GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. !Ekt largest Slovenian Daily In the United ■tate« Issued every day except Sunday! and legal Holidays. ■9" 75,000 Readers. H TELEFON: 2876 OOETLANDT. Entered as Beeond Class Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OOETLANDT« NEW YOEK, SATURDAY, APRIL 9, 1921. — SOBOTA, 9. APRILA, 192*. VOLUME XXIX — LETNIK XXIX. PROCES PROTI FAR MERJU W1LLIAMSU WILLIAMS JE ZANIKAL UMORE ČRNCEV. A PRIZNAL PEO-NAŽO, O KATERI JE TRDIL. DA JE SPLOŠNA MED JUŽNIMI PLANT AŽNdl. Covington, Ca. 8. aprila. — Predložitev dokazov je bila zavržena in razprava se je pričala danes v obravnavi proti John Williamsu lastniku plantaže v Jasper County, katerega se dolži umora Lindsey 1'etrrsona. ene^a izmid enajstih črnile delaveev, ki so umrli nasilne vmrti. doe i m se jih je držalo na farmi kot sužnje. Cela zadeva bo naj-lrž jutri izročena poroti. AVillhtms, ki je pričal danes ter zatrjeval svojo popolno nedolžnost, je bil t-diife priča za obrambo. Ni bil zaprisežen in njegovo pri-« • vanje je bil« zaključeno z direktnim izprašanjem, kajti postava v (ieorieiji ne dovoljuje križnega zaslišanja nezaprlscicnega obtoženca Manning, črni p ml delavec na farmi Williamsa, kjer dela ie 14 let m sokrivec plantdžnika, je bil označen od Williamsa kot človek, K, je iiuel najbrž kak motiv za umore. Charles King, ki je prosil za v Williamsa, je rekel poro/?, da je postal Manning, ki ni Vedel, da je peonaza kaznjiva, vznemirjen vsled zvezne preiskave in «;u je bil vsled tega on edini človek, ki je imel motiv za umore. Mr. King ^je trdil, da se bo obramba zanašala največ na "alibi" Williamsa in da je bil slednji doma v noči, v kateri se je umorilo tri črnce. Tudi Manning bo stavljen pred obtožbo radi umorov, a obravnava proti njemu se bo vršila pozneje. Njegov zagovornik je izja-\il, da se noče priznati krivim. — Manning je priea! za državo, da se je na povelje Williamsa črn-ee obtežilo s skalami ter jih vrslo žive v reko ali jih pa pobilo na tla ter pokopalo na mestu, kjer so padli. Williams je pričal danes ter rekel, da ve le za umore treh, ki so bili utopjeni v eni noči, med katerimi je bi tudi Peterson, kojega umora je obtožen on. Obtoženec, katerega dolži država najbolj okrutnih umorov, je liI .li.Jies prav tako miren kot katerikoli izmed gledalcev, ki so polnili sodnijsko dvorano. Rekel je. da so to prve kriminalne obtožbe, lvignjene proti njemu tekom r>4 let življenja in ponosno je povedal, kako so bili njegovi iwirje dorasli »inovi med prvimi, ki so sc odzvali pozivu dežele na \ojno. Priznal jeT da je mogoče tehnično kriv peonaže, kajti imel je )ia delu delavce, ki so mu bili dolžni denar. To ie povedal tudi zvez- 1 im agentom, ki so piišli na farmo in tudi izjavil, da vedno plačuje in prehranja črnce. Kekel je, da so ti agenti izjavili takrat, da so črnci na njegovi plenty najbolje oblečeni in prehranjeni, kar so jih videli. Če je on tehmeno knv peonaže, potem je tudi večina farcnerjev v Georgiji. — Kot veAqia farmerjev sem tudi jaz položil jamščino za Črnce ter jih poslal na delo, — je rekel. Zanikal je vednost o umoru Petersona, Prestona in Price-a _ Kekel je, da je zadnjikrat videl fe tri črnce na večer poprej ko so prišli k njemu ter rekli, da hočejo obiskati svoje družine pa da se bedo vrnili. Dal je vsakemu po pet dolarjev ter tudi dal po petdeset centov nekemu nadaljnemu črncu ChLsholmu in Manningu in vseh pet < rncev je odšlo baje skupaj s farme. — To je bilo zadnjikrat, da sem videl te fante, _ je rekel. _ William« je nadalje rekel, da je vprašal naslednjega dne Man- Mnga, kaj je postalo iz črncev in ta mu je rekle., da so odšli prejšnji večer. Pozneje je Williams čul, da se je našlo truplo v reki in da bo aretiran. „ — Kdor je vrgel truplo v reko, je storil to z namenom, — je izjavil. — Ce bi jaz izvršil ta zločin, bi imel dosti časa, da pobegnem nekam, kjer bi me uc mogli prijeti. Koncem svojega pričevanja je rekel, da je popolnoma nedolžen. KOZJA ŽLEZA MU JE POMAGALA. $ ■ London, Anglija, 7. aprila. — Dunajski zdravnil^ profesor Stei-raeh je vcepil sedemdesetletnemu starcu Alfredu Wilsonu v vrat kozjo žlezo. Po operaciji se je odpravil mož sam proti domu, in naslednjega dne ie že šel na Waterloo spomenik, kamor vodi 228 s'opnjic. Rekel je, da se počuti kot da bi bil star trideset let. MINISTRSKA KRIZA NA MA DŽARSKEM. Budimpešta, Madžarsko, 8. apr. Zborovanje madžarske narodne skupščine se je odgodilo. Regent Horthy hoče imeti dovolj časa, da se pogovori z ministrskim pred-jsednikom Telekyjem o ministrski J krizi, ki je sledila obisku bivšega avstrijskega cesarja Karola. BOLJŠE VTKI SO POSLALI TURKOM SVOJE POOOJE. Ko se je vršilo glasovanje glede usode Goni j*; Šlezije, sta napeli obe stranki, Poljaki in Nemci, vse sile, da bi noben glasovalec ne ostal doma. Slika nam kaže prizor, ko nosijo vojaki nekega pohabljenega na volišče- Kot znano, so dobili Nemci večino, toda zavezniki jim kljub temu nočejo izročiti ozemlja. TROJNA ZVEZA V , ANGLIJI ZA STAVKO Transportni delavci in železničarji v Angliji so sklenili pridružiti se pomogarjem. GRŠKA EKSPEDICIJA V VELIKI NEVARNOSTI POSLOVILNE BESEDE EKSKRAUA KAROLA DENARNE POftlUATVE V ISTRO, NA OORlfiKO DV NOTRANJSKO. I* 11 tujem o denarna Izplačila polnom& zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po celi Istri, na GariŠkem in tndi na Notranjikem, po ozemlja, ki j« twedeao po ttaljanaH armadi. Včeraj no računali za pofi Ijatve italjanekih Ur po sledstih ecnakj 60 lir .... $ 2.80 100 lir---- $ 5.00 300 Ur .... $14.40 500 lir .... $23.00 1000 lir .... $46.00 N Vrednost denarjn tedaj ni stalna, mesnja ss večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati nstsnčna sens m- Mi rafanaM pa Mi Istega dne, ko mam psslsni denar dospe ▼ roka. Denar na« je podati najbolj po Domestic Poptal Mousy Order, aH pa New Yottc Bank Dna FRANK 8AKEXR STATE BANE mwm«* wmw Angora, Turčija, 8. aprila. — Boljševiška vlada je sporočila turškim oblastim, da jim ^od tem pogojem pošlje vojaško pomoč, ee prekličejo turško-franeo-sko pogodbo. Vodja turških naeijonalistov, Kemal paša, se dosedaj še ni odločil niti za to niti za ono,- BELORUSKA REPUBLIKA SE JE PRIDRUŽILA LENINU. Stockholm, Švedska, 8. aprila, kovjetna Rusija in sovjetna republika Bele RcsijC sta podpisali pogodbo, ki določa, naj postane iednja samostojna republika. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuše-no slovensko bančno podjetje: FRANK SAKSER STATE BANK (potniški oddelek) 83 Cortlandt gt, New Ycr* Y. London, Anglija, 8. aprila. — Anglija stoji danes lice v lice z iudyitrijalno krizo, ki presega glede svojega obsega vse, kar je bilo zaznamovati dosedaj. Narodna unija železničarjev ter federacija tl^anftportnih delavcev sta sklenili zastavkati v podporo angleških premogarjev, ki so zastav-kali pred tednom dni. Upanja, da se bodo sestali zastopniki premogarjev z onimi lastnikov premogovnikov ter vladnih zastopnikov v namenu, da se razpravlja o uravnavi stavke, so bila rrzblinjena v nič malo po opoldanski uri. ko je bilo objavljeno, da se premogarji niso hoteli sestati s svojimi delodajalei. Odklonitev od strani premogarjev je prišla, ker se je stavilo pogoj, da naj bo povratek ljudi pri sesalkah ter inžinirjev na delo prvo vprašanje, katero naj bi se re-ntlo na konferenci. Stališče premogarjev je bilo, naj bodo pogajanja prosta vsakih prodržkov in vsakih omejitev. Zastopniki premogarjev so se zbrali krog pollrctje ure, da razpravljajo o odgovoru vlade na njih odklonitev, da se posvetujejo z lastniki rovov. Glasilo se je, da je v tem odgovoru ministrski predsednik naprosil premogarje, naj se sestanejo z lastniki rovov ob treh popoldne. Originalno povabilo od strani ministrskega predsednika za sestanek med premogarji ter lastniki rovov, ki naj bi se Vršil opoldne, je bilo vsebovano v identičnih pismih, katera se je poslalo tako zvezi delodajalcev kot organizaciji delodajalcev. N Vsako posamezno zastopstvo je bilo povabljeno, naj se vdeležl konference v prvi vrsti namenu, da se reii vprašanje ohranjenja rovov, ki so ogroženi od vode in nadalje .*e je glasilo v pismih, naj se to zadevo reši, predno bi se pričelo razpravljati o drugih vprašanjih. Uradno obvestilo, da je "trojna zveza" sklenila proglasiti splošno stavko, je bilo izdano danes malo po opoldansko uri. Po posvetovanju med trasportnimi delavci ter železničarji je prišel J." H. Thomas, eden izmed voditeljev železničarjev, iz konferenčne sobe ter bil videti precej potrt. — Stavka trojne zveze je bila sprejeta, — jc rekel. — Kontrolirali jo bodo skupni izvrševalni komiteji vseh treh unij, k se bodo sestali danes popoldne, da pre- Pariz, Francija. 8. aprila. — Iz zanesljivega vira so dospela sem poročila, da so začeli Turki znova prodirati proti Brussa o-kra ju.___ Celi grški armadi preti velika nevarnost. V splošnem je grški poraz veliko večji kot se je spočetka domnevalo. Zadnje brzojavke pravijo, da je v bolnišnicah v Brusi nad šest tisoč ranjencev. Angora, Mala Azija, 8. aprila. Sem je dospel Kiazim Kara Be-kir, poveljnik nacionalističnih čet v Erzerunru. Njegovo vojaštvo se bo pri prvi ugodni priliki udeležilo boja. Turki so zasedli mesto Ismik, ki leži dvaintrideset milj jugo-zapadno od Lsmida. Trdnjava To-mik je padla. London, Anglija, 8. aprila. — Tukajšnje časopisje objavlja vest, da je bil odstavljen grški vrhovni poveljnik general Papulas. Njegov naslednik je postal general Metaxas, dosedanji pomožni šef generalnega štaba. JP57- » ROJAKI, NAROČATE SE NA "OLASNAROD A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. vzamejo vodstvo ter odrede vse potrebno. Tako vlado kot eksekutvne u-radnike delavcev se dela krivim nesrečnega izida cele zadeve. Glasi se, da bi mogoče prišlo do soglasja, ee bi se sestali premogarji in. lastniki premogovnikov, do česar pa ni prišlo, ker je ministrski predsednik ustrajal pri svoji zahtevi, da se naiprvo reši vprašanje povratka pumpačev na delo. Frank Hodges, eden izmed odličnih voditeljev premogarjev, je rekel včeraj, da ni resnično, da je stališče premogarjev uničilo angleško eksportno trgovino s pre mogom. Rekel je, da je bil francoski trg izgubljen, ne vsled ameriškega tekmovanja, temveč vsled delovanja zavezniško - nemškega dogovora v Spaa, vsled katerega se je premog, katerega je dobavljala Nemčija, Franciji in Belgiji. pTodajalo naprej v druge dežele na škodo angleškega premoga. Tekom niči so prišla iz različnih delo^ Škotske poročila o novih izgredih v stavkarskih okrajih in v nekaterih slučajih se je pognalo prostovoljno pumpače z mest, katera so prevzeli. SMRT SLAVNEGA PATRA V PIZI V MILANU JE U*RL SLAVNI FRANČIŠKANSKI PATER AGO-STINO, NEKDAJ ZNAMENIT CERKVENI GOVORNIK IN POZNEJE VODJA SIROTIŠNICE. Milan, Italija. 8. aprila. — Padre Agostino de Montefeltro, ki jc stal v prvih vrstah velikih evropskih propovednikov zadnjega stoletja. je ravnokar umrl v Pisi v starosti dvainosemdesetih let. feeni in ljubeznivi frančiškanski pater je umrl sredi srečne družine sirot, katerim je preskrbel dve udobni sirotišnici z dehodki svojih govorniških potovanj. Padre Agostino je prišel iz nižjih slojev. Njegov oče je bil vaški kovač v Santa Agata Feltria v provinci Pesaro. Izprva je bil ta pater zdravnik in njegovo resnično ime je bilo dr. Luigi Vicini. Ko pa je >topil v frančiškanski red, sega je pozvalo, naj se p<-i-a z velikimi soc-i.jalnimi problemi modernega časa. O11 je prvi potisril 11a stran bombastični način propovedovanja ki je bil takrat v modi in elektriziral velike množice, ki so poslušale njegove pridige v postnem času v Milanu. Pisi, Bologni in Rimu. — Med njeerovimi glavnimi občudovalci je bil sedsmji papež. NVkatt-iv njegove pridige so bile prevedene tudi iia angleški jc-zik. Njegova sijajna karijera kot govornik pa se je predčasno končala vsled nekega čudnega dogodka. Po nekem govoru so mu dali mesto čase črne kave. čašo, v kateri je bil njnhalni tobak. S pontpčjo tega trika se je uničilo njegov sijajni fflas. Ko «ra je zadela ta nesreča, se je posvetil popolnoma skrbi za otroke. Kardinal Maffi. svetovnoznani astronom ter nadškof v Pisi. je dal izraza želji, da osebno vodi pogreb ter prosil vlado za dovol jenje. da se sme truplo odličnega moža pokopati v cerkvi Maria di Pisa, v notranjosti sirotišnice, katero je ustanovil pokojni frančiškan. FAŠISTI V ITALIJI. London, Angrlija, 8. aprila. — Soglasno s poročilom na Central News iz Rima so tekom pretekle noei pristaši ekstremne italjan-ske nacionalistične stranke, ta-kozvani fašisti, požgali urade delavske zbornice v Padovi. Socijalisti so takoj proglasili splošno stavko ter stvorili sprevod, v namenu, da požge j o enega izmed nacionalističnih* klubov v mestu. Dočim so korakali po cesti, so zadeli socijalisti na sprevod naeijonalistov Jn v boju, ki se je vnel nato, j? bil en človek ubit, dočim jih je bilo dosti ranjenih. Socijalisti so konečno tepeni ter pognani v beg. Iz Ferrare poročajo, da so tam aretirali devet in trideset anarhistov. Dolži se jih. da so bili zapleteni v zaroto, koje namen je bil požgati in dinamitirati poslopja, v katerih se zbirajo nacionalistični elementi tega mesta. DOSEDANJI VOJNI MINISTER — GRŠKI MIN. PREDSEDNIK. NEMŠKA TRGOVINA S ČILE. Santjago Chile, 6. aprila. — Finančni minister je včeraj naznanil, da se družba nemških farmerjev pogaja z. vlado glede nakupa >0,000 ton čilskega nitrata. Važno za potnike. " Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mn pošljemo vsa navodila, kako je mogoča dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spads t zasedeno ozemlje, in želi potovati t staro domovino, mu se vedno pre- skrbimo potni Est, kadar prida ▼ New York. V vsakem ozira it obrnila a* tvrdko: FRANK HAITIBEE STATE BANK IB OvUntt Stre* Sow M / Atene, Grško, 8. aprila. — Ko je odstopil ministrski predsednik Kalogeropulos, je bil imenovan njegovim naslednikom Demete-rius Gunaris, dosedanji vojni minister. LLOYD GEORGE SE JE POSLU-ŽIL ZADNJEGA SREDSTVA. HARDING JE ZBRAL NOVEGA POSLANIKA. ZA FRANCIJO. Washington. D. C. 8. aprila. — V Beli hiši je bilo danes objavljeno, da je izbral predsednik ti a rd ing Myron a T. Ilerricka i z Ohio za francoskega poslanika. BREZŽIČNI TELEFON PREKO ATLANTIKA. Baltimore, Md., 8. aprila — Fredsednik American Telephone and Telegraph Company, Thayer, je izjavil včeraj, da bo brezžična telefonska zveza med ^meriko in stariiii svetom kmalo postala dejstvo. AMERIŠKI POSLANIK — GOST GENERALA ALLEN A. Koblenz, Nemčija, 8, aprila. — Ameriški poslanik v Franeiji, lTugb C. "Wailaee, je prišel sem k generalu AMenu v goste. Ogledal si je artilerijsko taborišče ter nadzoroval vežbanje čet. ZAHTEVE ANGLEŠKIH PREMOGARJEV. London, Anglija, 8. aprila. — Xeki premogarski voditelj, je povedal zastopniku Universal Service, da so zahteve angleških premogarjev v splošnem naslednje: — Premogtfrski baroni ne smeje znižati plač. (Nekateri so jih hoteli znižati od dvajset centov do poldrugi dolar na dan); da se pod nobenim pogojem ne sme znižati življenskega standarda ; vsa pogajanja se morajo vršiti 11a narodni podlagi; država mora poskrbeti za to, da bodo dobivali premogarji zadost-'no plačo. ZANESLJIVO IN HITRO oskrbajs DENARNA IZPLAČILA ▼ stari domovini,in opravlja druge bančns poda Frank Sakser State Bank 82 Csrtlaodt Street Ne« York Rojaki, poslužujte sa vseh zadevah te slovenske banke, ki ja pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice In $50,000.00 rezervnega »klada. Frank Sakser, predsednik, Včeraj smo računali n poiilgatvs jugoslovanskih Krom po ki* dečah eenah: 900 kron----$ 2.35 1,000 kron____$ 7.50 400 kron .... $ 3.10 5,000 kron .... $37.25 500 kron----$ 3.85 10,000 kron____$74.00 • Vrednost denarjn sedaj n! stalna, menja ae večkrat nepričako. rano; Is tega rasloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi r%čunamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe t roka. _ ' Dsoa* aaa ja poslati najbolj pa Do—rtld Mousy OrM, tU fi Now M Baak Dotffe. ____ Fmk Saksar State Baak • nevfeitistrat, mYin Največji slovanski dnevnik ▼ Edruianih državah. Velja sa ealo leto........ .$&00 Sa pol Ista.......... Za New York celo Isto.....$7.00 Sa inozemstvo celo Isto... .$7.00 WJBIJggED AND MflimugD HiTO« WBttPg TW«. MfT AWOWlWt KT tO POTOMK I 11T. Qg MU AT THE POT OFFICE OTOTIT YORK, g. T. By Org* a» tSs Fr%i\ A. E. Bnriesaa. P. M. Os«. ■ Turki so poslali na fronto armado ve Eerzeruma. — Zavzetje Tomi-ka. — Grški poveljnik odstavljen. -v. - Pred svojim odhodom je rekel Korliček, da ne more živeti brez svoje ljube Madžarske. Budimpešta, Madžarsko, 8. apr. Tukajšnji časopisje je objavilo vsebino manifesta, katerega je izdal bivši avstrijski eesar Karol, !predno je odpotoval iz Steina-man«rra v Švico. ! Manifest s*> plaši: — Vrnil sem se bil na sveta ma-|džarska tla, ker nisem mogel več živeti dalee proč od svoje dežele. Vrnil sem se v prepričanju, da jzamore samo kronani kralj vsta-noviti mir in red, ki sta prvi po-'goj za prosperiteto dežele. j Zveza med A\T»trijo in Madžarsko je bila končana, ko ja slednja postala neodvisna. Moja želja je, to neodvisnost še veliko bolj utr-• eliti. Sree me boli. ker mi ni mogoče delovati 7. narodom roko v !rcki za obnovitev dežele. Poslav-|1 jam se težko, kajti vem. da bo J moja odsotnost naložila deželi tež-|ke preiskušnje. Toda tudi v iz-Jgnanstvu l>om posvetil vse svoje l.sile Madžarski, 111 če bo treba, bom dal tudi svoje življenje za dobrobit te dežele. Jaz se zanesem na božjo previdnost ter sem trdno prepričan, da bo prišel čas, ko bom smel prebivati v svoji deželi. Prosim pa, madžarski narod, naj medtem podpira regenta, ki ma odgovorno nalogo voditi državne posle. Prepričan sem, da bo izpolnjeval obojestranske dolžnosti naroda in kralja. Manifest je bil izdan 2. aprila. London, Anglija, 8. aprila. — Časopis London Gazette je obja-\il vse vladne proklamaeije. ki se- tičejo premogarskega štrajka. Vlada bo poslala večino svojih vojakov v premogovnike, kjer bodo opravljali prostovoljno službo. (Boljše rečeno skebsko!) GLAS NARODA; 9. APR. 1921 "GLAS NARODA" HUVSNIAN DAILY) . - - __and PuMtaM hv i KLOmiO PUBLISHING COMPACT j f« poroorat)on> rWAMK tAKMK. PrwMH. _L.OUI« »CNEP1K. TmiMHf' Mm« mr BtitiM« «v Un CirptfHan im AJdnim of Abov« Officers: M Cortiandt *trwt »aroo«* o> Manhattan. N«w York C»ty. N. V. __"Q»— Na#»«a» lahaja »mM da« trm m M iwMJ lw prunllw._ late vaiia M mm .......»M Za Nw Verfc za calo late m In Cana4a M JO za pol lata SMO Za doJ lata UJl Za inoasmstvo za calo late I7i» ga tatrt lat« flJO_za pl lat« —_WJO • L A I NARODA (Voloo •* ttia Pooola) fc. ImM mry day aacept Sunday« an« H al Mara. __Subscription yearly MM -__ -7-- Atf vit tli^ffitnt cfi Mr§#iii#rtt DopM brca podplaa la uaahauatl aa na prloMuJekt. D«nw naj aa blaaroToll po-•tlJaU po Mooay Orter. i Ti spremembi kraja naroča i k ot prosimo. da aa aaaa _tudi prajfaijo MraMtt naanani. da hltroja najdamo mjlornlka._ OLASNARODA fl CartiawP trmmt Borouah of Manhattan. N aw York. N. Y. Tatapnona: Cartlandt 2076 a Omiljeoje vojnih grozot. \<«b»'na stvar ne zasluži vetye polivale Kot sklep Rdečega križa. * i;i -lori, kar je v njegovi moči, za omiljen je in olajšanje trpljenja iu<»/.kih, /.*iisk in otrok v vojni. Konferenca v Ženevi je ta teden >l»r» j«-Ia poročilo komiteja, v katerem se priporoma popolno prepoved » poialte plina v vojevanja, omejitev zračnega vojevanja na vojaš-, < predmete t»T dejansko uporabo žc obstoječih dolcčil, ki prepove- • ; i j- obstreljevanje neutrjenih prostorov ter čuvajo prava nebo- n ,k<.\ v hojnem 'iiilju. Ou-iranjenje zen^k in ol rok iz okrajev, ;«vl. ■ i !» ekonomski bloka« 1 i. *e je predlagalo, a zavrnilo, ker l>i bilo k;»j takega zelo težko dejdnski izvesti. H /e simo prečitanje teh poročil vzbuja človeku žalost, kajti vsa 1 !'ipor« ila in številna nadaljna, so bila kršer.n tekom zadnje sve-t -.\ ne vojn.? ter je skoro trotovo. da bodo kršena tudi v naslednji voj-. I. Waka *ila, k', navaja kot pretvezo, da mora biti pripravljena na vr.ino, je 7aj>oslena s«<'aj z izdelovanjem strupenih plinov. Angrlija ( i/z.i sklenitve premirja izpolnila svoje metode vojevanja s plinom in To kljnb dejstvu, da je več odličnih kemikov oilreklo svoje sodelo-i.iii.,«- pri tem peklenskem načrtu. To so storile tudi Zdrnžene drža-«. katerih domova, da imajo plin. * katerim je par aeropla-1 ' . \ v >'a!iu uničiti eele armade ter prebivalstva celih mest. Tendeip I « ni« derue strategije, kot nain je pokazala zadnja svetovna vojna, , aoreti zev med vijakom ter civilistom, ki se nahaja v vojnem < • rij j n. tako da je vak civilist na ta ali oni način del narodne ob-■ jdue ledi. da mora armada, ki ji oče poraziti svojega »vr;.inika. udariti tako na civilista kot na moža v uniformi, kajti tudi civilist je uspešen in nevaren nasprotnik. Tud ne more biti do-j .sti razlikovanja med razredi civilistov. Zlomiti moralo naroda doma, lomiti tudi moralo vojakov na fronti iu to dovede do zrna-ue. N'.'lu-n pošten vojak se noče boriti z ženskami, deeo ali neobo-roženimi možkimi, — kajti naravnost zver mora biti oni. ki si želi 1 a j takepa, — a v bodočih vojnah bodo imeli vojaki vedno manj prilike biti pošteni in spodobni. Vojne pred enim stoletjem so bile dosti straine zadeve, a so in-vulvirale sorazmerno majhna ozemlja ter sorazmerno malo ljudi. — Vojna v sedanjem času pa in vol vir« več ljudi in^yečja ozemlja ter je i an i eloveeanska v svoje m učinkovin ju, če že ne po načrtu. Vspri-«'-.) modernih okolščin ne more biti nobenega človečan-kega vojevanja. Ce hočemo postati človekoljubni, moramo "ploh odpraviti.vojno. # ' Kako zelo ljubimo drug drugega! Kako zelo ljubimo mi Amerikami drug drugega! Le spustite se v imvaden pogovor. Vsak posameznik med nami je pr< pričan, da ga je nekdo drugi oropal. Naš neposredni soelaiseja Anglija, kateri se je posrečile zapreti svoj lastni trg ter one ostalih zaveznikov pred tekmovanjem nemških proizvodov in ki je preprečila zvezo nemških in fran-ieoskih metalurgiČnih industrij. Francozi so kupili Škodove naprave na Ohoslovaškem ter se pogajali za nakup ogrskih železnic. Angleži so nakupili celo paro-brodstvo po Donavi. Angleška bančna skupina, najbrž s posredovanjem lorda d'Abernon. je sedaj predlagala, da se pripwsti Francoze k njenim centralno-?vropskim načrtom. Gotovi fralieoski podjetnici, zvodeni za nos od sovdeleibe pri tem angleškem konsorciju. so pričeli zapuščati načrt Stinnesa. — pravi Delaise. Govorilo se je celo o tem. da se odpohliče Laurenta iz Berlina. Tukaj pa se zjrošea cela zarota. Stinnes. ki je uvid d. da se bo I francoski načrt najbrž izjalovil, se je pričel ozirati drugam za rudo iiu trge. potrebne za nemške industrije. Pred par tetini se je objavilo. da je kupil od neke italijanske skupine 250.000 delnic ali akcij .-Mpen - M on t a n družbe, glavnih železnih rudnikov na Štajerskem ter dve raetalurgični napravi v Gradcu in Trstu. doČim je ob istem času obljubil, da bo dobavljal po 120 železniški I« vozov koksa na dan iz Ruhr okraja. Lord d'Abernon je takoj odpotoval iz Berlina v London in prva pripomba Loueheurja napram Lloyd Georgeu na konferenci je bila: (— Stinnesa je treba kaznovati. — To najbrž raditega, ker je nastopil hitrejše kot francosko-angleški konsoreij. Nemške napake so storile ostalo in dne 10. niprea so zavezniki zasedli tri glavna premo-garska iztočišča v Ruhr premogarskem okraju. — Na ta način, — pravi Delaise, — lahko zavezniki preprečijo dovoz premoga in kossa za Stinnesove industrije na Štajerskem. Dopisi White Valley, Pa. | NAZNANILO IN POJASNILO ČLANOM IN DELEGATOM SLOV. DEL. PODP. ZV. Zdolaj podpisani član društva st. 105 SDPZ. naznanjam, da se je dne 6. marca vršila redna mesečna seja društva št. 105. Pri tem je prišlo v pretres tudi, ali po-Ujemo delegata na konvencijo ali ne. Stavljen je bil predlog in sprejet, da tudi naše društvo pošlje delegata. Nominirani so bili trije člani in sicer Frank Kern, Anton Rozina in Jurij Previč. Ker smo pri prvem glasovanju dobili euako število, pni drugem pa Fr. Kern 5, Anton Rozina 4 in Jurij Previč 6 glasov, sta prišla v ožjo volitev Frank Kern in Jurij Previč. Fr. Kern je dobil 7, Jurij Previč pa 8 glasov. Društvo je z večino potr-* dilo, da je volitev pravilna in veljavna. Jurij Previč je bil izvoljen delegatom. Ali zdaj, bratje, čujte! Dne 3. aprila je spet imelo društvo svojo redno mesečno sejo. Ko je bil zapisnik zadnje seje prebran, vpraša predsednik, če ima kateri kaj proti zapisniku. Nato se sobrat Aleks Škerlj oglasi in predlaga, da se črta iz zapisnika ono, kar se tiče delegata, da se ga ne po-.] *lje. Predlog je bil tudi podpiran. Kot takratni predsednik in pravilno izvoljeni delegat sem pa zahteval pojasnila in vzroke od so-brata Škerlj, on pa ni mogel nikakor spraviti pravega vzroka na dan. Potem vseeno pove, da.srva' jaz in glavni predsednik — to je John Prostor — v sorodstvu. Jaz sem ga zavrnil, da nisem ž njim v ni kakem sorodstvu, pač sem pa samo z njegovo ženo. Prectbacival mi je. da ne delam za društvo in da sem nasprotnik društva. Tudi pri tej točki sem zahteval, da naj mi dokaže, nakar po. nisem dobil nikakega odgovora. Nadalje mi je Škerlj rekel, da še zaupnice nimam pri društvu. Zakaj so me pa za predsednika izvolili, potem* pa ob .glavni seji še za delegata, ako nisem imel zaupnice? sem vprašal. Na to mi niti odgovoriti ni hotel. Ker je bil predlog podpiran, ak oprav od takega člana, ki «« na seji ni bil, ko je bil delegat 1 * (izvoljen, sem dal predlog na glasovanje, a ne samo enkrat, ampak trikrat. Nato je glasovalo 9 članov, da se točka črta in se ne pošlje delegata. Na seji je bilo na-1 vzočih 14 članov. Vprašal sera. kaj so člani na prejšnji seji- de-ladi, ker na prejšnji seji so bili za delegata, na zadnji so bili pa proti. Nato je sobrat Josip Pavlič re-, kel; da je bilo to vse organizirano, kar je tudi dokazal. . Torej, člani in delegatje, zdaj pa sami sodite, kaki so nekateri :člani pri našem društvu. Lansko leto so skoraj na vsaki seji kriti-'zirali m protestirali proti glavne-; mu uradu ali kake pritožbe pošiljali na glavni urad. Kje so zdaj tisti kričači, ko je konvencija tukaj, ko so pravilno izvoljenega delegata odvrgli? Za zgornje vrstice sem sam pod-1 pisani odgovoren, uredništvo nima nič pri tem. * Jurij Previč, I izvrženi delegat društva štev. 105 v White Valley, Pa. | OPOMBA. — Ta dopis smo objavili na izrecno željo dopisnika j in ga smatramo kot plačani oglas. t O Slovanski Delavski Podporni Zvezi je Glas Naroda že pred leti | izrekel svojo razsodbo, kateri je ^pritrdila ogromna večina članstva J te organizacije. Če se vtihotapi ! enkrat v organizacijo šovinizem, je zapisana smrti. Šovinizem ne I rodi nikjer dobrih sadov. Šovinistični socijalisti, tako šovinistični kot so nekateri maharadže pri tej organizaciji, spadajo v razred šovinističnih klerikalcev Zakrajško-vega kova. Čast poštenemu socija-listu in čast katoliškemu možu, ki se pri vsaki priliki zavzame za svoja načela. Kdor pa noče razumeti, da je belo belo in črno črno, , kdor uči prostost, pa izvaja dikta-jturo. tak bo preja lisle j izigral. S. D. P. Zvezo je bil Glas Naroda že jparkrat postavil pred ogledalo, pa si ni upala pogledati vanj, ampak je zijala v stran ter kričala: Tisto. kar je v ogledalo, ni izraz moje podobe. — Pri vsaki podporni Zvezi in Jednoti ima članstvo prvo in poglavitno besedo. Samo pri tej nima. Par koritarjev koman-dira; ognorira odloke in nasvete Peter Zgaga (Prispeval Mr. A. S.) Pet dolgih tednov je vodilno newyorsko časopisje vlačilo na dan blato do perverznosti razuzdanih newvorskih milijonarjev. Tekom petih dolgih tednov so btle naslovne strani newyorskih listov polne poročil mesalijan-cah gospe Stilmanove, soproge milijonarja Stilmana in matere četverih že deloma odraslih otrok. Gospa Stilman se je namreč na svojem letovišču v Knnadi speča-la z nekim pol - Indijancem, ki ji je služil za vodnika. Posledica tega znanstva" je bilo rojstvo otročka. katerega milijonar Stilman ne priznava za svojega, temveč trdi. da je njegov oče omenjeni kanadski mestie. * • Žena povprečnega človeka, ki se mora truditi in pehati za svoj vsakdanji kruh. ne bo norela za polciviliziranimi Indijanci. V težki borbi za obstanek in neprestani skrbi, kako z bornimi sredstvi p*»šteno preživeti svojo družino, ji tfke muhe ne bodo rojile po glavi. Povsem droga stvar je seveda pri ženah ih metresah ameriških milijonarjev, teh pijavk in narodnih krvosesov. V izobilju in sled-kem brezdelju, v katerem se dol. goeasijo do cmrti. se jim porode hrepenenja - po takih nečastnih aventurah. pri katerih pozabijo. da so žene in matere! • - * Sodišče je tej vzorni ženi .in materi prisodila menda na leto ❖75,000 "alimony". Delavec, ki ima morda pet ali več otrok, zasluži v tovarni $25 na teden. . . m m In našim držrvnikom, finančnikom ter ostalim magnatom je nerazumljivo, kako to, da se z vedno večjim razmahom širi boljševizem. kako tc, da nalik grozeči povodnji vstajajo mase zatiranih. ponižanih in zasužnjenih. * * * 43eorgija je država na jugu a-meriŠke Unije. Mala državica istega imena leži tudi ob meji Turčije. V oni turški Georgiji masakrirajo in koljejo muslimani tamošnje krščansko prebivalstvo in mi se vsled teh poročil ogorčeni zgražamo. • • In kako je v naši, ameriški Ge-orgi jI ? Tam je neki plantažna k, po imenu John Williams, krščen človek in bele polti. Njegovo farmo oh-delujejo črnci, ki so bolj brezpravni kot je njegova živina. — Nesrečne zamorce, glede katerih se boji, da bi izdali njegov peo-nažni sistem, ubija s sekiro, strelja ter utaplja kot. podgane. Do-sedaj je končalo direktno od njegove roke ali pa na njegov ukaz že enajst človeških življenj. . . Moril in pobijal je črnce. Po mnenju ~ega južnega gentlemana črnci nLso ljudje. Po mojem mnenju ima marsikateri črnec bolj belo dušo kot jo ima Mr. Williams • _ • In glejte, čudo! O živinski brutalnosti tega plantažnika ameriško časopisje skoroda molči. Le na notranjih strsneh ameriških listov dobite tuintam kako kratko, med oglase stisneno poročilce, katerega je komaj opaziti. Umljivo: nesrečne žrtve te človeške zveri so bili le črnci, glede katerih niti vrabci na strehi ne začivkajo. ♦ * Dr. Bogumil Vošnjak, vseuči-ščni profesor in docent, ki je svo-ječasno misijonaril tudi v Ameriki, zastopa v Jugoslaviji zemljo-radničko ali kmečko stranko. Koliko ima ta advokat izkušenj o umetnih gnojilih, o oranju in obdelovanju zemlje, o setvi in žetvi, ne vem, vem pa to, da so v Jugoslaviji vse nemogoče stvari mogoče. Veliko uspeha temu novopeče-nemu advokata - zemljoradniku in kmetom, ki jih zastopa! • • • Dr. Anton Korošec, duhovnik in profesor bogoslovja, je bil do zadnjega časa v jugoslovanskem kabineth minister saobračaja ali prometa. članstva ter jih mpče v koS. Kakšne bodo posledice in kakšen bo konec, lahko vsakdo sluti. Ko bo prišlo vie na rob propada in bo v blagajni le še par aoldov. jih j bodo najbrž« izročili svojemu glasilu v podporo. Čudiže te namreč SJugoBlinrattHka Ustanovljena L 1898 KatoL 3rtmuta Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. GtoraH »ft Milili I Predsednik: RUDOLF PEKO>AN, 933 E. 185th St., Cleveland, O Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bor 106. Pearl Avenue, Lorain. O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagijnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajn'k neizplačanih smrtnln: JOHN MOVEKN. 824 N 2nd at«l. W. Duluth, Minn. VriMTnl zdravnik: Dr. JOS. ?. GRAHEK, 843 E. Ohio St, N. S, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MAX KERŽlftNIK, Box 872. Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 So. Lawndals Ave.. Chicago I1L FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., ItenYer, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave^ Clevenland. O. ZdroievaCnl odbor: VALENTIN PIRC 319 Meadow Ave., Roezdale, Joliet. I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Sane, 111, JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenne, Pueblo, Colo. ANTON CELABC. 706 Market Street. Wautegan. I1L % --Jedcotlno uradno glasilo: /GLAS NARODA". r~ —- i V« stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofillja-tvo naj se. pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj Be pofiiljz na, predsednika porotnega odbora. ProSnje trn. sprejem novih Članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom n obilen pristop. Kdor želi postat? Clan to organizacije, naj se zglasl tajniku bij Učnega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društio se lahko vstanovi a 8. flftll ali frlimleflml, i Xi čudo, da doživlja Jugro^lavi-' ja pri vseh javnih vprašanjih in pri vseh.mirovnih pogodbah take b-amaže, ker ima take državnike! Amerika, ki ima 48 držav s preko 100 milijoni prebivalcev, ima 7 ali 8 ministrov. V Jugoslaviji, kjer je okoli 12 milijonoy prebivalcev, jih je 13 ali 14, pa Še dozdaj niso izdelali niti poslovnika za konstitnanto. Ima vremena! * * Razen enega Nemca, dveh Francozov in enepra Španca so bili vsi papeži Italijani. Sodeč po tem. morajo biti Lahi zelo veren, boga-boječ in pobožen narod. Oni i maje nebroj božjepotov. posvečenih mest, relikvij ln svetinj. Njihove verske procesije so sijajne in impozantne, njihovi božji slavo-spevi segajo do neba. In vendar jih ni pod solneem večjih bogokletnežev. zahrbtnih morilcev, brezčastnežev in zvodnikov od Lahev! Vse Belcebubove lastnosti so združene v tem propadlem, izdajalskem narodu! V New York u se prebivalstvo zsrraža nad divjanjem članov Črne roke, Mafije iu Ven det te. Z bombo, revolverjem in bodalom širijo tukaj svojo "rimljan-sko" kulturo. Moritev jim je* profesija, rokodelstvo. ki j? opravljajo za $25 na teden. Pa pravijo, da so potomci rimskih Caezarjev. . . Ne! Potomci Brutov! Ne bo nič! Angleški poslanik Oeddes se je vrnil v Ameriko s "polnimi močmi". da podpre predlog ameriške vlade, da se skliče mednarodni kongres za razorožitev. še vedno gode na svetu, in pred kratkim se je zprodil tak na konvenciji Jugofdov. Republ. Združenja v Cliicagi. — Na tem mestu naznanjamo, da s S. D. P. Zvezo nočemo imeti nobenega posla več (z izjemo dol^a. katerega nam mora še poravnati). Nezadovoljno članstvo naj pošilja svoje pritožbe glasilu s ponižno prošnjo, naj jih priobči. (V bo prošnja uslišana. je seveda drujro vprašanje. Uredništvo. Arroyo, Pa. Tukaj delamo sedaj 5e s polno paro. kar nas je zaposlenih. Ne svetujem pa nikomur sem hoditi, ker v gozdu se mora težko delati. Mnogo jih je sedaj prišlo sem iz Clevelanda, Pittsburglia in od drugih strani, pa se jim ničkaj ne dopade. Matevž pravi, da mu je tako dolgčas, da ne more nič delati. ker veidno misli na Cleve-' land. Jurij pa ima drugačne misli, zato mu je cnlgovoril: Meni pa* ni nič mar CMevelamd. samo dekleta iz starega kraja mi roje po glavi. In kadar ga srečam, vsaki-krat mi potoži kaj o svoji ljubi Kateri. ! Ko se bodo razmere kaj izboljšale, bom že sporočil. Pozdrav! I Naročnik. ! Jugoslavia irredenta. i "— Strašna nesreča. Iz I rruševja pri Postojni poročajo: Dne 27. februarja se je z^o-jdila v DiLškem klancu strašna m'-jsreča. Avtomobil je trčil olj voz Antona Milharčiča, župana hreno-I viške občine. Župan je bil na lne-jStu mrtev, Avgust Lovrenčič. taj-jiiik hrenoviške občine, pa hufio {poškodovan. Blagi pokojnik, ki je I pred dvema letoma prijel iz ru-skega ujetništva, v katerem se je | nahajal 4 leta. je kot mož v nnj-l lepši dobi življenja zapustil ženo '.in sedem nepreskrbljenih otrok, i Kako daleč naokoli je bil poznan i in priljubljen, je pričal krasen I pogreb dne 1. marca. Pokojnika so spremili kot svojega bivšega večletnega načelnika hruševski gasilci pod vodstvom sedanjega načelnika Jakoba Brneta ter prostovoljni gasilni društvi iz Senožeč in Razdrtega. Oreh o v ski pev-iski zbor pa mu je na grobu zapel par krasnih žalostink pod pevo-vodjem Franom Starmanom. Zavedni Slovenci. * \/. Loga pod Mangartom poročajo: Dan aneksi je je v naši ob-[čini mirno zatonll. Poznal se je po tem. da se je večina obeinarjev [oblekla v črno. Črne zastave, katera je visela na lipi pred cerkvijo. do 11. ure predpoldne nobeden ni motil. Potem jo je dal odstraniti naš župan, ki je sicer sin slovenske majke. a ^ je najbrže bal. Občinarji s tem niso zadovoljni. Saj smo vendar jia svoji zemlji, na kateri smo se rodili, kaj bi se tedaj bali Italjanov! Odkritosrčna želja. _____ I Naše življenje na tem svetu bi jhilo veliko bolj veselo, če bi se bolj ljubili med seboj. C*e bi bili potoni iskušnje naučeni, da je nekaj jako dobro za naše zdravje, bi vedno drugim sporočili o po-jsledicah. Dober vzgled nam je podan v naslednjem pismu, ki je bilo dne 23. marca 1921 odposla-(no iz Holland. Minn.: "Jaz sem sprejel pošiljat ev Trinerjevega .Grenkega Vina. in lahko rečem, da je to zdravilo najboljše za moj želodce. Počutim se kot novi mož. in kdor želi. da bi si uredil svoj želodec, naj vzame to izborno zdravilo. Vas V. Marek." — Tri-i erjevo Grenko Vino zasluži tako priporočilo, kajti vi se lahko za-'nesete nanj v vseh slučajih slabega teka. zaprtja, napihnjenosti, glavobola, migrene in drugih bolezni. katere povzroča želodčni netted. f*e bi se pojavil nov val in-luence. vam bo to zdravilo odprlo črevesje ter pregnalo to nevarno obiskovalko. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima vsa Triner-\ieva zdravila v zalogi, oziroma jjih lahko dobi za vas. — Joseph .Triner Company. Chicago, 111. ) . | (Newyoraki zastopnik: 340 E. 71 Street.) —Adv, CIAS NARODA, 9, -APB. 1921 Nada. (Nadaljevanje.) N«? dftlee od tod ugleda v wok, v zelenje ograjen grad s štirimi stolpi, okrog in okrog pa veličasten vrt. Urad so obdajale od treh strani »trme pečine in videti je bil«, kakor bi bilo tu konec sveta. Skalovje je bilo vfeoko, kakor lii se dotikalo neba. Pred vrtom »e je razprostiralo tiho jezero, ki je xabranjt'valo vsakomur pot v ^rad. Ce bi je hotel tujec preplavati, bi utonil v ujem. Intotako se je izsfubil v njem v.-^ak tuji čoln.* Onkraj jezera pred jrradotn je bil priklenjen irrajaki čoln. Vse to je gledal Kazimir od daleč. / I "too je pospešil korake. Solnee je prajvkar uprlo prve žarke v mogoene sifi* stol|>e in jih nebeško olwevalo, ko se ustavi Kazimir jhkJ košato vrfm, ki je ob^ jezeru pripogibala veje k tlom tako, da ga je skrila slehernemu o.-.-mj, ki hi pa opazovalo z gradu, j "Kako pridem sedaj tja'', si misli, "ko nimam najmanjšega pripomočka za to! Plavati ne j /nam." V tem pa ugleda na vrhi viseeo tablo z napisom: 41 Vsak utone vi tem jezeru, kdor je hoče prepla-J vati ali pa pn«|>luti s čolnom, v katerem 5e vitez ni/sedel." "Kaki* naj torej pridem tja?"' In obupno zre Kazimir na *no stran. * Kar pride iz gradu mož s trnkom v roki. Bil je grajski ribič. Kakor bi v«*lel, da ga na drupi strani j«zira reg<»-voril ribiča, da ga prepelje v grad. "Varati ga nočem", de polglasno. "Najbolje je še, če mu po-vem, kdo sem in koga wčem. {'e pozna Nado, mu rečeni, da jo hočem videti po dolgem -času zopet enkrat in govoriti ž njo. Mislim* da mi potem ugodi prošnji." Ribic privesla do obrežja. Močno se začudi, ko ugleda Kazimira v viteški opravi. "Kaj delate tukaj in česa želi-, te? Ako prihajate kot gost k današnji * v at bi, sporočim t« vitezu in če mi ukaže iti po vas, vas fpo-vedem v grad." "Nisem prišel gostovat k vam",5 odvrne Kazimir, "in o svatbi ne' vem ničesar. Povej mi le, Če biva* v tem gradu Nada." "t"emu se pa zanimate zanjo?"! se začudi ribič. "To izveš pozneje, jnnvern ti le,! da sem njen brat in moram govo-!; riti danes ž njo." Ribič se ves zavzet globoko prikloni Kazimiru. - ( "Pozdravljen, vitez Kazimir brat nje, ki 1h> danes prisegla zve-1 atoho mogočnim bogovom ter se poročila s slavnim našim vitezom Rad osa v om. Vem, da se bo razra-dontil Radona v, ko *pozna v vas brata svoje ljubljene neveste. Za-' to pa vas povedem kar brez do-! voljenja v grad k vitezu in vaši sestri, Že ta podobnost na obrazu mi priča, da me ne varate, da ste res brat današnje slavijenke." Kazimir obledi in ostrmi, ko' euje, kar mu je povedal ribič, da hoče priseči krivemu bogu in se poročiti z vitezom Radosavom. Kakor krp stoji naslonjen na vrbo, vrti se mu pred očmi in zdi »e mu, da se vse pogreza okrog njega. Ribič priskoči k njemu in ga prestreže ter s težavo spravi v čoln. Tako Prvi gre viiez Radosav, nesoč na zlati ploščica svetinje svojih. pradedov. Vsak vitez mu ie nam-i t ^ reč moral, ko je prisegel Trigla- ' vu. dati v dar svetinjo, na kateri i ■ l -i . je bilo vrezano njegovo ime. Vitezi so prisegli v tridesetem . letu svoje dobe. ženske, njih so- \ profee, pa na poročni ■dan. Zlata ' plcrščiea s svetinjami se je polo- j žila na ta dan na oltar pred boga,! 1 v spomin na viteze, ki so prise- ] gal i na tem mestu. ] Za Radosavom gredo trije ple- : miei z ostrimi meči, naznanjajoč < tem smrt vsakomur, ki se izne-' veri svoji prisegi. »' I Tak<*j za temi se prikaže Nada, i nesoča v roki šopek iz triglavskih ] rož, da ga položi pred kip boga -; Triglava. I j Ob straneh jo spremljata dve ' .deviei. I j i*rva nese na škrlatni blazinici 1 j venec, s katerim Nada venca- 5 na ob prisegi, druga pa drži knji- 4 go, da ji ho čital Radosav iz nje ' jj»risego. . ( Za Nado nesejo mladi služab- J niki belo jagnje. da je zakol je jo j i red prisego in darujejo Tri-glavu. Šele za temi se jMi-mika knežji ( sprevod ter prepeva slavo velike-' mu bogu. j Nada stopi pred žrtvenik. Duhovnik, ki je bil od vedel Na- , do iz rodnega gradu, daruje mo t gočnemu Triglavu belo jaguje, j proseč ga, naj varuje slavij en ko in naj jo ščiti z močno roko vseh s nezgod, vse toge. Visoko so plam- ] teli plameni z marmornega žrtve- s nika proti bronastemu kipu, in < veličastno petje je odmevalo po ] širnem svetišču. Radosav pravkar povzdigne ro- T ko in čita z mogočnim viieKkim £ glasom: ,< " Prisezi torej, Nada, velikemu P bogu. ki ga častimo in ki so ga 1 slavil* že tudi naši slavni dedi!" s "Nada, sestra moja, stoj!" za-1 krivi Kazimir, ki je medtem že zbral svoje moči in v naglici pri- j hitel v svetišče ter z nenadnim r I vzklikom presenetil osuplo množico in še sosebno Radoaava, da mu T je beseda kar zastala. Vsi zro v T pr^leca in ostrnie. Nada se obrne proti Kazimiru t vsa preplašena in ga spozna, ker J je bil podoben očetu. Hoee izpre-' govoriti, pa ne more. Preveč se je l bila prestrašila njegovega glasu. Radosav srdit zre predrzneža l ki si upa motiti svečanost. Kazimir pa pristopi k žrtveni-,% ku, upre pogled v Nado ter ji tož- J no, slovesno govori: "Daleč od tod se dviga grad. z V tistem gradu je prisegal tvoj t oče svetemu, večnemu Bogu; v ti- 1 stem gradu sta bili tudi očiščeni1 najini duii pod prisego, da osta- j neta na veke Njega, ki v resnici 1 euje nad nami. Danes pa prisegaš, i zopet, a prisegaš maliku, ki stoji t sieer pred teboj, a ne čuje, ne w 6 ničesar, ker je le bronasta soha-i* Nada, Nada! Vrni se z menoj v1 blaženi dom. ki ga čuva blagoslov 1 večnega Očeta, idi iz kraja, ki ga l krije tema Njegovega proklet- * stva!" • (Kofeec prihodnjič.) ( _ s i Francosko - polj ski sporazum. j Iz Pariza javljajo: — Dne 19. februarja sta podpisala francoski ministr. predsednik Briand in po-1 ljski zunanji minister Sapieha po-! litični sporazum. Obe vlad* se med) sebojno obvezujeta, da ščitita in respektirata mirovne pogodbe ter da varujeta evropski "mir". •— Sporazum vsebuje tudi nekatere gospodarske določbe. Glavni toekii sporazuma sta: 1. Ako bi bila katera izmed obeh držav brez svoje krivde napadena, se obvezujeta obe vladi, da medsebojno ščitita integriteto teritorija v mejah, ki so določene. 2. Predno ena izme# obeh držav sklene nove politične sporazume v srednji in vzhodni Evropi. (Franeozje so Poljsko dobili s tem sporazumom povsem v svoje roke). ^rr«lrt šole. V Varšavi so našteli začetkom tega leta 77 ženskih srednjih šol s skupno 20,977 obiskovalkami. Resnična povest a cesarici Evgeniji. ? Evgenija de Montijo, zadnja cesarica Francozov, je umrla dne 11 t julija 1920 v starosti petindevet-jdesetih let. Pol stoletja je živela ' skoro v izgnanstvu v Angliji ter obžalovala izgubo svojega moža, «t-sarja Napoleona III., ter njego-,vega sina, cesarskega prinea, ki je bil ubit leta 1379., ko je služil v angleški armadi v Južni Afriki. | Preveč tragedije je bilo v njenem življenju, da bi se njeni življenjepise! radi pečali s celo resnico glede njene zveze z drugim francoskim cesarstvom. Končno pa je vendar morala resnica na dan in prišla je povsem primerno izpod peresa Francoza, grofa de Soissons. | 1 Nikaka romantična megla ne leži pred crčmi grofa, ko se ozira nazaj na drugo cesarstvo in vsled tega so njegova izvajanja resniei odgovarjajoča. 1 OficijeJno je bila J£vgenija d« Montijo hčerka grofa de Montijo, španskega grenda ter Marije Manuel Kirkpatriek iz Closeburn. —j Rojena je bila dne 5. maja 1826 v Granadi, glavnem mestu Andaluzije. J Te statistike se je pogosto stav-1 jalo v dvom. Celo grof de Sois-1 sc^ns, sredi pripovedovanja resni-' čne povesti, preneha ter se opravičuje, da ne more s polno resni-1 co na dan. Navaja pa neko staro' pravdo, ki kaže, da je umrl grrof de Montijo tri leita pred rojstvom t Ev genije, čeprav ne more natančno zaslediti njenega izvora. Celo stvar prepušča bodočim špekula-J oijam. v I Evgenija je bila vz«rojena kot' hčerka »rrofiee de Montijo in bila t je to ista grofica, ki je dovedla do sestanka, ki je imel za posledico zvezo Evgenije s cesarjem Napoleonom 111. Evgenija je imela že za seboj svojo karijero na dvoru kraljice Izabele na Španskem. Grof Sois-sons pravi, da je bila koketna,. ekscentrična, nečimurna in nemir na. Nadalje piše: j — Pogosto so jo videli galopi-rati po cestah Madrida, kadeč ci- i ga ret o in pogosto celo smodko. ' Oblečena v obleke svojega lastnega kroja je bila stalno v gledišču in pri bikoborbah ter koketirala s toreadirji. katerim je dajala darila v obliki rdečih čepic, obšitili z zlatom. Preje plaha in režervi-rana deklica se je razvila v očarljivo krasotico in najboljši ženini Madrida so se podili za njo. i Ko je bila še mlada, jo je njena mati odvedla v veselo življenje različnih kopališč na kontinentu. Preživeli sta precej časa v Parizu ter obiskali od časa do časa tudi Anglijo. I S svojo lepoto, svojim neodo-ljivim koketiranjem in sijajnimi toaletami, — piše grof, — si je pridobila Evgenija vedno več občudovalcev, kjerkoli se je poja- I , vila in dosti velikih gospodov je ' prosilo za njeno roko. Ona pa je .obdržala kontrolo nad svojim sr-j |cem in nad svojimi čuti, kajti do-!^ zdevalo se ji je, da bo našla še j kaj boljšega ter vsled t^ga čaka- j la. — Gotovo je bila ona sama, kije provocirala veliko obrekovanj,] ki so se zgrinjala krog njenega imena, vendar pa ni ničesar, kar bi kazalo, da bi bilo njeno obnašanje kaj drugega kot ekstrava-Ig&ntno in neprevidno. 1 Louis Napoleon je bil prokla-miran predsednikom francoske rfpublike dne 20. decembra Štiri leta pozneje je bil izvoljen za nadaljnih deset let iij dne 2. decembra istega leta je postal cesar, potem ko je osem milijonov Francozov dalo izraza svoji želji, !da se zopet uveljavi monarhijo. | Varno ustoličen kot cesar je pričel Napoleon resno dvoriti Ev-geniji. Ko je* bila Evgenija njegov 1 gost v Compiegne, je pričel ob-' legati njeno srce. ] Jasno je, da je zadeva vzbudila veliko komentarjev med prijatelji in pristaši cesarja. Dosti je tudi dokazov, da so bili številni czlovoljeni in proti taki zvezi. ■ Hoteli so, da bi ojačil svoj prestol 'potom zveze s princesinjo iz kraljevske krvi. Dne 22. januarja 1$53 je objavil Napoleon pred1 državnim svetom, senatom in zakonodajno sku-|!pščino svojo bližajočo se poroko. Hekel je, da je- to zakon iz ljubezni in da stavija neodvisnost, dik-tate svojega srea ter družinski bla gor nad dinastične predsodke ter dalekosežne aspiracije. Grof de Soissons pa izjavlja, da je skušal Napoleon prav do konca dpbiti za ženo princesinjo is kraljevske krvi. in da se je poročil b Evgenijo le raditega, ker ni mogel dobiti nobene pnnseae. " Poroka se j? vršila dne 31. janu-■ arje 1S.13 in civilna ceremonija e*t večer preje. l. Življenjepiscc predstavlja dvor' Napoleona kot sijajno zadevo, katero je vodila nova cesarica. — Glavni znak tega dvora pa je bi-Ifl vulgarnost, kajti na dvoru je bilo vse polno veseljakov, ki niso prav nič mislili na dostojanstvo. Aristokratični elementi Francije so se izogibali oficijelnih zabav ter prav posebno stika s cesarico. I Pomanjkanje uspeha z njene strani pripisuje pisec " pomanjkljivi vzgoji in pr; v posebno nomadskemu življenju, katero je vodila pred svojo poroko." I — Kraljica Francozov jc bila zelo krasna in kljub obrekljivih pamfletov. katere se je objavljalo v Nemčiji ni niti sence resnice " trditvah proti njej. Res je. da je rada koketiralr, posebno s starimi prijatelji da je delala en dan obljube, katere je umaknila naslednjega dne, a to je bilo vse. ! Čeprav popustljiv z ozirom na njeno privatno morrlo. io dela pisec direktno odgovorno za dogodke. ki so nnirili cesarstvo ter sko-ro npropastili Francijo, j — Neprestani nastopi s cesarico. njena očitanja, njeni napadi • jeze. ki so trajali po več dni in mržnje. trajajoče po več meseev. — vse to je oslrbilo značaj Napoleona. Upliv Evgenije je postajal »v^dno bolj močan. Napoleon, sla-fboten in bolan, je bil prava igra-(ča v njenih rokah. Ona je poznala i njegove slabe strani, on pa se je l,bal prizorov ier vsled tega rijšc popustil. i Bila je Evgenija. ki je napotila Franeijo. da je podpirala avstrijskega Maksimilijana v pustolovstvu, ki se j? razvilo v znano mehiško tragedijo. Bila je zopet ee-sariea. ki je odtujila Avstrijo — Franciji in ki je zavedla Francijo v francosko - prusko vojno. J Grof de Soissons navaja gene- Irala Du Barreil, ki je rekel glede tega: — Prisiljen sem priznati, da je (bila cesarica, če ne edini, pa vsaj glavni povzročitelj vojne leta 1870 Ona je pozi-^&la na vojno in njen upliv je bil velik. Njen upliv nad cesarjem je bil skoro brez meja. Zdravstveno stanje Napoleona mu ni dovoljevalo aktivne službe v vojni. Kljuo temu pa «ra je pr-govorila, da je^xlpotoval k armadi ter poveril njej jregentstvo. — Par tednov pozneje, dne 3. septembra, pa je dobila ono usode-polno brzojavko: — — Armada poražena. Jaz sem jetnik. — Napoleon. Po svojem begu v Anglijo se je lotila trgovine ter nagromadila veliko bogastvo. Lenin n položaja m vzhodu. Po došlih poročililih je Lenin v plenumu moskovskih sovjetov dne 1. marca podal kratek pregled v mednraodnem položaju. Lenin je označil konferenco ,ki se vrši v Moskvi z delegati Turčije kot zelo važen faktor za mednarodni položaj. Konferenca dokazuje vpliv sovjetov na narode vzhoda, ki jih zatira kapitalizem. Glede mirovne pogodbe s Poljsko ol>stoji upanje, da se bo ta pogodba kmalu podpisala. Koncesije, ki so se dale poljski meščanski vladi, so potrebne, da se preprečijo intrige imperialist o v entente proti sklepu miru. Naloga sovjetske vlade je, da po vzpostavitvi sovjetske oblasti v Tifli-su naredi mir med posameznimi narodi Kavkaza. Lenin je obširno govoril o prehranjevalnih težkočah in o težko-čah glede dobave kuriva, ki so se kljub pričakovanemu pobolj-šanju povečale. Ako je sedaj prehranjevalna kriza, je to v zvezi s tem, da so se moči precenjevale in da se ni računalo z zalogami in dohodki. Izrazil je nado, da se bodo te težkoče kmalu odpravile. Čdfti in nemila agrarci sc pogajajo o sporazumu, ki bi zete utrdil njih agrarno stališče in njih zahteve. Kako bo, se še ne ve. Socijalisti se zaenkrat tej "zeleni" internacij onali posmehu je jo. Švedska vlada se je odločila, da sprejme Ker-^denceva kot vodjo ruske trgovske depntacije v svrho dogovorov glede izmenjave blaga med Rusijo in Švedsko. Iz Slovenije. Umrli so v Ljubljani: Fran Kragel. uslužbenec Jugoslovanske tiskarne, po kratki in mučni bolezni. Bil je vseskozi vesten in marljiv delavec. Frančiška Gult. postrežnica, 60 let. Fran Most ar. livarjev sin, tri četrt ure. Aleksander Krasna, novorojenec, 4 dni. Fran Tome. lesni trgovec, 58 let. Fran^ Croši*lj, bivši mizar, hira-lee, 82 let. Terezija Jeriša. posestnikova liei, 19 let: Ana Korenčan, gostija. Gtf let. J •Jožefa Vari, tobačna delavka v pokoju, 67 let. j Fran Kragelj. vrtnar, 44 let. » I "Denar sem — ali pa smrt!" Tako so kričali trije roparji nad Matevžem Volčičem iz Kateč. ko se je peljal s Trate domov. Roparji so bili trije in je eden udaril Volčiča s koloni čez hrbet. Volčič je vrgel roparjem preeej denarja in odirjal proti domu. Krava porodila štiri teleta. . Izvanreden slučaj se je zgodil v Kožarjih pri Ljubljani. Srednje velika krava posestniee vdove Marije Kušar, pri Primžarju, je porodila 4 teleta še precej močna, toda mrtva. Krava je zdrava. 1 Ponesrečil se je | in na tem umrl župnik Simon Kos, sedaj v pokoju v hiralnici na Marofu pri IddrijL V srt*do 2. marca ga je obiskal njegov nečak župnik v Otaležu. Šla sta na iz-prehod proti Spodnji Idriji, kjer sta se nekoliko zamudila in s*» okrog 0. ure vračala na Marof. Tema je bila velika, pri eesti nič ograje, človek se boji, da ga ne prehiti kak avto, pa gre ob kraju ceste in tako kaj lahko zmanjka tal, pa gre čez ograjo nekaj me-] trov navzdol. Tako je padel tudi šimon, si pretresel možgane, živel brez zavesti še nekaj ur, potem pa umrl 69 let star. "Marijin Dom" v Kočevju. Iz Kočevja poročajo: "Marijin! Dom*', to je dekliško vzgajališče' z Srazrednieo in meščansko ter} trgovsko šolo sester Pavlank, se1 hoče baje razgnati in v poslopju! nastaniti žensko poboljševalnieo. I Nimamo nič proti temu, da se uki-i ne samostanska šola. toda le pro-J ti enakovrednemu nadomestku. j odločno pa protestiramo proti temu. da bi se v slovenski-^t rt i mesta s krasno razvojno prihodnost-, jo ta razvoj ustanovil s tem, da •*e nastani med nas propadle ženske, ki po svojih znanih maniraV spadajo na kakšno graščino sredi gozda. Slovenski posestniki rajše prodamo s»voje hi:Š<» in se izselimo iz Kočevja, kot pa da hi imeli take sosedje! Ali poverjeništvo za socijalno skrb res nima človeka z zdravimi možgani in normalno razvitim moralnim čutom? Tn kdo je tisti žen i j. ki vedno jašo Ko-j eevje s svojimi bolnimi socijalni-mi idejami: Mi bi ga radi poznali.* Provizorna meja. Tz Logatca poročajo: Ker še ni definitivno dolčena državna meja, se nam zdi potrebno, tla navedemo par zanimivosti o sedanji pro-vizorni meji. ki naj. bi po mnenju Italjan o v tudi ostala. Sicer se je ta meja, izvzemši Logatec in Planino, le malo izpremenila. Od Planine gre meja j>o državni tako, tla dobč Italjan i zvezo med Postojno in Idrijo. Od zgornje Planine zavije meja tako, da pade AV i n d iseh gra t zo v grad ravno pod Italijo. Vsled teira precej nenaravnega ovinka pa trpi tudi prebivalstvo. ki ima večino svojih posestev na drugi strani. Pripetilo se je te dni tudi že več slučajev, da so par naših ljudi zapisi, ko so šli v gozdove ali na polje. Upamo, da !><> naša delegacija dosegla bolj naravno mejo. — Zadnje dni pred odhodom so Italjani prav pridno pospravljali in so tudi pospravili vse, karkoli iine-j lo količkaj vrednosti,* celo barake so razdrli in deske odpeljali, le žične ovire so pustili. Prav zani-l • • i mivo je tudi to. da je glavni ko-j misar zahteval od občin, da so mu plačale več vagonov moke. ki so" se pa izgubili. Gozdni požar na Straži. : V ob črnskih gozdih na Straži je |izbruhnil nedavno požar, kateri je uničil čez 1(M> manjših smrek. Požar se jp razširil na 7 do h tis -č kvadratnih metrov. Orožniki iz or i Če v in vaščanl iz Srednje vasi. Zaloga. Po vi in Lz Kemičev. do 60 Ijutji. so po večumem napornem delu požar pogasili. Oltarni prt je ukradla v Šenčurju pri Kranju leta 1M»1. rojena Ivana Potočnik, katera je bila kaznovana safiio -ttikrat. !»<•-zelno sodišče v Ljubljani ii je prisodilo tri mesece ječe. Dr. Koier SLOVENSKI zdravnik 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler j« naj- ttarejit slovenski sdravntk šp*cja- llat v I*jttsl>urgha. { ki Ima 24-letn< j prakso v sdravi]«-nju vseh m oCklh bolezni. E»»tniplJ«mJe krvi zdravi s gla-»ovit«. m 606. ki ga Je laumel dr. prot Erllth. Ce Imate raosolje «Ji mehurčka po UJesu. v ktIu. Izpadanje laa bolfflne v ko«t®h. pridite in IxClzti! vam bom kri X« Caitujte. ker l* bo-feten naleze. V«e mcSk« bolezni »dtaTlm po o- fcraj&anl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne Čakajte, temveč pridite in Jaz vam bom zopet povrnil. Hyrosolo all vodno kilo ocdravlm » iS. urah in Uctr brez opf-raclje. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtu in vCaalh tudi pri pu££anju vode. ozdravim r woto-voetjo Revmatlzem. trganje. bolečine o-tekllns srbečice, fikron« In dru«e ko-S..e bolt-zr.i. ki nastanejo v*led neči-«t#> krvi, ozdravim v kratkem ftami in nI potnt>no letati. Kekateri dru^i zdravniki rubMo tol-maeaehiueiite? O. Senat Združenh držav. V. Kdo sedi kot sodnik, kadar je obtožen predsednik Združenih držav? O. Vrhovni sodnik najvišjega sodišča Združenih držav. V. Koliko glasov je treba, da se sporna krivim kakega, katerega je obsodil s»-n:it ? O. Najmanj dve tretine navzočih članov. (T'itaj člen I., sekeija 3. št. 6. > V. Kako jiogosto se mora sestati kongres? O. Kongres se mora sestati najmanj enkrat vsako leto. V. Kakšen čas je določen od ustave za sestanek kongresa? O. Kongres naj se sestane najmanj enkrat vsako leto in dan takega sestanka naj bo prvi ponedeljek v deeembm. V. Odkod morajo izvirati predloge za po. bi ra nje dohodkov ? O. Vse predloge za* itobiranje denarja morajo Imeti svoj izvor v poslanski zbornici. V. Ali ima senat kaj opravka s predlogami za pobiranje dohodkov ali carine? O. I>a. senat lahko nastoni r. amendment! ali pa t drugimi predlogami. i f'itaj člen L sekcija 7- št. l.> V. Xa kako številne načine postane lahko predloga postava? m O. Xn tri načine. V. Kakšen je prvi In najholj običajni način? O. 0e je predloga sprejeta Od obeh hiš kongresa ter poslana predsedniku In če je slednji noče pod]risati skozi polnih deset dni, izvzemši nedelje, postane postava brez njegovega podpisa. V. Ce predsednik noče. da hi fastala predloga postara, kaj stori, kadar ran je predložena? O. On jo vetlra (to pomen ja prepoveduje) ter jo vrne, s svojimi ugovori itlMiruici. ki Jo je sprejela. V. t"e predsednik velira predloyo, ali to preprečuje, da bi {»ostala i>ostavaf O. N"e. če predsednik vetira predlogo, je I»oslana nazaj zlmraici. v kateri je bita pr»*«l-ložci^i in ce hoče ta zbornica, da postane kljub teuiu postava, prične z zopetno debato o tej predlogi. C\- je nato sprejeta z dvetre-tinsko večino, je do|>oslana drugi 7.l>4»riii«*i In če Jo drn^a zlM>rniea sprejme z dvetretlnsko večin«, postane postava, prav kot da jo Je podpisal predsednik ob prvi priliki. (Glej člen I., sekcija VII.. št. ■_».» fJle«l»* |wilnomoči kongn-sji ter omejitev in.lno-nioči kongresa ter mezuli držav jrl«-j ustavo Združenih držav, člen I., sekeija S. '.», in 10. Izvrševalna (eksekutivna) siki. Ksekutivna i«anogn vlade izvršuje iiostave. V. Kdo j«' načelnik eksekutivne panogo? <». I*n*«Ise«Inik Z. Izv4*lj«-n je zii isto «lolw> kot predsednik. za štiri leta. (Glej člen II., sekeija T.. SLI.) V. Xa kak način se izvoli predsednika In podpreds*>dnika Združenih drŽav? O. Izvoli se jih s pomočjo Ijndi. katero se imenuje elektorje. V. Do koliko clektorjev je upravičena vsaka država? O. Oil istega števila elektorjev kot odgovarjajo številu senatorjev In kongresni kov. katere ima dotična drsava v kongresu. V. Ali more biti senator, konjrresnik ali uradna o«'ba pod pravomočjo Združenih držav biti imenovana elektorjem? O. Xe. V. Kako se imenuje elekt«irje? O. Elefcorje imenuje vladajoče zastopstvo stranke, katero zastopajo. (Nadaljevanje sledi.) GLAS VArtODX 9. APR. 1951 je bil poražen pri Kanali § Pompej pri Farzaln ju Atila pri Challons. Le Aleksander Veliki in vi, gospa de Tourville, nista bila še nikdar poražena. Dajte, obrazložite nam svoj načrt. — Moj načrt, gospod vojvoda, — je odvrnila gospa de Tourville suhoparno, — je obstajal v tem, da se \prizori redno obleganje. O tem niso hoteli ničesar čuti ter sklenUi nagel naskok. Sedaj vidite posledice. — Odgovorite jzospej de HJourville, gospod Lenet, — je rekel vojvoda, — kajti n.jfiz nisem dosti podkovan v strategiji, da bi zmagal v prepiru. — Madama, — je rekel Lenet, ki se je dotedaj le smehljal, — proti vašemu predlaganemu rednemu obleganju je bilo ugovarjati, da niso prebivalci Bordeauxa nikaki vojaki, temveč meščani. Oni potrebujejo večerjo doma ter prenočišče v zakonski postelji. Redno obleganje pa izključuje veliko število ugodnosti, katerih so naši pošteni meščani vajeni. Vsled tega so oblegali Saint George kot amaterji. Ne zmerjajte jili, če se jim danes stvar ni posrečila. Ponovili bodo ter pričeli z vojno tako pogosto kot se jici bo zdelo potrebnG. — Ali mislite, da bodo zopet pričeli ? — je vprašala prineesinja. — O, kar se tega; tiče, — je rekel Lenet, — sem trdno prepričan. Preveč ljubijo svoj otok, da bi ga pustili kralju. — In kedaj ga bodo zavzeli? — Brez dvoma nekega dne ... — Onega dne, ko bo otok zavzet, — je vzkliknila prineesinja, — bo ta nesramni Canolles ustreljen, če se.ne uda na milost ali nemilost. v Claire je čutila, kako ji ledeni sree. — Ustreliti ga! — je vzkliknil vojvoda. — Sto vragov, če vaša visokost na tak način opravlja vojno rokodelstvo, potem si Čestitam prav iz srca, da stojim v vrsti prijateljev vaše visokosti. — Pa naj se uda. — Rad bi vedel, kaj bi rekla vaša visokost, če bi se udal Rielion. — Rielion ni pri tem v% igri, gospod vojvoda in o njem ni govora. Privedite mi kakega meščana, kakega občinskega svetnika ali sploh kakega človeka, s katerim laliko govorim in ki mi bo dal zagotovilo, da ne bo sramota, katero mi je ta človek prizadeval, ostala brez kazni. — To je izvrstno, — je rekel Lenet. — Gospod d'Espagnet prosi ravno za čast, da ga sprejme gospa prineesinja. •(Dalje prihodnjič.) S ev»-rovj i d r a v 11. • »/d>/u|< ,0 zdravje v d r u 7 i n j h NAZNANILO IN VABILO. Hostetter, Pa. Društvo Veeernioa št. 33 SDPZ. priredi dne 16. aprila VESELICO v dvorani Slov.-Hrv. Xar. Doma v Hostetter ju. Vstopnina za člane $1.00, nečlane 50/. Na tej plesni veselici bo igrala Youngstown Band. Za dobro vsestransko postrežbo in zabavo lx> preskrbljeno. Xa ta ples so ♦ljudno vabljeni vsi Slovenci ter bratje Hrvatje Tz Hostetter, Baggaley, Whitney ter bližnje okolice. Xe pozabite torej sobote večera due 16. aprila! Za obilen obisk se toplo priporoča Veselieni odbor. SAflTAL C*PSUIES MIDY MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj, 6227 Butler Street Pittsburgh, Pa. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino s pa m ikoni 4 4 President AVilson*' šr enkrat (pozdravljam Petra Sed-mak in njegovo ženo. Marka Zadel in njegovo družino, Alojzija Zadel ter vse one, ki so me, spremili na kolodvor. — Ignacij Sed-mak. na potu na Juršče. pri Šeut Petru. KRETANJE PARNIKOV KIDAJ MIBLIŽNO ODPLMJKM C N(W YORK A DOCTORLORENZ BDI NI SLOVENSKO GOVORIČI ZDKAVNIH IPKCIJALIST MOiKIH BOLEZNI 644 Penii Ave Pittsburgh, pa. Moje strok* Je adreTljenje akntzdk bi knmUnik koleni. Ju mm Še ■dravim nad 23 let ter imam skušnje t Tieh bolesnih in k^ dud slovensko, sato tb morem popolnoma razumeti in spozna ti tišo beleten, de tm osdra-vim in timb moft in idnvjj. Sko. si 23 1st mb pridobil pjsebno skuinjo pri OBdrartJenjn mttftit bolezni. Zato iae morete popolnoma laneeti na mene, moja akrl pa je, da tm popolnoma nktiia Na odlaiajta, ampak pridite ilapwjs Jat oatfravlm ■■li ■>!!■■■ M, ■■■lIH hi Hm m MM. MmI v arM. to-padanj« »ran«, IhriM kotam. Mirti of. MMI tirate« ara aat V »artimu, aiitf la IHIH «« a m ajtrtral ea a »■■■Ha* V torte!a. —trtklh in aatoiBii a* ». uftp aHrtral ea a uw sviitf Oil M^slJM imi fl« yf9 plpoUviSa PB MtTI NB ZDRAVIM. PRIDETE OEEBNBU NB POKAMTB 1MB «M NASLOV. Dr. LORENZ 644 p«« At«. Pittsburgh, pa. NtkaMHjmm atfravnlkl raMJ« Mmajk^a «m raaiMaJ«. Ju awn fci naii ZASTAVE VICTOR MVMSEK, 331 Bnm St., CONDUIKH, Pi CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. New York Poučna knjig«. Hitri računar .50 Nemški abcednik JB5 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slovensko-angleški slovar. trdo ▼ platno Tesan 1.50 Sloven&ko-nemški slovar (J&nežič Bartol) 4.00 SloTensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavne in rssne drage knjige. Amerika in Amerikan- ej 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplova 2.00 Doli s orožjem .50 Zbrani spisi Jakob AleSovee Kako sem se jas Prvi del * 1.25 Dragi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske alike. Četrti in peti del UG0 Ne v Ameriko, y Sesti del 1.25 gledališke igre. Revček Andrejcek " .50 .25 J.0 ao .30 Zemljevidi. Združenih držav Celega sveta Kranjske dežele^ Zemljevid Evrope Velika stenska »mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, S 111., Kacs., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis, Wyo., W. Va., Alaska " vsaki po t. .25 • MoUtveniki. Rajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta TJra, t platno vezano 1.00 v usnje vezano 2.00 v kost vezano 1.80 ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI Brezplačna poskusnja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in Izgube čaaa Imamo nov način, kako sdraviu nadu ho ln telimo, da poskusite na naj raCun NIC ne de. ako je to te dolga, bolezen, d pa m Je pojavila fte-le ©red kratkim, ako Je slučajna. ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplaEno poakuinjo nate«* načina. Na to ee ne (leda, ▼ kaki Klimi ti vi te, ne sleda se na rato starost ali opravilo, ako vas mud nadnha, asi način vas bo takoj osJravlL Posebno telimo poslati onim, M se nahajajo navidsa ▼ obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, patentirano kajenje itd., telimo pokazati vsakomur, dr Je ta novi način določen, da vstavi vsaI:o težko dihanje, vse hropenje is vse strains napade takoj ln sa vse časa Ta prosta ponudbe as rabi Is sn assa dan. PB te is dsnss in pričnite a tem nsflnom takoj. N» peiljite denarja. Najbolje je. Cs »ciljate apodal kopan. 'Storite te rt on o« - niti pottnine ne placate Kje je JANEZ KRIŽNIK? Pri nas je zanj pismo od njegove , sestre Ne/ike iz Rogatca na Sp. Štajerskem. Pismo je bilo naslovljeno v Gunn, Wyo. Prosimo, da se otfla-ši na upravo tejra lista. (9.11—4) G le Ho cen ze vozne listne In ves srvus »ojaanlla. obrnite ae ns t«*«k«. FRANK SAK8ER STATE BANK «2 Cortlandt St., New York French Line COHPASIIE GENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVEE raoan kpfon za naduho FRONTIER ASTHMA CO.. Boost 7i5 N Nissan sad Hudson Sta.* Buffalo. N. 1. PoAljite proste poakatajo nim nsfiss: KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Rad bi vedel, kje se nahaja moj brat JOSIP URBANI J A, star okoli 35 let, doma iz vasi Pogled, pošta Moravče, Gorenj-*sko. Zadnjikrat, ko sem sli&al od njega, se je nahajal v Lusk, Westmoreland Co., Pa., Box 202. Prosim eenjene rojake, ako je kateremu kaj znano o njem. da bi mi poročal, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Imam mu poročati važne reči. Pisal sem mu pismo na zgoraj navedeni naslov, pa mi ga je pošta od tam vrnila. — Lawrence Urbani ja, 1052 Addison Rd., Cleveland, Ohio. (7,9,12—4) NOVO! NOVO! Cosulich črta ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene u pristne glasne Columbia gramofone so padle od 15 do 40 odstotkov. f Sedaj imate priliko kupiti pri nas gramofon zs nizko ceno. ' Pišite nam takoj po novi cenik z novimi cenami ter si prihranite preaej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St, Conemaugh, Pa. 3 Stat* Str«*« New Tar k LLOYD SABAUDO Prihodnji od plutje li N T. pariitk na 2 vijaka S. S. PESARO — 14. aprila. RE D' ITALIA — 4. maja. Zadajajo a« dlreKtnl vozni listki do vseh Klavnih meat v JugoalavtjL Brezplačno vino potnikom B. razreda. PREDNO SE ODLOČITE u rrojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni tiatak, ali poalati denar t domovino, da d sra potnik tam kopi, pilite najpr-to aa tocadevna pojasnila na sna->10 in sanesljivo tvrdko FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Bt.. New York ANCHOR LINE Parnik "ITALIA" odpluje 12. aprila v Dubrovnik in Trat. Cena za kabine ..............................$175.60 Cena za tretji razred: V Dubrovnik..... .........................$125 00 V***................................ ... $115.00 V Trst preko Napolja in železnica..............$ 96.50 in 95.00 vojnega davka, j« Canard Anchor agent Pojdite k njenm. ______ _______ ŽENSKA VOJNAH Zgodovinski roman. Francoski apiial Aleksander DlBii Ka "GHaa flaroda" priredil O. r. <"9 (Nadaljevanje.) Streli, katere bi se še oddalo, bi bili v re.suiei izgnbljeni streli. Napadalci so seSiitro umaknili, pustili mrtve na licu mesta ter vzeli seboj le ranjene. f Canolles je poštel svoje. Imel je šestnajst ranjenih in štiri mrtve. On sam ni bil niti malo ranjen. — Sto vragov. — je rekel, potem ko ga je Nanon vee kot en-1 rat objela in poljubil;!, — niso dolgo čakali, da mi puste zaslužiti moj go ve merski pa t en:. Kaka neumna mesarija! Najmanj sto in petdeset ljudi sem jim pobil ter razbil roko svojemu najboljšemu pri-j.'« tel ju, da preprečim, da ga~ popolnoma ubijejo — Da, — je rekla Nanon, — in vam ne manjka ničesar? — Havala Bogu n vi ste mi brez dvoma prinesla srečo, Nanon. Treba je paziti na drugi napad. Prebivalci Boriieauxa so trdovratni in Kavi.ilJy in Remoneeq .sta mi tudi obljubila, da se vrneta. — Da, — je rekld Nanon, — a isti mož bo poveljeval fortu šaint (ieorge in isti vojaki ga bodo branili. Naj le pridejo in drugič bodo >e boljše sprejeti-kot so bili prvič. Kaj ne, do takrat boste še izboljšali obrambo? — Moja draga, — je rekel Canolles zaupno, — človek spozna prostor šele potem, ko ga eiikKat, rabi. Moj prostor'ni nezavzeten, to sem kmalu zapazil in če bi bil jaz vojvoda Larcchefoucault, bi imel t tok Saint (»eorge jutri zjutraj v svojih rokah. Oujte, D'Elboin ne bo zajutrkoval z nami. _ t — Zakaj ne? # Ker ga je kanonska krogija raztrgala na dva dela. Osemindvajseto poglavje. Povratek oblegovaleev v Bordeaux je nudil žalosten pogled. Meščani so odšli kot zmagovalci, kajti zanašali so se na svoje število, na spretnost svojih poveljnikov in dobro stvar, za katero so se baje borili. Kdo izmed oblegovaleev nL letal v svoji mladosti po travnikih in nasipih otoka Saint George t Za meščane je bil vsled tega poraz dvakrat mučen. Kraj jim jc delal prav tako >**amoto kot sovražnik sam. Videti jih je bilo \sled tega, kako so s- vračali s povešenimi glavami ter sprejemali z resignacijo vzklike žensk, ki so, po načinu ameriških divjakov, štele a račajoče ter počasi zapazile izgube, katere so doživeli oblegovalei. Splošno mrmranje je napolnilo veliko mesto, pomešano z zalo s* j») in zmešnjavo. Vojaki so se vračali domov in vsak je povedal povest na svoj lastni način. Voditelji pa so se podali k prineesinji, Ivi je stanovala pri predsedniku. Gospa de Conde je pri oknu pričakovala povratka ekspedicije. Lojena v vojaški družini, žena enega največjih zmagovalcev na svetu, vzgojen v zaničevanju nrtloločnega nemira, če je pomislila, da m* morajo njeni pristaši boriti proti armadi pravih vojakov. Tri stvari pa so jo pomirjale: prvič to, da je gospod Lr.rochefoucault poveljeval ekspedieiji, drugič, da je korakal na čelu polk Navailles in tretjič, da je bilo ime Conde zapisano na^praporih. Vsled lahko razumljivega kontrasta pa je bilo vse, kar je navdajalo princesinjo z upanjem, za gospo de Cambes bolest. Vse, kar bi delalo visoki dami bolečine, pa je nasprotno pomenjalo za Claire, triumf. Vojvoda Laroehefoucault se je oglasil ves zaprašen in krvav pri princcslji. Rokava je imel odprta in roko okrvrvljeno. — Ali je res, kar mi pravijo? — je vzklinila prineesinja, ki je pohitela vojvodi nasproti. — In kaj vam pravijo, madama? — je vprašal vojvoda, zelo hladno. — Pravijo, da ste bili pognani nazaj. — Ne pravijo dosti, madama. Da govorico resnico, poraženi smo bili, hudo poraženi. — Poraženi! — je vzkliknila prineesinja ter prebledela. — Poraženi — To vendar ni mogoče. — Poseženi, — je mrmrala vikomtesa, — poraženi od gospoda de Canolles. —... — In kako se je to pripetilo? — je vprašala prineesinja s ponosnim, vso ogorčenost razodevajočim glasom — To se je dogodilo tako, kot se dogajajo vse napake pri igri, J x ljubezni ali v vojni. Spoprijeri smo se z boljšim ali pa močnejšim kot smo mi sami. — Torej je pogumen, ta gospod de Canolles? — je vprašala prineesinja. Sree gospe de Cambes je poskakovalo od veselja. N Kj moj Bog, — je rekei vojvoda ter skomignil z rameni, — pogumen kot kdo drugi... Le lahko igro je ime! z našimi dobrimi meščani, kajti imel je sveže vojake, dobro z^dovje ter je bil pazljiv. Madama, mimogrede rečeno, kakšni žalostni vojaki! Bežali so pri drugem ognju. — In poik Navailles? — je vzkliknila Claire, ne da bi pomislila na neumestnost tega vzfclika. — Madama, — je odvrnil vojvoda, — cela razlika med polkom Navalile^ in meščani je obstala v tem, da so meščani bežali, dočim je napravil po4k kretnjo v nasprotno stran. — Sedaj le še manjka, da izgubimo Vayres! — Jaz ne rečem, da ne, — je odvrnil vojvoda mrzlo. — Poraženi! — je odvrnila prineesinja ter udarila z nogo ob t'a. — Pobiti od ničvrednih ljudi, katerim načel ju je neki gospod de Canolles! Že ime samo je smešno. CUire je zardela prav do beline svojih oči. — Vam se zdi to ime smešno, madama, — je odvrnil vojvoda, — a gospodu Mazarinu se zdi naravnost vzvišeno. Kmalu bi trdil, da nI sam tega naziranja. — je dostavil ter vrgel pri tem n&gel in pre-sunljiv pogled na Claire.— Imena so kot barve, madama, _ je nadaljeval s kislim smehom. — Ni mogoče priekati se gled$, njih. — Ali mislite, d j je Richon mož, ki bi se dal poraziti? — Zakaj ne? Tudi jaz sem se dal poraziti. Mi moramo biti pripravljeni, da izpijemo eašo gorjupa prav do dna. Vojna je kot igra. Preje ali poeneje me bomo ocLšk od ovali. —,To bi se ne zgodilo, če bi sledili mojim načrtom, — se je oglasila gospa de Tourville. — Beveda, — je rekla prineesinja, — nikdar nočejo storiti, kar predlagamo me, pod pretvezo, da smo me ženske in da ne vemo niže-ttro vojni. Možki delajo po svoji glavi ter se puste ponudtL — Ej, moj Bog, io se pripeti najboljšim generalom. Paul Emilj Regsftt* ia vas iiailn Garantiran« M« la Ma fk Izdeluje pa samih cenah vai njak Opomba: VaroSflom je priložiti denarno -vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni —^iriii aH nam. kah. Poitnina je pri vseh Mali vrafemjena. WA^MABOCAJT^« HA "OU8 MABODA", MAJ- V zalogi ga je le še sto uuUSUVt Slovensko- Amerikanski Koledar za leto 1921 40c. -p-*-*-—* "v • ' NarocSe sedaj! Vsem It* v rok* angleško knjlso alf Caaopl*. belažnlco (nota-book) In angleiko-alovenakl baaadnjak, ki ga ja sestavil dr. Karn. Vaako neznano anglaiko baaado poglejte v besednjaku, kako ae Izgovori tat kak pomen Imv zaplilte neznana besed« v beleinlco In jih večkrat ponovite. V nekaj meaeclh bosta Imeli lep zaklad besed, katerih M ne dali za stotina denarja. Jeeankl ln zlmakl večeri m kot na late za učenje. Vsaka slovenska h lis bi morala Imeti ta be. sednjak. Naročita ga na sledeSI na. slov: v Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenn* CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je «S. — latetaas lahko naročita za |1JS Zormane-ve pesmi, u vam bedo ugajale. Srbeče j kofne bolezni ] ■o ■MCofcBa nepranljlT«. Pokiltjo as T obliki ponMcle ko£e.m*faor)ev, iztekli* ln kar ta mlmprilctoeli* — ti tuU m- prsnsboau arbs, drsiijo ia povzročajo pa- ] kočo —nzacijov ki pri mara bolnika, da *• j praska aa prizadetih mesti, kar je ps is •IsWe. fits trpite tsga. Posloiitess Severa9s ESKO (prrje Ssverovo Mazilo za ko£o) —tl»»> tlteegs -»rili zs srbsčo In vneto kožo in k inulo boste dosegli xs£eljeuo od pomoč. To mazilo y£iva zaupanje pri tisočih Iju" de h. ki so poskusili proti srbečni kožni bolezni različne vrste. Ti so iznslli v njem izvrstne uspehe — tako boste iznsili tudi vL Nt prodaj pri vsih dobrih leksrjiU. Cena 50e. W. P. SEVERA CO. CED^R RAPIDS, IOWA Tudi to ima syoj političen pomen! Udružeiije pariških dijakov je pors—s. mnK ■a In «va«|aaa razreda. brarptains vina. PHELPS BROTHERS & 09. 4 West StreST """"^ew York ROCHAMBEAU .............. 12. aprila BO U R DO iN N A rs ............ 19. aprila FRANCE .................... 20. april* l_A LORRAINE .............. 30. aprila Direktna ieleznlika zveza Iz Pariza v vse alavne točk« Juaoslsvlje Hitri parnikl s štirimi ln dvsms vijakoma. Poseben zsstopnlK Jugoslovanska j vlade bo pričakal potnike ob prihodu na-1 tih parnlkov v Havru ter jih to£no od-> premll kamor so namenjeni. 1 Parnikl Francoske črte so transportlrall • tekom vojne na tisoče čehosl.vaških ve. laov brez vse neprilike. Za ilfkarte In cene vpraiajte v DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St,, N. t. C ali pa pri iokalulh aaentth. »OUITANIA | 12 spr||s — Chsrboura ITA'_IA i 12 aprila — Trst ROCHAMBEAU ! 12 sprha — Havre PESARO i M aprila — Genoa OLYMPIC i 20 aprila — Cherbourg FRANCE ; 20 aprila — Havre CANOPIC j 20 sorlla — Genos f^XONiA ! ?1 aprila — Cherbnuro ZEELAND | 23 aprila — Cherboura RYNDAM ■ aprila — Bouloans SAXON IA J6 april* — Cherbourp ROUSILLON ?8 aprila — rlavre BERENGARIA ZR aprila — Cherbouro N. AMSTERDAM 30 aprila — Boulogne CHICAGO 30 aprila — Havre LA LORRAINE M aprila _ Havre FINLAND 30 an-lia Cherbourg AQL"TAN1A 3 ma4a — Cherbourg NOC^DAM 7 mala — Bauloan* LAFAYETTE 7 mala — Havre LAPLAND 7 mala — Cherbourg CRETIC 11 ini'i — Genoa MAURITANIA -Z ~ala — Chert-uira OLYMPIC »4 mala — Chcrbou-o KROONLAND *4 mala — Chsrboura AOUITANIA M msis — Chwhonro ZEELAND 28 maja — Cherbourg Lahke a* nam* — hitro podisss pri , VNETJU MEHURJA Vsak* pOaln (MIDY aesi ima □T Varajte fe ponaredil