f-'IuALlCQ...
NO. 17
Ameriška Domovina
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JANUARY 24, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Unije in industrija naj preprečijo inflacijo
Predsednik Kennedy je pozval delavske unije in vod-
nikU industrije, naj preprečijo nov dvig cen.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je v poslanici Kongresu o gospodarskem položaju v deželi pozval tako de. lav.-ke unije kot tudi vodnike industrije, da naj pomagajo preprečiti porast cen in sodelujejo pri utrjevanju gospodarstva ter njegove stalne rasti.
Predsednik je že ponovno pozval delavske unije, naj ne zahtevajo povišanja plač, ki ne bi bilo v skladu s porastom produktivnosti dela, ker tako povišanje mora nujno pognati navzgor cene izdelkov. V kolikor bodo njegove' želje upoštevane, je Kennedy napovedal rast gospodarstva brez inflacije tekom leta 1962 in 1963. če bodo pri-vaitne zahteve porasle preko razpoložljivih zalog, bo zvezna vlada uporabila svoja sredstva za preprečitev dviga cen, če bi nastopil v privatnem gospodarstvu zastoj, bo vlada vpregla javna sredstva v njegovo pospešitev.,
Kongres je predsednik zaprosil za vrsto novih pooblastil, da bo mogel izvajati svoje načrte, ki naj privedejo do polne zaposlitve delovnih sil in do hitrejše rasti narodnega gospodarstva. Predsednik bi rad dosegel, da bi ameriško narodno gospodarstvo letno poraslo in se razširilo za 4.3 odstotka. V tem slučaju bi že sredi prihodnjega leta splošna vrednost celotne proizvodnje in uslug porasla na 600 bilijonov dolai j:v.
Poslanico je Kongres sprejel kot običajno, demokrati so jo hvalili, republikanci grajali, nih-že pa ni v Kongresu posebno naklonjen predsednikovemu pred-J°3u za polnomočje za znižanje davkov. Kongres smatra to za svojo staro pravico, ki jo ne misli predsedniku odstopiti ne za stalno ne začasno.
•-o-
Indija in Pakistan iščeta vsak isvcje prijatelje za železno zaveso
KARACHI, Pak. — V Pakistanu so se zelo vznemirili, ko so videli, kako hitro je indijski Kebru pozabil na svoje ideale in s silo spravil portugalske’ kolonije pod svojo kontrolo. Vzne-nairilo jih je tudi izzivanje indijskih nacijonalnih krogov glede Kašmirja. Zato je gen. A-youb sklenil, da bo utrdil svoje Prijateljstvo z rdečo Kitajsko, ki spada med glavne indijske nasprotnike v Aziji.
Nehru je reagiral na pakistan. £|ko diplomatično potezo; poka-zal je takoj veliko zanimanje za nroiskovsko politiko in dal tam razumeti, da ne odobrava pre-Vee bojaželjme kitajske zunanje Politike. V Moskvi so seveda takoj razumeli, kje Nehruja če-Velj žuli, in temu primerno nameni pisanje komunističnega lcasopisja o pakistanskih zadevah.
Now grobovi
James Lambert
Včeraj je nenadno umrl na domu svoje tašče Mrs. Agnes Dragclich na 17904 Brazil Ave. 52 let stari James E. Lambert. Z ženo Agnes sta živela na farmi v Rome, Ohio, pa preživela dosti časa v Clevelandu, kjer je bil pokojni zaposlen pri Fisher Body Co. Poleg žene Agnes, roj. Dragolich, je pokojni zapustil otroke Agnes, Jamesa, Mary, Patricio in Roberta. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 3:30 v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Sophie Stripeika
Včeraj je umrla na svojem domu na 1033 E. 74 St. 82 let stara Sophie Stripeika, roj. Rauba, doma na Litvi. Zapustila je moža Johna, hčer Lillian, sina Alexa, tri vnuke. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob 1:30 na Lake View pokopališče.
Anton Yerman
Včeraj je umrl v St. Peters-burghu, Fla., 75 let stari Anton Yerman, ki je do pred nekaj leti živel v Collinwoodu v Clevelandu. Pogreb ima v oskrbi Mary A. Svetek pogreb, zavod.
Jack Mavko
Nepričakovano je umrl v Fontani v Kaliforniji 64 let stari Jack Mavko iz Madison, Ohio. Zapustil je ženo Mary, roj. Raz-borsic, hčeri Mrs. Sally Kling-Ipeil, Mlrs. Margaret Heckel, sinova Jakoba in Petra, brata Matthewa (Euclid) in Valentina (Madison) ter druge sorodnike. Pokojnik je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo v petek • ob desetih dop. v cerkev Brezmadežnega Spočetja iz Behmovega pogreb, zavoda v Madison, Ohio, nato na tamkajšnje pokopališče.
-----o------
Združeni narodi vodijo še vedno debato o Angoli
NEW YORK, N. Y. — Odkar so Združeni narodi pretekli teden obnovili prekinjeno zasedanje glavne skupščine, razpravlja ta še vedno o poitugalski Angoli. Na listi govornilkov so še zastopniki 36 držav članic, je po-v e d a 1 predsednik Tunizijec Mongi Slim.
Afriško-azijski blok držav, ki posebno žene debato o Angoli, je sprejel po dolgem posvetovanju resolucijo, ki poziva Portugalsko, naj sodeluje z ZN za mirno rešitev upora v Angoli,, vse članice ZN paj naj ne prodajajo Portugalski nobenega orožja, ki bi ga ta utegnila rabiti v Angoli.
Predsednik ZN Slim je izjavil, da upa, da bo debata o Angoli zaključena do konca tedna, nakar se bo glavna skupščina lo-lita kubanske obtožbe Združenih držav, da pripravljajo na njo napad.
Glavni tajnik ZN U Thant se je razgovarjal s predstavniki Ni. zozemske in Indonezije o vprašanju Nove Gvineje. Sodijo, da je to deber znak za mirno rešitev tega spora.
ZN izročili Gizengo v roke kongoške vlade
Združeni narodi so izročili levičarja A. Gizengo, Ju je bil prepeljan nedavno v Lennoldville, k o n g o ški vladi.	i
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Slava nekdaj mogočnega Antoi-na Gizenge, ki so ga komunistične države priznavale za zakonitega naslednika pok. Lumum-be, gre naglo h kraju. Parlament je njegovo delovanje v Vzhodni pokrajini obsodil, nakar je avtomatično izgubil mesto prvega podpredsednika v kongoški vladi.
Kongoške čete so ga prijele v Stanleyvillu, ko je prišlo med njimi in njegovimi pristaši do spopada. Pretekli teden je bil prepeljan v Leopoldville, kjer je zaprosil za varstvo ZN. Ti so mu ga nudili, pa ga včeraj izročili kongoški vladi, ko je obljubila, da bo užival vse varstvo “zakonov.”
Vlada Cirila Adule je namignila, da ga bo postavila pred sodišče. česa ga misli obtožiti, še ni objavila. Predno ga more prijeti, mora od parlamenta najprej dobiti dovoljenje, ker je Gi-zenga kot poslanec “nedotakljiv.” Parlament bo glasoval o vladini obtožnici, če mu bo nedotakljivost vze^ potem je njegova politična usoda brez dvoma zapečatena.
Urugvaj ima svojo krizo zaradi krize v 0AD
MONTEVIDEO, Urug. — V znani Organizaciji ameriških držav, ki zboruje v Punta del Este, se je kriza začela že davno pred začetkom sedanjega zasedanja. Vse se vrti okoli vprašanja, ali
Indonezija bo dobivala še dalje pomoč h ZDA
WASHINGTON, • D. C. — V državnem tajništvu prevladuje prepričanje, da mqrajo Združene države podpirati Indonezijo tudi v slučaju, če bi ta res na-dtcpila z vojaško silo proti nizozemski Novi Gvineji. Kot glavni razlog navajajo potrebo po vzdrževanju stikov, z gen. Na-suntionem, poveljniko.-n indonezijskim oboroženih sil. ki je pro-fkomunLt in naklonjen preje Ameriki ket Sovjetiji.
Združene' države so imele z indonezijsko politiko skušnjo tekom upora protikomunističnega vojaštva in nacionalnih skupin na Sumatri in na Celebeuu. V Washi.Tgtonu so gledali na upor nekaj časa s precejšnjim upanjem, pa se končno odločili za vlado Sukarng in gen. Nasun-tiona, da bi jo zadržali pred še tesnejšim zbližanjem s Sovjeti-jo in rdečo Kitajsko.
Ni nepremagljivih ovir
Iz pisanja “Pravde” izgleda, da je Sovjetija za sodelovanje z zahodnimi Jsilami za preprečitev atomske vojne.
NEW YORK, N. Y — Moskovska Pravda je pretekli teden prinesla članek Inozemceva. v katerem namiguje na sodelovanje Sovjetske zveze in vodnikov kapitalističnega sveta, ki naj bi preprečilo uničujočo atomsko vojno in zagotovilo svetu gospodarski napredek, č^mek naj bi bil pomemben posebno zato, ker je nekako v istem času Sovjetska zveza povabila Roberta Ken-nedya, naj se na svoji poti po Aziji in Evropi ustavi tudi v Moskvi.
Inozemcev zatrjuje, da je komunizem sposoben zmagati mir. nim potOm nad kapitalističnim
naj sedanja konferenca sklene javetom, prav zato je možno sores prave sankcije proti Kubi delovanje. Zapreke takemu so-
PREDSTAVNIŠKI DOM JE ZA ZVIŠANJE POŠTNINE
Predstavniški dom je včeraj v načelu odobril predlog za povišanje navadne pisemske poštnine od 4 na 5 centov, letalske pa od 7 na 8. Povišana naj bi bila tudi poštnina za drugorazredne in tretjerazredne pošiljke.
WASHINGTON, D. C. — Zvezna vlada je v zadnjih letih ponovno predložila Kongresu zvišanje poštnine, ker poštni oddelek že dolga leta izkazuje stalno izguibo. Predlog je lani obtičal v Kongresu, letos je prišel znova v obravnavo. Predstavniški dom je včeraj pokazal jasno, da je za zvišanje poštnine za navadna pisma od sedanjih 4 na 5 centov, za letalska pisma ?a od 7 na 8. Prav tako se je izrazil za zvišanje poštnine za časopise in vsakovrstne propagandne in oglaševalne pošiljke. V kolikor bo predloženi in sedaj načelno sprejeti predlog odobren v obeh domovih in od predsednika podpisan, bo povečal dohodke pošthega oddelka za okoli 700 milijonov dolarjev na leto.
Dom je izglasoval posebni dodatek k predlogu, ki povišuje! poštne pristojbine za časopise in oglaševalno pošto preko od vlade predloženih pristojbin. Javnost na splošno oglaševalnih o-krožnic in podobnih malo ali nič vrednih poštnih pošiljk ne mara in še manj pa razume, čemu naj bi nosila stroške za njihovo pošiljanje. Z upoštevanjem tega razpoloženja javnosti je bil sprejet gornji dodatek. O tein dodatku je bilo dejansko največ debate.
tudi
ali pa naj se zadovolji s papirnatimi resolucijami.
To vprašanje muči tudi Urugvaj sam. Tam predstavlja vlado devetorica v izvršilnem odboru. Imajo torej vlado, ki je podobna švicarski. Izvršilni odbor se je glede odnosov do Kube razbil v tri enake frakcije. Ena je za sankcije, druga je proti, tretja molči.
Minister za zunanje zadeve ni našel iz zagate nobene druge poti, kot da je odstopil; izvršilni odbor pa njegove demisije ni
CLOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno. Najvišja temperatura 30.
Bivši bolgarski kralj se je oženil 1
LAUSANNE, šv. — Bivši bolgarski kralj Simeon II. se je oženil v Švici. Vzel je hčer nekega španskega industrijalca. ženin je star 24 let, nevesta pa 27. Poročila sta se najprvo civilno, potem pa še v pravoslavni kapeli v Vevey.
delovanju niso nepremagljive, če obstoji na obeh straneh dovolj stvarne presoje skupnih koristi. Bistveni sta preprečitev atomske vojne in nemoten gospodarski razvoj. Kljub boju med socialističnim in kapitalističnim siste-morr morajo vlade nasprotujočih se taborov sodelovati za o-hranitev miru, ker v današnjem času vojne ne “morejo več reševati idejnih sporov.”
Vrednost pisanja Pravde je težko presoditi, ker izgleda< da je nemara bolj namenjena seda-
mogel vzeti na znanje, kajti tu-)nji n0traf^ f ^ti v Sovjetski
zvezi med vodniki Komunistične
partije in dežele kot pa zahodnemu svetu. Kaj je možnost in
di o tem se devetorica ni mogla sporazumeti. Urugvajska delegacija je morala torej iti ha konferenco OAD brez vsakih navodil.
Mislijo, da jih bo devetorica vendarle dala tekom tega tedna. Zunanji minister vrši zaenkrat svoje posle, da ima urugvajska delegacija vsaj voditelja.
-----o----—
Na povratek polkovnika Glenna bo čakalo celo brodovje
CAPE CANAVERAL, Fla. — Alko bo šlo vse po sreči, 'bo prišel naš prvi astronavt polkovnik J. Glenn na zemljo nekje med Florido in Kanarskimi otoki. Da ne bi imel pri tem prevelikih težav, ga bo na raznih točkah morja med Florido in Kanarskimi otoki čakalo nad 20 vojnih ladij, v zraku bo pa krožilo nad 60 vojnih letal.
kaj ni, bo vidno šele, ko bo seda. nja “sqrivnost” Kremlja razkrita.
Izgredi v Teheranu
TEHERAN) Iran. — Policija je razgnala s pendreki in solziv-nimi bombami okoli 6,000 viso-košolcev, ki so demonstrirali po mestu in zahtevali odstop vlade Alija Aminija. V spopadih je bilo preko 400 oseb ranjenih.
Oblasti trdijo, da so študente naščuvali k demonstracijam zastopniki veleposestnikov, ki ,so proti agrarni reformi vlade. Ta je začela na veliko deliti velepo. sestniško zemljo njenim obdelovalcem.
Mirovni zbor se uveljavil
WASHINGTON, D. C. — Načelnik glavnega odbora republikanske stranke W. Miller je spo-Vse skupaj bo povezano z te- ročil republikanskim vodnikom,
Balaguer dobil azil v papeški nuitcšjafuri
SANTO DOMINGO, Domin, rep. — Papeška nuncilatura v Santo Domingo je obvestila dominikansko vlado, da je bivši predsednik dominikanske vlade Balaguer zaprosil za političen azil in ga tudi dobil. Obenem je dominikanska vlada dobila prošnjo za Balaguerov prost odhod
v	tujino. Vlada se še ni odločila, kaj naj napravi. Pač pa je sklenila, da bo postavila generala Echevarrio pred sodišče.
Kot vsaka nova vlada, ima tudi dominikanska velike gospodarske težave. Zaloga deviz je skoraj izčrpana, prazne so pa tudi državne blagajne. Za prvo ilo si je morala izposoditi od Narodne banke znesek 5,000,000 pezov. Še večji znesek, menda 20,000,000 pezov bo nujno rabila za javna dela, kajti v deželi je nad 300,000 brezposebnih) ki so trajna politična nevarnost za no.
vi	režim. Najbolj nerodna stvar je pri tem, da manjka načrtov za javna dela. Narejenih jih je samo za kakih 6,000,000 pezov, kar bi dalo dela le okoli 30,000 brezposelnim.
Ker bo novemu režimu izdatno pomagala tudi naša administracija, bo pomanjkanje načrtov za javna dela večja ibolečina za sedanjo vlado kot za dela po treben kapital.
-----o------
Selakov ne Podgoros!
RIM, It. — Obrambno ministrstvo je izjavilo, da še ne more dokazati, da bi bil bolgarski pilot Milo's Solakov, ki je padel preteklo soboto z lovskim letalom MIG nedaleč od raketnega oporišča NATO v južni Italiji na zemijo> vohun
Prepričani so da rmu bodo to
lefonskimi radio-aparati. Med vojnimi ladjami bo največ letalonosilk, med njimi tudi naše največje Enterprise, Waisp, Ran. dolph itd.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Unija pekov in slaščičarjev je na svoji konvenciji tu odklonila predlog po povezavi z Unijo transportnega dela vstva (Teamsters), pa tudi z AFL-CIO. Unija, ki šteje okoli 68,00(1 članov, zboruje v Sheraton-Cleveland hotelu. Vodstvo unije je bilo za povezavo z Unijo trans portnega delavstva, toda konvencija je njegov predlog zavrnila s 1,798 proti 837 glasovi.
NEW YORK, N.Y. — American Airlines in Eastern Air Lines sta se domenili za združitev v novo enotno podjetje, če bodo to potrdili delničarji obeh družb in zvezna vlada. PUNTA DEL ESTE, Fla. — Upanje na sprejem predloga ZDA za ostre ukrepe proti Castrovi Kubi je propadlo, iz-glcda pa. da bo odobren argentinski predlog za izključitev Castrovih zastopnikov iz Organizacije ameriških držav (OAD) brez sankcij proti Kubi sami. Predlog trdi, da Castro in njegova vlada ne predstavljajo volje kubanskega ljudstva in da zato ne mo-rejp zastopati Kube.
CARACAS, Venez. — Včeraj je prišlo tod do novih nemirov in izgredov Castrovih pristašev. V spopadih s policijo in vojaštvom je bilo 20 mrtvih in večje število ranjenih.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Raketa in polk. Glenn sta pripravljena na polet v vesolje, vendar računajo, da do tega ne bo prišlo pred soboto. Bolj verjetno pa bo Glcnn poltetel v vesolje prihodnji torek. — Danes so poskusili tu z eno samo raketo poslati na pot okoli Zemlje kar pet satelitov. Poskus se je ponesrečil, ker drugi del rakete ni v redu deloval.
BERLIN, Nem. — Danes ponoči se je posrečilo pobegniti iz Vzhodnega v Zahodni Berlin skupini 28 ljudi, med njimi je tudi nekaj otrok.
------o-----
Tudi Malenkov v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Iz krogov zahodnih diplomatov je prišla vest, da so tekom 22. kongresa Boljševiške partije prete-
zajeti letalec navedel najprej naj ne napadajo Kennedyevega napačno ime in šele kasneje1 izdal
lahko dokazali, čeprav sam za- kli mesec videli tod bivšega trjuje, da “si je izbral svobodo,” predsednika vlade G. Malemko-da je pobegnil iz komunistične- va. Ta je odšel iz Moskve 1957 ga raja. Sprašujejo se, čemu je upravljat neko elektrarno v
Scvjetsko Azijo.
Mirovnega zbora, ker da si je tekom enega leta svojega obstoja dobil v javnosti dosti prijateljev.
evoje pravo. Najprej se je izdal za Miloša Podgoros, nato je šele povedal, da je v Plovdivu 1939 rojeni Miloš Solakov.
Po istem viru naj bi bil Malenkov pozvan v Moekvo, da bi na Kongresu Komunistične partije odgovarjal za “zločinske de. javnosti” v preteklosti.
Iz Clevelanda in okolice
Molitev—
Člani Marijinega dvora št. 1640 Kat. borštnarjev so vabljeni nocoj ob osmih v Želetov pogreb. zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Karla Eržen.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Kozlevčar z E. 174 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Novi odbor—
Podr. št. 15 SŽZ ima za 1. 1962 sledeči odbor: duh. vod. Rt. Rev.
J. Oman, predsed. Frances Lindič, podpredsed. Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515, blag. Mary Škufca, zapis. Mary Filipovič, nadzor. Helen Mirtel, Angela Stražar, Antonija Stokar, zastavonoša Angela Stražar, redit. Jennie Barle, zastop. za SND Rose Vatovec in Angela Stražar, za zvezo podružnic v Ohio Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič, poroč. Frances Lindič. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SND na E. 80 St.
Podr. št. 3 SMZ ima za 1. 1962 sledeči odbor:	predsed. James
Kastelic, podpred. Martin Romih, taj. Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blag. Martin Valetich, nadzor. Valentin Kosec. Jos. Perusek in John Majerle, zastop. za SD na Holmes Ave, James • Kastelic. Seje so vsako 4. nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri od pete do osme zv. v šoli sv. Vida.
Djakarta brez kruha
Indonezijsko glavno mesto trpi pomanjkanje hrane, kruha tam skoraj ni mogoče dohiti.
DJAKARTA, Indonez. — Prebivalci mesta, ki imajo avtomobile. se vozijo te dni preko 70 milj daleč po kruh, če ga hočejo jesti. To so seveda v glavnem tujci in bogati domačini. Povprečni Indonezijci kruha skoro ne jedo, ker se hranijo pretežno z rižem.
Štruca kruha stane v 72 milj oddaljenem Bogorji^ letnem bivališču predsednika Sukarna in vlade, 20 rupij ali nekako pol dolarja. Razumljivo, da si ga morejo privoščiti le res premožni ljudje in tujci.
Djakarta ima okoli tri milijone prebivalcevj ki morajo danes plačevati svoj vsakdanji riž šestkrat dražje kot pred enim letom. Pri tem ga ni mogoče dobiti po želji. Delavci dobijo riž kot del svojega rednega zaslužka. Na trgu samem pa ga večkrat manjka. Pomanjkanju riža je kriva lanska huda povodenj in letošnja suša. Tudi izgiedi za letošnjo žetev niso posebno ugodni. Dežela je morala v zadnjih mesecih uvoziti večje količine hrane za svojih 96 milijonov prebivalcev. Pomajkanje bi bilo še večje, da si ljudstvo ne pomaga z uživanjem zelenjave in zelenja sploh.
Nekateri opazovalci razmer v Indoneziji trdijo, da je eden izmed vzrokov, zakaj se Sukamo tako poganja za Holandsko Novo Gvinejo, tudi njegova želja odvrniti pozornost ljudstva cd pomanjkanja živeža, rastočih cen in drugih težav.
Ameriška Domovina
/1 VI ■ »J IO 01 VIST »lO Vt »
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.OX) za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
Gospodarski polom lanskega leta bo imel par posledic, ki jih moramo omeniti; Preteklo leto naj bi bilo osnova za novo petletko. Osnova je propadla. Ali bodo titovci napravili novo osnovo, ali pa sploh podrli petletko in jo “revidirali”? Primanjkljaj v plačilni bilanci bo narastel na stalno svoto 200 — 300 milijonov dolarjev. Kako dolgo ga bo naša federalna administracija pripravljena pokrivati s svojim prispevki v nepotrebnih denarnih in blagovnih darilih in naprej izgubljenih posojilih?
i BESEDA IZ NARODA
«a|K££«.>83
No. 17 Wed., January 24, 1962
Tito planira, gospodarstvo se podira
Koncem leta 1960 je Tito potreboval nad $350,000,000, da zamaši glavne luknje v svojem gospodarstvu. Da jih dobi od svobodnega sveta v obliki daril in posojil, je sestavil dolgo vrsto gospodarskih reform, davčne, devizne, valutne, bančne, kreditne, carinske itd., vse skupaj je povezal v neke vrste nov gospodarski sistem in ga ponudil, svobodnemu svetu kot vabo. Vaba je dosegla svoj cilj; Tito ni sicer dobil vsega, kar je želel, ampak kakih $275,000,000 mu je vendarle padlo v njegovo državno blagajno. Ne vsa vsota naenkrat, toda vendarle v takih presledkih, da njegovo gospodarjenje ne bi smelo priti v zadrego. Pa je že prvo leto prišlo v zadrego in še celo veliko, ako smemo verjeti poročilom iz Beograda. Kako je moglo priti do tega, ko je bilo vendarle, vse tako lepo preračunano, predvideno in planirano?
Tito je koncem 1. 1960 napovedal, da mora biti leto 1961 kot prvo leto nove petletke podlaga zanjo in da se radi tega mora razvijati vse gospodarstvo strogo po gospodarskem planu. Na nobenem gospodarskem področju ne sme biti ne prevelikih skokov navzgor, ne padcev navzdol. Proizvodnja mora narasti za 12.5%, (industrijska za 12%, kmetijska za 15% itd). Realni porast investicij sme znašati samo 4.7%, realne plače se smejo dvigniti samo za 4.5% napram 1. 1959 izvoz mora rasti hitrejše od uvoza. Da bi bili doseženi ti cilji, bo treba držati cene na stalni višini, omejiti kreditiranje na okvir, ki ga predvideva plan, držati se programa v zunanji trgovini. Treba je obenem zmanjšati proizvajalne stroške, povečati izbiro blaga in zboljšati njegovo kakovost.
Na te limanice so šli Titovi prijatelji v tujini in mu dali 275 milijonov dol. Sedaj jim je Tito moral povedati, da se je načrt podrl. O tem priča že sedaj nekaj zanimivih številčnih ugotovitev.
Proizvodnja je zaostala za planirano na celi črti, celo v industriji, kjer bi jo bil režim še najlažje dosegel. Zaostanek so napovedovali že poleti, toda režim je upal, da bodo tovarne kot vsako leto pljunile pod jesen v roke in dohitele zadnje mesece to, kar so do tedaj zamudile. Letos tega niso storile. Izgovorov so imele na pretek, čemu se torej gnati nad potrebo in navado! Manjša proizvodnja v kmetijstvu gre uradno na račun lanske suše, kar je deloma res. Vendar ostane glavni razlog isti kot dosedaj; komunistična veleposestva ne znajo in nočejo cenejše proizvajati, kmetje se pa tudi ne ženejo, saj ne vedo, ali bodo mogli uživati sadove svojega povečanega dela. Tako sta obe glavni proizvodni gospodarski panogi zaostali v proizvodnji in podrli ves gospodarski načrt. Imeli sta pri tem mnogo pomagačev.
Podjetja so, velikokrat na pritisk občin in okrajev, investirala veliko več, kot bi smela po programu. Lanske investicije bi smele biti večje od predlanskih samo za 8%, V resnici so pa bile večje kar za 35%. To je rodilo veliko povpraševanje po gradbenem materijalu vseh vrst in gnalo cene kvišku, kar je zopet dalo povod, da so se začele dvigati tudi ostale cene. Tako je Jugoslavijo zajel nov val inflacije, ki je razvrednotil dinar po nekaterih računih kar za nad 20%!
K povečanju cen je pripomogla tudi politika delavskih svetov in njihovih organov. Imeli so pravico, da si sami določajo mezde in plače, seveda v okviru dosežene storilnosti. Delavci in uradniki so se pa malo menili za “povečano storilnost,” ki bi jih gonila, da morajo več delati, kot so navajeni, so rajše zviševali cene za svoje izdelke, delali dobičke in jih delili med seboj. Tako so lani mezde in plače narastle povprečno za 23%, dočim je “delovna storil nosi” narastla samo za okroglo 3%.
K polomu gospodarskega načrta so mnogo pripomogli tudi jugoslovanski izvozniki in uvozniki, ki niso kazali nobene dobre volje, še manj pa prave sposobnosti, da bi dvignili izvoz in racijonalno uvažali potrebno blago. Tako je prišlo do tega, da je bil lani primanjkljaj v plačilni bilanci skoraj za 100% večji od povprečja prejšnjih let in da je bilo treba zanj porabiti skoraj vsa posojila iz 1. 1959, ki so bila namenjena za kritje deficitov vsaj nekaj let. Svota 275 milijonov dol. je skoraj popolnoma izčrpana. Sedaj šele razumemo, zakaj so časopisi poročali pred tedni, da je Tito prosil pri svojih prijateljih na zapadu za nove kredite v višini 400 milijonov dol. Mu bodo kmalu potrebni, ako bo njegova plačilna bilanca pasivna vsako leto za svojih 250 — 300 milijonov dol.
Slovenska ohcet
Cleveland, O. — V petek; 26. januarja, db pol osmih zvečer bo v dvorani Public Library na Superior Ave. prikaz slovenske oh-ceti. Ta prikaz bosta pripravila g. Miodrag Savernik in gospa Savemik, poleg njiju pa nastopi pevsko društvo Slavček, g. dr. Graselli, ki bo imel uvodni govor o zgodovini in legi Slovenije ter prof. g. Bonutti, ki bo razlagal prizore iz ohceti.
Velika je potreba, da tujcem okušamo pokazati svoje stare običaje in svoje staro narodno življenje, ki je bilo od otroške zibeli do navadne krste spremljano s stoletnimi tradicijami, ki se jih je slovenski človek do zadnjega Oklepal. Na žalost smo na tujem, pa tudi že doma, mnogo izpridili in v skrbi za lepši zunanji efekt zverižili. Zgubljamo smisel za resnično originalnost in dodajamo svoji noši in svojim običajem stvari, ki jih original nikoli ni imel.
Čas je, da pričnemo- na to misliti, da vzamemo v roke knjige, v katerih so naši običaji točno zapisani in v besedi ohranjeni. Le na ta način bomo mogli ohraniti originalnost, ki je sicer mnogokrat na zunaj brez bleska, pa je zato iskrena in v osnovni misli globoka. In za globino gre; za tisto staro vero, ki so jo našli stari očetje in matere imeli.	.
Prepričan sem) da bo prireditev na petkov večer v tem duhu, ker vem, da je gospa Saver-nikova vestno pregledala vse knjige, v katerih je mogla najti zapiske o stari kmečki ohceti. Razlaga v angleščini, ki jo bo imel prof. Bonutti, pa bo v besedi približala, kar v sliki ne bo moč pokazati. Vsi poskusi v tej smeri bodo opravili lepo kulturno delo 'in Slovenci v Clevelandu naj bi s svojo navzočnostjo obenem pokazali, da je ljubezen do naših starih običajev v nas še vedno živa.
Vsi, ki na petek večer niste zaposleni, pridite ob pol osmih v dvorano Public Library na Superior Ave. Ljubezen do prist-nega narodnega blaga je vredna te kratke poti.
Karel Mauser.
Igrali bodo kot gostje Lige-Mladinskega zbora igralci kulturnega društva Triglav iz Milwaukee, v režiji g. Vlado Kralja.
Vsi Slovenci iz Chicage in okolice iskreno vabljeni. Po predstavi bo prosta zabava. Na svidenje!	P.
Namišljen! bolnik Chicagu
Chicago, 111. — V soboto, 27. januarja, bo ob 7:30 zvečer v veliki svetoštefanski dvorani v Chicagu podana nalezljivo vesela, vedra in prepolna (smeha igra-komedija NAMI SL JENI BOLNIK.
To igro je napisal znani francoski pisatelj Moliere, čigar številna dela so prevedena v vse svetovne jezike in jih že 300 let igrajo na svetovnih odrih.
Igra “Namišljeni bolnik” je klasična, kakor so vse ostale Molierove komedije in res zabava ter razveseljuje. V tej igri se Moliere norčuje iz zdravilstva in zdravnikov, ki so za časa njegove dobe — 17. stoletje — veljali za mazače in šarlatane.
Glavna oseba te 'igre je namišljeni bolnik Argan, okoli katerega se suče vse dejanje. Argan j: prepričan, da je največji re-
članom clevelandskega odseka SAVE
Cleveland, O. — V nedeljo, 28. jan. t. 1., ob 10. dopoldne imamo člani clevelandskega odseka SAVE v Baragovem domu svoj redni mesečni sestanek. Po kratkem odborovnem poročilu nam bo predaval g. dr. Mate Resman “O možnosti obstoja slovenske države izven federacije Jugoslavije.”
Na sestanek so povabljeni tudi vsi oni slovenski dijaki in dijakinj e; ki obiskujejo zadnji letnik ameriških srednjih šol.
SAVA, clevelandski odsek.
Odvetniška pisarna se je preselila v Euclid
ti Biti oni
mm, ~ r
fj
Euclid, O.—Odvetniška pisarna Hribar in Conway se je preselila iz dosedanjih prostorov na 14324 St. Clair Ave. na 25000 Euclid Building v Euclidu. Pisarna zavzema devet sob v drn gem nadstropju poslopja na Euclid Ave. med Charterhouse Motor Hotel in Braebunn Medical Building.
Paul J. Hribar, starejši dru-žalbnik, je sporočil, da se je selitev izvršila pretekli teden. Hribar je bil svoj čas pom. podpredsednik St. Clair Savings. V odvetniško zbornico Ohia je bil sprejet 1. 1941.
James J. Conway je bil pred' sednik Cleveland Academy of Trial Attorneys in opravlja odvetniške posle od 1. 1955. Njegov oče Bernard J. je clevelandski mestni sodnik.
Pod vodstvom Hribarja in Con waya delajo še odvetniki: Ro. Blattner J. Ciaston F. Križman 'in A. Zambie.
Novi prostori so lahko dostopni in moderno urejeni.
AD
Društvo Naše Gospe Fa timske šl. 255 BCSKJ praznuje
Cleveland, O. — Naše društvo bo v nedeljo, 28. januarja, praznovalo desetletnico svojega obstoja s sv. mašo on 11:30 pri sv. Vidu, nato pa z bahketom ob 12:30 v Avditoriju šole uv. Vida.
Vse člane, goste in prijatelje vabimo, da se žberejo v veži šolskega avditorija ob enajstih, od koder bomo šli skupaj v cerkev, kjer bodo za nas rezervirane cerkvene klopi.
če glede Vaše udeležbe ni vse
Da se je pri vsem tem podražilo tudi življenje daleč nad|ve^ in najbolj bolan človek in dajurejeno, kličite načelnika F. Ho-vsc račune, o tem ni treba dosti govoriti. Tarnanje nad moraj° zaradi tega vsi skrbeti za movec 361-3664, podnačelnico stalno naraščajočo draginjo je tako splošno, da si ga režim sploh ne upa preganjati. Vse to ima seveda tudi svoj vpliv na miselnost prebivalstva. Vsakdo se žene samo za tem, da bi na katerikoli način več zaslužil, pri tem čim manj delal, se tem bolj zadolževal in nič varčeval. Kako pa naj po-
njegovo zdravje. V resnici pa Mary Papp 391-8507 ali podpisa, je omejen samogoltnež( zabit in no 481-5004.
pravi bedak.
Kako namišljenega bolnika ozdravijo, pridite gledat na pred.
Josephine Trunk, taj.
-o-----
— Kings Canyon narodni pank
Stopa drugače, ako vidi iz leta v leto, kako drvi "gospodar- stavo, v soboto, 27. januarja, ob V Kaliforniji je bil ustanovljen stvo v inflacijo, in nima pojma, kakšen bo konec.	7:30 zvečer.	leta 1940.
Aktivnost Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu
Euclid, O. — Slovenski demokratski klub v Euclidu, kateri zboruje vsak 4. četrtek v mesecu, ima redno sejo ob 8. uri zvečer jutri, 25. januarja, v Slovenskem društvenem domu na Rehar Ave. Člani in drugi rojaki so vljudno vabljeni, da se Zborovanja udeleže.
Pred leti, osobito pred drugo svetovno vojno, je klub štel nad 300 članov in smo bili v političnemu oziru “jeziček na tehni-ci.” Kamor so se naši glasovi obrnili, tam je tudi bila zmaga v našem mestu.
Zopet je prišel čas, da se združimo stari in mlajši po strankarski pripadnosti neoziraje se na to kdo je kdo in pokažemo, da ne pustimo, da se z nami pometa in nam dovoli le pod mizo pobirati drotine.
Važno je tudi, da bo letos prišel na vrsto “CHARTER,” ustava za mesto Euclid, ki bo morala biti revidirana za prihodnja leta. Mi sami bomo odločali ali nam ho večina ali manjšina komandirala pri administraciji.
Vse to in veliko drugega imamo na programu, kar prizadene naše' ljudi v mestu Euclidu. Toplo apeliram na državljane, ki so bili, so sedaj; in kateri želijo naj se udeleže naše seje in pristopijo h klubu po načelu: “Zrušeni ostanemo, razdruženi pade. mo.”
Joško Penko, public, odbor.
-------O-------
Zbirka Zveze Olšarnih društev slov. fara za prevoz knjig v Avstralijo
Euclid, O. — Precej časa je že minilo, odkar so nas zapustili prečastiti g. pater Odilo, nam romarjem nikdar pozabljeni misijonar, pevec in voditelj romarskih pobožnosti na naših lepih ameriških Brezjah v Lemontu pri Mariji Pomagaj.
Prečastiti p. Odilo, naj Vam Jezus in Marija poplačata Vaš veliki trud za neumrjoče duše. Želimo Vam veliko uspeha in božjega blagoslova na Vašem novem mestu tako daleč od nas. Mi Vas nismo pozabili in Vas nikoli ne bomo.
Tukaj Vam navajam imena hvaležnih romarjev in darovalcev, kakor ste omenili za knjige in pošiljatev za Vami v daljno Avstralijo. Darovani denar smo poslali na uredništvo Ave Marija v Lemunt. Skupni znesek je $186.00.
Darovali so v Euclidskem okrožju:
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 K. S. K. J.:
Anton Zorko, Theresa Potokar, Mary Civha, Mrs. Rudy Cog, Mary Gerl, Mary Strlk, Mary Hochevar, Catherine Zalec An-na Pinoulici Frances Orazem (Pennsylvania), Jacob Gustinčič, John Bradač (Ormiston Ave.), Mary Sternad, Frances Perme, Mary Mramor, Catherine Gclinar, Anna Godlar, Frances Korencic, Anna Luzar, Mary Kropic, Antonia Nemec, Tillie Bolek, Catherine Roberts, Josephine Posch, Joseph Svetin, Joseph Svetin, Jr., Andrew Re-pasky, Steve Kusnar, Frank Go. linar, John Potočnik, Mary Zdešar, Edward Marinčič, Mike Cesar, John Tanko, Caroline Peck, Mary Gril, John Gabrenja, Ma-ly Strekal, Mary Adamic, Mrs. Young, Rose Strekal, Anton Bregar, Mrs. Omahen, Jennie Lip-ko, Mary Žnidaršič, Lilija Somrak, Anton Tekavec Matt Teka-vec. John Bradač (Miller Ave.), Martin Korošec, Joseph Debe-lalk, John Verb, Anna Debeljak, Frank Drobnič, Josephine Fe-mec, Mary Noda, Agnes Trepal, M risi Skodlar, Mrs. Gerjevic, Mrs. Somrak, Frances Sajovec, Anna Dubrovsky, John Hodnik, Mrs. Rus, Frances Sokach, Ma-
ry Žele, Josephine Vidmar, Mary Grze, Mary Vodičar, Frances Karis, Mary Klun, Mary Bukovec, Angela Bencin, Frances Kovačič, Mary Rolih, Antonia Šuštar, Matilda Ropret, Mary Dre-nik, Agnes Jazbeck, Mrs. Zupančič, Mrs. Zelle, Mrs. Dan Boyd, Mrs. Mislej, Veronika Troha in Neimenovana.
Na področju fare Marije Vne-bovzete:
Mrs. Mary Ivančič, Mrs. Jos. Homar, Mrs. Rose Turk, Mrs. Agnes Pierce, Mrs. Strancar, Mrs. Ižanc, Mrs. Sfcubec, Mrs. Roljsed, Mrs. Jalovec, Mrs. Re-bol, Mrs. Macek, Mrs. Kokel, Mrs. Jurkezi, Mrs. Fajdiga in Mrs. Sinček.
Na področju fare siv. Vida:
Rose Bizjak, Josephine Pole, Agata Zakrajšek, Mary Marinko, Mrs. Stanič, Mary Sajovec, Mary Farenik, Mary Otoničar in Mary Strnad.
Katherine Roberts, preds.
Ples, “šlagerjikriminalke, veselo brigadirsko življenje
Cleveland, O. — Kdor zna brati med vrsticami, bo iz naslednjih odlomkov iz pisma neke ljubljanske srednješolske mogel marsikaj razbrati. Pismo smo dobili na vpogled od prijatelja našega lista. Nekdanja sošolka piše prijateljici v Ameriko:
“Zelo me zanima, kje si dočakala Novo leto in kako si se imela. Jaz sem ga dočakala na naši šoli, kjer smo imeli dijaki cele šole zabavo. Pripravili smo telovadnico za praznovanje. Lepo smo jo okrasili z barvnimi lučkami in trakovi. Okrog orkestra je bila snežena zavesa. Imeli smo tudi obdarovanje!. Veliko sem se naplesala in večer je kar hitro minil. Ali Ti hodiš kaj na ples?
AH priredite na vaši šoli kdaj ples? Pri nas ga imamo vsako soboto zvečer. Skoraj vedno se ga udeležim 'in grem s svojimi sošolkami in prijateljicami tja. Orkester na naši šoli je zelo dober in tudi mladi pevci kar dobro pojejo. Zelo so mi všeč novejše popevke, ki jih pojejo Pat Boone, Paul Anka, Harry Belafonte, Elvis Presly in drugi. Kateri pa tebi ugajajo? Ti si gotovo imela kdaj priliko katerega resnično poslušati ali pa ga videti na televiziji. Pri nas imamo največ stika z italijanskimi pevci, ki večkrat gostujejo.
Kadar imam čas, grem tudi v kino. Včasih igrajo prav dobri filmi včasih pa tudi ne. Najraje imam vesele, zabavne filme ali pa tudi kakšne napete krimi. nalke. Kaj pa ti gledaš najraje?
V poletnih počitnicah sem bila v brigadi v Horjulu. Morda te bo zanimalo, kako smo se imeli. V naselju so bile tri brigade, ki so med seboj tekmovale v uspehih pri delu. Naše delo je bilo precej težko, a ga je odtehtalo veselo brigadirsko življenje. Smeha, vese!ja in zabave je bilo povsod dovolj. Tabor smo imeli v smrekovem gozdičku, kjer smo vsak večer priredili ta. bornji ogenj z zabavnim programom. Zjutraj pa nas je zgodaj zbudila iz sladkega spanja melodija iz filma “Most na reki Kwai.” Čisto prehitro je minil mesec v brigadi.
20. januarja imamo začetek zimskih počitnic. Upam, da bom zimrJke počitnice lepo preživela. Verjetno bom šla Gorenjsko malo na smučanje in sankanje, saj bi bilo v Ljubljani dolgčas. Pri nas ja letos kar precej snega in tudi mraza. Kako pa je pri vas snegom in počitnicami?”
Kajne, dolgo pismo. Zelo izčrpen popis današnjega dijaškega življenja v domovini. Toda niti besedice ni v njem o učenju ali o lepi knjigi!	J. S.
-----—O-----
— Jabolka, oranže in banane so sadeži izredno bogati na sladkorju.
P. Odilo, O.F.M.:
Dobre tri tedne na vodi
(Konec)
Pri branju mi je bila v veliko veselje knjiga “SPOMINI MLADOSTI.” To so prekmurske pesmi, ki so izšle kratko pred mojim Odhodom iz Lemonta in mi jih je marljiva izdajateljica Mrs. Gizela Hozian poslala kakih 30 izvodov za avstralske Slovence. Cele zanimive knjige nisem samo prebral, temveč prepel sem jo. Pa kar pesem za pesmijo in kitico za kitico, kjer sem le malo slutil melodijo ali napev. Res sem užival kot malokdaj. še bolj zato, ker šem bil vse življenje s Prelkmurci tako tesno povezan. Že kot otrok sem jih poznal, ko so hodili k nam na Tinsko goro na božjo pot in so se vedno ustavili pod lipo ob moji rojstni hiši, kjer so počivali ter peli in zopet peli. Še od takrat mi je prekmurska popevka tako mila in draga.
Ne vem, kako bi pohvalil požrtvovalno ženo Mrs. Gizelo Ho. zian in vse tiste osebe, ki so Ji pomagale zbrati to dragoceno narodno blago! Kar s sv. Pismom se sprašujem:	“Kdo bo našel
močno ženo? Njena cena je kakor stvari iz daljave in od slkrajnih mej . . . Svoja usta odpira modrosti in postava milobe je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše in kruha brez dela ne uživa. Dvigajo se nje sinovi in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali . . . Dajte ji sadu njenih rok in hvalijo naj jo pri vratih njena dela!”
Čuditi se moram tej ženi: Koliko dela ima kot žena, mati, gospodinja! Poleg tega vodijo Ho-zianovi dobro urejeno restavracijo sredi milijonskega mesta Chicago. Tudi tukaj velja: Srce njenega moža se nanjo nanaša in imetja ne bosta pogrešala. Skozi njo še le izda dobiček moža. To se pravi z drugo besedo: Vzajemno delo v družini! Koliko se naša Gizela žrtvuje za društva, za razne narodne prireditve, za romanja k Mariji Pomagaj. Kako se je zavzela v svoji široki nesebičnosti za Dom sv. Jožefa v Lemontu. Če bi imeli Slovenci vsaj deset takih nesebičnih Gizel, s kakšnimi uspehi bi se lahko ponašali, na kakšne slovenske nebotičnike bi lahko gledali. Pa mnogi ne upamo pogledati niti preko ograje domačega vrta ali dvorišča!
Zdaj pa je stopila gospa Gizela še na drugo polje: Postala je zbirateljica narodnega blaga in izdajateljica dragocene slovenske Pesmarice. Tej ženi moramo Slovenci dati vse priznanje. Priznanje pa bo v tem: Sezimo po njenih “Spominih mladosti”! Naročimo si knjigo, ki jo je ona zbrala in izdala. Postavila je najlepši spomenik slovenski pesmi. Marsikatero staro, ljubeznivo pesem je obvarovala pozabe. Zakaj ne bi prisluhnili, ko nas kliče, vabi: Domov, domov, v slovenski kraj njegov me vleče krasni maj! Zakaj si ne bi dah dopovedati: Oj ti slovenski kraj si moj zemeljski raj! Zato nazaj v Prekmurje, kjer radost je doma; tam ne kalijo burje nam mirnega srca!
Pesmarica “Spomini mladosti” je zbirka najlepših narodnih zgodb. Kako knjiga kliče k poštenosti! Kako svari Ančiko: Ana, Ana, Ančika, na tebi lepo gvant stoji. Če boš s pojbari hodila, ti ne bo dolgo lepo stal! — Kdo ne bi rad slišal zgodbe o “Lujziki in Frančeki?” V “Mladih spominih” jo lahko bere. Ali: Človek na svetu le malo ima mira. Pa ona pesem: “Črna zverina puha v daljavo’,’ kjer je milo povedano: “Otožno in grenko je v nas, bi jokali radi na glas, da culo bi se do doma, nazaj tja srce nam roma!” Kako toži v pesmi dobri sin: “čuj me, mama, kako lepo ti pojem, vsak večer ti pojem lepo; da rie čuješ ti moje žalosti, ker tvoj (Dalje na 3. strani)
IVAN PREGELJ i
Bogovec Jernej
Izvil se je stražniku in se potuhnil v gnečo, ki je bila v prostoru, kjer so komisarji sodili evangeljskim. V ljudeh je bila tišina. Dachs ni videl predse, a čul je vsako besedo, ki jo je spregovoril škof Tomaž. Za njegovo besedo je šel učitelj in je sodil:
“Leteči lev mu pravijo. Rušeč je pač, lisjak, lev pa ni. Primožev, Jurijev in Adamov meč je ukral pa bije po mojih. Po kranjsko uči! Pa pravim in je pisano: ne kradi! Bukovsko povej, Ljubljančan, kar veš. Saj si za hlapčevskih let grulil carmina.” (Zlagal pesmi. Te Hrenove pesmi so1 ohranjene).
Zgovornost sodčeva pa mu je vendar izsilila priznanje, škofova beseda ni sodila. Samo čudila se je. Trdno je verjela in ni mogla umeti, kako drugi dvomijo. “To ima, da sebi verjame,” je vedel učitelj, “bogovec Jernej ni imel. Ni verjel, ni se mogel čuditi. Iz dvoma v sebi je trpel, prisiliti je hotel z jezno besedo, da bi tuja ušesa verjela, pa je le dvom sejal in lastno bolest. Za človekom, ki pije in pravi: pij, sladko je! pijem, za silni-kom z mečem, ki mi bo grozil, naj vzamem, da ni strup, če sam ni vzel, ne bom jemal.” In |še je občutil učitelj, da je škofova beseda jasna. Ni botroval, vsakdanje je povedal: “Katero pričevanje je močnejše? Ali pričevanje evangelistov, cerkvenih očetov, svet-cev in spoznavalcev ali pa duh enega človeka, debeljaka Martina, ki je učil, da imej mož ob ženi obnožnjo, pa tako, da žena zanjo ne ve. Tako bogovati in pričevati zna najnižji biriški hlapec.”
Nato je škof učil:
“Sedem je svetih zakramentov. Ne razdirajmo svečnika s sedmimi svetili! Hodili bi v temi. Resničen je ogenj vernih duš. Samo živali gino, ne vedo ne za zaduštvo ne za rajne, ki kličejo molitve in prošnje. Recite, da ni zvezd na nebu, ko je dan. Smejal se bom. Da ni svetcev božjih, trdite? Videl jih boš, ko ti bodo v pomoč v temi in bolesti.”
Škof je dogovoril. “Zdaj,” je bridko čuvstvoval učitelj. “Sodec bo znamenje dal, deset helebard bo zarožljalo in vsi, ki so bili iz čiste besede, že Vedo in verjamejo, da je Martin pravi Antikrist, in bodo
SEDEMNAJSTE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI, NIKDAR POZABLJENI SOPROG IN OČE
John Fortuna
ki nas je nenadoma zapustil in zaspal v Gospodu dne 24. januarja 1945
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
Ti se ga Gospod usmili,
\ Ljubi Jezus Ti mu daj, rajski mir na vekomaj!
Tvoji žalujoči:
MARY FORTUNA, soproga HČERKE in SINOVA, ZETJE, SNAHE, VNUKINJE in VNUKA Cleveland, O. 24. jan. 1962.

rekli: foveo et fateor!”
Komisarski tajnik je začel klicati evangeljske po imenu.
“Sebastianus Schlagen, fili-us Georgii, Camopolitanus, habernator.’l (Boštjan Schlagen, Jurijev, krčmar v Kranju). Učitelj se je vzpel, da bi videl. Schlagen jo stopil težko v svoji tolšči pred komisarje. Kaj je govoril, učite! ni umel. A jasno, kakor da snubi v boj-ce, je narekoval škof pisarju v roko:
“Juxta mentem et manda-tum serium Srni Dni Princi-pis.. . admonitus ad sacramen-talem Confessionem et com-imunionem Ecčlesiae (Catholi-cae ritu, sublatis impediments, promisit oboedientiam.” (Po zmislu in zapovedi najvišjega gospoda kneza. . . opominjan, naj se spove in prejme po katoliško sveto obhajilo, je obljubil pokorščino, ko odpadejo zadržki).
“Fovetur,” je mrmral učitelj.
“Georgius,” filius Georgii Stookzahndt,” je klical tajnik. Evangeljski je pristopil. “Cu-raturus, ut brevi reconciliatur Deo et Ecclesiae,” (Skrbel bo, da se v kratkem spravi z Bogom in cerkvijo), je slovelo v zapisnik.
“Fatet,” je siknil učitelj.
“Tomaž Heinricher,” je klical tajnik in beležil:
“Ratus saluti animae suae demum melius provisum fore si explorata exacte sua con-scientia sacram communionem semoto omni obice securus accedat.” (Po smislu: Poučen, naj z vestnim izpraševanjem vesti vendar že skrbi za svojo dušoi, bi utegnil po odpravljenih zadržkih brez skrbi prejeti sveti zakrament).
“Foveturque fatetque,” je pačil dosledno učitelj latinščino. Tajnik je pozival ime za imenom. “Deveti, fatetur,” je obgodrnjaval učitelj, “deseti favet. Enajsti. .
“Kovač Urh Glaser,” je pojemal tajniku glas.
“Submittitur — Pokori se,” je menil že v naprej učitelj. Obešenjaška porednost se je Dudila v njem. “Casparus Sparer,” je zaklical pojemajoče tajnik. Učitelju se je vnel dovtip. Bil je Sparer jecljač in deset grošev je dolgoval učitelju že enajsto leto. Tega se je domislil Dachs in zaklical glasno:
“Culpam šibi indulged hu-militer petit.” (Prosi ponižno, da se mu dolg odpusti). Komisarji so se strmeče spogledali. Straža je iskala med ljudmi. Toda učitelj se je bil že izlizal na hodnik in se podvizal na varno. Le ko je šel mimo straže, ki mu je prej branila vstopiti, ga je ta udaril po glavi, da je odletel na trg med gnečo. Svojo šegavost pa je bil prinesel s seboj.
“Niti Pilat ni sodil krivič-neje,” je zaklical živo. “še slina v mojih ustih ni papežni-ška. Pa sem vstopil, da bi se spokoril in si rešil dušo, in sem obljubil: foveo in prisegel: fateor. Pa so me izvrgli. Po krivici, ljude božji.”
“Po krivici, Johannes,” je spregovorila tedaj neka ženska med ljudmi. Učitelj je kar usahnil med rameni in hrbti svojih sosedov. Postavna ženska je iskala skozi gnečo za njim.. Bila je Kristančeva. . .
“Amen, amen, fiat, fiat. Kranj je spet katoliški,” se je zahvalil škof Ljubljančan pred razpelom v župnišču. Tedaj so mu javili, da prosi za sprejem brdska baronica Judita. Daši je bil škof utrujen, jo je vendar sprejel.
(Dalje prihodnji«.
DOBRE TRI TEDNE NA VODI
(Nadaljevanje z 2. strani)
sinko ne pride domov!” Fant gre na vojsko in svoje ljube starše tolaži: “Najte, starši, žalovati! Marija tud mogla dati svojga božjega Sina gor k Oči nebeškomi!” Kako pretresljiva je pesem, ko je duša močno trkala na nebeška vrata, da bi jo Bog gotovo čul, kako je tiho trkala na peklenska vrata, da bi jo satan preslišal. Pesem o vrtnarju je tako poučna in pesem o Vrbanskih fantih. Pesem o prekmurski zibelki je tako ljubka: kjer je mati dete pestovala, ga učila hoditi in sladki jezik govoriti, kjer sem prvo knjigo bral in prvič Bogu hvalo dal; kjer sem sanjal sladke sanje o pošteni ljubezni in kjer je zibka stala, tam naj mi enkrat bodo postavljene mrtvaške pare! Pa kdo bo vse naštel! V pesmarici je pesem od ledičnega stana, potem cela vrsta zdravic. Zanimiva je pesem o ženski glavi. Tudi precej najnovejših pesmi je v knjigi, da bo zadovoljila vsakega. Na koncu je celo pridejana cerkvena pesmarica, kjer so zgodovinske pesmi: katere svetnike in svetnice so naši dedje slavili in častili.
Kakor sem jaz užival, ko sem bral te pesmi, tako bo užival vsak. Še enkrat: Dajmo gospej Gizelli priznanje s tem, da si takoj knjigo naročimo. Knjiga je za vse Prekmurce, ki žive ali so živeli na tej ali oni strani Mure. Za nas, ki nismo bili rojeni v Prekmurju, so pesmi še bolj zanimive, ker so večina vse tiskane v prekmurskem narečju. Spomini mladosti se naročajo pri Mrs. Gizclla Hozian, 4029 Grove Street, Skokie, Illinois. U.S.A. Spomine mladosti v vsako slovensko hišo, v vsako slovensko družino, vsakemu zavednemu Slovencu!
Vsakdanji sprehod: Da! Sprehod na morju. Bo zopet kakšna taka, za lase privlečena! Ne! Že dolgo se nisem toliko sprehajal kot na morju. Kje pa? Po krovu! Pravzaprav kar tri krove je imela ladja in po vsakem se lahko sprehajaš. Najbolj pripravljen je spodnji krov, ki je nekaka veranda okrog in okrog. Tam je kar napisano: Če greš sedemkrat po krovu, si prehodil ravno eno miljo. In to je kar zapeljivo. Kar samo te žene naprej in šteješ: enkrat, dvakrat, trikrat... sedemkrat. Pa imaš eno miljo v košu. Največkrat se ti kdo pridruži in čas mine kot bi trenil. Pa sem včasih prehodil kar tri milje in še več. Gotovo pa po zajtrku eno, po kosilu eno in še po večerji eno. Posebno veliko sprehajalcev je bilo na krovu ob tem času. Zla-
sti je bilo mnogo starejših ljudi, mlajši pa so si preganjali čas s kakšnim športom: z metanjem podkev, krogov, s plavanjem in podobno. Jaz sem se držal starega latinskega pravila: Po kosilu in večerji lenuh ne bodi, temveč vsaj tisoč korakov prehodi! (Post prandium stabis vel mille passus meabis!”) Tudi za obed so imeli Rimljani praktična pravila, posebno če so uživali ribe. In to je navadna hrana obmorskih dežel. Eno tako pravilo je: Pij vino, kadar uživaš ribo, sicer si lahko nakoplješ želodčno hibo! (Inter pisces vinum misces, si non misces, ingemisces!) Drugo pravilo glede rib je: Zapomni si izrek slavnega poeta: Riba v tretji vodi je prekleta! (Maledictus piscis in tertia acqua!) Slovenci pravimo: Riba mora trikrat plavati: prvič v vodi, drugič v masti, tretjič pa v vinu! Takile korist-in izreki so mi rojili po glavi, ko sem se po obedu sprehajal po “morja široki cesti”. Pa sem vse to zapisal, da imate še drugi kaj koristi od mojih sprehodov.
Slovo potnikov v pristaniščih:
To je zanimivo. Prijatelji in svojci so lahko v vsakem pristanišču prišli po svoje drage kar na ladjo. Prej so se že s krova videli in pozdravili. Slovo odhajajočih potnikov z ladje je bilo domače prisrčno, kot se poslavljajo člani ene družine. Določen čas je stala ladja v pristanišču. Ves čas je bilo mnogo obiskovalcev na ladji. Tudi pri obedu in večerji so ostali. Seveda so morali stroške za to posebej poravnati. Ko je potekel čas pristanka, je na ladji kake pol ure pred odhodom tulila močna si-! rena. Takrat so morali vsi stari in novi potniki biti na ladji in obiskovalci so morali ladjo zapustiti. To so oznanjali tudi zvočniki po vseh prostorih pristanišča in po vseh lokalih ladje. Na krov je prišla ladijska godba ali orkester *ter je začel igrati. Krov je navadno malo višji kot veranda v pristanišču, spodnja veranda je pa razumljivo mnogo nižja:	pač na tleh.
Potniki na ladji so imeli posebne barvane trakove močnega papirja. Trakovi so bili zviti v klopčiče. Prvi konec traka je vsak odlepil, držal ves čas za njega, klopčič pa je zagnal proti dragemu svojcu na verando pristanišča. Svojci so te klopčiče lovili in prestrezali. Vsak je bil presrečen, če je trak vlovil. To je bila še zadnja vez med potnikom in med dragim domačim: sorodnikom, znancem, prijateljem. Trakovi so pomenili veliko več kot sam barvan papir: gorko ljubezen in žgočo bridkost. Kar naenkrat je vzdolž ladje na prostoru med njo in
potovalne informacije vozni redi zveze
potni listi — vizumi izmenjava denarja hoteli
vozni listki
Vi stavite vprašanje ... ta mož ima vse odgovore:
On je vaš potniški zastopnik. V mezincu ima cel koš informacij — o Jugoslaviji. In Swissair sodeluje z njim, da vam nudi hiter polet do Beograda in Zagreba. Letite v razkošnem DC-8 Jetliner-ju, ki ima hitre zveze do vašega cilja. In z nami, sleherno miljo v zraku, gostoljubna Swiss-Care, skrbi za vse vaše potrebe. Torej, ko mislite na potovanje v Evropo, obiščite moža z vsemi odgovori vašega potovalnega zastopnika. Ko njemu prepustite vse delo za u-
reditev potovanja, vi V C=\JI/|C=;e=|C>
tembolj uživate pri- r	w w
jetnost vožnje.	swisscare • worldwide
Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave., Cleveland, O., SU 1-5880
vativce.
Republikanci so še isti večer napovedali svoj odgovor na demokratska “izzivanja”. Ali naj
li. Nekaj modelov je že na trgu, ostali bodo prišli do Velike noči.
Tovarnarji so optimisti,
bodo to prvi znaki volivnega prepričani, da bodo novi model boja?	šli hitro v denar. Trgovci z av-
pristaniškim poslopjem vse vihralo in plapolalo v barvanih trakovih. Trakov vedno več, vedno več. Ločitev vedno bliže, vedno bliže, srca vedno bolj vznemirjena, oči vedno bolj zalite s solzami. Ob meni je stalo dekle, tam onstran na verandi njena mati, obema lijejo vroče solze slovesa. Zdaj hčerka mamo pokliče: Mama! Z robčkom si je hčerka obrisala oči in prestregla v njega svoje solze, robček je obtežila s kamenčkom, ki ga je vanj zavila, potem pa je robček zagnala materi, ki ga je mati srečno prestregla in ljubeče poljubljala. Kako so ljudje v svoji ljubezni iznajdljivi. Tudi moje oko ni bilo suho, saj ni mogoče. Mislil sem na svoje drage doma in na one v grobovih, pa na znance, prijatelje po vsem svetu raztresene. Nobenega ni tukaj, mislil sem pa na vse kar po vrsti. Godba je začela igrati posebno točko za slovo, sirena je zatulila, ladja se je začela premikati, papirnati trakovi so se trgali, popadali na tla ali pa so se poigravali na morskih valovih. Zveza je pretrgana, spomin in ljubezen pa ostaneta. Mahanja, kričanja, solz, joka ni ne konca ne kraja. Dokler se ladja toliko ne oddalji, da ni mogoče več slišati. To so bili kar tesni trenutki. In prišla mi je na pamet naša pesem:	“Zdihujem,
vprašam vedno: Kje? Prijatli k vam želi srce. Peruti imeti si želim, da k vam domov ko ptič zletim.”
Pozdrave vsem dragim znancem.
-------o-------
Demokratje iščejo za volitve jeseni program
WASHINGTON, D.C. — Demokratje se dobro počutijo vsak predpust, posebno dobro takrat, kadar so tudi na vladi. Letos so porabili prvo obletnico Kenne-dyeve vlade kot priliko, da se sestanejo v prestolici na večerji z vstopnino po $100 za gosta in primerno praznujejo ta veliki dogodek.
Večerja se je dobro obnesla, gostov je bilo okoli 6,000, besedi in govorov pa še več. Na večerji se niso samo bahali, koliko denarja so že nabrali, da pokrijejo stare dolgove, ampak tudi, koliko ga bodo nabrali za jesenske volitve. Številke so šle seveda kar v milijone.
Obenem so tudi začeli iskati gesla za jesenske volitve. Sedanji predsednik predstavniškega doma McCormack je predlagal: “Demokratje gredo naprej, republikanci pa na desno.” S tem je hotel udariti po naraščajočem vplivu republikanskega senatorja Goldwaterja, ki vodi skrajne republikanske konser-
-----o-----
Na avtomobilskem trgu se bodo 'pojavili (novi modeli
DETROIT, Mich. — že sedaj imamo na avtomobilskem trgu nekaj pod 300 raznih modelov, trije veliki producenti nam pa obetajo še okoli 20 novih. Bodo to taki avtomobili, ki jih interesent j e r aibi j o za posebne namene, na primer športni avtomobi-
Ženske dobijo delo
Išče se
zanesljiva ženska, ki razume angleško, da bi skrbela za otroka 5 dni v tednu od 8. do 5. v bližini E. 72 St. Priporočila. Kličite po 6. uri 391-2781. (18)
Moški dobijo delo
Delo za moškega Iščemo izučenega peka za fino pecivo. Oglasite se osebno.
SOLOMON’S RESTAURANT 13905 Cedar Rd.
(17)
tomobili pa se ne morejo ogreti, bojijo se, da povpraševanje ne bo tako veliko, kot mislijo tovarne, akoravno v cenah ni velikih sprememb v primeri z lanskimi.
----o----
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
“Drive-in” delikatesen in pijača. Na Lake Shore Blvd. Kličite IV 1-3135.	(17)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja bungalov s tremi spalnicami v slovenski o-kolici med E. 185 St. in E. 200 St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632. __________________________ (X)
V najem
4 sobe, kopalnica, klet, se odda na 101 ali 103 Water St., Geneva, O. Najemnina je $40. Kličite po 6. uri RE 1-5296.	(16)
Garažo išče
^ Moški išče garažo med E. 55 St. in Norwood Rd. Kličite EX 1-5123.	_(16)
OBNOVLJENA “POMLAD” — Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan kip Pomladi na renesančnem (mostu preko reke Arno v .Florenci v Italiji. Na sliki vidimo prizor pri .odkritju obnovljenega kipa, ki ga je izdelal še v renesančni dobi kipar Francavalla. Skupina na sliki je oblečena v nošo tedanje dobe.
1167 S. 58 St.
4 čiste sobe in kopalnica se odda. $45. Kličite WH 3-0010 ali vprašajte za Mike-a na 1169 E. 58 St.	(Ig)
Naprodaj
Trgovina s pijačami, C2 licenca, blizu “liquor” trgovine. Nizka cena. Dajte ponudbo. Ohio State Beverage, 6119 St. Clair Ave. HE 1-8200.	—(18)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe, plinski furnez, se oddajo zakoncema, na 1174 E. 60 St. Vprašajte na 1180 E. 60 St.
—(16,24.jan.l.feb)
V Geneva, Ohio
Dvodružinska hiša, klet, naprodaj. Vpraša za $6,500. Lastnik je v Euciidu, Ohio. Kličite po 6. uri zv. RE 1-5296.
(9, 10, 11, 24, 25, 26 jan.)
Mr. G. K. iz Pittsburgha, Penna., pile: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES me je pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi i'h pošljete še sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kaiti vsakemu bodo pomagale.
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15792 Waterloo Rd„ Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod 1 25 za $1.95, 50 za $3.69. 100 tr $6.49
Kard Unuser:
LJUDJE POD BIČEM 1
8
m. <*l	g
S
— Počasi le jadra? proti pristanu kakcr vidim. —
Iz srca se je smejala.
— Saj je čeden, odličen glas ima, toda prehitro začenja z resnimi načrti. Res ne vem — ali so vsi moški taki? No, tebe izvzamem, Blaž. — Vraga, saj ni bil ljubosumen, nekaj ga je vendarle burilo. Na nek način ga je ta ženska le privezovala. Hotel je, da jo on spusti iz roik, ne ona njega.
— Ali si v nedeljo prosta. Vali? — je rekel nenadoma.
— Sem, vprašanje je le, kaj imaš za hrbtom. —
— Mislil sem, če bi bil dan kakor danes, bi se mogla odpeljati na Bled. Zvečer bi šla na ples v Kazino in ob kakih dveh ponoči bi bila že lahko spet doma. —
— Imam sicer nekaj, toda tisto ni važno — lahko bom še uredila. —
Vzdignila se je z zofe, toda ko jo je gledal, se mu je zdelo, da v zafrkljivem posmehu njenih ustnic čepi še nekaj.
— Sicer pa — kaj bi skrivala? Preme je prišel z isto idejoi. Ti greš z avtom? — Hotel je reči, da sploh ne gre, toda misel na noč, ko se bosta vračala, misel na priliko, ki se morda ponudi, da izpuli iz nje, kar bi rad zvedel, mu je zvezala besede.
— Z avtom, seveda. —
— Grem, če morda nisi užaljen. Dejansko mu nisem ničesar obljubila. —
— Užaljen? — je rekel topo. — Počemu? —
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PARK RIDGE — BY OWNER Bi-level. 6 Ige. rms. IV2 baths. 3 bdrms. Panel fam. rm. Att. gar. Side drive. Alum, strm., sems. Many extras. Upper -30’s. WE. 9-2052.	(17)
ELMHURST — BY OWNER Brand new. Never lived in. 3 bdrm. ranch home. Nr. schls., shopg. & transp. Priced for quick sale in mid $30’s. TE. 4-8135.	(17)
WESTCHESTER — BY OWNER 3 bedroom brick ranch. Formal dining room. Air conditioned. Fireplace. Shopping close. Partitioned bsmt. Nicely Indscpd. Priced for quick sale. $27,500. FI. 3-7402. (19)
WESTCHESTER — BY OWNER Deluxe brick bi-level. 3 bedrooms. 2 baths. Fam. rm. W-W crptg. Alum. S & S. Blt-in oven, range, dishwasher. 2 car gar. 22x22’ patio. Many extras. Asking $33,250. FI. 5: 9423.	(21)
RIVER FOREST MANOR —
BY OWNER 8 room air conditioned ranch. 3 bedrooms. 2% baths. TV room, den. Nr. churches, schools, shopg. & transp. 1946 N. 76th Ave. GL. 3-0238 or DI. 2-6497. Open 1-5 Wed. and Sun.	(19)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — BY OWNER 1890 style. Established 30 years. Owners moving to Florida. Good gross. Northwest side. AV. 2-1557 bet. noon & 5 p.m.	(19)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE Live in, Own room, TV. More for home than salary. 2 children. Call BU. 1-5434.	(17)
— Tako — je zmignila z rameni. — Moški ste včasih užaljeni in niti sami ne veste zakaj. —
Sedla je nazaj na zofo in ko se je tudi sam spustil na svojo običajno mesto, je nekam neumno bolščal vanjo. Vedno je znala napraviti komoden, čuten vtis. Roki je stegnila po zofinem hrbtu. Gledal je njen čeden vrat in lepo črto napetega telesa.
— Še vedno bežiš pred njeno spalnico? — je rekla nenadoma.
— Kako to misli?? —
— Nisi videti posebno srečen. Kadarkoli se srečava, se mi zdi, da si manj gotov svojega življenja. Morda imaš na vidiku že novo ljubezen. Lidija? —
Začudeno jo je gledal. Imela je nekam zasanjane oči, čeprav so ji bile ustnice še vedno porogljivo napete.
— Pustiva ljubezen — je reke! topo.
— Včasih si jo človek vendarle zaželi, kajne? — je rekla. — Skrito, na nek način lepo, ki ni samo grabljenje za uteho. —
Zamahnil je z roko.
— Sentimentalnost, kajne? Pride z večerom in mine z dnevom. —
Spustila je reke k telesu.
— Bi kaj pil? —
— Ne, hvala Vali. — Vzdignil se je in poslovil. — če ti je prav, se bom oglasil jutri okrog desete. — Mrtvo se je spuščal po stopnicah in ko je bil že na ovinku
ter se ozrl kvišku, mu je zamahnila z roko. Ni odmahnil, !le postrigel je z dvignjenimi 1 prsti.
| Neumno, da sem se sploh [oglasil, je pomislil, ko je stopil na cesto.
I Odpeljala sta se v čudovitem soncu, toda Bregar v prisiljenem razpoloženju, ki ga !je skrbno pokrival z nenehni-jrni opazkami -o krajih skozi •katere sta se peljala. Ko sta se pripeljala do Podbrezij in (proti Srednji vasi pričela voziti v hrib, je postajal tišji. Na vrhu se je odprl pogled proti I Taborski cerkvi, ki je zabadala svoj šiljasti zvonik v modrino.
Vali se je razgledovala, toda se venclar]e z očmi kar naprej po vračala k Bregarjevemu obrazu. Ko sta prišla do Pav linovega znamenja, je Bregar odtrgal eno roko od volana in s prstom pokazal čez trioglati travnik.
— V tisti šoli je nekoč učila Silva — je rekel malovarnc. — In Viktor tudi. —
— Ustavi za hipi — je rekla naglo. Zaipeljal je čisto k robu glogove žive meje. Vali je izstopila. Zdaj je moral tudi on. In ko sta stala tesno drug pri drugem, je tiho rekla;
— Lep kraj za ljubezen. In k tisti cerkvici na griču sta hodila na izprehod, kajne? —
— Tudi — je rekel.
— Kje sta nazadnje živela?
Z roko je segel proti trnovim vejicam in v istem hipu se je Vali obrnila proti avtomobilu. Toda Bregarjev pogled je bil preveč prežeč, da bi ne vedela, da se je izdala.
— Zakaj nisi rekla, kje živita? Torej veš? — je vprašal
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WESTMONT — By Owner.
6 rm. frame. 2 bdrms. Newly remodeled and carpeted on V2 acre lot. 2 car gar. Nr. schls., shpg. & transp. Priced for quick sale in Mid Teens. WO 9-3238.	(18)
CAREY — By Owner Fox River. Mod. yr. round resid. 4 bedroom, 2 baths, gar. Boat house sea wall. Sand beach. Gas ht. Extras. Priced for quick sale in low $20’s. Call after 6 P.M. 338-0020.
(18)
SAUGANASH — By Owner. Most desirable parish. Queen all .Sts. Suburb in the city Sauganash. Brk. ranch, 3 bdrms. Realistically priced $29,500. Fully carpted. drps, exc. cond. Shown by appt. only. AV 3-0758.	(18)
CENTRAL FLORIDA — INCOME PROPERTY Sale or rent. Owner. BE. 8-7246.
(18)
LOMBARD — By Owner.
Sell or rent 2 bedrm. home. Lge. liv.-rm., din, area and kit. Oil ht. Lge. corner lot. 2 car gar. Walking distance to schls. and shopg. Priced for quick sale in Mid-Teens. EL| 5-0817.	(18)
VILLA PARK — By Owner. Well kept 5 rm. bungalow. Nr. schools, shopg. Gas ht. Comb, strms. Cement driveway with patio. Many extras. Priced for quick sale in midteens. Call TE. 2-4494.	(18)
BY OWNER
6 room brick, 4 bdrms., 2 baths. Storm-screens. Gas ht. 2 car gar. Side dr. Queen of Universe par. Priced for quick sale in low $20’s. 4121 W. 69th PI. RE. 5-0132.	(18)
ALGONQUIN — By Owner. LAKE of the HILLS Brand new 5 lge. rm. brick ranch. Full bsmt. Tile bath. Att. garage. Brzwy. Comb, din.-kit., living rm. Blt.-'in oven & range. S & S. Fully Indscpd. CL 3-2099.	(18)
votlo.
Bila je zmedena.
— Vem — je rekla.
— Saša ti je povedal. —
— Da, vedno imam občutek, da jo je strašno sovražil in istočasno se mi zdi, da je vesel, ker se ti je vedno izmuznila, Takrat prvič in zdaj. Menda nisi užaljen, da ti nisem povedala? Sicer pa — saj si vedel. Oba sva pač samo molčala. —
Ko sta sedala nazaj v avto, je bila obema neprijetno.
— Ne vem, zakaj je moral to povedati tudi tebi — je rekel čemerno. — Nisi je nikoli videla razen takrat pri pogrebu. —
— Saša pri ženskah vedno igra z ženskami. Morda misli, da je med nama več kakor v resnici je. —
Njen obraz je v hipu dobil nekaj togega in brezizraznega.
— Bolj podlega človeka ni na svetu kakor je on — je rekel počasi. In ko je zavrtel ključ in pognal motor, je izsi-kal skoz zobe:
— Njega bi mogel ubiti brez kesanja. —
Ni mu odgovorila.
— Jaz jih ne mislim — je rekla.
Kosilo je Bregar naročil v Park hotelu, nato sta se peljala okrog jezera. Vali je bila spet dobre volje, toda Blaž se mi mogel spraviti iz razmišljanja. Spet neka karta, ki jo je Saša vrgel na skrivaj in zdaj še ni mogel preceniti njenega pomena. Počemu, vraga, je šel in povedal ravno Vali, da sta Silva in Viktor pobegnila? Morda v resnici, misli, da je med njima le nekaj več kakor flirt?
Od jezera sta se nato zapeljala do Zasipa in ogledala Vintgar. Vračala sta se z mrakom in takoj po večerji odšla v Kazino, če bi mu zdaj rekla, da bi se rada odpeljala, bi takoj ubogal. Vse, kar ga je še priklepalo na to noro kolovratenje, je bila samo misel, da se ji nazaj grede približa in mordh Vendar izvleče iz nje, kar je govoril.
Dobila sta mizico v kotu iti ko je naročil pijačo, je zdolgočaseno streljal po družbi. Nikogar ni poznal. Že po prvem plesu z Vali je čutil, da se ga je naveličala in nazadnje skoraj ni imel več prilike, da bi jo
povabim k najini mizi? Saj dovoliš? —
— Jasno — je rekel ubito. — Le zakaj ne? —
Gledal je za njo, ko mu je šla nasproti, v tisto njeno bedasto zibanje bokov. Toda ko ga je pripeljala k mizi, mu je moral seči v roko.
— Sle vrnete že danes, tovariš Preme? V tem slučaju lahko prisedete. —
Vedel je, da se je načrt, ki ga je imel, pač podrl.
— Hvala, toda mislim se vrniti šele jutri zvečer. Prišel sem s prijateljem. —
Bregarjev obraz je postal svetlejši, čeprav je do ene ponoči z Vali mogel zaplesati samo dvakrat. Malo pred drugo se je Bregar vzdignil in v istem hipu začutil, da je ostal
Na poseben način je čutil, zaprosil. Znova in znova so
da se je nedelja že podrla, vendar sta se malo od Brezij le spravila iz zaprtosti.
— Vsi visimo na preteklosti, Blaž — je rekla. — Bodočnost pa si vsak predstavlja po svcije. Ne vem počemu bi si kvarila dan? Stvari gredo svojo pot in midva jih ne bova ustavila. —
— človek jih mora včasih vendarle pogledati, prekleto — je siknil. — Vsaj pogledati. —
prihajali ponjo in vedno je odšla s Čudnim, porogljivim nasmeškom.
Bila je že blizu enajste — Vali se je ravno vračala k mizi — ko je nenadoma obstala in gledala proti vratom. Tudi Bregar je obrnil oči. Skoz steklena vrata je stopil Premec. Blažu so se stisnile ustnice v ozko črtoi. V istem hipu je bila Vali že pri mizici.
— Oprosti, Blaž, Preme je iprišel — ali bol? hud, če ga

yh' rt'
sam. Premčeve in Valine oči so govorile in Bregar je govorjenje uganil.
— Blaž, ali boš hud, če ostanem tukaj? Ravno dobro sem se razživela. Vem, da je naravnost surovo, s teboj sem prišla, toda verjemi. . . —
— Počemu opravičilo, Vali? če ti je všeč, zakaj bi se ne zabavala? Tebi jutri ni treba na delo, toda jaz moram biti v pisarni. Lahko noč, tovariš Preme. —
Ponudil mu je roko.
— Meni samemu je nerodno, tovariš direktor. Priznam, da sem vesel njene družbe in da bi sicer ostal sam.. . Niti poslušal ga ni. Ko je segel v roke šg Valenki, je mirno rekel;
—- Obilo zabave obema. —
1899
BMteS:
JSaznanilo in ZahnJala
Žalostnega srca naznanjamo, da je dne 24. decembra 1961 preminul in odšel v večno življenje naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
FRANK TRDAN
Rojen je bil pokojni dne 30. januarja 18 99 v vasi Blate, župnija Dolenja vas pri Ribnici. V Ameriko je prišel 1926.
V Sloveniji žaluje za njim njegova sestra Mrs. Mary Grunt.
Pogreb je bil dne 28. decembra 1961 iz pogrebnega zavoda Zak v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. Jošt Martelanc, ki je opravil tudi pogrebne molitve in spremljal pok ojnega do groba.
Zahvaliti se želimo prav iz srca vsem, ki so kakorkoli izkazali svojo ljubezen in spoštovanje do pokojnega, nam pa pomoč in sočustvovanje ob tej težki, prebridki izgubi.
Posebej se hočemo zahvaliti Rev. Joštu Martelancu za sv. mašo, molitve in blagoslove, Rev. Alojziju Ruparju pa za obiske m od boleznijo v bolnici.
Iskrena hvala ui Bog povrni vsem, ki so dali za sv. maše za pokojnega, vsem, ki so darovali tako prekrasne vence in cvetje, ki je krasilo njegov oder in krsto. Hvala tistim, ki so nosili krsto, tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod, vsem, ki so ga prišli kropit, so prišli k pogrebu in so za pokojnega molili; posebno hvala članom društva sv. Cirila in Metoda SDZ, ki so prišli skupno molit v slovo in Mrs. Otoničar, ki je naprej molila sv. rožni venec v pogrebnem zavodu.
Spomni se o Jezus mili, da so zanj Te umorili,
Ti, o Bog, usmiljen bodi!
Večno srečo njemu daj!
Mir in pokoj vekomaj!
Žalujoči:
soproga ANGELA sinova FRANK in FREDI snahi MARY in RITA
vnukinja JUDY, vnuki DALE, GERRY in MARK
Vse trajno kodranje
SAMO ENA GENA
Izberite od najboljših
COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE
/I 45	vkljufitvSi umivanje laa
/JL	kotiranje in rezanje las
I	Garantirano
T,iJ'	Ra«. $10 do $29
Najboljši licenzlrani operatorji Hoaebna raztopina za težke lase
Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano traj'no kodranj'e — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, čc va^n to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja!
400 Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu
z samo eno ceno.
ANDRE DUVAL
Cleveland, Ohio, 24. jan. 1962.
Delničarska seja
JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVENEGA DOHA
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
20. JANUARJU
Začetek ob 2. uri popoldne
Vljudno vabimo vse delničarje in delničarke ter društvene zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže.
Za direktorij:
JOSEPH TREBEČ, predsednik, THEODORE K1RCHER, tajnik.
rXTgXXxxxXXYTXJjXXXZTXXTTXTYrxxXXgTTTTYYTTYTTIITTTYTTX i
rTTYTTYYTYXYT'XYXXyXXTX^XTTTTTTYTirTYTYY TyratYTTm YYTY *
SLOV. DEL. DOM NA 15335 WATERLOO RD. ima v NEDELJO, 28. JANUARJA, ob 1:30 popoldne
LETNO SEJO DELNIČARJEV
V KLETNI DVORANI DOMA Vsi delničarji in zastopniki društev vabljeni!
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St ... . 17002 Lakeshnr« Blvd. Pokličita podnevi ali pnnoft
HEndcraoa 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
DOBER PRIDELEK — Slika kaže člana Koasiku pridelovalne brigade v pokrajini Šensi na Kitajskem, ko si ogledujeta bogat pridelek. SUka iz uradnega komunističnega vira naj bi bila dokaz, da lanska letina le ni bila po vsej deželi tako slaba, kot trdi nekomunistični svet.