ki odhaja iz Celja ob 18.15 potnike na Rogaško Slatino kakor doslej. Zjutranji avtCH bus iz Št. Petra pod Sv. gorami proti CeljU in zvečerni nazaj iz Celja ostane neizpremenjen. Potniki iz Rogaške Slatine imajo zvečer na Mestinjem kakor doslej takoj zvezo 8 Slai tino. — Polovifno ceno plačajo odslef šolarjf vseh celjskih šol na avtobusih mesta Celje r»a progama Celje—Dobrna in Celje—Laško, ako se izkažejo z izkaznico, iz katere je razvidno, da obiskujejo kako celjsko šolo. Na ostalih' progah vsled večjega navala oddaljenejših potnikov te ugodnosti za enkrat še ni mogoč« dovollti.