UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD ZA GOZDARSTVO I EKOLD1KA NIŠA IN BOSPODARSKI POMEN SMREKE NA JELOVO-BUKOVIH RASTIŠČIH VISOKEGA KRASA Magi star ska nal og* Mentor: Proi , dr, Düian Ml i nLek Recenzent : Prof. dr. Marjan Kotar Prof . dr. Franc GaiperSi č Postojna, junija 1989 Franc Per-k o KAZALO IZVLEČEK ABSTRACT 1. PREDGOVOR 2. UVOD IN RAZISKOVALNI PROBLEM 3. RAZISKOVALNI OBJEKT 3.1 Ekologija in -Fl ar i st ična zgradba 3.2 Izbor ploskev 4. RAZISKOVALNE METODE 4.1 Meri tev na terenu in anal i za ploskev 5. MESTO SMREKE NA JELOVO-BUKOVIH RASTIŠČIH VISOKEGA KRASA 6. ZGRADBA IN RAST SMREKOVEGA GOZDA 6.1 Starostne razmere smrekovih sestojev 6.2 Socialne razmere v smrekovih sestojih na jelovo— bukovih rastiščih Visokega krasa 6.3 Debelinski pri rastek i n njegova odvi snost od rasti -Sča, debeline, starosti, socialnega položaja drevesa in utesnjenosti kroSnje 6.4 Temeijni čni prirastek 6.5 Volumenska rast in pri raidanje dreves smreke 6.6 Visinska rast in prirastek smreke na jelovo—bukovih rasti iti h 6.7 Pričetek in pogostost redčenj v smrekovih sestojih 6. S Ddvi snost Stevi la dreves od star-ost i sestoja 6.9 Kakovost smrekovih sestojev na jelovo—bukovi h rasti ići h 6.10 Gibanje lesne zaloge in tekočega prirastka v zadnjih desetletjih 6.11 Skupna lesna proizvodnja in povprečni starostni prirastek ter proi z vodna doba 6.12 Redčenja v sestojih smreke 6.13 Zgornja vi iina in lesna proi zvodna sposobnost rasti Sč ó.14 Primerjava 1esno proi zvodne sposobnosti smrekovih kultur in naravnih sestojev na jelovo-bukovih rasti Sčih 7. 2IVLJENSKA MOč, STABILNOST, VPLIVNA MOč IN EKOLOŠKA NIsA SMREKE NA JELOVO-BUKOVIH RASTIsčIH VISOKEGA KRASA 7.1 življenska moč smreke na jelovo-bukovih rasti Sčih Visokega krasa 7.2 Stabi 1nost smrekovih sestojev na jelovo-bukovih rastišči h in rizik gospodarjenja s smrekovimi sestoj i 7.3 Vpli v smrekovih sestojev na tla 7.4 Vpli v smrekovih sestojev na sestavo pritalne vegetaci je 7.5 Učinek zamenjave jelke s smreko na količino pritalne vegetaci je 7.6 Ekološka niša smreke na jelovo—bukovih rastiščih Visa k eg a k rasa 2 8. VNAŠANJE SMREKE NA JELOVO-BUKOVA RASTIŠČA VISOKEGA KRASA 85 9. ZAKLJUČEK 88 POVZETEK 92 SUMMARY 95 LITERATURA 99 PRILDSE 103 3 I IZVLEČEK Studi ja obravnava ekolo&ko ni Lo i n gospodarski pomen smreke na jelovo—bukovi h rastižčih Visokega krasa. Tes isčs studi je je v pri merjavi učinkov, ki jih i ma smreka v ekosistemu jelovo—bukovih gozdov, Le zamenjuje jelko, in to na: - stabi Inost gozda - tlotvorne procese in tla - kvalitativni in količinski delež pritalne vegetaci je V nalogi so prikazani rast, razvoj in proizvodna sposobnost smrekovi h sestojev za rasti Lča Abi eti-Fagetum din.omphalodetosum TREGUBOV 1957, Au i eti-Fagetum din.elymetosum TREGUBOV 1958, Abi eti-Fagetum din.mercuri aletasum TREGUBOV 1957, Ab i eti-Fagetum din.clemati detosum TREGUBGV i960 in Abi eti-Fagetum din. 1ycapodietosum TREGUBOV 1957, ter potrebno gazdnagoj itvena ukrepanje. Poleg tega je i zvedena pri mer jeva lesne proi z vodnost i smreke, jelke in bukve glavni h drevesni h vrst na jel ovo-bukovi h rasti ičih Visokega krasa. ABSTRACT The study deaIs with the ecologie niche and the economi c significance of the spruce tree in fir-beech natural si tes of the high karst. Its main topi c is represented by the comparison of the effects the spruce tree has on: - the forest stabi 1 i ty - ground formation processes and the ground - the quali tati ve and quanti tati ve share of 1ow vegetati on in an ecosystem of fii—beech forests provided it is a substitute for the fir tree. The paper presents the growth, the devel opment and the production capaci ty of spruce forest stands in the Abi et i-Fagetum din. omphal odetosum TREGUBGV 1957, Abi eti-Fagetum din. elymetosum TREGUBOV 1958, Abieti-Fagetum din. mercuriali etosum TREGUBOV 1957, Abi eti-Fagetum din. clemati detosum TREGUBOV I960 and Abieti-Fagetum din. 1ycopodietosum TREGUBOV 1957 natural sites as well as the necessary si 1 vi cui turai measures. Addi t i onal 1 y, a compari son of the wood production capacity for the spruce, the fir and the beech tree, which are the main tree species in the fir-beech natural sites of the high karst, has been carried out. 4 i. PREDGOVOR Vse većj i delei smreke okrog nas, pogoste i n vse preveč posplDiene ocene vzrokov vse večjega vnaianja smreke v naie gozdove in nepredvidljive posledice teb ukrepov, posebno Se ob potrjevanju območnega načrta za Postojnsko gozdnogospodarsko območje, so me spodbudile, da bi že podrobneje spoznal smreko na jelovo-bukovi h rasti uči h Visokega krasa. Hkrati sta dala spodbuda za ta k ano nal ogo tudi pro-f . dr. F. GaSper-Si č in dr . M. Kotar , da smo skupno z mentorjem pro-f . dr . D. Ml i nikom obi i koval i naslov in grobo vsebino. V letu 1988 smo opravili terenska dela, v zimi 1988/89 pa obdelavo terenskih podatkov. Poleg mentorja prof.dr.D.Ml inska mi je bil v ve li k o strokovno pomoč pro-f » dr. M, Kotar in zato se j i ma čel i m zahval iti. Enako se želim zahvaliti asi stentu Prusu dipl.ing. gozdarstva!z VTOZD za agronomi jo, ki je opravi 1 pedolpike anal i ze. Na področju računalni Ski h obdelav podatkov sta uspešno oral a 1 ed i no Steri e Jože dipl.i ng. gozdarstva in Vodopivec Tomai ter s sodelavci iz VTOZD za gozdarstvo in Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo omogočila i z vrednoten je i n soobli kovanje naloge. Enaka se zahval jujem za pomoč vsem sodelavcem Sektorja za gojenje in gozdarska načrtovanje. Naloga je poleg Sozdnega gospodarstva Postojna, ki je nosilo pretežni del stroškov, sofinancirala tudi Občinska raziskovalna skupnost Postojna. 2. UVOD IN RAZISKOVALNI PROBLEM Dinarski jelovo bukovi gozdovi predstavljajo desetino vseh siovenskih gozdov od tega jih je v Postojnskem gozdnogospodarskem območju več kot tretjino ali 37011 ha. Jedro jelovo-bukovih gozdov Snežni iko-javorniikega masiva predstavi jajo nekdanj i veleposestniški gozdovi. Za te gozdove je značilno več kot stol etno načrtno gospodarjenje. Prvi načrt za gospodarjenje s temi gozdovi je bil narejen ie 1864 leta, sledilo pa. mu je že osem uredi tveni h načrtov. Ohranjeno je bogato arhivsko gradi vo, ki omogoča uporabo sodobne kontrolne metode za dinamično spremi janje in postavi janje ci 1jev gospodarjenja. Salperaič (GAsPERšIč,1974) ugotavlja, da je bil tu, na SnežniSko-javorni ikern masi vu, ki predstavi ja skrajni severozahodni člen Di nar i dov, vpli v čl oveka največji, i n da je s pomočjo bogato ohranjene tehni čne dokumentaci je podobno kot na '-fi lmu' ohranjena podoba razvojne poti teh gozdov od sorazmerno naravni h razmer do danes. V zadnjih dveh stol et jih so jelovo-bukovi gozdovi Vi sokega krasa *1i skozi naslednje faze gospodarjenja: - Dobo neurejenega gospodarjenja z gozdovi, ki je segala do odprave servi tutov. - Doba postopnega urejanja gospodarjenja z gozdovi (1864-1906), to je čas ko se pospešuje jelka. - Dobo prebiralnega gozda (1906—1961). - Dobo novi h pogledov na gospodarjenje z gozdom. Danainji gozdovi, so rezultat več kot stoletnega načrtnega človekovega vpli va. Gozdovi Sneini üko-javorni 4kega masi va so se dasedaj Se vel i ko raziskoval i. V letih 1957-1962 so bile izdelane kompleksne bi oekoloike §tudi je in podrobno karti rani gozdni tipi (TREGUBOV,1957,1958; VOLK,I960). Na osnovi anal iz podatkov kontrol ne metode za nekdanje veleposestni ike gozdove so bili ugotovi jeni za gospodarjenje pomembni razvojni trendi (GAsPERslo,1967) . Ker so se pojavi jal e tei ave pri naravni obnovi jel ovo-bukovih gozdov Visokega krasa je Gaiper-sič (GAsPERslo,1974) proučeval zakoni tosti nji hovega naravnega pomlajevanja. Mnogim drugim negativnim vplivom na naravno obnovo jelovih in bukovih gozdov na masi vu Sneini ka i n Javorni ka se je v zadnj ih desetletj ih pridruii1 Le negati vni vpli v preitevi Ine rasti inojede di vjadi in pri čne se proučevanje ter razreševanje tega zapletenega problema (PERKO,1977; VESELIC,1978; SIMUNIo,1982) . V zadnjih deseti etj i h se gospodarjenje z gozdovi prilagaja novim razmeram, ki jih povzroča upadanje vitalnosti in sušenje jelke (PERKO,1984). Vendar to M ni dovolj; potrebna so nova in nova spoznanja, da bomo 1 ah ko ohrani 1 i gozd kot naie največje naravno bogatstvo. V tem okvira je zastavi jena tudi naloga: Ekološka niža in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovi h rasti sei h Vi sokega krasa. Slabo iz koručen po naravi bogat rasti Sčni potencial jelovo-bukovih rastišč Visokega krasa,povezan z upadanjem vitalnosti in sušenjem jelke, poskušamo izboljšati s povečanim deleiem smreke.Vzroki za povečanje deleža smreke v jelovo-bukovih gozdovi h so nasiednj i : 6 — S smreko poskuiamo v jelovo—bukovih gozdovih visokega krasa,ki jih postopno, vendar vztrajna, zapuiča jelka in prehajajo v sestoje 1 i stavcev, ohrani ti določen delež i g laveev i n s tem tudi kval i tetno povećati proi zvodnjo ter popastri ti ses-tajno zgradbo. — Težave z naravno obnovo jelke in bukve v izgospoda— rjenem jelovo-bukovem Vi sokokraikern gozdu (GAšPERsIc, 1974) pogojujejo večji obseg obnove s sadnjo. — Nenaravno visoka itevilänost rasti inojede di vjadi,ki na eni strani omejuje naravno obnovo in s tem povečuje obseg sadnje drevesnih vrst, ki jih je možno raci onal no in uspeino zavarovati pred negativnim vpli vom rasti i nojedov, na drugi strani pa opravi ja selekci jo v naravnem mladju in dopuiča razvoj drevesnim vrstam,ki so za prehrano manj zani mi ve,V regresi ji , ki nastopa zaradi preveli kega negativnega vpliva rasti inojede divjadi, najde uspeLne pogoje za pomlajevanje smreka kot piani rska drevesna vrsta. — Smreka je sestavni del dinarskega jelovo-bukovega gozda (MLINsEK,1969). Smreka v kombinaci ji z jelko in bukvijo spremi nja okol je in zi asti ie tal ni prostor ter ugodna vpli va na naravna parniajevanje jelke CMLINšEK,1969). Po prognoz i gozdnogospodarskega načrta za Postojnska gozdnogospodarsko območje 19S1-9Ü se bo razmerje drevesni h vrst menjala takole (v % lesne zaloge): srn. i n jelka ost.igl bukev ost.1 i st Stanje 1975 51 13 31 5 Cilj 2030 13 29 4B 10 Na osnovi upoštevanja rastiičnih in sestojnih razmer ter razvojnih teženj so bili postavi jeni dol goročni goz dnogaji tveni cil j i,ki predvidevajo, da se bo 1 eta 2030 na jelovo-bukovi h rasti &či h delež li stavcev spet pri bi i žal stanju iz 1 eta 1864.V primerjavi s stanjem v 1975 letu se bo delež listavcev skoraj podvoj il,znižal pa se ba delež i glavcev.Pri i gl ave i h gre Le za dodaten premik,saj staro jelko,ki ji vitalnost upada, postopoma nadomešča smreka. Podobne trende kaže tudi površinska rasprostranjenost posamezni h drevesnih vrst gozdogospodarskega območja (nad 50% drevesne vrste v zalogi na povriini ha): prebi ral ni jelka smreka bor bukev ost.1 ist meiani Stanje 1975 28610 3400 6270 17S40 5460 S940 Predvideno - 170S0 6270 33750 5440 S160 2030 Jelov-bukov gozd Vi sokega krasa (ftbi etl-Fagetum dinari cum Tregubav) je razdel jen v okoli dvajset subasaci aci j,ki vsaka za sebe zaradi speci -f i čni h ekol oeki h razmer zahteva posebna gazdno-gojitvena pa tudi gozdnogospodarska ukrepanje in različno raba gozda. 7 Raz i skava je usmerjena na tista jelovo-bukova rasti iča ,ki imajo ie danes starej Se smrekove sestoje in kjer naj bi bil tudi v prihodnosti del eč smreke največj i.Cilj razi skave je večnamenski : 1.Spoznati rast in razvoj smrekovih sestojev v glavnih subasociaci jah jelovo-bukovih gozdov Vi sokega krasa in na podi agi teh spoznanj postavi ti gozdnogospodarske smernice za gospodarjenje s temi gozdovi. 2.Dol oči ti lesno proi z vodno sposobnost teh rasti*č za smrekove sestoje. 3.Ugotoviti razlike v proizvodni sposobnosti teh rastiič, če bo dol ocen del deleža jelke nadomesti 1 a smreka. 4.Spoznati vpli v smreke na spremembo v ti eh in na pritalno vegetaci jo. S.Poskuiati poiskati ekoloiko ni*o smreke na jelovo-bukovih rastiičih Visokega krasa. a 3.RAZISKOVALNI OBJEKT 3. 1 E k o 1 o g i J i 1 ori s t čna zgradba Raz i skoval ni objekt za rast in razvoj so smrekovi sestoj i , ki so na jelovo-bukovi h rastišči h nastal i po umetni poti <4 rastišča) ali naravni poti (1 rast iLLe) .Vsi raziskovalni objekti leie v SneiniLko—Javorniskem masi vu v subasoci aci jah jelovo—bukovega gozda,kjer i mamu danes starejše sestoje smreke in na katerih bo tudi perspektivno deleč smreke tako po povrsi ni kot zalogi pomemben« Za ugotavljan je ž i vijenske in vpli vne moči smreke na jelovo—bukovih rastišči h, pa smo pol eg ploskev na kateri h smo proučeval i rast in razvoj, vzel i Se primerjal ne ploskve v ohranjeni h jelovi h, jelovo-bukovi h al i bukovi h sestojih, pa tudi druga gozdna rastišča v ega krasa. Površinski delež subasociacij jelovo-bukovega gozda na Visokem krasu postojnskega gozdnogospodarskega območja je nasiednji : Abi et i-Fagetum di nari cum clemati detosum TREGUBOV Abi eti-Fagetum dinari cum lycopodi tosum TREGUBOV Abi eti-Fagetum di nari cum dentari etosum TREGUBOV Abi eti-Fagetum dinar i cum omphalodetosum TREGUBÜV Ab ieti-Fagetum di nari cum elymetosum TREGUBÜV Abi eti-Fagetum dinari cum mercuri aletosumTREGUBOV Abi eti—Fagetum di nari cum nee keretosum WRABER Abi eti-Fagetum dinari cum majanthemetosumTREGUBOV Abi eti-Fagetum dinari cum scopol i etosum TREGUBOV Abi eti -Fagetum dinari cum hornogynetosum TREGUBOV Abi eti-Fagetum di nari çum hacquetietosum MARIN' Abi eti-Fagetum di nari cum skupaj vse subasociaci je 1960 .. . 6249 ha 1957 .. . 886 ha 1960 .. 201 ha 1957 .. .12645 ha 195B .. 450 ha 1957 .. . 7103 ha . 2240 ha 1959 .. 504 ha 1961 ., . 2111 ha 1957 .. . 3397 ha 1962 .. . 1225 ha .37011 ha V nadal jevanju bomo uporabi jali i me subasoci aci je - ki je pravzaprav poimenovanje sintaksonomske enote - kot oznako za rasti Sče, čeprav se zavedamo nedosiednosti, ki jo s tem vnaSama v predloženo raziskavo. Subasociaci ja združuje le tiste -fitocenoze, ki jih 1 ahko uvrsti mo v i sto si ntaksonomsko enoto. Zaradi odvisnosti med i i tocenozo in rasti ičem, lahko sklepamo tudi na vel i ko podobnost med rastišči, katerih -fitocenoze uvr-Sčamo v isto subasoci aci jo , in zato lahko rasti Sča podobnih f i tocenoz grupi ramo v isto rasti ično enoto al i rasti Sče. Na osnovi zastopanosti posamezne subasociacije,obstoja ustreznega raz i skoval nega objekta i n perspekti vnega pomena za smreko smo kot raziskovalne objekte izbrali naslednje subasociacije: 1.Abieti-Fagetum di nari cum omphalodetosum TREGUBOV 1957 2.Abieti-Fagetum di nari cum mer cur i aletosum TREGUBOV i957 3-Abieti-Fagetum dinari cum elymetosum TREGUBOV 195B 4. Abi et i -Fat di nari cum cl emat i detosum TREGUBOV 1960 5.Abieti-Fagetum d i nari cum 1ycopodi etosum TREGUBOV 1957 9 Geografska razširjenost (TREGUBOV,1957) združbe Abi et i-Fagetum dinaricum Tregubov 1952,1957 je v gorskem vegetacijskem pasu Dinarskega gorstva Bosne, Hrvaike in Slovenije. V Sloveniji pokriva velike strnjene povriine Trnovskega gozda, Nanosa, Javor-ni kov, Ravniiko-Pokojiükega in Krimsko-Raki tni ikega pogorja, Velike gore, Goteniikega Snežnika, Male gore in Roga z Mirna gora. 6re za razgiban visokakraSki svet z velikimi višinskimi razli kami C7Ü0(300)-1300m) : prostrane planote, manj zaznavni vrhovi, strma in položnejia pobočja, prepreiena z globokimi kotanjami , vrtačami , kotliči in raz jeden i mi skalami . Vi sokokraüko inter-ferenčno klimo spremlja velika količina padavin (1500-2500 mm letno) z izrazitim jesenskim in manj izrazitim poznopom-ladanskim maksimumom. Debela sneäna odeja obleži 2-4 mes,ecE, povprečne letne temperature pa so sorazmerno visoke <5-9,5°C> z visoka zračno vlažnostjo. Petragraf ski substat tvorijo apnenci, dolomitizirani apnenci in dolomiti iz kredne, jurske in triasne dobe. Na njih nastala tla so odvisna Le ad drugih ekoloških dejavnikov, specifičnih za posamezne oblike združbe (subasociacije). Tako zasledimo celo serijo tal ad tipa plitvih rendzin in žepasto razvitih rjavih pokarbonatnih tal preko rjavih pokarbonatnih tal razi ični h globin in humusnih obi i k (surovi humus, prhnina, sprstenina) do slabo izpranih in izpranih rjavih pokarbonatni h tal. Značilna rastlinska kombinacija za asociacijo je s Drevesni sloj : jelka,bukev Grmovni sloj s kranjska krhlika (Rhamnus fallai) Zeliščni sloji oskori ca(Aremonia agri moni ai des) , tri listna penusa (Cardamine tri-folia), velecvetni ietraj (Calamintha grandiflora) deveterolistna mlaja (Dentaria enneaphyllos), zajčica (Prenanthes purpurea) Druge vrste, ki se redno pojavljajo : Drevesni sloj : smreka, gorski javor, gorski brest, jerebi ka. Grmovni sloj s navadni vol čin (Daphne mezereurn) 9 alpsko kosteničevje (Lonicera alpigena), planinski Sipek (Rosa pen-dulina) , lovoro1 i s t. ni vol čin (Daphne laureol a) , mal ina (Rubus idaeus) Zeliščni sloj: ženikelj (Sanicula europaea), kolesnik (Euphorbia amygdalaides) , rumena mrtva kopriva (Laminiti gal eobdolon ) , trpežni gol-tee (Mercurial is perennis), gozdna bilnica (Festuca sylvatica) , zajčji lapuh (Mycelis mural is), zajčja deteljica (Üxalis acetosella), prava glistovnica (Dryopteris f i 1 i >; mas) Hahovni sloj: Ctenidi um molluscum Dinarski gozd jelke in bukve je optimalna razvita združba v gorskem vegetacijskem pasu,ki se spuača tudi nižje v predgorski in nižinski pas (300 m n.v.).Ima stabilno rastlinsko kombinacijo, ki pa se zrahi ja proti vertikalnemu in horizontalnemu robu svojega areala razäirjenosti.Tu se pojavljajo tudi degradaci jski stadiji,posebno že v subasociaci ji Abi et i-Fagetum din. elematidetosum. Gozdovi se obnavljajo naravno, v menjajočih se prevladovanjih bukve in jelke, na mestih brez obnove pa gozdarji večinoma vnašajo smreka. Osnovni pogoj za uspavanje združbe je 10 petrografski substat, bogat s kal ci jem, in visoka zračna vi ažnost. Le-1 a se ustvarja s tem, da. del obilne padavi nske vode, ki jo zadržuje dobra razporejena vegetaci jska odeja, posasi izhlapeva. Vlaga se ohranja predvsem zaradi vel i ke zastrtost i tal s krošnjami dreves in razgibanega mes orel ie-fa, ki ubi ai ujeta zračne tokove in ustvarjata stal no ugodne pogoje za rast jelke. Zaradi vel i ki h povrSi n , ki jih prerasta, in vel i kih rei i efnih, mezokli matski h in talnih raznoli kosti je asociaci ja znotraj svojega ki i matskega pasu obi i kovana v več subasociaci j. Nekoli ko podrobnejši opi s teh subasoci aci j podajamo le pri tistih, ki so predmet naie raz iskave. Abieti-Fagetum din. elymetosum TREGUBOV 1757 Ta rastiščna enota zavzema razgiban kraiki teren od 700-1200 m- Zanjo je značilna topla ekspozicija, saj zavzema poloina južna pobočja, in velika količina padavi n Cokrog 20Ö0 mm) , ki so enakomerno razporejene preko leta. Talna podlaga so triasni apnenci in krediti dolomit. Tla so skoraj zrela do zrela, srednje globoka in stabilna. Tregubov (TREGUBOV,1958) jo je prvič opisal v gospodarski enoti MaSun in pravi, da je specifična za to območ je. Značilna rastlinska kombinacija za subasociacijo je: V drevesnem sloju nastopata jelka in bukev. Grmovni sloj tvorijo kranjska krhlika (Rhamnus falla;«), navadni vol čin (Daphne mezereum) , planinsko kosteni čevj e CLoni cera alpigena). Zeliščni sloj tvorijo ječmenka (Elymus europaeus), oskorica (Aremonia agrimonioides), zajčica CPrenanthes purpurea), veleč— vetni Setraj (Saturea grandiflora), trilistna konopnica (Cardamine trifolia). Diferencial na vrsta proti drugim subasoci aci jam je Ell y mus europaeus in včasih Festuca silvatica, ki se pojavlja v večjih sapi h v gl avnem na jasah. V spi osnem je ta subasociaci ja zel o blizu A—F din.omphalodetosum, vendar je v primerjavi z njo revnejša kar zadeva flome elemente. El ementi bukovih gozdov sa zel o bogati , kar kai e na precejšnjo sorodnost s či stimi bukovimi gozdovi, medtem ko elementov smrekovih gozdov ni, zelo malo je tudi mahov. Glavni drevesni vrsti sta jelka in bukev, ki tvorita gospodarsko visoko produkti ven gozd. Jelka bi bila najdonosnejša drevesna vrsta, ker kol i činsko proizvaja vel i ko 1esa, vendar je njeno pomiajevanje zaradi močnega razbohotenja bukve oteženo. Tregubov ugotavlja, da ml ada bukev sicer dobro priraSča, vendar dajejo sestoji les slabe kakovosti, z velikim deležem rdečega srca, kar je posledica polomi jenih vej zaradi snega1 ornov in poileda, ki so na teh območjih pogosti. Abieti-Fagetum din.omphalodetosum TREGUBOV 1957 Ta je osnovni tip jelovo—bukovih gozdov Visokega krasa od Krimske planote na severu čez Kočevsko do Notranjskega Snežnika na jugu. Ta tip je tako glede povrSi ne kot 1esne produkci je i : naj pomembnejÄi. V Snežni 4kem pogorju je subasoci aci ja opti mal no razvi ta v nadmorski vicini 700-1200 m, pokriva razgibano krauko območje, in to ne preveč strma poboaja ter bol j .al i manj globoke dol i ne, ki pa ni majo značaja mraziif. Gsnovna geoi ouka podi aga je apnenec al i kredni dal ami t, ki le zmerno ali spi ah ne prodi ra na p a vri i na. Sub associaci ja se sicer pojavlja v vseh legah , vendar daje prednost juinim ali pa zahodnim legam brez večjih strmin. Značilna rastiinska kombinacija za subasociacijo: Glavni drevesni vrsti sta jelka in bukev, ki med seboj tekmujeta, količinsko manj pomembne vrste pa so smreka, brest in gorski javor, ki so povsod raztresene v manjiem itevi 1 u. Z večjo nadmorsko vi Lino nastopa smreka obi 1 neje. Med značilnimi vrstami te subasociacije je Dentaria enneaphyllos, kot diferencialni vrsti pa je Tregubov izbral spomladanska taril— nico (Omphalades verna) in lovorolistni valčin (Daphne laureola). Sploini -f lori st. i fini sestav kaže, da sa baz i -f i 1 ni --fag et alni el ementi dobro razviti, aci đof i Ini-pi ceetal ni pa zelo si aba» V sukcesi jah, ki si ede uničenju gozdov zaradi poiarov i n paie, se v več j i meri pojavijo acidofilni elementi. Abieti-Fagetum din.mercurialetosum TREGUBOV 1957 Subasoci aci ja se raz vi ja na strmi h, kamniti h, predvsem južni h pobočj ih v nadmorski vi «ini 800-1150 m, povprečni nagib je okrog 20°, kamenje prekriva 65% površine, tla pa se razvijejo le do stopnje rendzine. Meiani gozd bukve in jelke, ki uspeva v tej subasoci aciji, je si abe rasti , di menz i je drevja so manjie, grmovni sloj prekriva 20% tal, zeliični sloj je razmeroma slabo razvi t, mahovni si oj pa prekri va v glavnem drabnejie kamenje. Pa Tregubavu domi ni ra v tem gozdnem ti pu jelka, bukev nastopa raztresena, je nizka in si abe rasti , zelo malo pa je smreke. Koii r ugotavlja, da so v tej subasociaci j i ugodni pogaj i za rast i bukve in da ni ozko vezana le na južne lege. t Znači Ina rasti ins k a kombinacija za subasociacijo z : Naj stal ne j ia in -f i zi og noms k o naj razvi tej&a vrsta je trpežni gol iec (Mercurial is perenni s > , pal eg njega pa spadajo k di -f eren-ci al nim vrstam ie skal nati mah (Hypnum mol useum) , ci kiam& (Cvclamen europaeum) i n bradavi casta trdoleska (Evonymus ver rueosa) . Subasoci aci ja je zaradi 1 ahi 1 nega talnega kopleksa nagnjena k degradaci jam i n ima pomembno varoval no vlogo. > Abieti-Fagetum din.clematidetosum TREGUBOV I960 Zavzema spodnji del vegetacijskega pasu meianih gozdov jelke in bukve. Sega od 500 (mestoma ie nižje) do 600 m visoko na razgibanem kraikem terenu na vseh legah z blagim nagibom. Povprečna letna temperatura je 7-8°C, padavin pa je okoli 1500 mm. Talna podi aga so kredni i n jurski apnenci, kjer se raz vi jejo srednje globoka sprana tla. 12 Značilna rastlinska kombinacija za subasociacijo: Ker lei i ta tip na spodn j i mej i metani h gozdov jel k e in bukve, ima več elementov iz spodaj ležečega gozdnega tipa Querceto— Carpinetum; vendar je navzoč tudi Bkupek inačilnic za Abieti— Fagetum» Diferencialne vrste nasproti zgoraj ležečem tipu Abieti-Fagetum din.omphalodetosum so; Hacquetio epipactis, Asarum europaeufli, Aposeris foetida, Berber-is vulgaris, Crataegus monogyna, Rosa arvensi s, Vi scum ab i eti s, Cl emati s vitalba, Cornus mas i n Carp i nus betulus, Di-fer en ci al ne vrste proti Abieti -Fagetum din.dentarietosum pa so; Hacquetio epipactis, Geranium nodosum, Hei 1eborus macranthus, Vi scum ab i eti s, Pri mul 1 a vulgar i s, Viburnum lantana, Quercus sessi 1 if1 ora, Staphyilea pinnata, Ligustrum vulgare, Acer campestre i n Gal i um si 1 vati cum. Poleg Clemati s vitalbe je pomembna diferencialna vrsta za subasoci aci je -te Vinca minor. Subasociaci ja je razširjena na velikih povrii nah in i ma najbol j 1 ab i 1 no rastiinsko zgradbo ter največja nagnjenost k hitrim in traj ni m degradaci jam ob nepravi 1 nem sveti obnem i n enodobnem gospodarjenju. V svoji rastlinski sestavi ima Se elemente ni ž i nskih gozdov gradna in bel ega gabra, predvsem v grmovnem si oju, pogosto pa tvori stadi al ne obi i ke s smreko, kjer lahko smreka absol utno previ ada pod vpli vom gospodarjenja. Abieti-Fagetum din.1ycopodietosum TREGUBGV 1957 Ta subasociacija se pojavlja na dnu velikih, ravnih, zaprtih kotlin v nadmorski vitim 770-940 m. Na dnu teh kotlin se je nabral globok sloj mastne, glinaste zemlje med skalami. Tla so tu delno sprana in nekoliko zakisana, globoka in bogata z mineralnimi snovmi ter tako ugodna za uspevanje jelke in smreke. Zaradi slabega prezračevanja imajo območja, kjer se pojavlja ta sub™ asociacija, značaj polmraziič. Značilna rast linsk a kombinaci ja za subasociacijo s Drevesni sloj tvorita v glavnem jelka i n smreka. Bukev, ki si cer uspeva povsod, ni dobre rasti in njeno deblo je vedno porasla z mahom Neckera cripsa. Poleg fagetalnih elementov so precej jttevi Ini piceetalni el ementi , ki napovedujejo kisla tla, in zato je Tregubov kot di ferenci aine vrste izbral acidofi 1 ne s Lonicera nigra, Lycopodium annotinum in Hypnum loreum. Bazifilne vrste: Gmphalodes verna, Asperula odorata, Banicula eur-apaea , Hypnum mol 1 use um in Eurrhynchium stri at um se pojavi ja jo predvsem na položnih legah in v bližini skal. Acidafilne vrste: Vaccini um myrti1lus, Lycopodium annotinum, Blechnum spi cant, Hypnum 1areum i n Bazz ani a tril abata pa bolj na ravn ih in zaprtih ylai n ih mest i h. 13 3.2 Izbor ploskev Pa izboru rastišča je sledil izbor ploskve oziroma določitev mik-rolokacijs objekta.Kriterij i za izbor ploskve bo bili naslednji: — enotnost rastišča, — enotnost sestoja, — sestoj mora biti v srednji opt i maini -f azi , — sestoji morajo biti čimbolj čisti,smreka mora biti zastopana vsaj z 80 % v skupnem itevi lu osebkov, — sestoji morajo biti zdravi in vi talni,s čimvečjo zastrtostjo s krošnjami (nad 0.8). Pa tako postavi jeni h načel ih je bila za vsako rasti ite i zbrani h 6 ploskev (KOTAR,1980). Na osnovi teh kri teri jev so bili po. rastiščih i zbrani objekti na naslednjih 1 okaci jah, ki so vri sane na pri los en i h kartah: Abiet i~Fagetum din.elyaetosun: gospodarska enota Masun odd 6a, nadmorska visina 1000 m. Umetna osnovani sestoji stari 84-86 let, ploskve smo izbrali na razdalji 300 m. Abieti-Fagetum din.omphalodetosua: gospodarska enota Planina odd 28a, 28b, 28d, nadmorska visina 680 m. Umetno osnovani sestoji starosti 80—83 let, ploskve smo izbrali na razdalji 500 m. Abieti-Fagetua din.mercurialetosums gospodarska enota Jurjeva dol i na odd. 26e, starost 98-99 let, 1» in 2. ploskev. Nadmorska vi ii na 1060 m. Druga p 1oskev i eži na boljsi varianti sub-asoci aci je. V gospodarski enoti Leskova dol ina odd. 23b +, smo izbrali 3 ploskve v smrekovem umetno osnavanem nasadu starosti 94-100 let, nadmorska vi üna 900 m. Zadnja, 6. ploskev pa je bila izbrana v gospodarski enoti Sneini k v 123 1 et stari smrekovi kul -turi v odd. 43ai na nadmorski vi Si ni 920 m. Poudari ti maramo, da je bilo na tem rastišču najtežje najti dovolj velike, stare in vsaj v zadovoljivi meri ohranjene smrekove sestoje v optimalni fazi • Abi e t i-Fagetum din.clenat idetosua: vse p 1 oskve so bile izbrane v gospodarski enoti skocjan na Sti ri h med seboj 1 oceni h 1 okaci jah. Ploskve i, 2 in 3 na eni lokaci ji v odd. 4c, na nadmorski vi Si ni 560 m, ploskev 4 v odd. 6a na nadmorski vi Sini 520 m, ploskev 5 v add. 5h na nadmorski vi sini 550 m in ploskev 6 v odd. 2b nadmorska visi na 590 m. Vsi sestoj i so bili pred 74-90 1 eti osnovani s sadnjo, ko so bili posekani in obnovi jeni čisti jelovi sestoji. Abieti-Fagetum din. lycopodietosua: Vse ploskve so bile izbrane v gospodarski enoti MaSun na eni 1 okaci j i v odd. 12c in 12d na nadmorski visini 390-900 m. Ploskve smo izbrali na razdalji 150 m. Gestoji smreke so nastali z naravno obnova. 14 V večini poznejših tabel in grafikonov bodo subasi ciacije označene s svojimi začetnimi črkami: Abi eti-Fagetum din.elymetosum CE) Abieti-Fagetum din.omphaladetasum (D) Ab i eti-Fagetum din.mercuri aletosum Abieti-Fagetum din.clematidetosum (C) Ab i et i-Fagetum din.1ycopodi etosum . Kakovost debla in vejnatost je ocenjena z dvema znakoma,ki najmočneje vpli vata na kakovost 1esa i gl aveev,to sta zdravost i n ravnost debla,ter vejnatost,ki se v lesu izrača kot grčavast. GI ede na poikodovanost i n os debi a smo loči 1 i naslednje razrede: l. Deblo je ravno Cl). 2« Deblo je krivo (2). 3. Deblo je dvovrho (3). 4. Deblo je poikodovana in les je uporaben le za kemično predel avo al i drva (4). Glede na vejnatost smo loči 1 i naslednje razrede: 1. Deblo je brezvejnato (dovoljene vejice do 10 mm pri večjem premeru) ( 1 ; . 2. Deblo i ma veje debel ine do 20 mm pri večjem premeru <2) . 3. Deblo ima veje do 40 mm pri večjem premeru (3). 4. Deblo ima veje nad 40 mm <4). 5. Vrhovina (5). 17 Vejnatost se je vedno ocenjevala le v prvi, spodnj i polovici drevesa«F'ri uvričanju debel v razrede glede na vejnatost je dovoljena 1 veja (ne pa venec) na 2 tekoča metra z večjim premerom, kot pa ga liopuiča posamezen razred» Prirastek v zadnjih tO, 20 in 30 letih smo ugotavljali z vrtanjem, in to na mestu, kjer se je levi al i desni krak premerke i dotikal deb la,ko smo s premerko poi skal i na deblu s c-metrom i z-: merjeni prsni premer.Doliino izvrtka po deseti et j ih smo meri li na i terenu na mm natančno. : Razdaljo od osi drevesa do sredine najbližjega drevesa smo merili na 10 cm natančno z meri Ini m trakom. Razdaljo od osi drevesa do sredine naj bi i žjega panja, če je bil ta bližji kot najbližje drevo in je bil posekan v zadnji h 10 leti h, smo meri li z meterski m trakom na 10 cm natančna. Socialne razmere, Pri uvrščanju dreves v socialne razrede smo : uporabili ASSMANÜV0 oziroma KRAFTÜV0 klasifikacijo. Ta klasifikacija podrobno podaja soci al no zgradbo zgornje etaže sestaja,ki 1 ima odloči Ino vloga pri proizvodnji lesa CKOTAR,1980) . Tako smo 1 oči 1 i 5 razredov: 1. Nadviadajoča drevesa (1 ) . i 2. Vladajoča drevesa (2) . , 3. Bovladajoča drevesa (3). 4. Obvladana drevesa (4) . 5. Potisnjena drevesa (5). Premeri panjev posekanih dreves in njihova starost. , Pri vseh dobro ohranjenih pan j i h smo izmeri 1 i premer v cm, pri drugih pa smo oceni 1 i premer v debel i nskih stopnjah. Ločeno smo beležili panje glede na starost poseka (zadnj ih 10 1 et in ; starejÄe panje) in drevesno vrsto al i skupi no drevesni h vrst. Na : osnovi ugotovitev Kotar-ja (KOTAR,19B0) i n nač-ih iz kuienj ocenjujemo ,da smo tako zabeleži 1 i panje dreves, ki so bi 1 i posekani v zadnjih 50 letih, z iz jemo tanj*ega drevja. Starost sestoja smo ugotavljal i na osnovi štetja 1 etni c na drevesih, ki smo jih posekal i za podrobno debel no anal i zo. Na vsaki ploskvi smo posekali pa 2 drevesi smreke. Ekolaäka niža smreke v jelovo bukovih gozdovih Visokega krasa Namen raz i skave je ugotavljanje ekolo&ke ni Le smreke v jelovo-bukovem gozdu Visokega krasa. To nalogo bomo opr avi 1 i s primerjavo uči nkov, ki jih i ma ta drevesna vrsta v tem ekosi stemu nasproti jelki, torej s primerjavo posledic, če smreka nadomesti i jelko. V ta namen smo ugotavljali razlike v: 1. ž i vijenska moč smreke na jelovo-bukovih rastiaci h; i 2. stabi 1nosti teh gozdov, če smreka nadomesti jelko, in s i tem rizik gospodarjenja s temi sestoji; 3. ti eh, če v tem gozdu delež jelke nadomesti smreka; i 4. kval i tativni sestavi zel i ičnega si oja; IB 5« količini zeliščnega in grmovnega sloja« Stabilnost smrekovih sestojev Brno proučevali na osnovi podatkov o vrstah in vzrokih sečnje za večji kampi eks umetno osnovanih smrekovih sestojev na rastiLču Ab i et i-Tagetum din. ampliai odetasum, Da bi ugotovi 1 i vpliv smrekovih nasadov ali povečanega de 1 eia smreke v naravnih sesto j ih na t lo tvor ne procese in tlaf smo v isti h subasoci aci j ah, kot sta bila anal i zi rana rast in razvoj smreke, proučeval i tudi tla. Kot izhodiiče za primerjavo srna uporabili tla naravnih jelova -bukovi h gozdov, kjer smreka ni bila vnaiana al i dodatno pospeševana z gozdnogojitvenimi ukrepi, Tako je bilo v par i h i z kopani h 10 tal ni h prof i 1 o v , poleg tega pa Se 2 dodatna in odvzeti vzorci za fiz i kal ne in kerni jske analize pa talnih horizontih» Terensko delo V območju posamezne makrolokacije je bilo izbranih več mi k-rolokacijskih točk, kjer so bili v najbolj značilnih delih posamezne rastlinske združbe izkopani talni profili. V profilu je bil opravljen morfoloiki opis ter okvirno določen talni tip. Barve horizontov so bile določene z barvnim atlasom: Munsel1 Soil Color Charts. Vzeti so bili tudi vzorci za laboratorijske, kemijske in fizikalne analize. Končna določitev talnega tipa je bila opravljena po pregledu rezultatov terenskih preiskav in f i zi kalnih ter kemični h anal i z. Rezal tati terenskega in laboratorijskega dela so zbrani in urejeni na IBM kompatibilnem računalni k u s programom PRÜF7 IL I. Laboratori jske analize Vsi vzorci so bili posušeni na zraku, zmleti in presejani skoz i 2 mm si to. Reakcija tal (pH) je bila dol ocena v suspenz iji tal z 0.1 N KCl v razmerju I : 2.5, elektrometri jsko. Mehanska anal i za Priprava vzorca; iOg tal s 23ml 0.4 N Na4p2oT, . i o H=0. Izvedba analize: pi petni aparat po Kahnu, razdelitev mehani čnih elementov i n ugotovitev teksturni h razredov po ameri ski teksturni ki asi fi kaci j i » Rezultati so preračunani na suh vzorec tal Î105°C5 brez organskih snovi. Organska snov je bila dol ocena po Wal kiey-BI ackovi metodi z oksi daci jo v 1 N KaCr207. Rezultat je podan v % organske snovi in v % C. Pretvor-beni faktor organske snovi v oglji k je O» 579, Skupni dufiik (N> 19 v tleh je bil določen po modi -fi ci ran i K jel dah lovi metodi , Razmerje C/N je i z računanos % organskega C ; % skupnega N Izmeni ji vi kationi so bili ekstrahi rani iz vzorcev z 1 N raztopi no amoni jevega acetata pH ¦ 7. Ca in Mg sta bila dol ocena na atomskem absorpci jskem i spektro-fotometru, K in Na pa s plamenskim -fotometrom. i Rezultati so podani v me/100g tal. I Izmenljivi H+ i je bil ekstrahi ran z raztopina 0.5 N BaCl= - 0.055 N tri etanol ami nom, pH B.O. Rezultat je podan v me/100g tal. I Vsota vseh baz (S> i je bila i z računana s seštevanjem i zmeni ji vi h kat i onov Ca++, Mg+-+, K+ in Na+, Podana je v me/100g tal. ; Katianska izmenjalna kapaciteta rastišče prirastek 15 t 14- 13- 12 11 18 j 9- 8 7 G - 5 - 4- 3- 2 1 8- ferafikon 12: DELEŽ MOLllffiMSKEGft PRIRASTKA PO SOCIALNIH RAZREDIH IN RASTIŠČIH («3/1«) !7^ iiadv ladajoča ladajoče oviadajoče obvladana potisnjena rastišče 86,7 -- 91,3 3,0 - 9,9 3,4 - 7,8 69,2 - 90,8 T j j« 27,6 1,8 - 5,0 70,3 - 86,4 9,2 - 24,7 3,7 - 8,4 91,5 - 95,8 4,0 - 6,5 do 2,9 83,3 „94,9 3,7 - 13,3 0,8 - 3,6 Tabel a 3: Delei prirastka po soci al ni h raz redi h in rasti Lčih Rasti Sue Delei prirastka % po soci alnih razredih 1 in 2 3 4 in 5 E 0 M c ;... Proizvodnost posameznih soci alnih razredov smo prouči 1 i tudi iz kal i čni kov med deležem pri rastka in deležem 1esne zal age v i stein socialnem razredu. Tako (K8TAR, 1980) smo izračunali kol i eni ke , s to razi i ko , da smo v naiem pri meru, zaradi izredno majhnega obsega socialnega razreda 1, ki ga na večini rastiič spi oh ni , izračune opravi 1 i skupno z& razred 1 in 2, 1 oceno za razred 3 in skupaj za razred 4 in 5. Količniki po rastiščih imajo naslednje vrednosti : Rastiiče socialni razred lin2 3 4in 0.97 1.06 1.54 1.01 0.88 1.58 0.97 1. 11 1.22 1.01 0. 80 1. 13 1 . 02 0. 85 0.75 E a M c: L Znači Inost raz 1 i k med srednji mi vrednostmi smo preiskusili po metodi parov tako, da smo vrednost kri terialnega znaka transformi ral i preko naravnega logar i trna in dobi 1 i si metri čno zvonasta porazdel i tev, ki je pogoj za uporabo prei z kusa po metodi parov. Skupno za vsa rasti iLa preizkus rti od kri 1 raz 1 i k , po posameznih rastiščih pa obstajajo z določenim tveganjem razlike med naslednjimi socialnimi razredi! 0 1 in 2:4 in 5 » 3:4 in 5 #* M 1 in 2:4 in 5 ** C 1 in 2:3 * L 1 in 2:3 *¦* lin 2:4 in 5 * * 0.05 ** 0. 01 ¦**¦* 0. 001 30 Preseneča nas relativno nadpovprečno priražčanje nižjih soci al ni h razredov Cobvi adana in potisnjena drevesa) , kar je v nasprotju z ugotovi tvarni , ki jih je za viiinske smrekove gozdove Sloveni je ugotovi 1 Kotar (KOTAR,1980). Edino rasti iče A-F din.1ycopodietosum se odraža tako, kot bi pričakovali. Razlog za tako stanje lahka najdemo v tem, da ne gre za iz redno goste sestoje , in tako i ma rei ati vno doval j sveti obe tudi drevje iz nižjih sac i al ni h poloiajev, ki i ma ob majhnem debel inskern pri rastku in majhnem premeru relativno vi sok procent pri rastka, al i pa, da so drevesa v spodnjih socialnih razredih ml aj Sa in so se našel ila v man jLih vrzel i h , ko so bili anal iz i rani sestoj i v -faz i 1 et ven jaka al i drogovnjaka. Podobna kot pri 1esn i zal agi, tvari tudi pri pri rast ku glavni del tega vi adajoče in nadvladajoče drevje, pomen obvi adani h in pot i snjenih dreves pri pri rastku sestoja pa je le simboličen. To dejstva morama upoštevati pri redčenji h v smrekovi h sestoj ih in v nobenem pri meru ni primerno zaradi proizvodnje sproščati al i pospeševati drevja nižjih socialnih razredov ter zato posekati drevo iz viLjega. Do podobnih ugotovitev je pr-itel tudi Weihe < WEIHE, 197S) , ki ugotavlja, da lahko v stadiju debel jaka povečamo sestoju pri rastek 1 e z iz ločan jem dreves s slabi m prirastkom ns račun drevja z močnim prirastkom. Vpliv socialnega položaja na povprečni premer Povprečni premer drevesa, ki je advi sen od starasti, rastišča in Števila dreves, je po rastiščih naslednji: Tabela 4: Vrednost povprečnega premera pa posameznih rasti&čih povprečni standardni premer cm odklon cm 33.5 ±13.5 36.0 ± 9.6 25.7 ±11.1 31.5 ± 8.3 36.2 ±10.9 Tabela 5: Povprečna debel ina dreves (ar i tmeti čna sredina) po posamezni h soci alni h položaji h (v cm) Rasti atee socialni pol 1 in 2 3 E 41.7 26.4 D 40.1 32.1 C 3 3 ¦ S .i-M-.U L 41.0 28.6 31 itevi lo »t .arost Rastišče dreves/ha E 59Ó B6 0 464 BI M 788 103 C 577 79 L 468 108 o 1 a ..? 4 i h 5 15. 4 17. 5 14. o 16. 2 18. 8 Povprečna debelina dreves se po posameznih socialnih položaji h močno razi i kuje. Rezultati so pri čakovani , hkrati pa nam povprečni premer vi adajočega in nadvi adajodega položaja pri isti starosti in gostoti realneje prikazuje razmerje med rasti Sči , ker raz 1 i čen delež obvladanega drevja po posameznih rasti išči h močno zamegl i vrednost povprečnega premera cel eg a sestoja. 6.3 Debelinski prirastek in njegova odvisnost od rasti-iča, debeline, star1 a s ti, socialnega položaja drevesa in utesnjenosti krofinje Vpliv starosti na debelinski prirastek Vsem drevesom na ploskvah smo ugotavljali debelinski prirastek za dobo 30 1 et nazaj po deseti etjih. GI ede na različno zatečeno stanje sestojev po starosti so vrednosti, ki so v okviru dejanskih starosti, naslednje: Tabel a 6: Odvi snost debelinskega pri rastka od starosti sestoja za posamezna rasti Sča starost RastiSče SO 60 70 80 90 100 110 120 E 4.25 W B / ¦' 3.51 3.05 2.53 1.95 1.30 0.60 0 4. 12 3.76 3.32 2,82 O ^>cr 1.62 0.91 0. 14 M 3. 16 3. 07 2.96 2.84 2. 70 2.54 2 ¦ 37 2. 18 C 4.42 3.96 3.40 2.77 2.04 1.24 0.35 - L 3. SB 3.46 3. 33 3. 17 2. 99 2. 79 2.57 2. 33 üb enakem načinu gozdnogojitvenega ukrepanja v smrekovih sestojih na vseh rastiščih imajo krivulje debelinskega prirastka petih analiziranih rastiič pri starosti okrog 80 let približno enako vrednost. Bol j Sa rastišča i majo strmejSe kri vulje, visok debel i nski prirastek v mladosti, kis starostjo naglo upada, V to skupino spadajo rasti Sča A-F din. elymetosum, ft—F din. om-phalodetosum in A-F din. clemati detosum. Si abSa rasti Sča pa imajo poloinejio krivuljo, ta obdržijo Se v visoki starosti (100-120 let) rei ativno vel i k debel inski prirastek. 32 Grafikon 13: Odvisnost letnega debelinskega prirastka od starosti po rastiščih id mm 5 N 3 2 i r J_____I J_____L J_____L J_____L M 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 starost E id=2.50706-0,000153362 S2 0 id=2.48229-0,000167366 S2 M id = 1.6838-0,0000413697 S2 C id=2.74106-0,00021209 S2 L idsl.92218-0,000032719 S2 r=0,48 xx r=0,51 XXX r=0,29 x ""=0,68 XXX r=0,l4 Vpliv debeline na debelinski prirastek Pri isti starosti je letni debelinski prirastek odvisen tudi od debeline drevesa. Z debelina pa je pojasnjeno od 28 do 40 % variabilnosti. Rasti Sče R itevi lo podatkov E 0.3927 *** 321 0 0.3834 *** 249 M 0.27E37 **¦* 424 C 0.3322 *** 310 L 0.3971 *** 251 Zaradi raz 1 ični h starosti rezul tati med rasti iči v gra-f i konu niso primerljivi. Enaka analizo smo opravili tudi za drugi socialni položaj, vendar je odvisnost prirastka ad debel i ne pojasnjena Se v manjši meri (12 do 35 %) , v rastišču A-F din » mercuri aletosum pa te odvi snosti sploh ni - Vpliv utesnjenosti krošnje na debelinski prirastek Ta vpliv smo analizirali le v drugem socialnem položaju in sicer zato, ker predstavi ja to drevje veti no pri Stevi 1 u dreves, zalogi in pri rastku. Rezultati ki so pri kazani v graf i konu kaiejo naslednje ugotovi tve; - Znači 1 nost razi i k v pri rase ari ju gl ed e na zastrt ost kroSen j smo ugotovili le za tri rastišča, in si cer na ti sta, ki imajo izraz i to enomerno zgradbo sestojev (A-F din. elymetosum, A-F din. clematidetosum in A—F din. omphalodetosum), medtem ko za rasti Sča A-F din.mercurialetosum i n A-F 1 ycopodi etosum ta odvisnost ni dokazana, čeprav verjetna da neke mere tudi tam obstaja. Raz 1 i ka med debelinskim pri rastkom gl ede razi i čne utesnjenosti kroSnje je občutna na rastiščih A—F din. clematidetosum i n A-F din.elymetosum. Nizki korelaci j ski koeficienti kažejo, da zveza med utesnjenostjo kroSnje in debel inski m prirastkom ni posebno tesna, čspr&v obstaja. Sče utesnjenost R s tevi 1 o p E t? 0.31 **-* 40 E 3 0.26 ¦M-i5("M" 104 B 4 0.33 #¦# 54 D 1 0.37 * 9 u 2 0.22 ### 64 ti "5 0.47 ¦ît"^"^ 66 C tj 0. 28 *** 67 d 3 0.15 *#* 115 C 4 0.17 ##* 52 34 Grafikon ^^ : Odvisnost letnega debelinskega prirastka od debeline po rastiščih C (79 let) E (86 let) debelina cm E id=0.95881+0.0005165823 d2 r=0,39 0 id=0-57956+0.0006820955 d2 r=0,38 M id=0.2317+0.O8335 d - O.OOO96908 d2 C ld=0.05^9+0.05080 r=0,38 L id=0.0UO22+0.035^3 d r = 0,33 XXX XXX r= 0,28 XXX XXX XXX Grafikon 15: Vpliv utesnjenosti krošnje na debelinski prirastek po rastiščih rastišče E utesnjenost 2 (n=40) utesnjenost 3 (n=104) utesnjenost 4 (n = 54) Y ut.2=0.09642+0.05034 d, R =0,31 xxx Y ut.3=0.10457+0.04232 d, R =0,26 xxx Y ut.4=0.29198+O.04762 d, R =0,33 xxx ______l______r^_ debelina 10 20 30 40 50 id mm i \ 600 500 400 300 - 200 — .* rastišče 0 ut.1 (n=9) ut.3 Cn=66) ¦•>ut.2 (n=64) Y ut.1=1.44494+O.O8263 d, R =0,37 x Y ut.2=0.1684+0.04674 d, R =0,22 xxx Y ut.3=0.69884+0.06116 d, R =0,47 xxx --------i------j> debelina 10 20 30 40 50 rastišče C ut.2 (n = 67) ut.3 (n=115) ut.4 (n = 52) ¦7 ut.2=1.1O072+0.OOO6458321 d2, R =0,28 xxx Y ut.3 = 0.30745 +0 O3963 d, R =0,15 xxx Y ut.4=0.05489+0.04398 d, R =0,17 xx -L> debelina 10 20 30 40 50 6.4 Temei j n i č n i prirastek Vpliv socialnega položaja na temeljnicni prirastek Temeijnični prirastek drevesa je odvisen od debelinskega prirastka in doseženega premera v času merjenja ter kulminira pozneje kot debelinski prirastek. Ker poleg debelinskega prirastka upoeteva tudi debel ino drevesa, je veliko realnejši kazalec priraščanja kot sam debelinski prirastek. V spodnji tabeli je prikazan letni povprečni temeljnicni prirastek za povprečno drevo po socialnih položajih in rastiščih (cm2/drevo): Tabela 7 : Temeljnicni prirastek in standardni odklon (v cm2) povprečnega drevesa za posamezno rastišče po socialnih položajih A-F din.elymetosum (E) Socialni položaj drevesa 12 3 4 5 24.59 t 12.13 10.63 i 5.79 4.92 i 2.81 3.66 i 0.86 A F din.omphalodetosum (O) Socialni položaj drevesa 12 3 4 'S 21.26 i 10.06 11.89 i 9.15 8.31 t 6.38 2.69 t 2.53 A-F din.mercurialetosum [M) Socialni položaj drevesa 1 2 3 4 5 22.02 i 9.15 13.63 i 6.48 6.02 i 3.72 2.84 t 2.35 A-F din.clematidetosum (C) Socialni položaj drevesa 12 3 4 5 17.64 i 9.95 6.79 i 3.83 4.19 i 3.47 A-F din.lycopodietosum (LJ Socialni položaj drevesa 12 3 4 5 29.7Ü11.50 18.541 9.25 7.1913.22 2.93t2.10 2.4611.52 37 Grafikon 16: Odvisnost letnega temeljničnega prirastka od starosti ig cm2 a 17 16 15 11 13 12 A-F din.elymetosum(N=323) A-F din.omphalodetosum(N=251) A-F din,clematideto3uraCN=312) A-F din lycopodletosum (N=253) .A-F din.mercurialetosum (N = *»26) 50 60 70 80 90 100 starost Značilnost razlik med temeljničnim prirastkom po položajih dn rastiščih s stopnjami tveganja pa je naslednji: E 5% 1% 2:3, 2:4, 2:5, 3:4, 3:5 0 5% 1% 2:3, 2:4, 2:5, 3:5, 2:5 M 5% 1% 1:2, 1:3, 1:4, 2:3, 2:4, 3:4 C 5% 3:4 1% 2:3, 2:4 L 5% 1:2 1% 2:3, 2:4, 2:5, 3:4, 3:5 Podatki kažejo o velikih in značilnih razlikah v priraSčanju med razi ičnimi socialnimi položaji, kar je posledica nižjih debelinskih prirastkov in nižjih debelin v nižjih soci aInih položajih. Od 30 možnih kombinacij je značilno različnih kar 25 ali 83%. Vpliv utesnjenosti kroSnje na temeljnični prirastek Da bi ugotovili vpliv utesnjenosti krošnje na priraSčanje smo preizkusili tudi značilnost razlik med prirasčanjem dreves z različno stopnjo utesnjenosti krošnje. Analizo smo opravili le za 2. socialni položaj, ki pa tvori pretežni del mase sestojev: Tabela 8: Temeljnični prirastek in standardni odklon (cm2) povprečnega drevesa po utesnjenosti krošnje in rastiščih RastiSče U t 1 e s njeno 2 s t k 3 r o S n j e 4 E 28 18H9.63 29 48113.17 24.90111 51 20.06110 50 0 32 36H3.49 21 981 9.07 21.0H g 46 14.911 8 .02 M 15 87t 6.76 15 671 6.89 13.131 6 35 10.15t 3 .92 C 30 31+15.23 21 34111.52 16.5H 8 32 13.631 6 .22 : 18 60± 9.37 20 681 5.84 19.74H0 57 15.931 7 25 39 Značilnost razlik med temeljničnimi prirastki v odvisnosti od utesnjenosti krošnje za 2. socialni položaj po stopnjah tveganja 1 oziroma 5% tveganjem je naslednja: '- M 5% 2:3 1% 2:4, 3:4 5% 1% 1:2, 1:3, 1:4 5% 1:4, 2:3 1% 2:4, 3:4 5% 1:2, 1:3, 3:4 1% 1:4, 2:3, 2:4 5% 2:4 1% 3:4 2:4, 3:4 Vpliv položaja je veliko večji kot vpliv utesnjenosti krošenj na prirastek, saj moramo pri tem upoštevati, da gre v istem položaju za pribli žno enako debelo drevje, in tako vpliva na t emeljnični prirastek le še debelinski prirastek. Tako prihaja do značilnih razlik predvsem med sproščenimi oziroma z ene strani in s treh strani zastrtimi krošnjami. Od 30 možnih kombinacij je 20 ali 67% značilno različnih. Vpliv kakovosti krošnje na temeijnični prirastek Proučeval i smo tudi vpliv kakovosti krošnje na temeijnični prirastek za 2. socialni položaj po rastiščih: Tabela 9: Temeljnični prirastek in standardni odklon (cmz) povprečnega drevesa po kvaliteti krošnje in rastiščih A F din.elvmetosum (F,) Kakovost krošnje 12 3 4 5 44.62113.17 26.75Ü0.91 16.5618.54 13.7417.93 A F din.omphalodetosum (O) Kakovost krošnje 12 3 4 31.24110.75 20.8419.03 19.17H2.64 9.7410.47 40 AF din.mercurialetosum (MÎ Kakovost krošnje 12 3 4 26.59i7.04 14.98*5.65 8.99i4.66 A-F din-clematidetosum (C) Kakovost krošnje 12 3 4 4 3.7610.00 20.63±10.14 12.2516.28 7.1812.07 A-F din.lycopodietosum (L) Kakovost kroânje 12 3 4 26.93tl3.04 17.631 7.95 11.3214.91 Značilnost razlik med temeijničnimi prirastki po kakovosti krošnje in rastišči za 2. socialni položaj je s stopnjami tveganja 1 oziroma 5% naslednja: E 5% 1% 1:2, 1:3, 1:4, 2:3, 2:4 0 5% 1% 1:2, 1:3, 1:4, 2:4, 3:4 M 5% 1% 1:2, 1:3, 2:3 C 5% 1% 2:3, 2:4 L 5% 2:3 1% 1:2, 1:3 Podatki kažejo, da kakovost oziroma velikost krošnje značilno vpliva na temeljnični prirastek. Od 24 možnih kombinacij jih je 18 ali 75% značilno različnih. 41 6.5Volumenska rast in priraščanje dreves smreke Na potek volumenske rasti drevesa vpliva drevesna vrsta, rastišče in gozdnogojitveno ukrepanje. Medtem ko na osnovi višinske rasti drevesa lahko sklepamo na vrsto za sestoj uporabnih in pomembnih kazalnikov, ki služijo pravilnemu gozdnojit-venemu ukrepanju, so podatki o volumenski rasti drevesa za sestoj manj pomembni in uporabni. Kljub temu si oglejmo podatke za 12 posekanih dreves smreke iz vsakega rastišča in za primerjavo še podatke 8 posekanih dreves bukve iz dveh rast išč: Tabela 10: Starost ob kulminaciji tekočega prirastka, vrednost prirastka za povprečno drevo v tem času in volumen drevesa ob času kulminacije z ustrezajočim standardnim odklonom Tekoči prirastek analiziranih dreves kulminacija pri starosti prirastek pri volumnu Rastišče let m3 drevesa m3 E sni 69.17 i 5.13 0.054 i 0.015 1.551 i 0.476 srn 66.00 t 9.54 0.049 4- 0.013 1.460 i 0.500 M sm 83.50 i 10.10 0.038 t 0.017 1.061 i 0.346 C sm 67.58 t 9.71 0.044 i 0.016 1.144 i 0.430 L sm 81.33 t 6.44 0.049 i 0.013 1.467 ± 0.419 E bu 96.71 i 6.47 0.061 i 0.011 1.496 i 0.320 0 bu 70.00 i 3.87 0.065 t 0.017 1.339 t 0.400 Tabela 11: Starost ob kulminaciji povprečnega prirastka, višina prirastka za povprečno drevo v tem času in volumen drevesa v tem obdobju z standardnimi odkloni Povprečni prirastek analiziranih dreves kulminacija pri starosti prirastek pri volumnu Rastišče : .e1 - m: t drevesa m3 E sm 90.33 4 5.71 0.028 <¦ 0.007 2.504 + 0.771 0 sm 89.25 + 11.01 0.027 * 0.006 2.408 j 0.795 v sm 103.92 r 12.62 0.016 * 0.004 1.653 i 0.536 C sm 87.75 + 16.79 0.021 * 0.007 1.839 ¦ 0.725 T sm 103.08 + 7.61 0.022 • 0.006 2.316 4- 0.685 E bu 112.00 ' 7.98 0.020 + 0.O04 2.211 j 0.494 0 bu 83.29 + 4.07 0.024 + 0.007 2.016 t- 0.617 42 Znači 1nost raz 1 i k med časom kulminacije, vi ii no prirastka v tem času in volumnom drevesa med rasti Lči je pri kazana v nas-1ednj i tabel i i Kulminaci ja tekočega prirastka starost prirastek volumen drevesa ni ni ni #** # ** ni ni * *** ni ni *** rti * ni ni ni **¦* ni ni *** ni ni ni ni * #** ni ni ni * ni *»* ni ni *** ni ni Rasti ice Ra sti Ače 1 2 s mr e k a smr e k a E D E M E C E L D M C C Ci L M C M L C L smrek a bu kev ü D E E bukev bu kev E a Rastuće Rast iiče 1 2 smreka smreka E D E M E C E L G ivl 0 C 0 L M C M L C L smreka bukev G 0 E E bukev bukev E G Kulminaci ja povprečnega prirastka starost prirastek vol umen drevesa ni ni ni #* *** ** ni * * *¦** ni ni ¦*¦* ¦*¦** ## ni * ni ** ni ni ** * ni ni ** # ** ni ni I ni ni ni *** # ni *** ni ni 43 Tekoči volumenski pri rastek kulminira vel i ko pozneje kot vi -ti n ski prirastek. ce si pogledamo primerjavo za i sta drevesa, ugotovimo: Kulminaci ja prirastka analiziranih dreves pri starosti Rasti žče vi sinski volumenski E 20 69 0 25 66 M 37 84 C 29 69 L 44 81 6.6Vi*inaka rast in prirastek smrek» na j • 1 o v o - bukovih rastiščih Na potek višinskih rasti in velikost visinskih prirastkov vpli va vrsta faktorjev. Kot zel o pomembna moramo navesti : drevesna vrsto, rasti Sče in gozdogaj i tvena ukrepanje. Veči na smrekovih sestojev, ki jih obravnavamo v analizi, je nastala s sadnja (na subasoci aci j ah: A-F din. elymetosum, A—f din. om-phalodetosum, A-F din. mercur i aletosum i n A—f din.clemat i detasum) in tudi način gozdnogaj i tvenega ukrepanja v preteklosti je bil podoben : od gostote sadnje do redčenj, saj so bili vsi sestoj i osnovani okrog preloma stol etja in so pripadali do vojne k vel eposestniskim, v povojnem obdobju pa k družbenim gozdovom. Le sestoj smreke na rastišču A-F di n.1ycopodi etosum je po vsej verjetnosti nastal z naravno obnovo. Po vsej verjetnosti je tudi izbor sadi k za sadnjo enoten in zato 1 ahko predvidevamo, da so vse razlike v višinskem priraSčanju i n rasti smrekovih sestojev na rasti Sči h A-F din.e1ymetosum, A-F din.omphalodetosum, A-F din.mercuri aletosum in A-F din.clemati detosum posledica različnih rasti Sčni h razmer. Ob upoštevanju dejstva, da nastopa kulmi naci ja tekočega pri rastka ha boljsih rasti Sčih prej kot na slabših in da je tudi skupno dosesena visina na boljših rasti Sči h večja ter da sam tekači prirastek v času kulmi naci je kaže največjo razi i ko med rasti Sči, 1 ahko glede na ta rangi ramo subasociaci je takale: Rangi glede na čas Rangi glede ha vrednost nastopa kulminaci je tekočega pri rast ka v Rasti Sče tekočega prirastka času kulmi naci je E 2 2 O 1 3 M 4 5 C 3 1 L 5 4 44 Tabela 12: Primerjava povprečij (12 dreves smreke in 8 dreves bukve za subasociacijo) s standardnimi odkloni: časa kulminacije, letnega prirastka v času kulminacije in ' vizine drevesa, ko je dosežena kulminacija za tekoči prirastek Teko Č i p r i r a s t e 1 š kulminacija pri starosti prirastek pri visini Rastišče let m letno drevesa m E sm 25.92 i 4.15 0.560 t 0.062 9.95 t 1.44 0 sm 24-87 t 5.20 0.500 i 0.042 9.71 i 1.48 M sm 37.05 i 13.67 0.442 î 0.262 8.65 i 2.90 C sm 29.20 i 6.3 3 0.589 t 0.060 10.62 i 1.69 L sm 44.18 t 9.66 0.452 i 0.060 12.55 i 1.81 - bu 47.17 i 13.63 0.322 t 0.033 10.55 i 2.13 D bu 27.08 i 5.23 0.428 t 0.052 8.30 ¦ 1.20 Tabela 13 : Primerjava povprečij (12 dreves smreke in 8 dreves bukve za subasociaci jo} s standardnimi odkloni : Časa kulminacije, letnega prirastka v času kulminacije in visine drevesa, ko je dosežena kulminacija za povprečni prirastek. Povprečni prirastek kulminacija pri starosti prirastek pri višini Rasti šče let SI letno drevesa m E sm 46.61 i 6.06 0.443 i 0.046 20.51 i 2-32 0 sm 46.04 4 7.98 0.403 ¦« 0.033 18.43 S 2.62 M sin 65.42 + 19.52 0.277 j 0.047 17.55 t 4.53 Ç sm 47.77 + 7.44 0.432 » 0.050 20.42 i 2.52 t sm 74.54 J 16.06 0.335 » 0.038 24.60 i 3.56 E bu 90.15 » 20.96 0.259 i 0.025 23.19 i 5.13 0 bu 52.87 + 12.57 0.352 4 0.032 18.30 t 2.98 Bukev v obeh vzorcih po velikosti tekočega prirastka v času kulminaci je zaostaja za smreko na vseh rastiščih in seveda tudi za smreko na enakem rastišču, za katero zaostaja tudi po času kulminacije. 45 I Podatki testiranja razlik med parih rastiid: s stopnjami tveganja so: aritmetičnimi sredi nami po Rastiiče Rasti iče smreka smreka M L a L 0 E a C E C E L C L M E M C M 0 smre k a bu kev 0 0 E E bukev bu kev E D Kulmi naci ja tekočega pri rastka starost prirastek vi iina drevesa ni •K-** ni ni ni *¦** *-*•* *-ni ni ## ni * *** ni *** ni ni ni #* *** *## ** ni ni * ni ni ni Rasti *če Rasti Sče Kulmi naci ja povprečnega pri rastka starost prirastek viiina drevesa smreka smr e k M L C L 0 E G C E C E L C L M E M C M 0 smreka bukev 0 0 E E bukev bukev E 0 ni *¦** ni ni ni *»* **# -s-* ¦*¦* ## ni *¦¦** * ni ni *** #*# *¦** *** #** *## *** * ni ni ** ** ni ni ni ni ni Ker so bila anal i z i rana drevesa i zbrana v zgornjih socialni h razredih, predstavi ja nj i hova vi Linska rast tudi rast vi adajoči h dreves v preteklosti. Zato nam rastna krivulja teh dreves pri kazuje rast drevja» ki so imela svojo kroinjo v strehi sestaja. 40 6.7Pričetek in v smrekovih pogostost sestojih r e d č e n j Visinska rast ima pomemben vpliv na začetek redčenj in na pogostnost ponovnih redčenj v sestoju. Prvo redčenje pri smreki opravimo, ko drevje doseže visino 4 m. V sestoju naj bi ponovno redči 1 i , ko drevje v sestoju preraste 2-4 m v vi Si no. Mi smo se odloči li, da ponovno redčimo, ko drevo zraste v visino v ml aj Si h sestoj ih 3 m v poznejših razvojni h -fazah pa 4 m, in na osnovi podatkov visinske rasti za posamezna rastišča za smreka smo dobi 1 i nasiednje rezultate. Tabela 14: Starost, pri kateri začnemo z redčenj i, izračunana na osnovi podatkov dreves iz zgornjega poloiaja Rasti Sče Prvo redčenje pri 1 eti h E 16 0 16 M 23 C IB L 24 Glede n& rastišča, ponovno redčimo v smrekovih sestojih po preteku nasiednj ih let: Tabel a 15: Čas, ko moramo v sestoji h ponovno redči ti (po preteku let ) Rastišče ? M C L Na osnovi teh rezultatov lahko zaključimo, da so potrebna pogostejša redčenja za večino rasti Sč do starosti 40-50 let, kasneje pa manj pogosto. Na boljših rastiščih so seveda, ker je tudi vi Sinska rast bujnej Sa, potrebna pogostejša, na slabših pa manj pogosta redčenja. R e d č e nje 2 3 4 5 6 7 8 5 5 5 5 7 10 10 6 6 6 6 9 11 11 3 a a B 13 18 - 6 5 6 6 B T 11 8 7 6 6 8 10 12 47 Pravočasno redčenje v mlajših razvojnih fazah so prvi pogoj za stabilnost smrekovih sestojev. Proučevanja odpornosti sestojev proti snegu in počledu so pokazala, da je le-to odvisno neposredno od dimenzijskega razmerja ali vitkosti . stev.dreves na ha Vpliv rastišča na število dreves v optimalni -fazi sestaja smo ocenjevali z analizo kovariance, saj smo s tem odstranili •faktor starosti , ker so bile starosti sestojev v času, ko smo opravi li anal i zo, raz 1 i Sne. prilagojene vrednosti dejansko Štev ilo St.dreves/ha pri Rastiite dreves/ha starosti 91.4 let E 598 586 0 465 466 M 789 814 C 578 5S2 L 469 503 V nasi ed ne j em pregi ed u so podani vsi pari rasti Sč, za katere je ugotovi jena znači 1nost razi i k na stopnji tveganja 10%: CJîM j MsL ) L:C ; DiL ; M:C ce zmanjšamo tveganje na 5%, so statistično značilne razlike samo Se pri nasiednj i h pari h : MlL [ OiL Gostota dreves ne kaže prave povezave z rasti Scem: to tudi ni presenetljivo, saj na število dreves na ha v pomembni meri vplivajo redčenja, kljub temu pa je na rastišču z najnižjo proizvodno zmogljivostjo Število dreves največje. število dreves pri i st i starosti in na i stem rasti Sču seveda vpli va tudi na povprečni premer sestoja.. Anal izo smo opravi li 1 e za smrekove sestoje na dveh rasti Sčih, kjer so starosti enake, in ugotovi 1 i odvisnost povprečnega premera drevesa od gostote sestoja, kar kaže na znano dejstvo, da z močnejšimi redčenj i povečujemo povprečni premer sestoja- Do večanja premera pa pri de pravi loma i z dveh raziogov: prvi č ker dobi drevje več prostora, hitreje pri raSča v debel i no, in drugi č, pri redčenju iz locamo i z sestoja pravi loma tan jSe drevje, predvsem v poznejših 1 eti h, posebno pri smreki, ko v vse večji meri prehajamo pri redčenju, na načela nizkega redčenja. Tako ostaja v sestoju 1 e močnejše drevje i n se tako veča povprečni premer dreves. 6.9Kakavost smrekovih sestojev na jelovo-bukovih rastiščih Kakovosti osebkov posvečamo pri gospodarjenju z gozdom osrednjo pozornost, zato so za nas Se posebej zani mi va ti sta drevesa, ki imajo prvo pol ovi co debi a ravno, brez vej in deblo z vejami debel i ne do 20 mm. Na na&i h ploskvah pa je po posameznih rastiščih delei drevja glede na vejnatost naslednji: 51 2.9 49. 7 43. S 3.6 3. 1 28.3 49.4 19.2 7. 1 35.4 33.6 23.9 3.6 60.7 31.4 4.3 Tabel a 17: Del ež lesne zaloge {%) gl ede na vejnatost debla po rasti ici h Vejnatost Rasti žče 12 3 4 5 E D M C L 0.3 37.3 58.7 3.7 De les zaloge drevja, ki je v spocln j i polovi ci brez vej ali ima veje do 10 mm je le 0.3 -- 7.1 %, delež zaloge, ki pa ima veje debele do 20 mm pa znaSa ie 31.4 do 64.3 %. Po pričakovanju je nizek delež k val i t et nega lesa r\a rastišču A-F din.mercurialetosum, preseneča pa najnižji del ež na rastišču A-F din. omphalodetosLim. Dal eč na j več j i delei k val i t et nega 1 esa je na rastišču A—F din.clematidetosum. Ker pa je kvaliteta odvisna tudi od debel ine, smo za posamezne kategori je vejnatosti izračunal i tudi povprečni val umen drevesa. Tabela 18: Vol umen povprečnega drevesa po stopnjah vejnatosti Rastišče 1 E 0.400 Ü 0.728 M 0.390 C O.784 L 0.343 Iz tabel e lahko ugotovi mo da je vejnatost odvi sna od debeline drevesa in s tem tudi od njegove mase. Drevje z močnejšo krošnjo v vsem obdobju i ma večji premer in zal ago in i ma po debi u več in močnejše veje, čeprav že suhe. To govori v prid dejstvu, da bi bila nujno za vi soko kval i tetno proizvodnjo lesa izbrance obvejevati. Pri zaključkih maramo upoštevati tudi dejstva, da so nase ploskve nadpovprečno goste in da je zato vejnatost v veči ni sestojev smreke na jelovo-bukovih rasti Sči h Se večja in je kvaliteta lesa se nižja. Za posekano drevje pa srna ugatavljal i tudi kon i čnost na prvi h 12 m dolžine debla in dobili nasi ednje vrednosti : Rasti Sče Zmanjšanje premera v cm na lm V e j n a t o s t 2 3 4 1.202 2. 209 2. 827 1.212 1.525 1.758 0. 378 1.013 1.555 0. 959 1.592 2. 104 i. 085 2.091 2.344 E 1.09 cm/m O 1.21 cm/m M 1.38 cm/m C 0.90 cm/m L 0.95 cm/m 52 Največje zmanjianje premera je na rasti iLu A— F din. mercuri aletosum, najbolj polnolesno pa je drevje na rastišču A-F din.clemati detasum in na A-F din.1ycopodietosum. o.lOGibanje čega p r i r a 1 e t j i h e » n o tka zaloge in v zadnjih t e k o -deset- Lesna zaloga sestoja Lesno zaloga za desetletja nazaj smo ugotavljali tako,da smo od sedanje zaloge oditel i pri rastek zadnjega deseti etja in pri Atel i posek v i stem obdobju. Pri tem pa smo upošteval i v zadnjem desetletju tudi dejstvo, da je bilo drevje posekano sredi desetietja in je zato doprineslo dol ocen delež k pri rastku sestoja. Tabel a 19: Gibanje 1esne zaloge (ffl3/ha) zadnj ih treh deseti et j ih Rasti iče starost v V(-10) V(-20) 86 862 753 596 81 654 573 476 103 491 463 38 Ö 79 644 542 420 108 *J""?"^T 649 584 E C M C L Tekoči volumenaki prirastek sestoja Tabela 20: Gibanje prirastka v zadnjih desetletjih (letno m^/ha) Rasti Lče iv iv(~10) i v(-20) 16.00 17.57 16.26 11.74 11. 75 11.30 8.93 9.73 8. 50 13.54 13.75 12.94 11. 02 11.33 10.23 E 0 M C L Trendi tekočega vol umenskega prirastka v zadnjem obdobju upadajo, zato upravičena sklepamo, da je tekači valumenski pri rastek že kulminiral. Na osnovi analize tekočega vol umenskega prirastka za določeno obdobje nazaj smo za pretežni del ploskev 1 ah ko ugotovi 1 i čas kulminacije in viiino tekočega pri rastka. Te vrednosti so naslednje: 53 •abela 21: Cas kulminacije tekočega volumenskega prirastka in njegova vrednost v m»/ha ter standardni odkloni Rastišče E 0 •-¦ r T. Za primerjavo smo vzeli tekoči prirastek v času kulminacije iz čeških tablic (HALAJ,1987), s tem da smo upoštevali ustrezno zgornjo višino. starost sestoja tekoči prirastek let m3 /ha ____________________ 70.8 i 1.8 17.7 i 1.5 63.3 i 7.6 12.5 t 1.9 82.8 t 3.3 10.0 i 1.0 60.2 t 9.4 13.9 i 1.1 89.3 t 7.6 11.4 i 1.9 F - nižinske lege Hzgio o - 3< ,raven 2; 17.6 m3/ha O - gorske lege Hzgio o - a o ,raven 1; 12.5 m3/ha M - gorske lege Hzgio o - s & , raven 1; 10.2 m3/ha C - gorske lege Hzgio o - a 2 ,raven 1; 13.7 m3/ha L - nižinske lege Hzgio o - 3 a ,raven 1; 15.2 m3/ha 7 izjemo tekočega prirastka na rastišču A-F din lycopodieto-sum se naši rezultati ujemajo s podatki iz tablic. V dveh primerih so vzete nižinske lege zato, ker v tablicah za višje zaornje višine gorskih leg ni podatkov. Velika razlika pa nastopi v času kulminacije tekočega volumenskega prirastka, ki je po čeških tablicah v obdobju 35-45 let. Tu so našim razmeram mnogo bUžJp tablice iz priročnika 1980 (EAFV-1968), po katerih kulminira tekoči volumenski prirastek našim sestojem po zgornji višini primerljivih razmerah v starosti 60-70 let Tako se skladata s tabličnimi vrednostmi starosti, pri kateri kulminira tekoči volumenski prirastek sestoja, za rastišči A-F din. !i^HriPtn-um in A-F din. omphalodetosum ; oba ležita na nad-morskÎv?sîni 6ŽS-700 m- Dobro deset let je za tabličnimi vred-n s?mi sta kulminaciji tekočega volumenskega prirastka na A-F din elvmetosum in A-F din. mercurialetosum, ki ležita na nad-moiskiviILnT 900-1000 m, za skoraj tri desetletja pa postaja na A-F din! ivcopodietosum, ki ima značilnost visokokraških polmra-zišć. 6.11 Skupna lesna P r o i z v o d n j a in povprečni starostni prirasteK ter proizvodna doba Ko smo k sedanji lesni zalogi prišteli redčenja, ugotovljena ko smo k seaanjL manjkajoča redčenja {odstranjena vST kaferih panj!°toiô strohnel) iz tablic, smo dobili skupnoalesno proizvodnjo za posamezno ploskev in s tem oceno na 54 skupne 1esne proi zvodnje za rasti iče. Ko smo skupno 1esno proizvodnjo podelili s starostjo v tem času, smo dobi 1 i povprečni starostni volumenski pri rastek. Preko kri vuljčne regresi je smo poskušal i ugotoviti čas, ko povprečni starostni volumenski pri rastek kulminira, to je mesto, kjer doseže kri vulja svoj maksimum. Povprečni starostni volumenski pri rastek pa doseže svoj maksi mum na mestu, kjer se seka njegova krivulja s kri vuljo tekočega vol umen s k eg a pri rastka , zato smo na gra-f i k one nanesl i tudi tekoče volumenske pri rastke. Za izračun regresi jske črte za povprečni starostni pri rastek smo imel i na razpol ago po 4 podatke za tekočega pa tri. Pri tekočem pri rastku smo običajno uporabi 1 i kri vuljčno regresi jo in le, če so v vsem opazovanem obdobju pri rastki, upadal i tudi li nearno. Starosti sestojev ob kul-mi naci j i povprečnega starostnega prirastka na osnovi maksimuma in preseči iča tekočega i n povprečnega prirastka so po ploskvah in rastiači h naslednje: Tabel a 22: Starost sestoja ob kulmi naci j i povprečnega starostnega prirastka na osnovi maksi murna iz regresi jske kri vulje in preseči Lča kri vulj ozi rama premi c tekočega in povprečnega prirastka Rastišče Ploskev 12 4 5 6 A—F din.elymetosum CE) maksimum presečišče A—F din.omphalodetosum (D) maksi mum preseči iče A-F din. mercuri al etosum maksimum preseči Lče A-F din.clematidetosum maksimum presečišče A-F din.lycopodietosum (L> maksimum 98 105 115 - 118 124 presečišče 98 105 115 - 104 113 Ker je potek krivulje povprečnega vol umenskega pri rastka za dal jio dobo naprej le na osnovi st i ri h podatkov nezanes1 ji v, smo za star ost i n vi si no povprečnega starostnega volumenskega prirastka v času njegove kulmi naci je vzel i preseči iče obeh prirastkov. Na tej osnovi so za posamezno rastuće izračunane povprečne vrednosti : 148 147 152 148 100 106 95 85 87 91 91 92 123 115 143 91 84 85 - 91 82 94 84 79 (M3 114 ~ 151 132 1 17 161 100 94 96 113 100 — 81 101 85 92 158 8*j 7 y 101 88 95 96 98 :.-¦ ¦—<¦ Tabela 23: Starost, pri kateri doseže povprečni starostni prirastek kulminacijo, vrednost v tem času in skupno lesno proizvodnjo po rastiščih povprečni skupna starostni lesna starost prirastek proizvodnja Rastišče let m3 /ha m3 /ha E 90.2 i 3.6 12.39 i 0.45 1118 0 86.0 i 6.3 9.79 t 1.24 842 M 100.6 t 7.4 6.48 t 1.06 652 e 92.8 i 8.0 9.82 i 0.52 911 : 107.0 t 7.0 8.88 i 0.60 950 Ce tudi tu napravimo primerjavo za iste višinske razrede in ravni proizvodnost i za smrekove sestoje iz čeških tablic in tablic ESFV, ki smo jih uporabili že pri tekočem.prirastku, potem vidimo, da se naši sestoji razmeroma dobro ujemajo s tabličnimi sestoji čeških donosnih tablic, in to glede časa kulminacije kakor tudi glede višine prirastka. Tabela 24 : Primerjava časa kulminaci je povprečnega starostnega prirastka, vrednosti v tem času in skupne lesne proizvodnje na osnovi lastnih podatkov ter podatkov iz Švicarskih in Čeških tablic starost le t višina prirastka SA lesna proiz. ms '/ha »/ha naši tablice EAFV naši tablice EAFV naši tablice FAFY Rastišče podat, CSSR podat. CSSR podat. CSSR E 90 88 103 12.4 12.3 9.9 1118 1082 1020 0 86 95 109 9.8 8.7 8.2 842 826 894 M I 0 1 105 119 6.5 7.0 5.3 652 7 37 631 C 93 89 109 9.8 9.6 8.2 911 854 894 T- 107 87 103 8.9 10.7 9.9 950 931 1020 Pri tablicah EAFV smo pri rastiščih A-F din. elymetosum in A-F din.lycopodietosum uporabili Hzgao-2o, pri rastiščih A-F din.omphalodetosum in A-F din.clematiđetosum Hzgjo-ie in pri rastišču A-F din.mercurialetosum Hzgjo-i«. Kotar (KOTAR,1979) ugotavlja, da povprečni volumenski prirastek posameznega drevesa kulminira zelo pozno in da povprečni volumenski prirastek sestoja kulminira prej kot pri drevesu. Naši podatki za analizirane sestoje pa kažejo naslednjo sliko: 56 Kulmi naći ja povprečnega vol umenskega pri rastka pri starosti Rasti iče za drevo za sestoj E 90 70 D 89 au M 104 101 C 88 93 L 103 107 Po naiih podatkih nastopi kulminacija povprečnega volumenskega pri rastka analiziranih dreves i n sestoja praktično i stoeasno. F'ri tem moramo upoštevati dejstvi, da je bilo posekano in vključeno v analize najmočnejše drevje iz zgornjega položaja, ki so se mu med razvojem Livijenski pogoj i spreminjal i in je to 1 ahko raz 1og za dol ocene nelogičnosti, ki se pojavi j ajo pri rastiščih C in L« Ti podatki seveda veljajo le za konkretna drevesa in ne za drevesa v sestoju v celati. 6.12Redčenja v sestojih smreke Na osnovi 1astni h spoznanj in spoznanj drugi h raz i skoval cev zgornja višina m 20 22 24 26 28 30 32 31* Grafikon 20: Odvisnost skupne proizvodnje smrekovih sestojev od zgornje višine in primerjava z vrednostmi iz čeških tablic Skupna proizvodnja m.3/ha A 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 Y = 83.135 + 0.93305h* r=0,73 proizvodna raven 2 proizvodna raven 1 lastni podatki ----- češke tablice, nižinske lege _L> zgornja višina ra 20 22 24 26 28 30 32 34 Grafikon 21: Odvisnost skupne proizvodnje do Časa analize(sedanja zaloga + redčenje zadnjih 50 let) in zgornje višine in primerjava s češkimi tablicami Zaloga + redčenja (m3/ha) A 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 y= 178.46742 + 0.716284 h: r=0,70 XXX lastni podatki ---------češke tablice, nižinske lege, proizvodna raven 1 20 22 2 H 26 28 20 32 34 -L> zgornja visina m Grafikon 22: Odvisnost skupne proizvodnje do Časa analizefsedanje zaloge + redčenja zadnjih 50 let,) in zgornje višine in primerjava 3 Češkimi tablicami Zaloga + redčenja m3/ha A 1200 1100 1000 900 800 7 CO 600 500 4 00 300 200 100 y=178.46742 ¦ 0.71628 h* r = Q,70 xxx __ lastni podatki ¦—češke tablice,gorske lege, proi z vodna raven 1 20 22 24 26 28 30 32 34 _f>zgornja visina m F'r i boni ti ran ju rastiSË se v svetu v vse več j i meri uporabi .ja taka i men avana metoda rasti Sčni h i ndeksov (site inde;-; > . To so metode boni ti ran ja, ki temei je iisl z g or nji vi si ni sestoja. Vendar pa so raz iskave v svetu in tudi pri nas pokazale, da so Se vedno precejšnje razlike v celotni 1esni proi zvodnji lesa med sestoji, ki uspevajo na različnih rastiiiih in imajo isti rastisčni indeks, torej enako zgornjo visino pri isti starosti. Te razlike niso ravno velike, so pa kljub temu pomembne. Pri isti z g or n j i vicini prav il orna raste v gorski h gozdovi h na. enoti površine ved dreves kot na nižinskih rastiSCih istega bonitetnega razreda in zato je tudi celotna lesna proizvodnja znotraj istega višinskega razreda viija v gorskih gozdovih kot v nižinskih. Zaradi tega so pri rastosi ovci uvedi i tako i menovano raven proizvodnosti . Lahko bi rekli, da je zgornja visina odsev 'navpični h učinkov', raven proizvodnosti pa 'vodoravni h uči nkov' rastišč. Kol i kini so ti 'vodoravni učinki' al i razlike med proizvodnost ni mi ravni mi vidimo, če pri enaki zgornji vi si ni pri mer jamo celotno lesno proi zvodnjo različnih sestojev. Viija raven proizvodnosti seveda daje tudi vi S je pri rastke sestojev. Na nasi h ploskvah smo pričakovali tesno zvezo med tekočim prirastkom in lesna zalogo oziroma temeljnico, vendar so bili rezultati nepri čakovani , z ni zki mi korelacijski mi koef ici enti, ki so bili obenem Se neznačilni, Ko pa smo za rastiiča, ki i majo enako stare sestoje, izračunal i Hart-Beckingov indeks raz dal je med drevesi (KOTAR 1985) , smo za ta rasti Sča dobi 1 i zvezo med i ndeksom razdal je med drevesi (5%) in tekočim prirastkom: 100 JTOOOO/N B% - -......------..... h N - število dreves 1., 2. in 3. socialnega razreda na 1 ha h - zgornja vi si na sestaja v m Abi et i-Fagetum di n.elymetosum Tekoči prirastek ¦¦= 20,51114 - 0.01871 3= R=0.43 Ab i et i-Fagetum din.amphalodetosum Tekoči prirastek - 18.9976? - 0.02681 S= R=0.42 Smrekovi sestoji na rastišču A-F din.elymetosum imajo pri starosti po ploskvah 84-86 let 8% 13.3079 - 16.0946, smrekovi sestoji na rastišču A--F din. omphaladetosum stari 80-83 let pa S% 15.2891 - 18.0528, kar potrjuje trditvam da imajo višje ležeči smrekovi sestoji (A—F din.elymetosum, 1000 m nadmorske visine) večjo gostota kot nižje ležeči smrekovi sestoj i 1957 ca) 1957 (M) 1960 (C) 1957 (L) 1 » Namen raz i skave Ekoloska ni Sa i n gospodarski pomen smreke na jelava-bukovih rasti Sči h Visokega krasa je: Ugatavljanje ekoldake ni se smreke na jelovo-bukovi h rasti äeih Visokega krasa. Spoznati rast i n razvoj smrekovi h sestojev v glavnih subasociacijah jelava-bukovi h gozdov Visokega krasa in na pod-lagi teh spoznanj postaviti gozdnogospodarske smernice za gospodarjenje s temi gozdovi. - Določiti lesno proizvodno sposobnost teh rastiič za snir e kove sest oje. - Ugotovi ti razi i ke v proi z vodni sposobnosti teh rasti Lč, če bo določen del del eia jelke nadomestila smreka. Za raziskavo smo se odločili, ker se ie dalj časa paskuia povečati si ab o iz kori Scen rasti Ačni potencial jel ovo-bukovih gozdov Visokega krasa s povečanim deleiem smreke» V proučevanje so bili vključeni sestoji v optimalni razvojni •fazi sestojev na rasti Sči h s — Abi eti —Fagetum din. clematidetosum TREGUBGV -- Abi et i-Fagetum din. omphalüdetosum TREGUBGV — ftbieti—Fagetum din, mercuri aletosum TREGUBGV — Abi eti -Fagetum di n . dentati detosum TREGUBGV -¦¦¦ Abi eti—Fagetum din. 1vcopodietosum TREGUEiGV 2. Ekol ozka rti So srna ugatavl jal i s primerjavami uči nkov, ki jih ima smreka v tem ekosistemu nasproti jelki oziroma bukvi, torej s primerjavo posledic, če smreka nadomesti jelko. Tako smo ugotovi li nasiednje: smrekovi sestoj i so manj stab i 1 ni kot naravni jelovo™ bukovi» Poleg tega, da so bolj občutljivi za sneg jih Se v veliko več j i meri ogroiajo podlubni ki, na območji h zadrževanja jelenjadi pa nastopa tudi nevarnost lupljenja. smrekovi sestoji pospešujejo acidifi kaci jo in s tem degradacijo tal. Z napredujočo degradacijo se proizvodna sposobnost tal zmanjšuje. Hitrost in neugodnost talnih procesov je v vel i ki meri odvi sna od narave tal. ce so tla bol j odporna proti tem procesom, kar tala na karbonatni podlagi so, je bojazen, da bi se zmanjšal a proi zvodna sposobnost tal seveda manjSa, vendar jo je pri vnašanju smreke vseeno potrebno upoštevati. - rezultati kažejo, da smreka vpli va na sprememba pri talne vegetaci je, saj je pod smreko i n jelko oz i roma bukvi jo na i stem rastišču le 55-65% i stih rastiinskih vrst. Pričakovanja, da se bo v pri tal ni vegetaci ji povečal del eä- acido-f i 1 nih vrst, ker pri haj a pod smreko do zaki sanja gorn j ih horizontov , nismo mogi j, potrditi ., količina pritalne vegetacije se veča s rahljanjem sklepa sestojev in da je količina zeliSč pri i stem ski epu pod smrekovi mi sestoji značilno večja kot pod jelovim. Na rastišču Abieti— Fagetum din, omphai odetosum se torej količina hrane iz pri tal nega si aja za rastiinojedo divjad pod smrekovi mi sestoj i v pri merjavi Z jelovimi občutno povečuje. 92 ! - 2 večanjem deleia jelke v lesni zalogi narašča njen z avi ralni učinek na lastno naravno pomiajevanje i n da se pri deleiu 30 in vet % praktično naravno ne obnavlja. Poleg tega nastopa pri jelki intenzivno suSenje, ki je bolj izrazito na topi ejLih in niljih 1 egah, pri zaneseno pa ni nobenemu rasti učnemu ; i n sestojnemu stanju. '. - smreka ugodno vpl i va na naravna pomi ajevan je jel ke. ' 3. Ob spoznavanju rasti in razvoja smrekovih sestojev na i glavnih rasti sči h jelovo-bukovi h gozdov Visokega krasa smo ugotovi 1 i naslednje za delo s smrekovim gozdom pomembne ugotovitve: i — 1 esno maso v srednji opti mal ni -fazi z del e&em 68-95% tvori jo vi adaj oče in nadvi adaj oče drevje, ki ustvari 69-96% tekočega prirastka. ; - debel ins k i pri rastek smreke v sr-edn j i optimal ni -faz i je se i v upadanju, na boljših rastiščih je upadanje hitrejše, na slabiih 1esnoprodukti vni h rasti Sči h pa obdrž i sestoj rei at i vno visok debel i nski pri rastek se v starosti 100-120 let. na osnovi poteka visinske rasti ugotavljamo, da je potrebno začeti z redčenji v starosti 16-24 let. Na bol jsi h rastiSči h hi treje, na slabših pa pozneje» Pogostost ponovnih redčenj v sestoju se s starostjo spreminja. Do starosti 40-50 1 et ponovno redči mo v sestoju vsaki h 5-8 let, pozneje vsaki h 7-13 1 et in proti koncu proizvodne dobe na 10-18 let. z redčenji dobi mo v smrekovi h sestoj ih 29-44% lesne mase, pri tem i z vaj amo v mlajših razvojnih -fazah selekt i vno redčenje , proti koncu proi zvodne dobe pa redči mo vse bolj po načelih nizkega redčenja. - del Bi vi sokokvali tetnega 1esa je v skupni proi zvodnji majhen. Za proizvodnjo kvalitetnejšega lesa je nujno izbrance ob-vejevati. 4- Lesnoproizvodna sposobnost rastišč za smrekove sestoje je v velikem razponu. če jih izrazimo z zgornjo visino, ki v veliki meri pojasnjuje skupno 1esno proizvodnjo Socialni debelinski razred razred II III IV V VI skupaj 1 - 2 11 28 15 56 2 22 132 141 52 2 359 3 117 85 11 2 215 4 159 11 170 5 ______ skupaj 298 230 163 82 17 790 104 Abieti-Fagetum dinaricum clematidetosum (C) Social ni debel i risk i razred razred II III IV V VI skupaj 2 - 163 220 72 15 470 3 13 52 9 74 4 28 6 - 34 5 - _ . skupaj 41 221 229 72 15 573 Abieti-Fagetum dinaricum lycopodietosum (L) Baci alni debel inski razred razred II III IV V VI skupaj 1 5 5 2 30 135 119 44 328 3 feJ.4- xLCD t O 4 15 15 2 32 5 24 2 26 skupaj 39 99 163 119 49 469 105 488 'teta število dreves 288- Grafikon 1: POWgDELITEU ŠTPJILfl DREUTS PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH RftZREBIH Zfl RftSIIŠČE ABIETI-FftGETl« DIH. ELffiETOSUH (ll^ta) ¦Otmi; iu g debelinski razred UI nadv ladajoca me vladajoča fl sovladajoča obvladana potisnjena J 40« t 3B8 število dreves 288- 188 Grafikon 2; PORAZDELITEV STPJILfl DREVES PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH RflZROIH ZA RASTIŠČE ftBIETI-FflGETLîM DIN. OHPHfiLÜDETÜSlW (M/ha) gj IHimiiifflk mm mumm U III uü nadvladajoča um vladajoča EH sovladajoca E3 obvladala Wa potisnjena ^=^ .---- •-H MI debelinski razred 48e ina JIB - število dreves 2BB-- 168 8 Grafikon 3: PORftSMLiîEU ŠTEUIIil DREVES PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH KAZREDIH Zfl RASTIŠČE ftBIEÎl-FftGETUa DIH. HEBCURIftLETOSUN (N/ha) - II III Iv debelinski razred MI adviadajoča ME vladajoča ovladajoca hv I ada na Wk potisnjena 488 "tu O število dreves 288-- 188- B Grafiten 4: POS&BELITEV ŠTEVIL BREMES PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH M3IEDIH ZA J^STIŠČE äBIEII-FAGETUH BIN. CLENflTIDETtJSW (N/na) II III IM U debeliiiski razred nadvladajoea vladajoča ovladajoca \1 potisnjena J ________ UI i 488 388 število dreves 288- 1 EU 0 Grafikon 5: P0R8ZDELIIEV STEUIUI BEEVES PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH RflZREBIH 28 EftSTIŠČE ßBIEiFFflGETW DIN. LVCOPOBIETOSUH (N/ha> JIH II III IV V debelinski razred VI idvladajoea M vladajoča ^vladajoča ivladana Ml potisnjena "¦> Pri 1oga 2: Poraz del itev lesne zaloge po debelinskih in socialni h razredih (m3/ha> Abieti-Fagetum dinaricum elymetosum (E) Socialni debelinski razred razred II III IV V VI skupaj 2 15 216 379 161 771 3 4 22 IB 4 - 48 4 16 13 29 5 1 1 skupaj 21 50 234 383 161 849 Abieti-Fagetum dinaricum omphalodetosum (0) Social ni d eb e 1 i n s k i razr ed razr ed II III IV V VI skupaj 1 — _ ._ ._ _ ._. 2 - 9 193 259 66 ¦W7 3 1 23 61 17 11 113 4 3 8 2 - - 13 S 2 — — .... — 2 skupaj 6 40 256 276 77 655 Abieti-Fagetum dinaricum mercurialetosum (M) Social ni debel inski razred razred II III IV V VI skupaj i - 1 12 36 49 98 2 5 66 140 83 5 299 3 22 37 11 3 - 73 4 19 4 23 5 - skupaj 46 108 163 122 54 493 111 Abieti-Fagetum dinaricum clematidetosum CO Soci al ni debelinski razred razred II III IV V VI skupaj 1 ______ 2 - 118 276 151 48 593 3 4 23 11 38 4 73____ ifj 5 _______ skupaj H 144 2S7 151 48 641 Abieti-Fagetum dinaricum 1ycopodietasum CL) Soci al ni debel i nski razred razred II III IV V VI skupaj 1 33 33 2 - 24 182 258 152 616 3 37 29 66 4 4 S 2 14 5 4 4 skupaj 8 69 213 258 185 733 112 WH- 35e "iiifS JBB 258- zaloga 2SI - B Grafikon 6: P0B8ZDEUTEU LESHE ZALOGE PO DEBELINSKIH IH SOCIALNIH SteREBIH Si KftSTIŠČE fiMETI-FftGETlH DIN. ELVHETÜSUH («3/na) II lljJJJJMJIIIIJJj ¦ a. Ill IM M debelinski razred r a nadvladajoda vladajoča ovladajoča obvladana WI potisnjena UI bii 7: PORAZDELITEV LESNE ZALOGE PO 5K1H IN SOCIALNIH R&ZREDIH Zfi RftSIISCE -FftGEIUH DIN, QHFHftLÖDETOSUN (ft3/ha) Wk nadvladaj oca M vladajoča Wh sovladajoča bvladana Wä potisnjena III IM debelinski Grafikon 8: POBftZBELITEU LESHE EftLOGE PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH RfiZKEMH ZA RftSTIŠCE ABIEÎI-FftGETl* DIN. HERCURIfiLETQSUN (ft3/ha) EI III H--¦" w r« nadviadajoca vladajoča UM soviadajoca obvladana Uk potisnjena debelinski razred Grafikm 9: PMZBEUTEM LESNE ZftLOGE PO DEBELINSKIH IN SOCIALNIH RAZREDIH ZA RASTIŠČE ABIETI-FfiGEIlJ! DIN, CLEHfiTIBETOSUN («3/ha) n j r nadvladajoua vladajoča iun sovladajoča obvladana WI potisnjeiia v J ni iu y debelinski razred VI Grafikon 18: PORAZDELITEV LOIE ZALOGE PO DEBELINSKIH IH SOCIALNIH KftSREBIH ZA RASTIŠČE ABIETIFAGETUH BIH. LICOPODIETOSUH (n3/ha) M nadvladajoča vladajoča oviadajoča m obvladana Uâ potisnjena HI lU MI debelinski razred n i / s / V - , \ v . ir l' ' —' . * • ---- S \ / 1 ~ M 1 ¦ mV- X. n . ih / * •' / y 18 • ploskev pedološki profil . DO A-F din.elymetosum DO omphalodetosum DO mercurialetosum DO clematidetosum DO lycopodietosum r » h .A m A n f\/\n k -XB!h_ ,P_R APRO T t Obramec v #7 -'i Ll/ ^ . LUČE.'v 1 i rV\> f r /\ ¦NiC_TT2" ¦i^ j_r 4 , ft' /\ I I } \ : K v grdkžleb ' ' d\ BIOTEHNIŠKA KAK. VTDZU za agronomijo; Jamnikarjevj 101 LJubljana J Katedra za pedologijo, ekologijo in prehrano rastlin OPIS PEDOLOŠKE GA PROFILA IN REZULTATI ANALIZ VALNIH WrJRCF.v KRAJ:MALUN 17 C 5T.PROF:I2GGP KOORDINATE prof : X= 5BBB . 83, t' 5483,88 TOPD3RAF5KA t:. 1:25BB8 :SNE1NIK NAKLCN: Bi EKSP:S MATIČNA PQDIAEA : DOLDNIT RASA TAL:G0ZD - SMREKA VEGETACI JA:A6ÎET1 FAGETUM LYC0PDD1ETQSUM ->TIP TAL: RJAVA POKARBONATNA TLA, TIPIČNA HORIZONTI V PRCFlLU:01-ĐT-Qh-Ah-A(B)-(B)r:-C PQDKORIZONT- Ql :3-2 preteino sarekove iglice, «anovi, lelista RÜDHORIZONT Of :2-Q ostanki tah o >¦, smrekovih iglic, fi 1 casto aoCno prepredeno ; rj cel i jem -JKDRIZONT: Oh globina:6-2c» barva:5YR 2.5/1 1 ab.it : 1458/99 147) struktura: MRV1CA5TA -Miraiena: SREDNJE ->obstojm: / kcn:i5ter.ca:FILCA5T, RAHEL or g.sn:ORGANSKI prekor: SREDNJE GOSTE skelet:/ v l a g a : V L A Î E M nDvGtvorbe:/ opnoBe fioriionta:5E PRISOTNI NANJ51 K05CKI SLAÎC RA7.KR0JENIH SMREKOVIH IGLIO -»HORIZONT: Ah globina:2-a[o bar va:7.5YR 3/2 1 ab. t t ; 1451 /S9 (4SI tekstura:MGI struktura: Oh ESKAS TA ~HtTai en a: SREDNJE -»obstojna: / komisteficjiSREDNJE GGS7 , SREDNJE DROflLJiV org.sn:M0CN0 HUM3ZEN prekcriZELD GOSTE skeletiPDSAflEZNO KAMENJE vUgaiSVEl DO VLAÎEN novotvorbe:/ opocbe hori:onta : MICELI J -»HORIZONT: ACB) gl obina: o-2Bc» barva:7.5YR 1/4 1 ab.4t: 1452/89 (49) tekst ur a:MG I-MG struktura: PQLIEDRICNA ->iirti ena: SREDNJE -Jobstojna: / kDniistenca:GOST, GNETLJIY org. sn:HUMD2EN prekor;SREDNJE GOSTE skeletMB I viaqa:SVEI novotvorbe:/ -»HORIZONT: (Slrz gl obi na:2B-35C» barva:7.5YR 5/6 1 ab.4t:1453/89 (58) teksturatO struktura: DROBNO PQUEDRICNA -Miraiena: SREDNJE -»obstojna: I kon:istenca:GOST, GNETLJIV ora.sn:PD ROVIH KORENIN prekoriPOSAMEZNE 5keIet:5KAl_L IN KAMENJE vlaga:S'vE2 novotvorbe:/ opoabe riori:onta:V 1EP1H -»HORIZONT: C al obi na:35-5Bc« opoabe hDri;onta:SIV ODLOMI T -pH vrednost- grobi fini skup. rarred -mg/lfüHg- raz HORIZONT H20 KCl äcet PEŠK MEL J NELJ MELJ GLIN TEKST. P2Q5 K2Q Y.Q5 V.C V.N C/N Oh 3.9 / 35.0 54.3 L.3.4« 36.7 l.Vtâ 21-6 Ah 6.1 11.9 24.1 33.2 57.3 30.3 MGI 1B.5 25.0 1B.47 10.7 0-55 17.5 ftffij 6.7 4.0 13. S 42.6 56.1 39. 9 MGI-MG 4.0 16.S 6.99 4.(3 0.32 12.5 (B)rz 6.6 3.5 6.9 32.6 39.5 57.0 E 2.94 1.7 (S..15 11-3 ------------uaze v inE?Q/i0[Ltg tal------- — —me/100g~— yr -*¦---------—-tmze v 7.—---------------*- ra? »1 HORIZONT Ca Mg K Na H S T v Ca Mg K Na H I DG KARB Dh 14.62 2.92 1.28 0.1S 3S.15 19.00 57.15 33.2 25.6 t.1 2.2 0.3 66.0 Ah 27.61 12.36 0.54 0.24 14.77 40.75 55.52 73.4 49.7 22.3 1.0 (1.4 26.6 A in prt'hrano rastlin OPIS PEDOLOSKEtirt PROFILA IN RESULTATI ANALI/ TALNIH VZORCEV •.'.F.^J:RAKOV EKOCJAN ST.PROF:IIGGP 1QP0BKAFSKA K. n:5BBB i CERKNICA K;t:;S*rE jrof;I« 5E7Î.13,** 5444.68 NAKLON; BI EKSF:/ MATIČNA PODLASA i APNENEC TEKMO SIV RABA TAL:GQZD - SMREKA VEBEIACIJ A t AS1ET1 fACETUn C^EPiflT i DETDSÜM NAD.VIS: 52Ba ->TIP TALI SPRANA TLA, NA APNENCU, TIPIČNA HORIZONTI V PROFlLUsOl -0+-Oh-Ah-E - Bt I-it 3 PODHORIZDNT 0Ii2-l preteino earekov» iglic«, nekaj bora in listi« bukve Ca* Jiliiča PODHORIIONT Odl-I prttrino Iglici, irlo redek aicelij, tql > cr neîprijeU ->M0RII0NT: Oh gl obi na: B-Sca barva:?.5YR 2.l/i itrukUre: rSRVICASTO ORESKASTA ->iiraienai SREDNJE ->obitojnei / koniistenca:RAHEL, DROBLJIV org. *n : ORGANSKI »kelet:/ vligi:SyK novotvorbe:/ ->H0RIZ0NT; Ah g 1ubini : 5-15cs tekîtura:Ml itruktura: ORESKASTA kon*]itenca:SREDHJE SOSI, DR0BLJ1V skelet:/ vlagaiSUH barv*:JBYR 4M ¦>Itrattini SREDNJE ->obstojni; or Ç. m: HUflGi tli novotvorbi!/ lab.Iti144^/ns ..-¦ preter:REDKE lab.lt:1446/BI M3) prekoriREBKE Ub.it: 1447/6? <44> ->H0R[I0NT: E gl obi na: 15-38ca birnillVR 5/6 tekitura:MSI etruktjr«: DROBNO PGL1EDR1CNA ->iir*lena: SLABO -Jobitojna: / Hjnji*tenca:SR.605T, NEKOLIKO ZBIT, SR.DRDBUIV org.entPD ROVJK KORENIN prekor1POSAMEZNE îfcelet;POSAMEZNO KAMENJE vi ig«:SVE I novotvorbe:/ ->HEK1I0NT| Btl globina:JB-34c» tekstura:M6 itruktura: POLIEDRICNA koniiitenca:GDST, IBM, TEtJE DR0BLJ1V *kelet:P0S. KAMENJE IN SKALE vlegjjS'vEl Ub. ttil44B/B) (4SI barvaiSYR S/6 ->iiratena; SREDNJE ->obitojna: / org.m:P0 ROVIH KORENiN pnkoriPĐSAHEZNE novotvorbe: IE OPAZNE KONKRECIJE FE, NN opoabe horiionta:NLSAN MATERIAL E IN Bti HORIZONTA PD ROVIH KORENIN ->HORI!DNT: Str gl obi na: 54-SBc» barvati. SYR 4/6 1 ab. it: M4y/By U6> teketura:G itrukturat DROBNO POLIEDRI CN A -Jurai en*: SREDNJE - /obst a;na: / koniiitenca:6GST, ZBIT, DROBU! V org, sn:MINERALEN prekoriNÉPREK0REN1NJEN it el et:POSAMEZNE SKALE vlaga:VLAŽEN novotvorbe:/ opoibe norilonta:ŠTEVILNE K0KHREC1JE IN PREVLEKE Fe IN Mn — - — —-: ^ ^-i-V :3>er;iiDS=x^33i;sBic3*as ¦»** snaeiJiXtteiaK^skQdJibv^ittifuxiiit^HHRxaaausaUBSs^asaEa -pH vrednost- grobi fini si.jp. razred -mg/10Ug- raz HORIZONT H20 KCl acet PEŠK MELJ MELJ MELJ GLIN TEKST. P2CJS K20 KOS XC XM C/N Oh 3,9 / 18.5 42.B 42.16 24.4 1.03 23.2 Ah 4.0 7.7 25.4 44.5 71,9 20.4 MI 2.5 4.7 5.03 2.9 0. 15 19.3 E 4.6 6.3 22.9 42.S 65.4 2B.3 MSI 1.13 4.5 1.44 0.8 0.07 11.4 Btl 4.V 4.9 15.9 37.4 S3.3 41.S MG 0.31 0.2 0.07 2.9 Bt2 4.7 3.0 7.9 21.5 29.4 66.0 G e.75 a.4 0.04 10.0 -----------baie v msq/lBUg tal----------- —me(AJ00g— */. -----------------baie v V.----------------- raz '/. HORIZONT Ca Mg K Na H S T V Ca »g K Na H IBB KARB Oh 14.33 2.44 0.94 B.16 36.75 17.87 54.62 32.7 26.2 4,5 1.7 0.3 67.3 Ar. 4.22 13.72 ».139 0.04 17.05 5.07 22.12 22.9 19.1 3.3 0.4 0.2 77.1 E S.69 0,67 (S. 09 0.07 7.56 6.52 14.0B 46.3 40.4 4. 13 0.6 0.S S3.7 Btl 9.73 H.95 a.16 a.B9 a.50 10.93 19.43 56.3 50.1 4.9 0.0 0.5 43.7 Dt2 14.36 1.02 0.29 0.10 12.23 IS.77 20.«2 Sfa.3 51.3 3.6 1.0 0.4 43.7 PJPTHNISKA FAK. VTOZD ra agronomijo; Jamnil-arjrvj 101 Ljubljana; Katedr» za, pedtil oy i Jo, okoloyijo in pr €>rir ^no rfist.ljn "PIS PEDDLÜSKt'ÜA PROFILA IN REZULTATI ANAI. I/ I Al NIH v'Z'JRCEv' ST.PROF1I0GGP TOPOGRAFSKA K. 11ÎSBBB iCERKNICA l'Un :*.:,.-.rov skocjan ::r::,-"r: î^^fti* ie73.3B,Y« 5444.40 -it\KLO»: 9i trt?-./ v.-*::':;, ps-slab* ; afnenec tenno siv RMS f;.L:S3I5 ¦ JELIA VEGETACIJA; HfitET l FAGETUN ClENAT[ÜET0SUH NAO.VISi 5ÎB« ->TIP TAL: SPRANA TLA, NA APNENCU, TIPIČNA H0R110NTI V PRDFILU:01-0<-A-E-Bt FCÎkCRIiONT Cl : 3-B liitjc ItUi, jelov« iglic«, zeliica, ittvilni «.ahovi PSÎ^SRÎÎIKT Cf:poeae*ri prehod v Of, aeftoaa prudano ¦:-::-; IC1::: A qlobinaiB-lBc« bar va 11 BY R 4/4 leift_r*;KJ struktur at ORESKASTA -)lir*t«n*t DOBRO ->ob*tojnai / ,.cnii»itnea:SREG-HJE EOST, DR0BLJ1V org. tri i HUMOIEN »U'teIjPQSAKEiKE SKALE vi aga: SVE 1 novotvorb«:/ . HCR ! ISM: E «Ubi Alt ie-44.ee. 6»rva:7.5YR 4/4 t«kitur*lKSI »trukturai POLIEDRICNA ->ijrai«n*i SREDNJE ->ob*tojn»i / trjfiiis'.ir,cs:SRECNJE EOST, OHCElJIv crg.imPD ROVIH KORENIN >.k«Itt:raS< KAMENJE IN SKALE WagaiSVEI novotvorb«;/ lab.ttil43B/8? 139) prekoriEREDNJE GOSTE Ut, iti 144J/6Y (4(1 prekonSREDNJE GOSTE lab.tti 1444/E"î (41i -.iHORIIMlTi Bt g]obina:44-85ee barvai5YR 4/i tflstcrüE struktura: POLIEDRICNA ->itrai«nat DOGRO ->obitojnai / if-;iiti-.cs:GQLT, ZBIT, TEIJE DfiOBLJIV org. MI SLABO HUMUZEN prekoriREOKE tfceletsPOS. SKALE IN KAHENJE vWgaiSVEl nnvot vorb« : FE , NN KONKRECIJE IN PREVLEKE HCR 12! A E Bt HOfii; A E Bt -pH vrednost- grobi fini e kup. razred -mg/100g- raz NT H20 KCl acet PESK MELJ MELJ MELJ GLIN TEKST. P205 K20 y.OS %C XN C/N 4.9 B.0 17.3 50.7 68.0 24.0 MI 4.S 8.7 6«86 4.0 0.28 14.3 4.9 5.3 16.8 47.0 63.8 30.9 «GI 3.1 5.4 3.14 1.8 0.11 16.4 5.1 3.9 8.1 19.1 27.2 6B.9 G 1.44 0.S 0.B7 11.4 -----bare v meq/ 100g tal-----—me/ 100g-- 7, ---- Ca Mg K Na H S T v Ca 12.02 1.03 0.18 0.14 12.90 13.37 26.27 50.9 45.B 7.64 0.27 0.11 0.11 9.84 10.13 19.97 50.7 48.3 21.26 0.40 0.40 0.13 12.03 22.19 34.22 64.B 62.1 ---baze v 7,--------r»z % Mg K Na H I DG KARB 3.9 0.7 .0.5 49.1 1.4 0.6 0.6 49.3 1.2 1.2 0.4 35.2 r'U:""r'*tirKA FAK. "ri\"> r » a*;- --.-.rsn-i j-*. '.wikwiova 'BI L -mM .lan.i ! I '.** :)r ; ¦¦'¦'r ? nçi .;:. , rio! :: j o in ;¦» !*r irw r ;v.t I : ¦ r-r-T- rrftni r-'*fe pr.-nF-Tj a im nrjuLTATl ANALIZ TALMTH i.'7Llr\C':V "ri\7 ; «ÄCUN ST. r-nor : 9GGP ;::':::,,¦:: »rsf;x< 5t>55.ic,y= s «i. oj rc?3.5Cftr:sA ;. : îî-rîj :i:i Nftr.i'lîjie«« »¦ »¦*-¦ + F-|i T * ¦ m n rr , rr WTIiKA f*:3UEfl : APKEHCC saëa tal.;d:: bui&v ¦:r"2:r:r:jatftt:cT3 rfSCT'jK elvaTcšus ->TIP TAL: SPRANA TLA, NA APNENCU, TIPIČNA »fllftliONTI V ;RDFILU«01-Of-A-E-Bt I-Bt2 rC5HC«II0KT 01:4-:.5 pretetno bukovo littjt, tel isti PODhoRIZONI OMi.i-i ijicii Uttja, jeiove iglice- pripredtno i redki ¦ »icaiijaa -/huhWuNTi A globini[>-7ca • birvai7.3YR 4/2 lib.it1139B/B9 usi takstvraillS] struktur«; ORE'KASTA ->iir»l«n«i SREDNJE ->obitojnii Đ0BR0 Ur::iUr;:.;SfiHLL, DROBLJIV org.tniHOtMO HUHOIEN prekoriSHEDNJE EOSTE itti et;/ vUgilSUH DO SVEI novotvorbi)/ -IHORIZCKT: E glcbinai7-33ca b«TVii7.5YH 5 /4 lab.iti1399/A9 (3t; ttkst«r*:«6I itrultturai DROBNO POLIEDRICNA -Htrattnai SREDNJE ->obitojnat DOBRO komistencuSREDNJE DRQBLJIV, SREDNJE GOST org.iniPD ROVIH KORENIH prekori SREDNJE COSTE skelet:/ vi«giiSVEI novotvorbei/ ->HCftIZCKTi Est 1 globim: IS-iBce barviiSYR 4/4 1 ab. iti 14M/M (37) takatttraiE »trukturai PDLIEDRICNA -Hzraitnai DOBRO ->ob*tojn»i DOBRO konnster.CüEOST, ZBIT org.miPO ROVIH KORENIN prekori SREDNJE GOSTE Uelef.PQS. VELIKE SKfilE vUgiiVLSlEN novotvorbi)/ -IHCRIZQNTl Bt2 globi n»i &l-?3ca birvtiî.itR 4/4 lib. it 114BI/B9 138) Ukttur*i-I strukturu POLIEDRICA -MiraUnat SREDNJE -Jobitojnii DOBRO iin:isttn;j:GDSl, I3IT, SNETLJIV org. km SREDNJE KUHOZEN pf-1 kori POSAMEZNE iLeUt:PCS. VELIKE SKALE vlagat/ novotvorbti / c±at3i:c = ^i* f =i =ü v: v=^:fc± = BXEK^MH^«W4««KaKKBM«M«BH«KkBBPkB^»i^^«K a mmmmm a mmmmm m~~mmmmmmmmmmmma k h -pH vrednost- grobi fini »kup. rair«d -.ttil393/B9 (3D strukture MBit Uiti ti ->ttr«Ltit*l SKEDNJE ->abstejrm DOBRO Unlitttnt.i.fVAHEL, FILEAST org.tfl:OHGANSKI prtkariSREDNJE BOSTE .S. el tt*V vligiiSVEI navotvarbu/ -MISgtZSItTl Ah ,;_-ir..::--lici b*rvi:7.jYH 4/3 ltb.it11394/FJ? (311 ItkitjriiKEI strukturi: BRESKASTA -Jiiriltrut SRE3NJE -'citta jru: DOBRO J:r;;sltr,f.»;SfiEBNJE EC5T, DROBLJIV liru.sniriaCNO HUN0ZEN prakor: SREDNJE SOSTE ir. si v 111 vldgaivLAIEN in . ; t ¦-¦ ji t ć 3 / OKHtlIOKTi Ë slabina;te-«»c« L«r .¦*!?.îvfi 4/4 1 »t. Si : : 39I/B9 (32) Ufcit4r*il»l struktur«! OROBMO P0L.IEDR1CNA ->iir*l«B*i SREDNJE ->ob»tbJn«t DSBRO Lfifizi-ttcntüSRCMUt BCtT, SREDNJE BRQBLJIV oro.BntFO RCV1H UDREM» prtkariNEOKE steltt.. vlij4:VLAŽEN nova tvorb«: / ->riDRi:ü.'tT: Btl altbi.i»:4e-7ic« bir*»:SYR A/i J»o.UU39E/89 (3I> t«k*Ur.;HG itruktura: POLIEDRICA ->iir»t*B»l E33RD ->ob*tojn*l DOBRO kfc.-.iiiUr.c^uCST, ZEH, TEIKO ERDBLJIV -1-4. lin: 5SEDXJE HLHOIEN jriton/ iUIttiPOS, VELIKE SKALE vUgüVLAlEN noiOtvarb.i / -WflHtllQRTl Bt2 glebin*i7J-ltBc» BirvuSVR 4/4 \ iti. tt 113«7/B9 (34) tlUUruO itruktun: POLIEDRICHE -îiir»î»m: DOBRO -Jabttojnii DOBRO" koni:ii*r,i«:C-ES: DO ZBIT, TE1JE DRCBIJIV src. tntSREDMJE HUKOIEN prtkor iPOSANEIitE sU'.tt;P0S. VELIKE SKALE v:TIP TALj RENDZINA NA APNENCU, PRHNINASTA, RJAv'A HORIZONTI V PROFILU! 01 -Of-OhC-CA-A(B> -R POOHCRIZONT 01:3.5-3 pr»t»ino jtlovt iglic*, javorovD in brezova liitjf PODHOMZOHT 0f;3 - 0 prtlttnc jflnve iglic* prepreden» i licelije* in »ItUmi gliviai ->HOR I IDrJT: OhC gi obi na: Z-lica b»rvai5YR 2.S/l 1 ab. it : 1391/B9 126) struktur»! ORESKASIA -iiiraîenai DOBRO ->ob»tojna: DOBRO LoniUt*nca:RAr:EL, DROSLJIV org, ins ORGANSKI pr eter : CSSTE ikBlelMJ I vlaga:VLAÎEN novotvorbe:/ ->H0"ur»ien*: &Q6R0 ->ob*tOJn»; DOBRO kcn:Utercca:DROELJlV org. m: KUCN0 HUMQZEN predor :SOSTE (ttlttliO 1 vlagu/ novotvorbe:/ ->H0R1I0KT: A(B) elcbina: ''-SB:* barv*:5YR 3/1 lab. iti 1392/89 CS) listarti K3 Struktura! PQLIEDRICNA -HifUtmi SREDNJE ->cbstoj/ui DOBRO •SniUttnCllSREOIME GOSI, DROBU IV org. »ni HUHGZEN pr ekor lîftEDNJE GOSTE iiel«t;i3 I ' v ; i j i ; s /E : novotvorb*!/ ->H3RIZDNTi R gl obina: SBtc» minar. eu *:*«*¦ sr nar c^ttifiruztintvOKii&nuj n mmimrzimmftcmmimBm E-srjsKuraijaiu v=»iEixEErr*;i»Biirat)*»tj*»K »¦ wwmsssm»jb»ebi -pH vrujnost- grobi fini »kup. rairod -mg/lO0g~ rai HORIZONT H20 HCl acet FESI; METLJ NELJ MELJ GLIN TEKST. P205 K2B XOB 7.C XN C/H Ot.C 6.4 / 26.5 12.8 44.13 25.6 1.20 21.3 CA i. 5 IS.a 21.8 40.7 61.7 20.3 «1 16.0 12.4 29.63 17.2 0.97 17.7 A<ÖJ 6.0 5.7 12.3 39.5 52,B 42.3 NG 6.70 3.9 0.23 17.0 -----------bare v cneq/103g tal-----------—me/lSBg— X -----------------baio v 7.----------------- raz 7. HORIZONT Ca Mg K Na H S T V Ca Mg K Hm H IDS KARFJ OliC 70.40 2.34 0.05 0.35 15.65 73.94 09.59 02.5 78.6 2.6 0.9 B. 4 17.5 CA 62.47 1.62 0.43 0.30 14.00 64.82 78.62 FJ2.2 79.3 2.1 0.5 0.4 17.B A<&> 31.58 0.69 0,19 O.16 8,34 32.'62 40.96 79.6 77.1 1.7 0.3 0.4 20.4 BIOTEHNIŠKA FAK. VTOZD za agronomi joj Jamni kar jeva IBI Ljubljana; Katedra za pedologijo, ekologijo in prehrano rautlin OPIS PEDOLOŠKEGA PROFILA IN REZULTATI ANALIZ TALNIH VZORCEV KRAJ :JURJEVA, VATCA ST.PROFiABBP KDDRDINAIE profil- 5B55.13,Y- 54S5.4S TOPOGRAFSKA K. 1 ::5BBB iLOl NAKL0N:B7I EKSPiSE AE11EF;POBOČJE PifiUCNfi PODLACA ( APNENCI (SVETLO SIVI) RABA TAL:G0ZD -SMREKA VEGETACI JA:ABIETI FAOETUN HERCUR1ALET0SÜH NAD.VIS:!)Bfli BJE = SEaL=f?I ¦>TIP TAL: RENDZINA NA APNENCU, PRHNINASTA, RJAVA HORIZONTI V PROFlLU;01-Of-0hC-CA-AlB>-R PODHORIZCNT 0U3.5-3 pritllno nrel;»e iglici, r.ekij jivorovtgi in bukavigi litij« PODHOfllZDNT 0 f: 3 - S («rakavi iglic*, IBS 1 istj> prepredenega i aicelijea (rejitivno suho) -JHOftlZONTi Oho globina:B-lBci barva:2.5YR 2.S/B strukturi: ORESKASTA ->iiriiinn DOBRO ->oistojni: DOBRO kon:i»tenci;R«HEL, DROBLJIV org.in;ORGANSKI skelet MB Z vlagu VLA1CN novotvorb«: / lab.ttil3B7/8» (221 pnfcoriZELO G05TE l*b.ttil3BB/8f 123) prikonSOSTE ->H0RlZ0NTi CA globinu IB-*7c» birvuSYR I.5/R tilnUriinGI strukturi! ORESkLASTA ->wri!snn DOBRO ->obitojm: DOBRO konii»tinr.a;RAHEL, DROBLJIV . org.sninOCND HJflOZEN tkilttioB I vlaguVLAZEN novotvorbi:/ ->H0RIZQNT: ACB) ol Dbimi 47-Tlci barvaiSYR 3/3 I«b. tt i IJ6Y/8.0 (24) tekstunirlGI itrukturi; ORESKASTA DO PDltEDRlCNA -Miratemi SREDNJE ->obstojn«t DOBRO kćn:istenr.aiSnEDNJE GOST, DROBLJIV org. sni HUhCIEN -pdkori POSAMEZNE skelet:/ vlaguVLAlEN novotvorbi!/ opoebe horiiontaiGLOBLJE, V 1EP1H, tiso cestosi ->H0RII0KTl R gl obi ni: 47*M -pH vrednost- grobi fini »kup. raired -mg/lBflg- rai HORIZONT H2U KCl acat PESK MELJ MELJ MELJ GLIN TEKST. P205 K2B X06 5CC TCN C/N OhC 6.1 / 21.1 9.9 34.76 31.7 1.43 22.2 CA 6.9 14.3 14.6 42.9 57.B 2S.2 MSI B.B 13.6 25.45 14.7 B.9B 16.3 A 7.2 11.2 IB.« 43.9 54.3 34.3 MCI 0.IB 4.7 B.32 14.7 -----------baze v meq/löOg tal---------- —tna/lĐBg— li -----------------baze v X-----------------raz X HORIZONT Ca Mg K Na H S T V Ca Mg K Na H ID6 KARB OhC 7B.5B 2.91 B.B4 0.29 24.IB 74.54 9B.64 75.6 71.5 3.0 0.9 B.3 24.4 CA 61.42 1.55 Z.SB 0.24 9.33 63.79.73.12 B7.2 B4.B 2.1 B.B B.3 12.8 ATIP TAL: RJAVA POKARBCJNflTNA TLA. TIPIČNA hCRIIONTI V r-RCFILU:01-Oh-Ah-iB)r:-C FtWCBIIWI Cl : i - E jalovi iglice, butava liltjt, ttlUt* (vetji dilei mliićl FC3H3R1Î3HÎ Slu* pajivljji It letton«, redko -:k38IZS:ITi Dh alcbin.tC-Ica birwiiSYR Î.S/l I *b. Hl 13S4/3I (18) *irji*jr«i MR'/IIASIrt ->lir*l*?.*i SF:EI)SJE ->=bitojn.: DE3R3 : :ri:isUr.s.:RAHEL, ÎRC3UIV org. su : CRfffltlSKI pr t'mr ; SREDNJE GOSTE = ;.e: ät :,' vi jji: H 3 K ES novo t varit:,' .'.':2S::c.';Ti Ah glsftjiütJ-Sta . bii-.-u7.5ys A/A l«b.(t:13SL78i (19) tsiitJCaiMD itruU*!"*; P3LIE38ICIM ->iir*!in.i SREDÎJJE ->oSstDjnat D3BR0 ; ::.::,'. t r.tiiî'iîTLJIi; 30ST crr,. sn: HOtKB KUMBZEN pfV-ar t SREDNJE GOSTE il ili' : ' Vi i; »i VLfllE'i nsvot orbe: / v :':r.::3!ili <3>rz globini:*-IÎ:; t».-v»:7.5YR 5/4 Wb. it: 1364/3» I2f) •.i!., t ...-*! 3 struktur.: J3J3IÎ3 POLIERICNA ->iir»:er,*i SREDINE ^ = bilojn»i 0D6RD i.:.-.i:iti:.c.iSOST, I3IT, BNETLJIV try. sr.: SRENJE tlt'HCIEN predor :SSE3NJE SOSTE :t::r:::c:;i: C oiosinä::;*;s »p^ič \3ri23nt.iKRUS',.JlVA DOLSMiTMA :!:ALA VH vri>d:icLt- .jr^ti Fini s).up. rasrttd -.n,j/103g- ra: iSK rinLJ HCLJ MILJ GLIN TEKST. r2C3 K2B XCS 7.C %N C/N / 27.a 1.4 55.4C 32.1 1.36 23.4 ,4 13.0 31.9 11."7 43.7 «C 4.1 li.5 14.17 6.2 Q.3Ö 21.6 .1 Z.Z 24.6 27.9 63.O G 2.Ö 16.5 2.77 1.6 0.03 213.0 iciurar.'T C: r... :i20 KCl dc.L PL 5.B S. 7 1-1 6.t! 12 iiTvrrnNT t.:-a:. (^ ?.*•;: ----------bti^a v ntiiq/I Ca Mg K 26.3? 3.61 1.03 23.21 13.21 P.53 13.C3 10-73 K.5-1 ---ma/lD0y¦-- V. -----------------ba;« v X-----------------raz X S.., T V Ci Mg K Nii H 1DD KAIVB 0. t? 34.83 37.22 72.33 SI.7 36.7 12.U 2.S 0.I 40.3 ?.15 16.57 31.13 50.73 67.3 45.S 20.2 1.0 3.3 32.7 0.12 10.04 2"7.5dol ugi jo, ekologi ju ir. (jri'hraria rjctlln UPIS F-EÜÜLC'Jt'EiiA PROFILA IN ffCZULTAT I ANALIZ TALNIH WORCEV KftAJ;hASUN 12 D 5T.PR0F:4GGP KOBftSlSATt profil* 595i.1Î,T- 54:3.40 TOPOGRAFSKA K. I i ;1032 :S:iE!ilIK NAD.Vis: 988j NÜKISHi 4I EK5P;N RÉLIE.r:R06 VRTAČE HÄTJCKA PODLAGA : flPKLNEC (SIVI ttlTUMHOINI APNENCI - PL0ECAT J > P.Ä3A TALiGOID - SKftEKA VEGETACI JA:ASIETI FAGETUM LVCCFC:IET05UH VtBBrilttSIlAVUMiaittCIRMttttfirCtSMftltMlIltltMflJIKMMCtHsctfiliaHiciv:!* iimiiniiisf vig*'iktPttf'Ii*4i:rii ->TIP TAL: SPRANA TLA, NA APNENCU, TIPIČNA ItCfilIDNTI V PROFILU:Dl-Oh-Ah-E-BtE-C PC2HCBIIPMT 01:1-3 pretežno s*relove iglic«, ztliiti, »ritooi ait. ¦SHORirOSlJ Oh |leaJA*l8-i:riienj; DOBRO ->obstojn*: DOBRO fcor,;Utfr.c»i RAHEL, DFG5LJIV orç. sni DRSÄNfgl pr«Lor:EOSTE s'rC-1 el : .' v I ici : DICKER novotvorbi; / -JH0SII3HTJ Ah slobin*:VlEti dirvi:7.5YR 1/3 - Ub.it11381/8» 1141 UiiturtiHI struktur»: PJLIE DR[DNA ->i;r»lin*i SREDNJE -)o»ttojflil DOBRO Lsr.j isterie,*:RAHEL, DRC5L J I V of g . sn: HUHOZEN pr »Lor : SKEDNJE COSTE Iztirit/ vli^jiVLAiEM novotvorbe:/ -JK2SII?nTl E iltiinj: i'-i:« b*rvi;7.5YR î/i Iib.tt: 1362/3? 1151 iîitUriîBI struktur»! p;lIEDRI:ha ->i:r«irn»î SREC'IJE ->obstojnj; DG6R0 tss;i*t«ne«îNEKOLÎK0 ZC:!CEN, S&E31&E DRORJIV erg. sn: EFiEEHJE KUilCiitM prekor: SREDNJE BOSTE t'M etîPOSASEIKE SKALE v1*S«(VLA:ES novotvorb«:/ ->H3R!iSaTl BtC o.l?!>inaiS3-7t=fl b»rvi:SYR 4/1 lib. it : 1363/8? (It) te*.itu.'i:S struktjri; SE3E-L0 PDLIEDRICNA ->iir*i»r.il 30SRQ - >obstojru: DOBRO ItMislentiiZBIT, BOST, TEUO DRCÔLJIV ora. sn: SREDNJE HilNOZEN pr«Lcr : RE0KE tUlct.IS 1 AFfiENE SKALE vi ijâ: VLAIEV novotvorb»:/ -*H3SnO!(T,) C slasiJI»i7He» -pH vrednost- grobi fini skup. raurati -«ç/lOBg- ra: lC~IZ;rVT H2C1 KCl act?L PEIIK PIELJ MELO NELJ GLIN TEKST. F205 K20 7.05 7.C 7.N C/N C:-, 4.0 / 20.1 53.6 35.43 20.5 B. 93 22.0 Ali 4.3 2-1.7 16.3 35.6 51.? 23.4 MI 4.0 23.4 6.76 3.9 0.23 17.0 E 4.3 22,4 13.0 34.a 49.S 27. Et Gl 1.5 4.9 3.29 1.9 ».10 19.0 DL" 6.6 17.J 13.3 22.9 36.2.46.0 D 2.25 1.3 0.03 16.3 ---------LiJ2B v nic?q/10"[j tdl---------—me/lEacj--- V.---------------tia:e v 7.---------------raz % kCniZGKT Cu Ng K Na H S T V Ca Mg KN* H IÜG KARO Ol\ 12.21 I.Cl 0.72 3,10 36.Hü 14.84 50.92 29.1 24.0 3.6 1.4 0.2 70.9 A 5.33 a. l'i 0.14 0.e6 IG. 19 6.44 24.63 26.1 21.5 3. S 0.6 IS. 2 73.9 E 3.74 3.64 3.09 O. (54 13. G4 4.51 18.35 24.6 20.4 3.5 3.5 0.2 75.4 EIC IS.63 1.27 0.23 0.29 G.50 17.24 25.74 67.0 6«.6 4.9 1.1 0.3 33.0 rf'ĆflBE PROFILA: pQltiino vr- taiî a :>t tj pofeoćj«« :;elo RMUhrta povr il :isl;a skaldvi toat BIQTE.HNI3KA FA>,. VTUZD ia agronomijo! Jamni fearj»w* 181 Ljubljana; Katedra 2n pedol orji ja, ekologijo in prehrano rautlin OPIS PEDOLOŠKEGA PROFILA IN REZULTATI ANALIZ TALNIH VZORCEV KRAJiPLANINA - BUKOVEC ST. PRLTFi 3GBP KOORDINATE prol ; !¦ SB75.43, Y- 5439.75 TOPOSRAfSKA kl. 1 e rSeaQ iPOSTDJNA NAG.VIS: 6i)Si NAKLON: BI EKSPl RELIEFIVRTACAS1 nATICNA PODLAGA ; APNENCI SVETLI RAËA Tfil:GOZD - BUKEV VEGETACI JA:AB[ETI FAGETUM CHPKALODET0SJ1 ->TIP TALt SPRANA TLA, NA APNENCU, TIPIČNA HORIZONTI V FRQF]LU;Ql-0f-DhA-Ah-E-8t PODHÜRIIONT QliZ-I bukovo Utili in ItHUl PO0H0RUUSU 0 f : 1 -B slojevit, i(*rijet, prepreden : iicelijei, nei tudi jeUve iglice ¦>H0R IZOKT: OhA gl obini;e-Sci birv»:7.5YR 4/2 I ib.it i 1438/89 lî> teVsturüMGl itrufctura; MRVICASTft IN BRESKASTA Oirraiem; SREDNJE ->cb*tojn*: / tDfiîistfnc*:RAMEL, DROEUIV ors.vn;NCCNO NUMDIEN prekor 15SEDNJE GDS1E skelet:/ Vliga;SUH G3 SUEI novotvorb«:/ ->H3RlHMTi Ah (lobinitS-lîC« b»rvi:7.SYR (/4 Üb. tt : 1 iîi/BÎ I1I) iekslun:BBi strukturi: CRESKASTA ->i;fiitnj; SREDNJE ->obitojna: / ksiw i st ene*: SREDNJE GCST, DRUBLJIV z,- ,. m : KL IG : L N prtkor ; SREDNJE GOSTE skelet;/ vligi:SVEt novotvorbe:/ ->H08ÎZ38Tl E gl obi m: 1 Z-KZz* birvj: 7.5YR 5/4 1 *b.il :144B/B9 DU trkstun:H3I itruktun: POLIEDRiCMA ->Ur*i*tl*l SREDNJE ->obsto;(u: / komUtWKllSftEDHJE GCST, DROELJIV crg.miPO ROVIH KORENIN prekof1 SREDNJE GOSTE »kil«t:POSAMI« SKALE tfUgiiSVEl DO VLAIEN novbtvorbe:/ - HSSIilüT: St globini:»3-7Sta b»rvi;5YR 4/1 1 ib.tt:1141/89 (1?) t »Vit ar 11S »trukluri: POLIEDRICA ->izrii«n»; DOBRO ->obilo;n»: / kor,;ister,ci:G03T, IB1T, TEIJE DROBLJIV org.miPO ROVIH KORENIN pnkor i REDKE litlttiPOâAMEÎNE SKALE vIigjtSVEI DO VLAIEN novo t vorbei DROBNE FE, HN KONKRECIJE -pH vrednost- grobi fini skup. razred -my/lUBq- raz H3SIZBNI JI20 KCl acet PEŠK rtELJ MELJ NEL J GLIN TEK ET. P2Ü5 K2S 7.05 "/-C X» C/U OhA 3.6 13. B 2(3.7 37.0 59.7 27.3 MGI 12.ß 24.6 21.51 14.2 B. B7 lo, 3 Ali 3.7 G.2 15.7 44.4 60.1 31.7 MGI 5.0 IB.9 B.OB 4.t O.25 IB.4 E 4.0 6.3 14.6 43.0 5B. 4 35.1 NEI 4.0 6.7 4.71 2.7 0.17 15.9 Bt 4.2 5.6 3.2 11.4 14.6 79.B G 1.54 0.9 B. 10 9.0 ---------baze v meq/lHSy tal--------- —me/lBBg-- ','. --------------baze v 'i--------------raz X HORIZONT Ca Mg K Na H S T V Ca Mg K Na H IDG KARO 0!iA 7.01 1.17 0.50 O.OB 35.50 B.76 44.26 19.B IS..6 2.6 1.1 0.2 80.2 fih 2.08 0.36 0.21 0,06 25.24 3.74 20.93 12.9 9.9 1.9 O.S 0.2 B7. I E 3. CO 0.56 0.14 0.05 19.20 3.75 23. E33 16.3 13.0 2.4 0.6 0.2 83.7 Bt 10.S3 1.4B 0.23 0.10 16.L14 12.66 29.50 42.9 36.3 3.0 0.8 0.3 57.1 r—¦- — :;— =zr BIOTEHNIŠKA FAK. vrUZD za agronomiju; Jammkar jOV« 101 Ljubljinj; F^teclra za pedologijo, ei cl pgi jrj in prehrano r ar.t 1 in CPIS PEBOLQSKEüfl PHUFILfl IN REZULTATI ANALIZ IWLNIH VZORCEV NAD.VIS; 458« KRAJ:PLANINA 31 ST.PR0F:2GGP KOORDINATE prof:»- jB74,SB,Y- 5442.98 TOPOGRAFSKA K. 1:Î50BB iCERKNICA NAKL0N:11I EXSP:NH RELIEF:BLAGO P0B0ĆJE HAT1CNA PODLAGA : APNENEC RABA TAL:G07t> - SMREKA VEGETACIJA:AB1ET] FAGETUN OMPHALODETOSUfl ZZ.J.3.S,CX = EL3EB ¦ ¦¦ t E E E ¦ I J= SEE E * MM E E ¦ E'EBBVMEMBBjTMBBMK.IaiEkB'Efcl BEEBBtSBEBBBaltCtEl ¦>TIP TAL: SPRANA TLA, NA APNENCU, TIPIČNA HORIZONTI V PROFILU:0!-Of-0ri-L-8t!-It2 P0DKCRIZ0NT 01:1,5-1 siirefcove i g 11 ce[I/JI, bukovo Ifttj« f 2/3> , redki lelttda P0DH0RIZ0NT 0f:l -B delne riikrojeni ostanki prepredeni i licelijei ->HÜR1ZCMT: üh gl obinaiE-oc¦ l.-.j:IPit 3/2 struktur*: NftVlCASTA ->i!raiena: SREDNJE ->obstojnii / koniistenr.a:RAHEL, DRÜBLJ1V prg.sn:ORGANStU skelet;/ vliga:5UH novotvorbe.;/ bpoibe horiionti:VALO\MT PKEHĐD V E l*b.tt;1345/B9 151 Brekor;GUSTE ->H0RIZ0NT: E gl ob i ni : i-55ci barva:18YR 5/6 l»b.tt:1J4I/B9 (ti tekiturtstIGI struktur«: ZELO DROBNO POLIEDRICNA ->iir*!«na; SLABO ->obstojn»; / kari:ivtiT.(j:F,AHE,1.( DR08LJIV org. sni SREDNJE HUnOZEN prekor;REDKE si:sleti/ vltgiiSUH novotvorbi:/ ->H2RlZ0Nl! Btl globina:;5-7Ict barvi:?.IIR 4/4 1»b.iti IJ47/BI (7) tf,s',.-,;^j strukturi: DROBNO FOLIEPRICNA ->i:ra!ini: SREDNJE ->o>iI;jjic / koniisUncjjGOSI, NEKOLIKO ZBIT, GNETLJIV org.sn:SLABO HUHOZEH prekor:NEFREX0REN1NJEN stielet;/ vligi^SVEÎ novotvorbe:/ opoKbe horiionti:PREHODEN HORIZONT ->H0RIZ0NT: Bt2 gl Obi ni: 7J-9BC» birva:5YR 4/4 teksUniČ strukturi: POUEDRICNA ->iir*i»n*i DOBRO Oobstojni: / koniistencuGOST, ZBIT, TE2KD DRDBLJI v,OHETLJ1V oro . Sri: SLABO KUHOZEN sitatati/ v l asa : SVE 1 novotvorbe:/ lib.tt:134B/S7 181 pretor:NEPREKQRENlNJEN ¦ &SEU« -pH vrednost- grotii fini skup. razred HCNIZONT H2Ü KCl icst PËSK MELJ MELJ MELJ GLIN TEKST. Oli 3.2 / E 3.9 B.EI IB.2 45.6 63. B 27.4 MSI Btl 4.1 i.-.5 11.3 32.1 43.4 50.1 HG Bt2 5."7 4.B 4-t. 15.1 19. Ó 75.6 G -mg/ laOçj- rä: P205 1.20 X05 XC XN C/N 13.B 19.0 42,4B 24,6 0.92 26.7 B.6 3.5 2.35 1.4 0. BB 17.5 1.50 0.9 0.0S 11.3 1.34 B.a 0.0a ib.b HORIZONT Dh E &tl Bt2 -----------baie v moq/lBÜy tal------------ Ca Mg K Nj Fl 5.65 1.22 B.41 B.1I 41.21 1.06 0.33 B.07 0.02 19.09 ¦-me/lBBg— X ----------- S T V Ca 7.42 4S.63 15,3 11.6 1.53 19.62 7.S 5.4 ------baze v X-------------------r« X Mg K N» H '»G KAFiE 2.5 0.9 0.2 84.7 1,9 0,4 0.1 92.2 IB.90 1,04 B.26 a.09 13.63 12,37 26.00 47.6 42.2 4.0 1.0 0.3 52.4 29.47 0.05 0.48 0.17 9.17 J0.B9 40.06 77.1 73. i 1 1.0 0.4 22.9 = ==.= BBBMIH LT1P TAL: RJAVA POKARBONATNA TLA, TIPIČNA, SR.GLOBOKA, GLINASTA HORIZONTI V J>RDFILU:D]-O*-0r,A-Ah-(Blri-C PODHDRI i ONT 01:1.5-1 si.rei.cve iglice, buV.ovo listje, Oiphalode* v. in drugi irliltl PDDHQR1I0NT 04:1 -U precej nrkrojen, «sino prepreden t »iteli Jen, suh ->H0RIZ0Nt: OhA gl ob i na:B-6ci barva:7.5YR 3/2 If6.it11342/89 (JI struktur*: HRVICASTA IH GRUDICASTA ->urii«nai SKEDNJE ->obstojnai / koniistenci:ftAHEl, DROBLJIV org . sn: MOChiO HUKOZEN prekor:GOSlE štrlet:/ vlao,a:SUH novotvorbe!/ ->HQRIZ0NT: Ah g!obira:i-22ct, barvil?.5YR 3.S/4 1*6.it:1343/B9 121 teksluraiH6I-H6 ltrukturai POLIEDRICA ->iiraienai D06RO ->obstojna: / konjistencaiNEKOLIKO ZBIT, TEŽJE DROBLJIV org. sn; HUMOZEN prekori SREDNJE EOSTE (kttttlSl DO S Cfl vlaga:5VLI novotvorbe!/ OKORIIONTi (BIrt g ; cu i r i : 2: -5Bc i barvn7.5YR 4/4 I ab.it i1344/BI Ci tekstuniHG struktur»! POLJEDRICNA ->iir»ttn*i DOBRO ->obHojn»i I konüstfncnGQST, NEKOLIKO ZBIT, fJNETLJ IV or g. sn i SREDNJE HUHĐZEN prekori P0SA/1EZNE skelet:/ vlagaiSVEZ DO VLAŽEN novotvorbe:/ opoibe horiiontllV 1EPIH -JHORIZONT: C g]cbi na:22+ci cpc.br horliontaiDOlDMIT, SIV, BITUrllNOZEN -pH vrednost- grabi fini akup. razred -mg/lüög- raz HDNIZUNT H2U KCl acet PEŠK MELJ MELJ MELJ GLIN TEKST. P205 K20 '/.OS V.Ç I.H Z/U OhA 3.9 / U.B 25.a 27.09 ti.S 0.BH 19.1 Ah 6.1 5.1 11.1 41.5 55.6 39.3 MGI-MI3 1.1 12.4 7.03 4.1 H.29 14.1 (Blrz 5.B 2.6 lfl.1 36.4 46.5 50.9 MG 1.8 11.7 3.46 2.0 0.12 16.7 ------------baze v meq/lO0g tal------------—