LETO 551- LJUBLJANA, 21. NOVEMBRA t92S. paaan—e toAgočNiiNA-zA-iVGosLA-VIJO-ČETftTUETNO-DlN-15-CELOLETNO* MN - 60/Z A* JNOZEMSTVOIE-PODATI POj T NI NO / O 0 L I • PO cenikv/ posamezna gTEVILKA'PO-DlN‘1'50 POŠT. (EK. mi 13.188 Jiv SL? i\ ip STEV. 49. visedniJtvo‘IN VPRAVA V*V^6TEL1$KITE$K^N8/ tokopsss-se-ne-vra- VCA1O/AK0N&MNS-DO-*PlSl*5B'NC ’ PRIOBČV- Ieio/poStninapla* VCAN&-V* GOTOVINI TELEFOH ŠTEV. 906. tss .»•čc,a*s5B*am o.ef dvemi leti so nam dnevno lajale pritožbe o škandaloznih razmerah, ki so tedaj vladale na obmejnem policijskem komisarijatu v Kakeku. Začeli smo budno slediti poslovanju na tem uradu in ko smo se prepričali, da so pritožbe utemeljene, smo zavzeli najodločnejše stališče proti načelniku, policijskemu komisarju Bogoljubu Prediču, vSe8m? £a smatrali odgovornim za dile ner^nosti* ]ii so se tedai K°~ ločna \o3keku- Pričela se je od-kakor .*?, k,atere Je Orjuna Predič k v,lzsla kot zmagovalka, e na Raki11 sestavljen in začela na S nlU dri'*a doba. re ki cn vhH*1/1' nečuvene razme-e ki so vladale tedaj na Rakeku, Je prinesel naš hst v svoji 60 številki dne 23. decembra 1923 oster, napad na Predi ča, ki med drugim navaja tudi sledeča dejstva: »V svrho obrane državnih interesov je na tej točki postavljen obmejni policijski komisarijat, ki mu načeluje policijski komisar Predič s približno 14 uradniki in uslužbenci. Formelno je torej dovolj poskrbljeno, da bi se očuvalo našo državno mejo, v resnici pa je ta komisarijat sramota za našo državo. Komisar Predič sam zanemarja svojo službo. Po cele noči in celo do več- dni zapušča svoie službeno mesto. Njemu so ljubše zabave ženske družbe v ljubljanskem baru in drugih zabaviščih, kakor pa vestna služba. Njegovo drugo stanovanje je hotel »Tivoli«. Jasno je, da po takih celonočnih šampanjskih ekskurzijah ni mogoče vestno vodstvo tako važnega urada kakor je policijski komisarijat na Rakeku. Toda to še ne bi bilo največje zlo. G. komisar Predič se vozi na zabave v Po- stojno k Italijanom in se ie celo enkrat vrnil od tam tako pijan, da ga je moral službujoči orožnik pod pazduho spraviti v urad na otomano. Za take ekskurzije in druge usodnosti na seveda zahtevajo Italijani protiusluge, ki jim jih 8■ komisar tudi radevolje dovoli, bodisi v_ svojem lastnem delokrogu, bodisi s pomočjo svojega prijatelja g. Nin-čiča. Tako je izposloval na nemalo začudenje carinske oblasti, da smejo italijanski oficirji nemoteno hoditi do naši državni cesti iz Postojne v Hotederšico. Da se ti oficirji ne sprehajajo v svojo zabavo po naši državi, ampak v škodo, je vsakemu jasno. Dalje izdaia g. Predič samolastno in protizakonito osebam dovoljenje za prelaz meje, seveda v sporazumu s svojimi italijanskimi prijatelji. Na drugi strani pa šikanira domače prebivalstvo in se neopravičeno vmešava v občinsko avtonomijo rakovške občine. Tako je naš poziv proti njemu v eni prejšnjih številk »Orjune« nalepil na okno službenega lokala z izjavo, da ukinja prolaznice. Šele na pritisk višje oblasti je moral to zlorabo državne oblasti obustaviti. Ena ne-malih krivd pa je tudi ta, da lažnivo obvešča svoje predpostavljeno ministrstvo notranjih del in takn povzroča zmedo in neprijazno razpoloženje med samimi državnimi oblastmi. Tako je izvestil povsem lažnivo ministrstvo o-naši proslavi na Rakeku povodom razvitja prapora in s teni obdolžil teritorialno orožništvo in Orjuno deliktov, ki so jih zagrešili njegovi lastni uradniki. Vsa ta dejstva ustvarjajo med občinstvom proti temu človeku nezaupanje in mržnjo tako, da je vsako medsebojno delovanje, ki je na tem mestu neobhodno potrebno, povsem izključeno. To nerazpoloženie .ie tudi dalo povod, da smo v enih prejšnjih številk priobčili poziv na vse naše člane, somišljenike in zaupnike to in onstran meje, da se čuvajo pred Predičem. Jasno je. da vpliva vse to ravnanje načelnika urada na urad sam in njegove uslužbence. Uradni^vo. ki odsotnosti svojega šefa ne občuti vsled tako pogoste neopravičene nobene kontrole, se tudi po tem ravna. Pijančevanje pozno v noč povzroča vedno prepire in nevoljo do dela. Uradne ure se ne drže. Vlaki večkrat prihajajo in odhajajo brez navzočnosti uradnika. Internacionalne vlačuge se za spolno plačilo prepuščajo preko meje, med tem ko se zavedne ljudi brezpri-merno in nepotrebno šikanira. V dokaz temu navajamo gorostasno dejstvo, da ie životarila zloglasna špijonka Androlička celih 8 dni z uradnikom komisariata tia Rakeku, nemoteno cele dneve posedala in polegala v uradu, kjer jej je bilo vse odprto in jej ie še cel0 nastavljene« komisarijata moral prenesti zaupno pismo v Postojno. Drugi uradnik je dobil z enako vlačugo v uradnem prostoru sifilis. I retji je bil svoje-časno komunistični hujskač. Oba sta sedaj prestavljena. njjh me_ sto pa je prišel policijski pisar Ger-lica. Značaj tega človeka kaže dejstvo, da je v javnem uradu hotel strgati portepe s svoje sablje in ko mu to ni uspelo, je isto lopnil ob tla. češ, ako #a zadene najmanjša kazen, za njegovo pregreho, njemu ni treba te službe, on zna laški in bo dobil pri fašistih boljšo. Kak utis napravi tako uradni-štvo na podrejeno orožništvo, in da je isto izgubilo pred njim vsak rešpekt, bo vsakomur jasno. To orožništvo je še izpred vojne in vojne dobe naučeno vseli drugih manir in dobro ve, da bi vsak tak uradnik v. bivši Avstriji, sedel v zaporu, ne pa na tako odgovornem mestu. Vse to pa se ne odigrava mogoče kje v Pi- škopeji, ampak pred očmi celega sveta, na zapadnih vratih naše države. Vso to je našim oblastim dobro poznano in jc bil radi tega g. Predič že enkrat prestavljen v Subotico, toda njegov mogočni zaščitnik, šef policije g. Lazarevič, je svojemu varovancu po enomesečnem dopustu izposloval zopetno vrnitev na Rakek. Mislili smo, da se bode popravil, toda varali smo se. Opozarjamo merodajne faktorje, da je naša potrpežljivost pri kraju in naj končno store svojo dolžnost, sicer bodemo morali posredovati mi na občuten način, četudi to ne bo v korist državni avtoriteti, ki jo ljudje Predičevega kova rušijo. Na njegovo mesto pa naj pride človek, ld bo razumel, kaj je država In Nacija in kaj njegova dolžnost do obeh. Pred Predičem in komisarijatom Rakek pa kličemo vsem našim članom, zaupnikom in somišljenikom to in še posebej onstran meje: P o -z o r!« Na naše nemalo začudenje je bil komisar Predič tako predrzen, da je vložil radi tega članka proti našemu odgovornemu uredniku na državno pravdništvo ovadbo in je isto tudi resnično vzdignilo tozadevno obtožbo. Odgovorni urednik pa je nastopil obširen dokaz resni- -n i« LJUBLJANA, Krekov trgi© s.m ***** ce, ki se mu je v polnem obsegu posrečil. Dne 10. t. m. se je vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču tozadevna obravnava, katere zaključek je bil ta, da se ie sodni stol prepričal po temeljitem zasliševanju prič o istinitosti naših navedb in je vsled tega smatral dokaz resnice v polni meri kot doprinešen. nakar je bil naš »odgovorni« -- oproščen. Čas je med tem že izbrisal sledove za Predičem, ki sedaj v istem stvojstvu službuje v Subotici, efekt naše zmage se ne občuti več tako, kakor bi se pred dvemi leti; eno pa stoji, da ie tudi na Rakeku Orjuna z brezobzirno in z nezlomljivo vztrajnostjo zastavila vse svoje sile v. očuvanje interesov naše državne granice. Končno oa si usojamo vprašati g. ministra unufrašnjih dela. ali je mogoč v policijski službi človek, ki ga bremenijo tako gorostasnj sod. nljsko dokazani In opravičeni očitki. Še par misli o nas in za nas. (K rapallskemu dnevu.) Stal sem ob' času demonstracij v soboto zvečer blizu »Zvezde«. Bilo je že mračno in policija je pritisnila demonstrante v drevored, ker se je demonstracija obrnila proti nji. Na klopi je sedel mlad fant v slabi obleki in je jedel kruh. Videlo se mu je, da se ie vrnil z dnevnega dela in je sedel na klop, da si malo odpočije in opazuje nenavaden prizor. Sedel je popolnoma mirno in ga niso demonstracije nič vznemirjale. Opazoval sem njegovo brezbrižno lice in ugibal njegove misli. Oni, ki so demonstrirali, so bili njegovih let. Bilo mu je kakih sedemnajst let. Spomnil sem se na svoja mlada leta. ko človeku ne da miru kri, da ne bi pomagal pri demonstracijah: kajti šumenje množico vzkliki, bojevitost in odpor vse to vabi človeka, da se nehote pridruži masi in z njo kriči, demonstrira, se bori, razbija itd. Tu pa je sedel mlad človek in se ni ganil —* gledal ie množico in se ji ni pridružil, kakor da je vse to zanj popoln noma tuja zadeva, ki se njega ne tika. Recimo, da smo Slovenci sploh mirne krvi, ki le redko vzkipi, da se radi zavijemo v plašč svoje zadovoljnosti, kadar se drugi bijejo za javno stvar in da demonstracije pri nas niso nekaj tako navadnega na ulicah kakor n. pr. v. naših južnih deželah. Toda tu je bilo še nekaj posebnega, kar je vzbudilo moje misli in kar se opaža sploh v našem javnem življenju: da namreč delavec misli, da je narodni boj nekaj buržoazijskega. s čimer se ukvarja samo inteligent, študent in šolska mladina in da tu ne gre za njegovo stvar. Spominjam sc, da smo ob časih prejšnjih demonstracij — pred vojno — videli med seboj mnogo delavske mladine, ki sc je borila z nami štu^ <0~ S*'""' Mama — mama, glej lo je pravo .GAZELA".milo, ki se'tako krasno peni, da snažno in belo perilo ter prihrani trud in delo kf ' ' 4;./, |>PWW>W| :.k GAZEMMID V nedeljo vsi na prireditev Orjune Vič! ® Začetek ob 8.uri zvečer. 1. decembra proslava Ujedinjenja v Narodnem domu! denti skupaj proti tujemu nasilju. Danes ie seveda drugače in demonstracije se obračajo proti tuji državi. In tu morebiti tudi delavec ne more reči, da se to njega ne tika. S tem nočem reči, da ie naša država storila vse, da bi bili delavci zadovoljni in zanjo navdušeni, da je preprečila brezposelnost z zgradbami stanovanjskih hiš in skušala dati kruha vsem, ki hočejo delati. Storilo se je precej, a mnogo še manjka. Če k temu pridenemo še hujskanje demagogov in zmedenost v nazorih o reševanju socialnega vprašanja, splošno nezadovoljnost in slabe povojne razmere — potem se ne bomo čudili, ako narodna in državna misel nima pristašev v delavskih masah, razvcn pri tistih poštenih izjemah, ki trezno gledajo razvoj dogodkov in čutijo, da je tudi delavcu bolje — ali da bi moralo biti bolje v domači nego v tuji državi. Vse to je stvar organizacije, dela in poštene politike in Or-juna je opetovano povdarjala, da je njen nacionalizem glasnik bratstva in da pravi nacionalist ne želi nič druzega nego urejeno državo, v kateri bi bili vsi ljudje in vsi stanovi srečni. Toda pri zadnjih demonstra-% cijah ni šlo za naše notranje razmere — šlo je za več in tu je tudi naše delavstvo prizadeto. Nečemo navajati, kaj sta pomenila in kaj bi pomenila za naše delavske vrste Trst in Reka — tudi nečemo opozarjati na to, kako bi bilo našemu delavstvu, ako bi imelo nad seboj po naših rudnikih in drugod — italijanske gospode. Na vsak način bi jim bilo pod tujim gospodstvom hujše, nego jim je sedaj, posebno ker bi jim tujci odjedali še tisti bori kruh, ki jim ga more dati mati domovina. Znano je, da se naša drža^ va bori proti temu, da naših pokrajin ne preplavijo italijanski delavci — in tako je proti italijanski objestnosti tudi delavec poklican, da se bori za našo in — svojo stvar. Vemo, da bodo naši nasprotniki druzega mnenja, češ, da jo njim vseeno, komu ^lužimo. Toda raz-, mere, v katerih živimo — in te se ne bodo takoj izpremenile — silijo tudi’ delavca, da združi svoje inte^ rese z interesi nacije in države. Imponirali bomo tujini takrat, kadar bo za skupno državno in narodno stvar, manifestiral po ulicah vsak državljan in s tem kazal, da je občna korist države in naroda najvišji zakon, iz katerega izhaja blagostanje vseh, ki žive v isti dr-, žavi. Tudi ako upoštevamo vse in-ternacionalistične smeri današnje dobe, moramo uvideti, da ima rav-no slovenski delavec vzroka do* volj, da se pridruži boju proti italijanskemu nasilstvu. Sicer vemo, da se v našem delavcu še ni vnelo narodno čustvo in dolžnost nas vseh je, da mu damo vse, da se bo z nami čutil eno telo. Reševanje narodnega in državnega vprašanja ni samo stvar inte-. ligence, mladine, dijaštva, je to stvar nas vseh in kadar gre za veliko skupno stvar, je treba, da vsi stopimo za njo na ulico, ne da demonstriramo, ampak da pred vsem manifestiramo s svojo skupno vo^ ljo. Zato bo naše vprašanje stalo mnogo bolje takrat, ko tak 17-letni fant ne bo sedel na klopi in gledal, ampak bo šel v eno vrsto borit se z drugimi za skupno in svojo stvar. Zato le prav, da bo letos rapall-ski dan združen tudi s cerkvijo in ljudstvom. Napačno ie. da do kmetih »Jugoslov. Matico« vodi samo par inteligentov. Močni bomo takrat, kadar bo v Matici vsaka kmečka hiša, kadar bodo v odboru naši kmečki možje. kadar bodo naše žene in dekleta delale za neod-rešeno domovino tako. kakor so delale za deklaracijo. Olasno bomo govorili pred svetom takrat, ko bo govorila vsaka vas, ko bo rapallskl dan čutil vsak naš človek, ko se bo v stotisočih kazala ena volja. Naša naloga bodi, da nesemo smisel za ta boj med najširše vrste. In. to ie važno delo Oriutie. I. L. Mm H proti IM Hi i lit Tržaški dogodki so izzvali tudi v Mariboru vihar ogorčenja in pričakovali smo, da se bo sklical sličen shod kakor v Ljubljani, kar se pa ni zgodilo in je radi tega mestna Orjuna sama prevzela inieijatlvo in v zadnjem trenotku priredila zborovanje v »Narodnem domu«. Vršiti bi se bilo moralo na dvorih šču, vsled slabega vremena pa se je moralo prenesti v avlo. Prostor je bil nabito poln narodnega občinstva vseh slojev, ko je otvoril zborovanje predsednik M. O. br. Hrovat. Narodni poslanec dr. Pivko, ki se je nahajal slučajno v »Narodnem domu«, kjer je zboroval istočasno Oblastni odbor SDS. je prosil prvi za besedo in v kratkih, toda jedrnatih besedah pojasnil vtis, ki so ga napravila fašistovska divjaštva v beograjskih parlamentarnih krogih. Naglasil je, da so se v tem slučaju znašli na skupni poti vsi brez razlike, tudi oni, kateri ne gledajo ravno z največjo ljubeznijo na našo nacionalno skupnost. Glede demoliranja »Edinosti« je izrazil svoje trdno prepričanje, da se je to izvršilo po programu gotovega sistema, ki stremi za tem. da ubije v prvi vrsti vse centre nacio- nalnega in kulturnega delovanja našega zasužnjenega naroda. Poskus atentata na Mussolinija jim je bil le dobrodošel povod, katerega so že dolgo iskali. Njegovim izvajanjem je sledilo splošno odobravanje. Kot prvi oficijelni govornik j§ nastopil nato oblastni predsednik brat dr. šnuderl, ki je pokazal predvsem, na kako nizko stopnjo so padli potomci tistega naroda, ki je postavil temelje sedanji evropski kulturi. Ljudje, ki se ponašajo z rimljansko kulturno dedščlno. so danes največji uničevalci vsake kulture; ljudje, ki se sklicujejo na rimsko pravo svojih predhodnikov, so pogazili tudi najprimitivnejše človeške pravice in se znašajo še nad zadnjo lastnino brezpravne -ju-goslovenske manjšine, kateri so vzeli že itak vse in jo ponižali na stopnjo afriških sužnjev. Toda Mus* solini in njegovi trabanti naj se nikar ne varajo, če mislijo, da bo naš narod vedno mirno vtikal v žep njihova izzivanja in preganjanja naših zasužnjenih bratov. Prišel bo dan, ko bodo morali drago plačati vse krivice, katere so nam provzro-čili. Ta dan je treba pripravljati z vsemi silami. Sledilo je navdušeno pritrjevanje že med izvajanji, posebno pa buren aplavz ob koncu. Oblastni podpredsednik, br. Re« har, je kot drugi govornik naglasil, da hodi naš narod v Primorju križev pot in je sedanji napad na »Edinost« samo najnovejša postaja tega pota. Italijani zasledujejo čisto jasen cilj, izbrisati iz zemlje ob Soči, Idrijci, Vipavi, Reki in Jadranu naš narod in spraviti tako na najkomodnejši način s sveta našo pravico do te zemlje. Mi pa ne bomo na to zemljo nikdar pozabili, ostala bo naša tudi tedaj, če leže v, grob zadnji tamkajšnji Jugosloven. Sli bomo tja doli, da osvobodimo naše grobove in da pokažemo mrt* vim, da jih tudi v smrti nismo pozabili, ampak da smo ostali zvesti prisegi, ki smo jo storili usodne ra-pallske dni. (Burno odobravanje.) Obračuna med nami in Italijo ne bodo preprečile nobene pogodbe, kajti zakon življenja je močnejši od mrtvih kosov papirja. Da bomo to lahko izvršili, Pa moramo utrditi najprej© našo lastno hišo. Jugoslavijo. Obenem je opozoril tudi na italijansko izzivanje in pripravljanje v Dalmaciji ter sploh na vse naše zasužnjene brate, posebno pa še onih 350.000, ki trpijo pod istotako degeneriranimi Grki. Tudi njegovemu govoru je sledil vihar pritr^ jevanja. Tretji govornik, oblastni čelnik brat dr. Irgolič, je opozarjal posebno na potrebo skupnega sodelovanja onih Primorcev, ki so jih Italijani pregnali k nam z ostalimi Ju-gosloveni. Posebno oni so dolžni vzgajati svoje otroke v neprestani misli na izgubljeno domovino. Po- trebno na je tudi vzgajati borce za končno osvoboditev zasužnjenih. Maribor ima kot obmejno mesto še posebno dolžnost gojiti nacionalizem. Ko pride čas, nas mora najti vso pripravljene brez razlike na vsakršnakoli ostala različna mišljenja. Končno je pozval brate četnike, da se še bolj oklenejo svojih odredov in dajo tako najlepši vzgled in primer ostalim. Vse splošno pritrjevanje je pričalo, da je med navzo-i čimi prekipevalo eno samo čustvo solidarnosti s trpečimi brati v Primorju in ena sama volja žrtvovati vse za njihovo osvobojenje. Končno je brat Hrovat predložil sledečo resolucijo, ki j© bila sprejeta z gromkim aplavzom: »Jugosloveni Maribora, zbrani na javnem protestnem shodu v »Na-, rodnem domu« v nedeljo 8. novemu bra ob 10. uri predpoldan, sklica^-nem po Mestnem odboru Orjune, protestirajo ogorčeno proti nasilju fašistovskih tolp nad našimi zasužnjenimi brati v Primorju, posebno proti demollranju uredništva in tiskarne »Edinosti« v Trstu in pozivajo g. ministra zunanjih poslov, da uvede v Rimu najenergič-nejše korake, da preneha fašistov-ski teror nad nagimi nesrečnimi so-rojaki v Italiji in da se poravna »Edinosti« povzročena škoda. V slučaju, da bi diplomatična akcija n« imela uspeha, zahtevajo, da se uporabijo napram Italijanom v naši državi ista sredstva, katera uporabljajo Italijani napram svojim podanikom jugoslovenske narodnosti.« Po sprejetju te resolucije, ki se je poslala ministru g. dr. Ninčiču, je brat Hrovat zaključil krasno uspeli protestni shod. R. R. Bi % LJUBLJANA j 3 % 5 MESTOi VKO S €%. !C .~rwx.i k\ slušateljev Liiijile im, im in ii ilooe. Že več let se je pojavljala med akademsko omladino ljubljanske uniyerze potreba po reprezentanci, ki bi ne le na' zunal reprezentlraia celokupno akademsko omladino, ampak bi imela rešiti tudi celo vrsto aktuelnih stanovskih zadev in drugih obče kulturnih vprašanj. Težnje po reprezentanci so zadobile realnejše oblike že pred dvemi leti, ko so se sestavili prvi poslovniki in ko so se že vršila posvetovanja pripravljalnega odbora. Na žalost pa so se pogajanja radi mnogih — često povsem strankarskih razlogov razbila in šele sedanjemu pripravljalnemu odboru se je posrečilo najti enotno delovno bazo. na katero so pristale vse skupine, ne glede na to, da gredo v volilni boi ločeno. Pomen reprezentance leži predvsem v tem, da zadobi ljubljanska univerza končno svoje akademsko zastopstvo in stopi v krog številnih univerz, ki imajo že leta in leta svoje reprezentance, ki so sl stekle mnogo zaslug za rešitev čisto stanovskih vprašanj. Pridobile Da so si tudi ugled in pravico odločevanja ali vsai posvetovanja v univerzitetnih svetih. Ljubljanska akademska omladina bo v Jugoslaviji prva, ki premaga strankarske in druge predsodke ter si postavi svoje čisto stanovsko zastopstvo in da s tem tudi pobudo akademski omladini v Zagrebu in Beogradu, da si tudi izbere v doglednem času svojo reprezentanco. Glede nalog, ki jih bo imel S. S. • Lj. U. naj omenim v informacijo širše nacionalne javnosti sledeče: Predvsem bo potrebno delovati na to. da si izvoli tudi Beograjska in ZagreoSKa aKademska omladina svoji reprezentanci, s katerima se osnuje višja organizacija, namreč Jugoslovenski nacionalni akadem. Savez, ki bo lahko vstopil kot državna reprezentanca celokupne jugoslovenske akademske omladine kot reden član v mednarodno študentsko federacijo. S. S. Lj. U. bo deloval na to, da se vrši čimprej kongres Jugoslo-. venske akademske omladine in v, bližnji bodočnosti pa kongres slovanskih akademikov, v to svrlio stopi takoj v čim ožje pismene in po možnosti tudi osebne stike z tu-in inozemskimi univerzami. Dalje ima S. S.' Lj. U. delovati na to, da se naša univerza spopolni. V to svrho mora proučiti organizacijo drugih univerz; kot strogo stanovsko zastopstvo mora skušati dobiti akademski omladini primerne ugodnosti in olajšave, slednje zlasti pri potovanjih in ekskurzijah, kakor jih imajo visokošolci v drugih državah. Posebno pažnjo pa bo moral S. S. Lj. U. posvetiti izboljšanju ekonomskih razmer akademikov —1 ustanoviti posebno bolniško blagajn no in zadobiti vpliv pri podeljevan nju štipendij in podpor. V ljubljanskih listih si bo moral zaslguratl stalno rubriko in zanesti med široke plasti naroda zanimanje za našo univerzo in to s predavanji in drugim prosvetnim delom. Končno bo vršil tudi velevažno manjšinsko de- lo in propagando v Mednar. štud. federaciji, v katero stopi kot izreden član! Poharc Janez. Brezkonknrenčne cene v zimskih uSstrlh, o^!@-kah, etažnih plaščih in vsakovrstnih obfaSiiih VAM NUDI JOS. R0JINA LJUBLJANA. Razmnoževalne aparate. THE REX C0., Ljubljana. •••••• VA* * • 6 0 © • • ,St 9 * 9 BUBS * LISTEK. Dobroslav .levdjevič1 Monarhija in federacija. (Konec.) Temu naziranju ostajamo jugo-slovenski nacionalisti tudi danes zvesti. Proti tej vzvišeni misiji jugoslovenske monarhije pa vstaja baš ultramonarhistični »Politični glasnik«. Soglašamo z njim. da je sedanja demokracija pokvarjena in degenerirana ter nevredna voditi dalije narod takih kakovosti in take preteklosti, kakor ie naš. Ali dočim naglašamo proti njenim demago-škim parolam visok« naloge monarhije. ki izenačuje s svojim visokim ugledom malenkostne plemenske zapreko in ustvarja novo ustvarjajočo edinstveno ideologijo;. pa konstruira »Politični glasnik« ideologijo, po kateri bi morala računati monarhija »s stvarnostmi«. Te stvarnosti obstoje v tem slučaju iz avstrijske mentalitete in srbo-žerstva v velikem delu Hrvatske, iz ozkega obzorja velikosrbskih kramarskih patrijotov v srbskem delu države in iz po delu sodeče rimsko vodene in protislovenske usmerjenosti slovenskih klerikalcev* Tc stvarnosti slone dalie na slepi vdanosti mas napram demagogiji Pašioat, Radiča in Korošca. Iz lega začaranega kroga medsebojnega klanja in malenkosti bi zamogel izpeljati narod v teh dneh samo ugled kraljeve osebnosti, ko bi se ta neodvisno in vzvišeno Izpostavila kot nosilec nadplemesiske. jugosloven-ske ideologije. Ali tega ne dopusti »Politični glasnik«! Želi pa, da monarhija ne iM>i£duje. nego da samo »obdrži ravnotežje« med stvarno-stimi. V slučaju, da bi se v istinl oprijela te niti malo ugledne naloge naša monarhija, potem bi ostali vsj njeni napori zaman! Kajti nemogoče je obdržati ravnotežje med tovrstnimi plemenskimi stvarnostimi. Vsaka posebej od niih ima izdelano ideologijo, ki naravnost izključuje vse druge. Monarhija bi samo tudi z nenameravanim favoriziranjem ene izmed njih ustvarjala sovraštvo pri drugih in postala sčasoma i sama predmet spopadov in borb. V slučaju, da bi šla še dalie v koncesijah napram stvarnostim in dopustila federalizem, kakor 51 impu-tira »Politični glasnik«, bi postala monarhija samo še prazna fraza in reprezentativni simbol. Pokrajinski zbori, ki bi živeli samo od med-, sebcinih sporov, bi v želji, da po-iejo masi, kar najbolje svojo ae- obhodno potrebnost, podčrtavali svojo eksistenco kot izvor oblasti in ščasoma ustvarili mnenje o stvarni nepotrebnosti monarhije. In nepotrebne stvari ie zelo težko braniti! Bodočnost in procvit monarhije {eži samo v njeni usmerjenosti na->ram popolnemu Jugoslovenstvu. Ako je temu nabiranju nasprotno mišljenje »Političnega glasnika« iskreno, potem ta no pozna psihe našega naroda. Deplasirano .te govoriti izključno o zakonitem In božjem poreklu monarhije v narodu, ki je odstranil vsakega svojega. nedostojnega vladarja. Naš narod goji v tem oziru kult osebnosti, ne pa ideje. Vsi častiti, sinovi te zemlje — Jugosloveni. ki ljubijo svojega kralja, ga ljubijo radi njegovih osebnih visokih vrlin kot človeka. Junaka In državnika. Ljubijo ga _ dalie zbog njegovega glavnega roditelja in kot ustanovitelja te države. Legitimnost Karadjordjeve hiše utrjuje sedanji vladar edino le z modrim delom. Poleg njegove omejenosti, pa mora narod občutiti tudi njegovo neob-hodno potrebnost. Dosegel pa bo to spoznanje najpreje z odločnim zamahom po nerazvozljiveni vozlu plemenske demagogije in demokracije. ki ga je treba presekati, ne imvozljavati. ker s kompromisi s preteklostjo ni mogoče llStY^iu državni in jugoslovenski IiaC1° 1 zem. ’id@r i®H im* II res dobro SUKNJO ali RANGLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga naj-modern. krojev, jih dobi samo pri tvrdki I J( Evi v a „Baikan“! Podčrtali smo že v rapallski številki ono veliko dobro, izbruha divjaštva laških kultur onoscev. ki se Klasi: »Jugoslavija se je ob oSS0 ® vrednih dogodkih v Trstu izkazal« tau() enotno in edino- kakor sc nikdar doslej!« — Ak0 danes umlr: jeni od razburjenosti in gneva tistih dni sramote in ponižanja, še enkrat pregledamo kratek potek vseli dogodkov, v naši zemlji od Rakeka pa do Djevdjelje, moramo reči po tem ponovnem pregledu zopet le eno: »jugoslaviia še bila eno!« Pač! V celi državi je vstal samo eden, ki je imel pogum - dvigniti svoj tresoči in ogabni glas proti temu viharju narodnega ogorčenja. Bil je to list srnaovske klike, ki je vse preje kakor ponos in dika naše države, najsi ji častno predseduje sam patrijarh in svetitelj vsemogočne radikalne partije. Ta listič, ki je dovelj poznan po velikih delili svojega urednika Saviča, je v svojih grehih padel tako nizko, da se valja naravnost v blatu pred on. Mussolinijem. Med drugim je pisal tudi sledeče; »NasilSlva v Trstu so obsojanja vredna samo s stališča človečanstva in nič več!« V svoji zagrizeni velikosrbski nadutosti vidi samo »dobro lekcijo vsem Slovencem splošno« in menda pri tem prav nič ne občuti, da je pest razbojniškega fašista, ki je zadela v obraz Slovence, zadela tudi v srca vseh pravih in poštenih Srbov. V zavesti veličine in moči svojih delodajalcev, končuje »Balkan« ta izbruh z željo, da se demonstracije radi Trsta zatro v Ljubljani makar z orožjem in da naj se vse demonstrante, ki bi demonstrirali prebaci preko državnih meja, da junačijo v Italiji.« Seznanili smo se s psiho teli naših vrlih Srnaovcev, ki so v nekaterih momentih ugajali celo našim oficielnim političnim Jugoslovenom. Ne čudimo se radi tega tudi vsemu temu pisarjenju. Pribijemo pa samo eno, da se gospodje okoli »Balkana« močno motijo če mislijo, jla nas bodo kot kalilce dobrih odnoša-jev z Italijo črnih srajc, metali kdaj preko meja! To državo smo zgradili poleg neštetih stotisočev najboljših Srbov tudi mi z našo krvjo in našim trpljenjem. Na Solunu smo si priborili pravico demonstrirati po naših ulicah in dajati smeri razvoja države, tisto smer, kakor jo mi smatramo za pravilno. In te pravice si ne damo odvzeti od nikogar, pa najsi je potem že to urednik brbljavega »Balkana« ali pa bolni gospod zunanji minister. Govorili smo jasno in odločno pred avstrijskimi bajoneti in cevmi brzometk in govorili bomo tudi pred Mussolinijevimi opričniki, kadar bo prišel naš čas! Primorska pisma. m. Rapallski dan, datum naše nesreče in bolesti ste Jugosloveni praznovali molče, kakor mi. Vam so to zapovedovali državni, nam pa naših črnih gospodarjev interesi. Pet let. Mala doba v zgodovini naroda in vendar za nas tako usodna. Bridki so danes spomini ob prvem jubileju te naše babilonske sužnosti, v kateri plačemo za izgubljeno in komaj zasluteno svobodo. V grenkobi so nam potemnela lica in v bolesti ojeklenili pogledi. Zato danes vidimo več, kakor vi bratje v svobodi. Izza plamena naših ruševin, dima popaljenih »Narodnih domov« in izza škrlatnega jezera prelite krvi vidimo domovino tako. kakor je v vsej svoji goloti. In naši vidiki na domovino svobodnih niso veseli! Rimska volkulja s« noč in dan pripravlja, da zaseka s svojimi volčjimi zobmi iznova v Vaše meso. O teni govore dovolj jasno vse priprave Italijanov in fašistov. Slep je ta. ki danes iz njihovih izjav In priprav ne zna čitati za Vas čudnih in nevarnih napovedi. Reorganizacija armade, preoborožilev milioe, hujskajoči govori najožjih iz Mussolinijeve okolice, mrzlično grajenje aeroplanov in novih bojnih ladij, dajejo znamenja, ki kažejo dovolj, kaj hoče nora Italija črnih srajc in vitezov bencina. Danes ne gre več Vam samo za osvobojenje zasužnjenih bratov, nego tudi že za ohranitev samih sedanjih Vaših meja. Gledamo tako iz dalje in vidimo, * bratomcrni pofliični f Ze ° T \ v 7Drašanilh. Ki segajo preko horicontov politikov »za narodov blagor«. Neštetič smo že opozorili na obupne poslc-®kaSZ2iasa5S®5SgHSE2 s®. JUGOSLOVENI! Nikdar ne oo-7f ve Dr* slehernemu svojemu delu, da je ugrabila dežela brigati to v in požigalcev 12. XI. 1920. leta 600,000 Vaših najboljših bratov in jih pahnila v najernejše robstvo. Kadar Vas bo srečal Italijan na ulici, v trgovini, doma ali na vlaku, pove:te mu oiš-!°čno in po balkansko, da smo na-ki je nosil stoletja v svojih du« pravljali že na odhod. Ko so y petek izvedeli Iz Jugoslavije, da ni računati zaenkrat na kak vpad, so se nekoliko oddahnili in sklicali velik shod v Št. Jakobu, kot središču ju-goslovenske iredentistične propagande. Shod se ie v resnici vršil v nedeljo popoldne ob 4. uri na javnem trgu pred hotelom Schuster. Zbralo se je vsega skupaj do 1500 ljudi, sirnih nemčurjev. Ti so prihiteli v St. Jakob na avtomobilih, vozovih in z vlakom. Večino pa so tvorili člani Jugendbunda, Orgescha in Frei-scharerjev. Za shod so izdali tudi posebne plakate, na katerih so vabili Korošce, da odločno protestirajo proti jugoslovenski propagandi In vpadu. Shod je otvoril dobro poznani nadučitelj Gornig iz Št. Jakoba. Uvodoma se je zahvalil zbrani množici, da je prišla v tolikem številu na shod. Govoril je nemško. Po uvodu je podal besedo dr. Kliniba-cherju, zdravniku iz Bistrice, ki je vehementno napadal Jugoslovenc, ki ne puste slovenskih in nemških Korošcev uživati miru medsebojne sprave iz leta 1920. Ščuval ie tudi proti Slovencem in končal svoj bojni govor z običajnim »Karnten un-geteilt«. Za njim je stopila na balkon Schu-sterjevega hotela Boračeva Mica in pričela oznanjati potrebo ustanovitve Jugendbunda tudi za Št. Jakob. Govor ie imel res tolik učinek, da misel na osvečenjje Kosova. M* SS33 ažife Italiji komedijantov in Nov naval nemčurjev na Koroškem, Ob sklepu lista sitio prejeli iz Koroške poročila o novem navalu nemčurjev, ki hočejo z vsemi sredstvi zatreti naš nesrečni živeli onstran Karavank. Po Celovcu so se namreč nenadoma pričele širiti govorice, da nameravajo Jugosloveni in Orjunaši zasesti Korotan. Informatorji, kojih identiteto ni bilo mogoče določi i, dice te Vaše proklete manije po zdražbi in prepiru. Videti pa je, da so- politiki že povsem podivjali in da v njihovih ušesih ni prostora za naše svarilne klice. Obračamo se zategadelj baš na Orjuno, da nas čuje vsaj ona, ki stoji sedai res povsem nad to brezplodno in tolikanj nesrečonosno po litično borbo. Njei sporočamo in naročamo, da razširi po slehernem selu prostrane Jugoslavije neomajno prepričanje, da ie največja sovražnica in nasprotnica Jugoslavije samo in edino Ie velika zaveznica Italija, ki hoče biti absolutna gospodarica Jadrana in potom svoie ma-chlavellstlCne dlploni^fclfa uspostta- viti na Balkanu temelje novega rimskega imperija! Naj ga ne bo človeka, ki bi tega ne vedel! Izvajajte pa tudi iz tega vse konsekvence in to tako brezobzirno, kakor je pač le mogoče! Kadar se prične boj na življenje in smrt. potem se po rokavicah ne vprašuje, ko prične smrtni ptič peti svojo zadnjo pesem. Zato je bil brezpredmeten strah nekih v Vaši javnosti, pred posledicami nauka mržnje in sovraštva proti Italiji sedanjih diametralnih nasprotnikov Mazzlnlnija, Danteja, Cavourja. Silvia Pelicila In drugih, ki bi jih gotovo čraosrajčni tiran vrgel v zapore ali pa pognal preko meje. če bi še danes živeli v tej deželi, kjer se vlada z ognjem in mečem. Ves svet V^m bo samo hvaležen, ko bo dvignila kama jugoslo- venskega četnika črno karnevalsko masko sedanje službene Italije In za vedno razorožila črno pošast fašizma. ki sire že vedno boli in bolj Po obstoju svetovnega miru. 1 T’ herojev, da ne bomo nikdar pozabili na zapaljenl »Narodni dom« in na vse nepopisno trpljenje. Nai vedo Mussoliniji, Farrinaciji. Lupdil-nljl, Federzonljl, Vclpiji, da bedo dali še vsi odgovor za izzivanja njihovih bojnih ladij in čožotov, za vso sramotne konvencije, sramotenja naše rase, vojske in države! Nič h e sme ostati ne-poplačanega in nič odpuščenega! so vedeli celo točilo datum upada Jugoslovenov. Bila naj bi to nedelja 18. novembra. V istinitost teh vesti so verovali vsi koroški nem-čurji in celo vlada, ki je odredila orožništvo, da zaposede vse važnejše prehode. V Borovljah je bil strah med nemčurji celo tolik, da so se nekateri najzagrizenejši nemčurji od- Narod jugoslbveniski, brezpri-merna ie Tvoja črna nehvaležnost! Po vseh bojiščih sveta leže razmetane kosti Tvojih sinov, ki So brez pomiselka žrtvovali svoja izmučena telesa na oltar domovine. Ti pa sl nanje pozabil in jih prepustil osame- so šentjakobski nemčurji in nemčur-ke sklenili ustanoviti tudi samostojen Jugendbund. Iz Podkloštra se je pripeljal tudi poznani Slovenožrc Fritz Karel, k! je sedaj uslužben pri neki lesni firmi. Možak je imel zelo bojaželen in krvav govor. Najbolj ie zdelaval Orjuno in njeno predrznost, da se upa posegati preko Karavank. Polen ogorčenja in svetega navdušenja je vzkliknil: »Samo naj pridejo, ti Orjunaši! Pojdemo jih počakat vrh Karavank, da bo videla vsa koroška zemlja, kako bomo pognali te kranjske junake vse do ljubljanske mlakuže.« Vsled strahu, ki ga imajo pred Srbi koroški nemčurji, je na koncu govora še pripomnil, da se za Korotan zanima samo Ljubljana, dočim je Beogradu deveta briga. Grdo pa jo je izkupii socialdemokratski govornik. Jedva je pričel govoriti, že je bilo čuti: »Nieder mit den Cusciien!« Ko je omenil, da imajo koroški Slovenci kot avstrijski polnopravni državljani enake pravice kakor nemčurji, pa je zletel z balkona. Zadnje njegove besede, da sta mu enako sovražna Orjuna kakor Orgesch, so čuli komaj še najbližji okoli njega. S tem je bil oficielni del shoda končan. Zapeli so še običajno koroško »Von Tal an bis zur Gletscher-wand«. Nato pa so se naglo porazgubili med grožnjami, da odslej ne dopuste prirediti nobene slovenske ' prireditve več na Koroškem. Rob Koroški. losti in propadu, kakor tudi njihovo deco. ki umira gladu. Bedi in smrti izročaš tudi še živeče druge herojev s Kajmakčalana, Cera, Sv. Gabrijela, Sv. Gore, Sabotina in vseh drugih neštetih krvavih postaj križevega pota do Osvobojenja. OSTANKE češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske koslume in plašče po 2‘50 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici Mssšp Svančii« Ljubljana Miklošičeva 4, nasproti frančiškanske cerkve. Oglejte si izložbe! Prepriiajte se! Litlfsfea predilnica. Zadnjič smo malo zaenkrat posvetili v Hrastniško kemično tovarno. Topot pa se bomo ustavili že v Litiji, kjer se tudi skriva pod jugoslovanskim licem tuj kapital in opravlja pri nas že svoje običajne funkcije. Litija je razmeroma močan industrijski krai in je sedež ve-čili »nacionaliziranih« industrij, ki zaposlujejo še vedno večje Število »neobliodno potrebnih kvalificiranih« inozemcev. Ti neobhodniki so zlasti številni na vodilnih mestih, ki bi bila skoro vsa brez izjeme lahko zasedena po naših domačih močeh. Ti tuji nameščenci ne smatrajo niti danes po sedmih letih obstoja naše države potrebnim naučiti se domačemu občevalnemu jeziku. Ravnatelj predilnice je rodom Nemec, ki upravlja litijsko tovarno v imenu jugoslovenskega konzorcija Mauthner d. d., kojega pravi sedež se nahaja na Dunaju. Za njegovo mesto je na razpolago dovolj Jugoslovenov, ki bi gotovo vršili tudi toliko dobro službo, kakor 011, če ne še boljše. ■ Za njim pride takoj »kvalificirani strokovnjak« strojni inženir, avstrijski Nemec Plattl. O njegovi nenadomestljivosti najlepše priča to, da ie pred njim lahko opravljal njegovo delo čisto navadni slovenski monter. Vreden drug mu je uradnik Čepelka, ki ima v tovarni veliko besedo. Mož se sicer rad uriva na naše narodne prireditve, ker si hoče s tem kriti hrbet. V bistvu pa ie enakovreden, ako še ne hujši »prijatelj« slovenskega delavstva, kakor prej našteta gospoda. Pri takem vodstvu seveda tudi ni čudno, da ie ta »jugoslovanski konzorcij« oddal delo nove stavbe predilnice nemški firmi Exner. Seveda vodi njeno delo zopet Nemec, inž. Ranz, ki tudi ne skriva svojega mišljenja. Dobri pa so tei tovarni jugoslovenski dinarji, zbrani iz bogatih izkupičkov v Jugoslaviji prodane robe, ki jo ščiti pred inozemsko konkurenco visoka zaščitna carina. Prepričani pa naj bodo gospodje. da imamo že tudi mi dovelj potrpljenja in da bo tudi zanje prišel čas odhoda iz naše zanje tako blagoslovljene dežele. Navzlic najhujšemu ogorčenju našega naroda radi izbruhov faši-stovske podivjanosti v Trstu, se je vendar našlo med nami nekaj ljudi, ki so šli preko tega in se udeležiti slovesne recepcije italijanskega konzulata v proslavo rojstnega dne velikega kralja naroda zmagovalcev in herojev. So to ljudje, ki žive med našim narodom in uživajo dobrine naše zemlje ter iz nje črpajo sredstva za svojo lepo in sijajno eksistenco. Navzlic temu, da iih pustimo lepo v miru pri tem uživanju, pa le preradi ponosno pokažejo na svoje poreklo. Vse menda v namenu, da nas čimbolj pomirjajo. Zaenkrat prinašamo danes samo nekaj imen teh mož, ki so smatrali za koristno in potrebno pod varnim okriljem naših v dolgotrajni službi izmučenih stražnikov, proslavljati rojstni dan onega veličanstva, pod katerega žezlom se vrši najstrašnej, ši teror nad našimi z nasiljem nam odtrganimi brati. So pa to sledeči možje: Bucc^Io, Ljubljana; Gregorich, trgovec, Spodnja Šiška; Reschltz, lesni trgovec. Dunajska cesta; Olivetti Franc, lesni trgovec, Gorje pri Bledu; Gorjane, uradnik pri Toniesu; Bellusich, družabnik firme Pipan & Comp. Gospodični Mate iz Spodnje Šiške, Kamniška cesta 186. Gospa Medvedova pri Arborju. Gruden Vinko, ki ie bil baje prisiljen in Grassi Pietro. družabnik Arborja. To je za enkrat! Prišli pa bodo na vrsto tudi ostali, da bo zamogla javnost spoznati vse te receptante! Kot kronisti beležimo še vest. ki se je kolportirala po Ljubljani o družbi Arbor. Govorilo se je namreč, da je baš ta dala nalog svojini uslužbencem, udeležiti se polnoštevilno te recepcije. Govorici, kar no moremo verovati. Trdno pričakujemo, da nam bo omenjena firma poslala decidirano izjavo, da je to sa-I mo govorica, kar bomo mi tudi ra-devolje objavili! Srneowi§c§ komedijanti. V Beogradu se je vršil prošle dni po štirikratni odložitvi, končno s tolikim pomponi napovedani Kongres Srnaovcev. Na tem kongresu je bilo prisotnih vsega skupaj 300 ljudi! Od teh 137 v kroju. Najsi so jim šle oblasti z vsemi silami na roke, ni bilo nikakega uspeha. Beograd se ie napram tej pisani družbi zadržal povsem pasivno. Čudno se nam zeli vsem, ki ljubimo.to državo, nad vse to. da so se te malenkostne prireditve udeležili tudi oficielni zastopniki vlade. Tako tudi minister za izenačenje zakonov g. Sikič, zastopnik^ vojnega ministra, general Zečevič. Ob povorki so kot vdani opričniki radikalne stranke klicali gosp. Pašiču in Veliki Srbiji. To je zadelo na odpor pravih in poštenih Srbov v ki so na te klice odgovarjali z »Živela Jugoslavija!« Srnaovce je ta protiklic silno razburil, da so planili iz povorke in pričeli biti po Dopisnikom! Opozarjamo ponovno vse dopisnike, da jamčijo s svojo osebo za vse navedene podatke v svojih dopisih. Orjunaš mora biti predvsem pošten in dostojen v bor- narodu. Posebno so se znesli nad nekim mladeničem, ki je samo odobraval klice »Živela Jugoslavija«. Bili so ga tako, da je padel v nezavest. Jedva ga je rešila iz rok podivjanih Srnaovcev policija, ki je morala za to zastaviti vse svoje sile. Ne vemo, kaj sodi o tem početju jugoslovensko orijentirana šu-madija, vemo pa, da tovrstno početje ni baš najlepše izpričevalo za one v vladi, ki podpirajo in krijejo te pretepače. Težko je spraviti v sklad s tem divjanjem spričo enega samega vzklika Jugoslaviji, tudi delovanje g. Pašiča, ki neprestano naglaša svojo neomajno voljo voditi politiko' narodnega in državnega edinstva. Pri tem pa je taisti gospod Pašič častni predsednik Srnaovcev, ki hočejo Veliko Srbijo in anuliranje vseh načel narodnega ter državnega edinstva z načeli logike Velikosrbov. bi. Nikdar naj ne bo naše orožje laž ali natolcevanje. Princip naš bodi: odkrit in viieški boj s poštenimi sredstvi, ki morajo služiti vedno \n samo Naciji In Ideji! Uredništvo. NACIONALNI AKADEMSKI OMLADINI! • V soboto, dne 21. t. m. stopimo prvič na volišče, da si izberemo svojo stanovsko reprezentanco, ki nas bo, ne samo zastopala na zu* naj, nego bo imela rešiti predvsem številne pereče stanovske zadeve. V volitve • gredo tri skupine in to, prva jugoslovenska nacionalna, blok levih in katoliški akademiki. Vsak nacionalno zavedni akademik ve, katero listo mu je voliti, da za-dobi naša univerza izrazito jugoslovenski značaj — zato poziva Akademski klub Orjuna vse svoje člane in idejne pristaše, da glasujejo za prvo listo! Akademska Orjuna. Tužnl glasi. »La Frontiera«, glasilo pohabljencev in bojevnikov Julijske Krajine. List piše izmed vseh laških listov v Julijski Krajini še najbolj pošteno, najsi tudi vedno v strogo laškem duhu. Ob priliki zadnjih napadov na »Edinost« je zavzel tudi svoje stališče, ki seveda še daleč ni pravilno. Z veliko prizanesljivostjo šiba divjanje fašistov in pripominja »da bodo jugoslovenski »Orjunaši« izrabili vsak tovrsten čin. v katerem vidijo zatiranje svojih brakov in v odgovor dvignili zastavo slovanske iredente.« Svarilo ni no pisanju in delu fašistovskih listov prav nič zadelo. Kar se tiče tistega znosnega razmerja med Italijo in Jugoslavijo pripominjamo »jugoslovenski Orjunaši« samo eno, da to ne bo nikoli obstojalo tudi ped drugimi okoliščinami, kakor vlada sedaj v Italiji, dokler ne bo zadnji naš z nasiljem nam odtrgani brat združen z nami v območju mej Velike in svobodne Jugoslavije. Kai ie sedaj S s svobodnega v Italiji. Uživanje zraka v kolikor že niso tudi tega usmradili sledovi črnosrajčnik brezstru-nlščnih kultur onoscev. Nepotrebni poklon. V Rimu se je pretekle dni vršil slavnostni banket v počast italijanskemu avijati-earju Depinedu. Na tem banketu je banketiral tudi naš vojaški ataše general Ječmenič. Gospod general je slavil kot dojen vojaških atache-jcv pogumnega letalca. Ni mu pa bilo dano, da ne bi napravil tudi g. Mussoliniju, tlačitelju Jugosloven-cev vdan poklon vreden Ninčičeve vdanostne izjave. Vemo, kaj je olika in takt, da pa spada med njo tudi hvalisanje, kot da je »mogočo dosegati tako velike uspehe v letalstvu samo pod mečnim elanom velikega šefa države, kakor ie on. Mussolini,« tega pa res ne verujemo. Gospod general bi storil mnogo bolje.'če bi lepo molčal o velikem voditelju Italijanov in prepustil njegovo proslavljanje tistim, ki so zna- li tako lepo slaviti »caporetske heroje«. Prlključitveno gibanje v Nemški Avstriji je še vedno živo. ako ne naravnost močnejše, kakor še kdaj doslej. Namesto prejšnje oficielne in šuinne propagande, delajo sedaj s sredstvi, ki so jih tako dobro preizkusili ob plebiscitu. Propaganda od moža do moža slavi svoje triumfe. Dve tretjini Nemške Avstrije je danes že po srcih in dušah rei-hovske. Odločilni krogi samo še čakajo momenta, ko bo oportuno Izpustiti zadnjo zaveso. Opozarjamo brate v svobodi, da se ne dajo v svoji lahkovernosti zavoditi od premišljenih taktičnih potez nemških diplomatov, ki so možje drugega kova, kakor paNfrh čič. Pazite in čujte, da ne zamudite anonske meje, zakaj bi sl mi poprave ure. Kajti, ako smejo Madžari zahtevati na podlagi »An-schlussa«, da se jim korigirajo tri-tem ne poiskali svojih starih pravic? »Freie Stlmmen«, glavno nemško glasilo za Koroško, posvečajo Orjuni vedno večjo pazljivost. Tako je v sobotni številki dne 14. novembra prineslo tudi celotno prestavo našega članka »Korotanska pota«, v katerem je opisoval A. V. svojo in brata Kranjca pot po Korotanu. Prevod ie opremljen z nekaterimi nebistvenimi pripombami. Uvodoma je napisalo uredništvo »Stimme« tudi kratek predgovor, v katerem predstavlja Korošcem Or-juno kot organizacijo mladih fanatičnih Kranjcev, ki so sl postavili za cilj zavzetje Koroške. Kakor so sicer gospodje dobro informirani o »Orjuni«, so vendar v veliki zmoti, če mislijo, da je Orjuna samo organizacija »kranjskih šovinistov«, o čemer se bodo gospodje imeli prav gotovo še priliko prej ali slej prepričati. Sicer nas samo veseli, da so gospodarji nad zasužnjeno rajo onkraj Karavank pričeli tako vneto prebirati »Orjuno«. Škodovalo jim to gotovo ne bo! Vsaj ne bo potreba kupovati slovenskih slovnic, kakor spodnještajerskim nemčurjem po letu 1918. Dopisi. Brežice. V nedeljo 8. t. m. je priredilo tukajšnje slovensko obrtniško društvo v »Narodnem domu« veselico. Zabave je bilo dosti ter bi bil večer lahko prav prijetno minil. Toda okrog 1. uri ponoči je prišel v dvorano g. Fr. Gr. ml. Seboj je pripeljal nemškutarja P. Ko je občinstvo zahtevalo, da se P. odstrani iz dvorane, je uprizoril Fr. G. rabuko, ter pripeljal kot telesno stražo nekega hlapca in mešetarja. Le miroljubnosti občinstva in obrt. odbora se je zahvaliti, da ni Fr. G. s svojo telesno stražo vred dobil zasluženega plačila. Številnih gostilniških prepirov tega gospoda so namreč vsi ljudje brez razlike strank in stanov siti do grla. Naj izvoli v bodoče počastiti s svojim obiskom nemškutarske gostilne. S svojim nastopom se je sam izbrisal iz slovenskih vrst. Tistim v Brežicah, ki se prištevajo k Nemcem, povemo, da nimamo proti pravim in lojalnim Nemcem prav ničesar. Toda nemškutarjev ne bomo priznavali kot narodne manjšine. Njihovi grehi izpod Av-1 strije so tako veliki, da morajo absolutno molčati. Nujno jim priporočamo, da np posečajo slovenskih prireditev ter ne izzivajo v nobeni obliki. Tega naziranja so vsi Slovenci Brežic in okolice brez razlike strank. Ako ne bo ta opomin zalegel, bomo začeli objavlja ti fakta, kar bo gotovo pomagalo. Pragersko. Dne 2. t. m. se je vršil na Pragerskem izredni občni zbor Orjune, na ktaerem se ie izvolil nov odbor, ki mu je predsednik brat Rodica. Glavar je br. Vivod, predsednica ženske sekcije pa sestra Treven. Izredni občni zbor se je moral vršiti radi izpopolnitve odbora. V zadnjih treh mesecih so nas zapustili naši najboljši delavci. Tako so se poslovili od nas brat predsednik Fabič Janko, br. Dolničar Rudi, podpreds., br. Gerbic Lambert, tajnik, br. Lipovšek France, glavar, sestra Fabič Slava, odbornica ter zvesti in marljivi člani brat Škrbine Fanček, br. Rižner V., sestra Dolničar Dragica in brat Dolničar France star., katerega nam je kruta smrt v njegovi najlepši dobi iztrgala iz naših vrst. Orjuna Pragersko je s tem doživela občutno izgubo. Saj je pri nas tako malo narodno zavednih ljudi, pač pa toliko nasprotnih elementov. Vsi ti so že zapeli slovo Orjuni! Vam pa. dragi bratje in sestre, ki ste zapustili našo postojanko, želimo vse najboljše na Vaših novih mestih ter se Vam zahvaljujemo za Vaše delo in trud. Slovenske Konjice. Eden naših pajagilnejsih in najpožrtvovalmejših članov in odbornikov, br. učitelj J. Šegula se je moral odzvati nalogu šolskih oblasti in nastopiti svoje novo mesto na meščanski šoli v Celju. Z obžalovanjem beležimo to nenadomestljivo izgubo v vrstah tukajšnje Orjune in čestitamo bratski celjski organizaciji na tako važni pridobitvi. V par mesecih bivanja pri nas je br. Šegula s svojo neumorno vztrajnostjo vzbudil tukajšnje pevce iz zakotne letargije in nam ustvaril pevski zbor, ki je opetovano s svojim nastopom dokazal izboren uspeh smotrenega dela svojega pevovodje. Br, Šegula je bil kot prima-vijolinist obenem tudi duša konjiškega salonskega orkestra in sploh družabnega življenja. S svojim simpatičnim nastopom, sl je v kratkem Sasu osvojil srca vseh narodnih delavcev. Bil je tudi kot učitelj svest važne naloge vzgoje naše mladeži v narodnem duhu, kar je zlasti v našem nemčurskem trgu vrlo potrebno. Rana, ki si jo nam prizadjal s svojim odhodom, br. Šegula, je globoka in skeleča, toda prepričani smo, da te razdalja med Celjem in Konjicami ne bo ovirala, da bi se ne odzval našemu povabilu, kadar bomo potrebovali tvoje pomoči. Iz Barbata na otoku Rabu. Preganjanje nacionalnega učiteljstva. Kar se dogaja pri nas z našim učiteljstvom, je res brez primere. Kdo bi si bil kdaj mislil, da bo mogel biti človek preganjan samo zato, ker je Orjunaš. Kar nismo doživljali niti v Italijanskem robstvu, to doživljamo v svobodni domovini. Evo stvar v kratkem: Kot istrski rojak sem služboval v Istri pet let na splošno zadovoljstvo našega naroda. Nato so me italijanske oblasti odpustile iz službe, kakor mnoge druge tovariše Jugoslovene. Prekoračil sem radi tega mejo in naprosil za službo, Težko je. bilo čakanje. Bil sem namreč brez vsakih denarnih sredstev. Zadovoljen sem vendar bil ter sem se zavedal, da sem delal za istrske trpine, dokler ie bilo mogoče. Toda glej vraga, kar mi je bilo v škodo v barbarski Italiji, to mi je postalo zlo tudi na svobodnih tleh. V meni so zagledali propaga-torja »hudičevega dela« — nacionalizma. Začele so takoj romati na Ministrstvo Prosvete razne pritožbe in denuncijacije proti meni. Posebno črna »internacionala« v Krku se ni mogla sprijazniti z menoj in mojim »znakom«. Z dekretom sem bil postavljen prefektom v istrskem dijaškem internatu na Krku. S tem sem imel priliko nadaljevati delo za istrsko mladino. Opravljal sem to službo v največje veselje naših Istrijanov vse dokler ni prišla vlada »narodnega sporazuma«. — 15. septembra priroma dekret, da sem rešen dolžnosti v Krku in postavljen kot učitelj na dvorazredno šolo v Barbat na otoku Rabu. Poslušen zakonu sem zapustil moje dijake v Krku in odpotoval na novo mesto. . Komaj sem pričel poučevati na tej šoli, že priroma brzojav, da sem zopet premeščen v neko zakotno vas na otoku Pagu. Na moje mesto je že prispela hčerka velikega prijatelja »sporazuma«, najsi ie ta gola sistemizirana za učitelja In učite-ljico. Ali je v interesu poduka in mladine ta postopek? Ali ne pomeni to ubijanje volje in energije? Kakšno učiteljstvo si želi današnja vlada, nacionalnega in državnega ali pa anacicnalnega in protidržavnegal? Po njenem delu soditi bi skoro lahko postal človek pesimist. Iz Konjic. Naša organizacija jo priredila v soboto, dne 3. oktobra prav dobro uspelo vinsko trgatev, katere se ie udeležilo tudi lepo število sosednje organizacije iz Celja ter poverjeništvo iz Oplotnice in Vitanja. V prijateljski zabavi smo preživeli bratje in sestre nacionalisti ter naši prijatelji več prijetnih uric, ki nam jih je znal naš priljubljeni in marljivi Pec s svojim izvrstnim orkestrom in pevskim zborom napraviti še mnogo kratkočas-nejše. Zahvaljujemo se tem potom orkestru in pevskemu zboru za marljivo sodelovanje, kakor tudi bratom Celjanom za številni obisk, našima najmlajšima povereništvi-ma Vitanje in Oplotnica pa kličemo: »Le krepko naprej po začrtani poti, v naših rokah je in bode svoboda naroda!« Zdravo! Ste v. 49. Slovenjgradec. V Malgajevi četi sta se leta 1919. za našo Koroško hrabro borila tudi Kotnik Jurij iz Ouštanja in Okorn Janez z Gorenjskega. Kakor poveljniku, tako tudi njima sreča ni bila mila. Dne 28. maja sta bila oba težko ranjena, 29. maja pa sta podlegla ranam v slovenjgraški bolnici. Pokopana sta bila na mestnem pokopališču, ne da bi svojci poznali gomili, ki krijeta ostanke junakov. Spominu hrabrih borcev in revni stari materi Kotnikovi na ljubo, ki se je obrnila tozadevno na našo M. O. po gospodu R. Kotniku, je Mestni odbor ugotovil grobova in jima postavil skromen, toda lep skupen spomenik: v peščeno skalo okusno vdelano marmoenato ploščo z napisom: KOTNIK JURIJ in OKORN JANEZ sta dala življenje za našo Koroško 29. maja 1919. Kdor bi hotel slediti zgledu g. Kuharja, kamnoseka v Slovenj-gradcu, ki je žrtvoval nacionalni stvari del zaslužka in onim zavednim rodoljubom, ki so brez vsakega poziva prispevali po svojih močeh za spomenik, naj pošlje darove Mestni Orjuni Slovenjgradec. ki namerava po možnosti oba grobova s skupnim spomenikom med dvema cipresama ograditi s čedno ograjo in skrbeti zanju v spomin na težke dni leta 1919. daš pokrit Mariborska oblast. D Ustanovna sreska skupščina v Celju. V nedeljo 15. t. m. ob 8. uri zjutraj se je vršila v tajništvu M. O. Orjune Celje v »Narodnem domu« ustanovna sreska skupščina za celjski in gornjegrajski srez. V obeh srezih, ki bodeta zaenkrat združena pod skupnim S. O., se nahaja 14 organizacij, ki so bile večinoma vse zastopane po svojih delegatih, le delegati iz Gornje Savinjske doline niso prišli, to pa radi zamude, ki jo je imel poštni avto. Skupščino je otvoril in vodil agilni brat Janko Pogačnik, učitelj, v imenu O. O. pa JI Je prisostvoval poslevodečl podpredsednik brat R a d i v o j Rehar, ki ie v krajšem govoru poročal o namenu, pomenu in delokrogu sreskih odborov ter sploh o zadevah pokreta. Skupščina je sprejela z malimi spremembami predložena pravila in rešila še več drugih vprašanj. tičočih se organiziranja propagande, prosvetnega in drugega dela v obeh srezih. Končno ie bil soglasno izvoljen sledeči Sreski Izvršilni odbor, ki se konštituira na prvi prihodnji seji: Josip Šegula, strokovni učitelj; L o j z e Rihtarič, gozdar v pok,; A 1 b i n Marčič, mestni arhivar; Stanko Š o 1 i n c, privatni uradnik; Janko Pogačnik, učitelj; Janko C e r g o 1, poštni uslužbenec in Lučo Majaron, bančni uradnik. Kot zastopnik akcijskih čet se nahaja v I. S. O. tudi še savinjski bataljonski komandant brat Zmago K o ž m a n , zdraviliški uradnik. v U. S. O. pa vsi predsedniki M. O. in poverjeniki iz obeh srezov. Prepričani smo, da bo nova sreska organizacija mnogo pripomogla do nadaljnega uspešnega razvoja našega pokreta v lepi Savinjski dolini. Martinov večer Orjune Studenci. Nad vse agilna Orjuna Studenci pri Mariboru je priredila v soboto 14. t. m. v gostilni »Nad Dravo« svoj Martinov večer, ki je uspel v vsakem oziru prav dobro. Posebno po-set domačih bratov, sester in somišljenikov, kakor tudi iz mesta, je bil lep, tako da so postali prostori kmalu pretesni, kljub temu, da sta se vršili istočasno v Studencih še dve drugi prireditvi. Veliki Dies Orjune Konjice. V soboto 14. t. m. zvečer ie priredila konjiška Orjuna svoj vsakoletni veliki ples, katerega je posetilo tudi nekaj bratov iz Celja in od drugod. Uspeh prireditve, ki je bila res de-centno organizirana, je bil vsestranski. Zborovanje Orjune Ljutomer. Dne 9. t. m. zvečer je sklicala Orjuna Ljutomer zborovanje v gostilno brata Sršena, ki je bilo prav dobro obiskano. Zborovanje .ie protestiralo energično proti fašistovskim nasiljem v Primorju in sprejelo sledečo resolucijo: »Zbrani Orjunaši v Ljutomeru pošiljajo uajostreiše proteste ter se zgražalo nad postopanjem lažikulture fašistov, ki na najbolj vandalski način tepta Pravice našega naroda, nahajajočega se sedaj pod Italijansko državno upravo. Obenem zahtevamo od našega vodstva. da posreduje pri naši vladi, da podvzanie vse potrebne korake, da se prepreči v nadalje dvolična igra fašistovske Italije, ki je odgovorna tudi za zadnje dogodke.« Na zborovanju je dalje poročal oblastni odbornik brat geometer Božo Tri-, p a 1 o o delavskih in kmetiiskih sekcijah Orjune ter vobče o delovanju na socialnem polju, kar so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Občni zbor Orjune Pragersko. Na Pragerskem se je vršil v ponedeljek ob 20. uri izredni občni zbor tamkajšnje Orjune, ki je dobro uspel in izvolil nov odbor, ker so člani prejšnjega skoro vsi zapustili Pragersko in odšli na svoja nova službena mesta. Protestni shod v Šmarju pri Jelšah. Bratska M. O. Orjune v Šmarju pri Jelšah je sklicala v soboto, dne 7. t. m. v gostilni »Grad« protestni shod proti fašistovskim barbarstvom. Na shodu je govoril predsednik br. Puc. Sestanek O. Č. O. Maribor se vrši dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v tajništvu Orjune »Naiodni dom«. Te seje se morajo udeležiti vsi bataljonski, četni komandirji-glavarji oziroma njih namestniki. Sestanek je eminentne važnosti in zaukazujem, da se istega brez izjeme vsak gori omenjenih udeleži. Vsakdo naj takoi na dopisnici prijavi O. C. O. Maribor svojo udeležbo. — O. Č. O. Maribor. Ljubljanska oblast. Orjuna VitPGlince priredi dne 22. t. m. svoj elitni družabni večer. Na dnevnem redu je koncert, balet, šaljivi prizori, ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek točno ob 20. uri. Pridite vsi. ki si želite neprisiljene in vesele zabave. Mestni odbor Orjune v Laškem izreka tem potom narodni rodbini g. Elsbaclierja ob izgubi njih strička Ivana najglobokejše sožalje, j Mestna Orjuna Laško vabi svo-j je člane in Orjuni naklonjeno ob-' č ustvo na proslavo »Uiedinjenja«, ki se vrši dne 1. decembra ob 20. v Sokolski dvorani hotela Henke pri pokritih mizah z bogatim vzpore-dom. — Odbor. Četnike Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo pozivam na sestanek dne 24. t. m. ob 20. uri v lokalu. Obvezno. Glavar. Orjuna Škofja Loka izreka bratu Marku za njegovo nadvse požrtvovalno delo in dobrobit Nacije, svoje popolno zaupanje ter ga pozivlje, da tudi v bodoče stoji našemu pokretu na čelu kot doslej ter s prezirom SmSS^oo 4. Cene za 20% znižane! preide preko onih, kj menijo, da mu bodo mogli vzeti vero vanj, ki nam ie vzor nacionalista. Zdravo! V članstvo ie bil sprejet br. Božič Henrik. Žužemberk. Na plenarnem članskem sestanku dne 1. t. m. je bilo z ozirom na članek br. inž. Marka Kranjca pod naslovom »Nadaljeva-. nje pojasnil« priobčenem v »Orjuni« štev. 46. soglasno sklenjeno sledeče: Izraža se br. Marku svoje neomajuo zaupanje, - ker smo prepričani o njegovi nesebični požrtvovalnosti in kristalno čistem značaju ter poštenosti. Prosi in poziva se ga. da nam ostane še nadalje na čelu ter da prezre svoje pritlikave nasprotnike, ki ga le zavidajo za njegove nevenljive zasluge za Nacijo. Živel br. predsednik inž. Marko Kranjec. Orjuna Žužemberk. Izjava. Odbor Orjune v Poljanski dolini se pridružuje izjavi mestnega odbora Orjune v Lescah ter, izreka oblastnemu predsedniku br. Marku svojo zaupnico. Blatenje osebne časti in očitanje koristi pri organizaciji smatramo kot podel napad na celokupno nacionalno organizacijo s škodoželjnim namenom zasejati v naše vrste razdor in razbiti naše sklenjene vrste. Bodimo oprezni in čuječi v; borbi proti zahrbtnim obrekovalcem, ki nas skušajo z zvijačo uničiti, ko so onemogli v odkritem boju. Enako izjavo je podala tudi Orjuna Brežice. Orjuna Javornik priredi 22. t. m. (in ne 29. t. m. kot je bilo v pretečeni številki »Orjune« napačno javljeno ob 7V£. zvečer v restavraciji Kobal prej Vergles na Jesenicah plesno veselico, na katero se vabijo vsi člani in članice tukajšnje in sosednih bratskih organizacij, kakor tudi vsi, ki simpatizirajo z našo idejo. Izjava. Z ozirom na izjavo brata Marka Kranjca, da mu gotovi na-< sprotniki očitajo razne malverzacije e. c., je mestni odbor Orjune Kranj na svoji zadnji seji izreket br. Kranjcu popolno zaupanje ter ostro zavrača in obsoja te očitke in sploh vsako sumnjo v poštenost br. Marka. Obenem ga prosi, da nikakor ne odloži mesta oblastnega predsednika, ker bi to bilo organizaciji samo v škodo. Kakor dosedaj, br. Marko, tako nas tudi v bodoče vodi do končnega cilja. Akademski klub Orjuna ie gosp. Zvonko Čelkoviča, cand. phil. zbog nepokoravanja disciplini i rada pro-tiv interesa Orjuna, isključuje za uvek iz Orjune. Redni sestanek M. Č. S. Orjune Logatec. Pozivam vse četnike na sestanek, ki se vrši za člane, ki bivajo v Dolenjem Logatcu, v soboto dne 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni brata Hodnika v Dolenjem Logatcu; za člane, ki bivajo v Gorenjem Logatcu in na Kalcih, v nedeljo, dne 22. t. m. v gostilni brata Lenassi v ^Gorenjem Logatcu ob 10. uri dop. Četniki, ki bodo neopravičeno izostali, bodo kaznovani z izključitvijo iz C. S. — Mestni glavar. Zagorje ob Savi. Na članskem sestanku, ki ga je imela tukajšnja nacionalna organizacija dne 25. okt. 1925 ob veliki udeležbi s strani članstva, je bil sprejet enoglasno sledeči predlog: Vse članstvo, navzoče na sestanku, se ogorčeno zgraža nad podlimi govoricami, ki lete iz ust koristolovcev napram bratu predsedniku O. O. Orjuna Ljubljana, inž. Marku Kranjcu, ki edini je nesebičen in nadvse požrtvovalen. Ker vidimo v njem iskrenega delavca, a-terih ravno Orjuna potrebuje mnogo. zahtevamo, da se vsi oni, i govore namenoma ali jienamenoma, izključijo brez opravičenja iz organizacije, a njemu da se izreče nc-omajano zaupanje v njegovo vodstvo in poštenost. Vse Orjune, ki sc strinjajo s tem našim predlogom, ki je obenem tudi zahteva, prosimo da store isto, da sc enkrat za vselej iztrebi iz na-. Stev. 49. šili vrst izrodice, ki uničujejo že ustvarjeno delo. . Živel brat Marko, živelo Tvoje delo — ne ustraši se klevet, kajti za Teboj stoje pravi Orjunaši, ki se ne boje ničesar, niti svojih lažibratov ne. . Senovo pri Rajhenburgu. urjuna Senovo pri Rajhenburgu je na svojem članskem sestanku dne 8. novembra 1925 z ozirom na pojasnila glede »Ekonomske Orjune« predsednika Oblastnega odbora, br. inž. Marka Kranjca, soglasno sklenila zaupnico br. Kranjcu ter izrekla najstrožje obsodbe proti prikritim rušilcem organizatoričnega dela. zavedajoč se zaslug, katere si je stekel za organizacijo br. Kranjec, ki ne le nesebično, temveč večinoma v lastno škodo vrši svoje funkcije. Senovo pri Rajhenburgu. Podpisani član Mestne Orjune Senovo pri Rajhenburgu, se zahvaljujem vsem bratom in sestram za denarno pomoč za časa mojega odpusta iz službe. — Škerbec Alojzij. Kronika. C. Golarjeva »Zapeljivka« in klerikalci. V »Slovencu« od srede piše neki Frk v oceni prve predstave C. Golarjeve drame »Zapeljivka« skrajno žaljivo in nekvalificirano o njeni vsebini, napada upravo narodnega gledališča, naša pesnika in pisatelja Otona Župančiča in Milana Puglja, ki sta po svojih močeh pripomogla k njeni krasni uprizoritvi ter na prav jezuitski način poziva občinstvo k izžvižganju nadaljnih pred stav igre. Da nima umazani napad tega Frka z resno, umetnostno kritiko nobenega stika, a se opira na čisto klerikalno politično ozadje, o teni se je prepričala vsa množica, ki je Videla torkovo premijero »Zapeljivke« in o tem se bodo prepričali bratje Orjunaši in sestre Orjunašice? ki bodo posetile njeno sobotno reprizo oziroma njene nadaljne predstave. K igri sami se pa še povrnemo! »Fašizem je opasen za mir v Evropi« je soglasna konstatacija Lige za zaščito človeških in državljanskih pravic. Ob priliki zadnjih zločinskih izpadov fa&istovskih band. jo izdala omenjena liga apel na ves kulturni svet. V njem neizprosno razgaljuje vsa nečuvena nasilja gospoda z levom in njegovih kandidatov za vislice. Končuje se ta apel s sledečo izjavo; »Fašistovska vlada v liallji ni samo državna opasnost, nego še večja mednarodna opasu.ost. ker izjavljalo vsi fašistovski listi in celo sam g. Mussolini neprestano v svoiih govorih, da so imperialisti Mussolini je že opetovano naglasil, da se more končati fašistovska revolucija samo z vojno. Onega dne. ko bo občutil g. Mussolini, da je ogrožen s svojo bando, bo zavedel gotovo It&liio v mednarodno avansit*o. ki bo potegnila za njim vso zemljo.« Prinašamo to izjavo samo z namenom, da ponovno dokument ar ič-no podpremo naša poročila o namerah »naše velike zavcznice«, ki se po mnenju vsega poštenega in kulturnega sveta pripravlja prav mrzlično na to, da bi skalila svetovni, vsem narodom tako potrebni mir. otivrinil mnenjeiT1 11 e soglaša edino le Srb JullailJi minister, ki vidi jjip J* naP°vedih uzorpatorja Ita-i °. veseJja polno mahljanje s A? miroVnesra angela. Oosodba radi »Or junce v«. Dne k •°^ra je bil v Slovenjgradcu obsojen tamkajšnji odvetnik dr. Benkovič (pristaš SLS) na en dan č?in01£ ?U, 100 Din aiobe in povra- žaljivkp > n S-tr0sko.v' in sicer radi jo ie rabil 1Jlincf ]n "Orjunci«, ki ovadbi d“ C* pr0,i ve« 0,&8S*5S%Z stopa proti že leta 1920. uradno razpuščeni, pa še vedno delujoči slovenjgraški »Liedertaffel«. Obso- nmmn nCer prijavil vzklic- vendar I i nnVllu ne bo mn°S0 poma-Azar.jamo na to obsodbo vfS5cf;? brate, ki bi bili od kogaikoli deležni sličnih psovk, da vložijo takoj tožbo. Domačinom odjeda kruh že par let neki gospod dr. Oskar Bethlen, sorodnik madžarskega ministrskega predsednika. Možak namreč nabira kot zastopnik angleške družbe, ki izdaja adresar Lloyds Directory, po naši zemlji oglase pri uvoznikih in izvoznikih. Gospod dr. Bethlen obvlada samo jezik krone sv. Štefana in bla- Dr. TONE JAMAR mijuin—niiiiUMHHiiin1 n ■nnnwii _______ *»• V •<> -sv — — ženo nemščino. Naši trgovci, ki mu morajo odštevati lepe dertarje za oglase, govore zbog tega z njim seveda samo nemško. Pri nas imamo dovolj vsaj toliko sposobnih ljudi, kot je g. dr. Bethlen, ki bi lahko opravljali njegove trgovske posle. Zato pozivamo njegove delodajalce, da poiščejo drugega reprezentanta za Jugoslavijo, ki bo znal državni jezik. Našim trgovcem priporočamo, da pri ponovnem obisku tega gospoda istega odločno zavrnejo. »Sloga«, narodno železničarsko glasbeno društvo naznanja, da je ustanovilo poleg godbe na pihala in pevskega zbora tudi še prosvetni salonski orkester, na kar opozarjamo vse naše organizacije. Ukinjenje ljubljanske P»š ne direkcije napoveduje Radičev polofi-cijelni organ »Jutarnji Ust«. Ne vemo koliko ie na tem istine. Moramo pa pribiti že sedaj, da bi ta poizkus demontiranja naše pošte, ki Bogu hvala opravlja službo mnogo bolje, kakor one pod zagrebško direkcijo, vzbudil tudi najhujše ogorčenje vseh še tako državno orijentiranih Slovencev. Niso nam neznana finančne težkoče pri sestavljanju proračuna, vendar je vsak izgovor na štedenje v tel zadevi jalov! Ljubljanska direkcija se vzdržuje sama in ima še precej len plus. ki pade v dobro fiskusu. Gospod minister pošt in brzoja-vov bi napravil mnogo bolje, če bi pričel s štednjo v ministrstvu^ in pri raznih komisijah, katere pošilja po svetu. Dobro bi bilo, da bi vendar že. enkrat tudi malo podregal med tiste referente, ki sede na aktih in proračunih zgradbe poslopja čekovnega urada! Na ta način bo tudi de fakto kaj storil za izmirjenje med Zagrebom in Ljubljano, ki ga misli menda v nedeljo s shodom izvesti g. Radič. Slovenci imamo govorov in obetov raznih političnih matadorjev vseh barv že dovelj. Sedaj pričakujemo mož molka, toda tem večjega dela. »Kufttmri Slovenci,« ki jim je ponos, da pijejo iz flaš in se znašajo nad ubogimi stražniki, nam poleg drugega očitajo tudi radi, da z našo vzgojo k dostojnemu in poštenemu obnašanju demontiramo slovensko samožitnost. Ne vemo. kako si ti ljudje v svoji globoki za-plankanosti to predstavljajo. Verno pa. da je tudi pri nas že krvavo potrebno iztrebljenje aufbiksarske kulture, sloneče na rdečih marelah, čikanju in pridušanju. Upamo, da smo ss razumeli! Narodna odbrana priredi dne 1. decembra veliko dvodnevno proslavo narodnega Ujedinjenja. na katero vabi tudi Slovence. Vožnja je polovična in trajajo ugodnosti od 27. novembra do 5. decembra. Kdor se je želi udeležiti, nai se javi pri tajništvu »Narodne odbrane«, Zagreb. Kačičeva 8, ki ima uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure. Miklavžev večer priredi za člane, prijatelje in znance ter njih rodbine Klub trgovskih akademikov v soboto, dne 5. decembra t. 1. ob 8. zvečer v Kazini. Bo to elitni družabni ve- zabavo odraslim in otro! kom. čer v Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Severjeve v Selenburgovl ulici. Domača podjetja so pričela zadnje čase kar en mas prehajati v tuje roke. Tako je kupila pretekle tedne poznana tujka gospa Jole Columbo tovarno parketov inž. Kurke v Klavžah. Iz upravnega sveta Stavbene družbe d. d. sta izstopila Slovenca dr. J. Ažman in Josip Costaperaria. Na njuna mesta sta vstopila kot upravna svetnika Nemca Fritz Ehrenfest, ravnatelj zavoda Oestfirreichische Cr še dnevno časopisje. Enodušna n.ji-> hova sodba in izraz ogorčenja naroda na manifestacijskem zboru v »Unionu« je dovoli velika in jasna obsodba, za še tako zaglušena ušesa. Zato se mi s to javno telovadbo ne bomo bavili. Omeniti pa moramo postopanje gotovih gospodov pri aretaciji br. M. Mateliča, ki je bilo tako, da bi ga lahko zavidal tudi kak boljši žandar iz okolice Ahmed beg Zoge. Brat Matelič je imel namreč opraviti nujno pri zavarovalnici »Dunav«. Kdor ie trgovec ve, kaj je pomen besede nujnost. Vsled tega je naprosil enega izmed stražnikov v kordonu, da bi mu dovolil prost prehod od »Zvezde« do »Dunava«. Mož se tega ni upal'dovoliti. Meni nič, tebi nič pa ie posegel v razgovor nek drug stražnik. Ne da bi bil vsaj malo informiran, je pričel kričati nad br. Mateličem, ki je z ozii roin na ta čudni nastop skušal dopovedati razburjenemu stražniku, da ima opraviti z olikanim človekom. Poizkus se inu ie povsem ponesrečil, ker ga je gospod stražnik kvitlral z mahanjem s oendrom. V tem je nastopila še četrta oseba v ulogi J. B. Ta je trdo prijel br. Mateliča za suknjo in ga izročil dvema stražnikoma. Oba sta z največjim veseljem planila po njem in ga pri« jela tako trdo, kakor bi vodila naj-* hujšega zločinca. Brat Matelič ju je prosil naj ga izpustita. Zagotavljal jima je svojo pripravljenost iti z njima. Nudil je celo svojo legitimacijo. Pomagalo to seveda ni nič. Stražnika sta ga držala kot v kleščah in hitela z njim Droti Doliciji. Opozarjal ju je, da sploh ni aretiran in da mu kršita osebno svobodo, ki mora biti slehernemu Ju-goslovenu najsvetejša, ker le s pra^ vilnim smislom za osebno svobodo bo zajamčen tudi temelj državne svobode in suverenitete. Ko so ga tako privedli na policijo, se je pokazala priljudnost gospodov stražnikov v vsej goloti. Jedva so prestopili prag sobe že je pričel udrihati eden izmed stražnikov z vso silo z pendrekom po niem in ga prav lepo prekadil. Na odločne proteste, s katerimi je dal nato dušica proti temu postopanju brat Matelič, je prejel samo en odgovor — »molčite!« Pomagale niso nato tudi nobene prošnje niti protesti, ko se ga je brez vsakega zaslišanja in aretacija vrglo v zapor. Iz tega mučnega položaja ie bil rešen br. Matelič šele ob 4. uri popoldne, ko so ga na energično intervencijo oblastnega predsednika inž. Marko Kranjca pričeli zasliševati. Mi bi teh čudnih epizod ne navedli, da nam ni mnogo ležeče na tem, da se ustvari neko znosno razmerje med narodom in policijo. Kdorkoli je že videl tovrstne demonstracije pri drugih narodih, je zamogel opaziti povsem drugačno postopanje, tako pri policiji, kakor pri demonstrantih. Na obeh straneh je zavladala zavest, da sta obe stranki eno in isto ter da je pravi vzrok akcije povsem tretji činitelj. Pri nas pa se je doslej še večina demonstracij pretvorila v demonstracije proti policiji in posameznim njenim funkcionarjem ki ne morejo ali ne marajo ubirati onih strun, kakor ie primerno. S tem trpi ugled policije, ki jo vzkliki, kot smo jih čuli zadnjič po ljubljanskih ulicah baš ne jačijo v njenem moralnem ugledu, trpi pa tudi pravi efekt demonstracij. ki se končuje s kričanjem in zmerjanjem policije, namesto z efektnim razhodom. Upamo, da bodo prizadeti razumeli ta naš klic in ga tudi primerno upoštevali. ING. DUKIC IN DRUG 3 ORADBENO PODJETJE « Gospodinje, šivilje, obrtniki I DosedaJ neprekosljlvl KČHLiR iivtlnl stroji z desetletnim jamstvom se cScbe v najmodernejših opremah za rodbino, Šivilje, hroJaCe, ifivljaije pri tvrdki LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Z moderno vezenino v mizni vlogi pod steklom. Prodaja se tudi na obtoke PgISILTO, Slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem trgovino a kožuhovino In krznarsko delavnico preselil iz Križevniške ulice Številka 7 NA TURJAŠKI TRS ŠTEV. 1 (PRfcJE TRGOVINA DANICA.) Priporočam bogalo izbiro kožuhovine, prevzamem popravila in obnove, barvanje in strojenje krzna. Vljudno se priporoča za nadaljni obisk P. SEMICO, krznar. Konkurenčne cene! (tejšega do ntjmoderuejSega. • Tiska Šolske, miadioske, £5K'X; I Dnu opresia iloshii. btaloen teitv In zuanstvene kojige. Hastriraoe knjige v eao- ali večbarvnem tisku. — I „ . , . , , ” . .. Brošure v malih In tadl .ajveCjil. nakladah, časopise, revije, mlad. liste. | Mfll. jfSfOV. UStRSi IKONIM JOUlil ZVBZkOV. Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risapke, dnevniki in beležnice. O* V) d) & KJ O 4% O >N Im S—i cn o &