|S| AMERIKANSKI SLOVENEC M By® PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^IkB Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagst ' ^JSJST GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA AM™°CL V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., H* SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. '^anm*** v J ——^— , —- — ——— i aafess^saa^aaa " _ _ ŽTEV. (NO.) 104 CHICAGO, ILL., PETEK, 29. DECEMBRAFRIDAY, DECEMBER 29, 1944 ___=- LETNIK (VOL.) LIH Obkq[jeni Amerikanci rešeni NEMCI USTAVLJENI IN PO ENIH KRAJIH ŽE NA UMIKU; VESTI IZ DRUGIH FRONT Paris, Francija. — V sredo večer se je položaj na zapadni fronti popolnoma spremenil. Junaška skupina ameriške, vojske, ki je bila po Nemcih zajeta v Belgriji več dni, je bila v sredo rešena, ko so se junaške ameriške edinice prebile skozi nemško tančno linijo od južne strani do-- mesta Bastogne. Koliko je za- na zapadu, na južnem koncu do jeta skupina štela od ameriške Libramonta. Na jugu so silili strani še ni točno poročano. proti Sedanu v Francijo, na se-Berlinsko poročilo je omenjalo verno zapadnem koncu proti pred dnevi, da je štela 10,000. Namuru in odtod proti Bruselju Ta skupina je junaško vstraja- inseveniemu delu Francije. Zala. Več kakor teden dni so jo vezniško ojačenje v teh delih Nemci z vso silo napadali, a fronte jim je to preprečilo, vdala se ni, ne pred nemško Zdaj so Nemci na umiku in več premočjo, ne nemškimi grož- nemških prednjih , motorizira-njami. ^Temce je junaštvo te nih oddelkov je zdaj zajetih od skupine popolnoma iznenadilo. Zaveznikov v Belgiji. Glavna Vojna sreča se je zadnje dva j nemška vojska je zdaj komaj dni obrnila na stran Zavezni- še nekaj nad 20 milj v Belgiji, kov. Nemci so prodrli do 55 Radio poročilo iz Berlina je v milj od reke Our in so dospeli v j četrtek jutro omenjalo, da so se torek skoro do mesta Dinanta ' (Dalje na 6. strani)) amerikanci potopili tri japonske rusilce Leyte, Filipini. — V torek večer se je približala Mindoro otoku skupina japonskih bojnih ladij, obstoječa iz ene velike bojne ladje, ene križarke in šest rušilcev. Bojne ladje so začele z obstreljevanjem ariieriških oporišč, ki so si jih ustanovili Amerikanci po invaziji otoka --- 15. decembra. Obstreljevanje Iz Washingtona so v četrtek je bilo vrlo slabo pravi poročilo jutro poročali, da so bili ameri-generala MacArthurja, le par ški bombniki v sredo popoldne krogel je zadelo, večina japon- zopet nad Tokio. To je zdaj že skih krogel pa je bila izstrelje- peti obsežnejši napad na doma-na v slepo. Se predno se je mo- če japonsko otočje. V severno-glo sovražno brodovje umakniti zapadnem predmestju so zrač-so istega ž a napadli ameriški ne bombe zadele Musashina le-bombniki iz zraka, od obrežja talske tvornice. Ista skupina je pa so pridrvele torpedovke in bombardirala tudi pristanišče Japonci so se znašli na enkrat, Yokahoma. Tokijska radio po-kakor med sršeni. Tri japonske staja je omenjala, da bilo v sku-rušilce so Amerikanci potopili, pini od 50 do 70 ameriških Par bomb je zadelo tudi bojno bombnikov, ki so napadli Tokio ladjo in križarko, nakar so Ja- in Yokahomo. ponci pobegnili z pozorišča. Mornariški oddelek poroča, Tako Japonci izkupijo od Ame- da tekom zadnjih par tednov so rikancev vsakokrat, kadarkoli ameriški submarini potopili 26 kje pokažejo svoje glave. japonskih ladij, med temi eno Amerikanci imajo proti Ja- nosilko letal. Od japonskega poncem nadaljne načrte na Fi- napada pa dosedaj so Japonci lipinih. Pripravljeni so novi na- zgubili v Pacifiku*vsega skupaj padi. Kje, je vojaška tajnost. 934 ladij vseh tipov. VSTOPITE V MIROVNO ZVEZO, ALI PA PRIČAKUJTE R0B0TN0 VOJNO Washington, p. C. — Državni tajnik Stettinius je objavil važno izjavo, v kateri pravi: "Narodi imajo pred seboj dve izberi, da vstopijo v mednarodno mirovno zvezo, za katero se je ustvarilo potrebne temelje na konferenci v Dumbarton Oaks pred nekaj tedni, ter da delu--- jejo za mir v svetu. Ali pa bo- razviti ifi izpopolniti do zelo do imeli še strašnejšo bodoč- visoke točnosti, ki bodo poto-nost, v kateri bodo delovale ro- vale zelo hitro in na tisoče milj botne bombe." okrog zemeljske oble. V tem Tajnik Stettinius je pripravil slučaju ne bodo pomenile raz-posebni članek za Kiwanis Ma- dalje in široka morja nič. So-gazine in v tem članku posebnft vražnik bo lahko streljal, povdarja, da predlogi Dumbar- kamor koli bo hotel. Kaj to po-ton Oaks konference so nadvse meni, si je potrebno predočiti. važni za vse narode male in ve- Edina pomoč, ki jo ima člove-like. Posebno opozarja Ameri- gtvo in narodi proti tej strašni ko. naj stori in doprinese v tem bodočnosti je ta> da M narodi ozira vse kar more, da se na- ... _ s meni predlogov uresničijo. Po- v ^no mirovno tem navaja svoje razloge, da zvezo» ki naj v bodočnosti pre-znanstveniki soglašajo v tem, prečuje vojne in razne spore da robotne bombe se bo dalo rešuje miroljubno in človeško, j 10 ** Pred ru^mim Rusi orrobodili nekje na rxhodni fronti. Naziji so jih prisilili nosili na obleki nekako krpo. ki naj reč mU manj predstavlja sestero rogl)a*o PaTidivo svesdo. Da nasiji niso lepo i njimi postopali, ni treba posebej poudarjati GRKE TOLAŽIJO, A JIH POTOLAŽITI NE MOREJO Atene, Grčija. — Kakor znano sta Winston Churchill in Anthony Eden žrtvovala prazno-vanje božičnih praznikov in sta šla v Atene pogovarjat in mirit razburjene Griče.' V torek sta povaiuia voditelj« gibkih strank na razgovore, ki so v večini pristali na to, da se ljudi pomiri. Churchill je na sestanku dejal, da Anglija nima nobene želje, da bi narekovala Grkom, kako naj urede svojo vlado, ali naj imajo kraljevino ali republiko, to je čisto grška zadeva. Zeli le pomirjenje in red. Pristavil je: "Vi Grki bi morali poslati svoje divizije v Italijo in se boriti ob naših ramah proti skupnemu sovražniku,) ne pa, da moramo imeti mi naše vojake tu v Atenah." Prišli so do nekega tre-notnega soglasja, da bo atenski nadškof Damaskinos kot regent začasne vlade, v kateri naj bi sodelovale vse stranke. Toda v sredo jutro je žfe radio oglašal, da so grški upornik} streljali na angleške bojne ladje in da sovražnosti nočejo pojenjati. -o- 800,000 NEMCEV VJETIH Washington, D. C. — Odkar se je začela invazija v Evropi od 6. junija pa do sedaj, so Zavezniki vjeli do 800,000 Nemcev. Poročilo je objavil vojni department v Washingtonu. -o- HITLERJEV MIKLAVŽ NE DELUJE Pariz, Francija. — Rund-stedtovi vojaki v Belgiji, ki so jih vjeli Amerikanci so izpovedali, da jim je ,firer Hitler obljubil kot božično darilo za Božič Pariz, Bruselj in Aachen. Miklavž pa nazijskega barbar-ja ni poslušal. Zanj ima v bližnji bodočnosti le več batin in pa končni poraz. -o- OSTROST ZIME ODJENJALA Chicago. 111. — Na božični dan zvečer in na Štefanovo je pritisnil na osrednjem zapadu silno izredno oster mraz. Toplomer je kazal po enih krajih do 20 stopinj pod ničlo. V Chicagi je bilo 8 stopinj mraza pod ničlo. V sredo se je že ogrelo in' zopet snežilo. -0- "Amer. Slovenec" je vez, ki I druži ameriške Slovence od j I obale do obale. KftIZEM SVETA — Washington, D. C. — V sredo so Amerikanci plovno bombardirali japonsko prestolnico Tokio z težkimi super bombniki. Na pa žilo med 800 do 1000 bombnikov. Napad je bil osredočen na japonske vojne tovarne v tokijskih predmestjih. — Pariz, Francija. — Ameriška vojaška policija je vjela tri nemške podčastnike, ki so bili preoblečeni v ameriško uniformo. Bili so to narednik Gun-ther Billing iz Naumburga, M. Parnass in V. Schmidt iz Wies-badena. Policija je vse tri obsodila na smrt in so bili ustreljeni. — Washington, -D. C. — Delavski department poroča, da je bilo tekom zadnjega meseca 375 večjih stavk v deželi, v katerih je nad 200,000 delavcev zgubilo več, kakor 710,000 delavnih ur. Število stavk pa je bilo v novembru manj, kakor v oktobru, pravi poročilo. — Chicago, 111. — Na zapadni južni strani mesta je v torek izbruhnil velik ogenj, ki je uničil med 35. in 36. cesto skoro pol bloka obsežno tovarno od Bienenfeld Glas Corp. in Century Miror Co. Materialna škoda znaša precej nad $100,000. — Chicago, 111. — Vsled novih odredb in sprememb v ra-cioniranju raznih mesnih, sadnih in vegetacijskih jestvin so v torek bili veliki navali na trgovine. Gospodinje so hotele porabiti svoje znamke (points), ker so bile veljavne samo do srede. Nekaterim trgovcem je vsled tega zmanjkalo blaga. — London, Anglija. — Belgijska vlada je objavila mobilizacijo, da naj se javijo vsi moški sposobni za vojaško službo, da bodo branili deželo pred zo-petnim vpadom Nemcev, Razmere v Belgiji so silno mučne, mnogi so se komaj vrnili v svo- | je vasi, pa morajo zopet bežati [ v najhujši zimi. ji — Berne, Švica. — Berlinska ' ■radio postaja je objatvila vest, jda se Angleži pripravljajo za ijvpad v južno Burmo v okolici iJ'Akyabe. Odkod bi bili dobili ]|Nemci to vest ni znano. NAZI JI ZOPET POBIJAJO BELGIJSKE CIVILISTE Pariz, Francija. — Sledeči dogodek se je dogodil v bližini Stavelota v Belgiji. V* bližni vasi je jok otrok motil nemške častnike. To jih je tako razka-čilo, da so poslali oddelek ejtf-fcefc nad uboge va3čanA BO V ki je trdna na znotraj in na zu- PRIHODNJEM MIRU SEME naj." ZA NOVE VOJNE Isti urad tudi poroča, da je, Vatikansko mesto. — V sre-kakor je naznanil pred kratkim do je ob sprejemu poslanika iz hrvatski radio, ki je v nazijskih . , .X1 , „ „ rokah, nemški poslanik v Za- jUZno ameriške drza™ Ecuador grebu S. A. Obergruppenfueh- lzrazi1 sv- °če PiJ XII. bojazen, rer Dietrich Kasche podelil da zna mir, ki ga bo dobil svet predsedniku hrvatske vlade Ni- po tej vojni imeti v sebi seme za koli Mandiču red nemškega or- nove vojne. Težko je verjeti, da la. V svojem govoru pri tisti pri- i_____t • - , . ni,; • v u , . : , bo mogel novi rea po tej vojni hki je Kasche poudarjal, kako "... , „ velike zasluge si je pridobil od- PrePrečltl razne konflikte. V ikovani ministerski predsednik, cvetu miru te prerado ostane ko je vztrajal in ustvaril zdru- seme, iz katerih nastajajo nove žene nemško-hrvatske cilje. vojne, je opozarjal sv. Oče. o trail z_ AMERIKANSKI SLOVENEC H Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1881 S - -- ,t Izhaja nak lor«k In petsk Issued mry Tuesday and Friday f Izdaja in tiska: Published by ' j <; EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. g Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago f Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ] Naročninaj Subscription! " Za celo leto _$4-00 For one year--$4.00 1 Za pol leta__2.00 For half a year--2.00 Za četrt leta _ 1.25 For three months--— 1.25 J Za Chicago. Kanado in Evropoi Chicago. Canada and Europe: Za celo leto _$4.50 For one year -$4.50 Za pol leu _ 2.25 For half a year- 2.25 Za četrt leta___1.50 For three months ............. 1.50 | Dopisniki so prosanL da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje are predno je liat saključen. Za torkovo itevilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjuiraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ob zaključku leta To je uvodnik zadnje številke "Am. Slovenca" v letu 1944. Se dva dni po tem datumu in že bomo v novem letu 1945. S to številko zaključujemo triinpetdeseti letnik lista: Prihodnji teden bo "Am. Slovenec" začel svoje štiri- j inpetdeseto leto dela za slovenski narod v tem novem svetu Ameriki. "Am. Slovenec" je ob svoji ustanovitvi izhajal nekaj mesecev v Chicagi nakar se je preselil v Tower, Minnesoto. Tam je izhajal nekaj nad sedem let, nakar se je premestil v Joliet, Illinois, kjer je nato izhajal petindvajset let do sredi leta 1924. Tedaj ga je prekupil njegov sedanji urednik za tiskovno družbo Edinost v Chicagi in od tedaj naprej izhaja v Chicagi. Letos je bilo ravno dvajset let, odkar se je preselil iz Jolieta zopet nazaj v svojo rojstno mesto, kjer se je rodil pred štiriinpetdesetimi leti. "Am. Slovenec", kot prvi slovenski list v Ameriki, ima zanimivo in slavno preteklost. Kulturno življenje ameriških Slovencev se je začelo razvijati z njim. Razvijanje mi-Bli za slovenske podporne organizacije med ameriškimi Slovenci se začenja z njim in po njem. Na kratko se lahko zapiše, da vsemu pravemu napredku med nami Slovenci v Ameriki je kumoval ta starosta slovenskega tiska v Ameriki. "Am. Slovenec" je izhajal blizu devetnajst let kot dnevnik. Veliko je storil že, preje med svojim narodom v Ameriki za katoliška načela in prepričanje. V času ko je izhajal kot dnevnik, je pa izvršil neprecenljivo delo za napredek katolištva med nami. V sedanjih težkih časih vojne so bile prizadete moči lista pri osobju. In v teh časih ni pri rokah moči, katere naj bi nadomestile vrzel in zraven so še druge potežkoče, zato je list skrčil svoje izdajanje na dvakrat na teden. Toda, kadar bo čas dovoljeval in bodo na razpolago dobre stalne moči, bo list skušal, če bodo dane možnosti, priti nazaj kot dnevnik. S preuredbo si je list le zasigurai svoje nadaljevanje v danih razmerah. Toda list "Am. Slovenec" je zanimiv in dober list tudi pri sedanjem izhajanju dvakrat na teden. Ljudje ga cenijo in ljubijo. Ne da se hočemo postavljati in bahati, marveč le radi značilnosti in zanimivosti, kaj naši naročniki mislijo in čutijo o listu, naj služijo tele vrstce, vzete iz pisma listu, ki ga je pisal uredniku naročnik iz Barbertona, Ohio, meseca oktobra: "Dragi urednik: — Pošiljam za eno leto naročnino. Poleti sem list odpovedal, ker me je nekdo tukaj nagovoril, da sem se naročil na neki drugi list, češ, da je ravno tako dober. Pa to ni res. Imam priliko, da pridem do mnogih naših listov, pa mi noben ne ugaja, kakor A. S. Za moj okus so drugi listi nekam prazni napram Vašemu listu. Ne da se prilizujem, Vaš list nekam vedno stvarno zadene v svojih člankih, kar drugi redkokedaj. Obenem pa je A. S. list, v katerem so zastopane vse naselbine iz cele Amerike. Čast Vašim dopisnikom. Kar nisem imel te mesece A. S. v hiši, se mi je zdelo, da sem zgubil stik s Slovenci po Ameriki. — Vaš zopetni naročnik." .Slične izjave imamp še od mnogih drugih. Nismo vprašali za nje, ljudje nam jih sami podajajo v svojih pismih. Ponosni pa smo na nje in smo za nje vsem hvaležni. Te izjave nam pričajo, da naši ljudje list "Am. Slovenec" ljubijo in upoštevajo njegovo štiriinpetdesetletno delovanje med slovenskim ljudstvom v Ameriki. In "Am. Slovenec" to njihovo ljubezen in zvestobo visoko ceni. Skušal bo svojemu narodu služiti še naprej, kakor je doslej v vseh ozirih. Ostal bo zvest svojemu narodu in mu vedno vračal ljubezen za ljubezen in zvestobo za zvestobo. Poslavljamo se od starega leta 1944 v izredno težkih časih za ves svet. Krvava vojna, ki se bije skoro na vseh delih sveta, še ni dokončala s svojim uničevanjem v tem letu. Naprej bo šla v drugo nadaljno leto. Še več žrtev bo zahtevala. Sile osišča so sicer že toliko kakor premagane. Upirajo se še v zadnjih krčih, misleč, da vsaj nekaj rešijo zase v tej borbi. A borbo bodo zgubile — so jo že! Upajmo, da se bo vsaj v Evropi drugo leto vojna končala in za tem j čimpreje tudi na Daljnem vzhodu. Zmaga je tu, o tem ni dvoma. Kako bomo zadovoljni po zmagi mi tu in drugi po svetu, gospodarsko, politično in socialno, to pa je za ves svet zamegljeno vprašanje. Prav ves svet čakajo po vojni težke naloge. Krščanske narode pa še prav posebno težke naloge. Le z velikim zaupanjem v Boga in njegovo pravico ter ob veliki lastni požrtvovalnosti do bližnjih bodo krščanski narodi mogli dajati svetu vzgled in pa recept za boljši in lepši povojni svet. Z globoko hvaležnostjo dc Boga za vse, kar nam je na svetu dobrega dal in pa s tople molitvijo za blagoslovljeno boljšo bodočnost sveta se poslovimo od starega leta ter z novim upanjem in navdušenjen pojdimo naprej v novo leto 1945! Bog z nami! SLOVAN, NA DAN Cadillac, Mich. Gospod urednik, tukaj prilagam za nadaljno naročnino na Am. Slovenca in ker sem ravno pri pisavi, bom malo opisal, kako se še mi kaj tukaj imamo. [ Kaj posebno novega ni poro-L Čati. Odkar se je vojna začela j smo postali bolj tihi in mirni. ' ;Ni več tistega veselja, kakor je-'jbilo pred vojno. Otožni in ža-■ jlostni smo postali in nič več ne 1 hodimo drug drugega obiskovat j in se kaj pomenit. Kar naprej (vsak zase samujemo in nestrp-j .no pričakujemo, kdaj bo vojne konec in se naši dragi sinovi povrnejo domov. Samo Boga pro-simo, da bi se vsi zdravi povr- - nili, potem se bomo večkrat kaj » razveselili in v doljni "štuk" • i bodo bolj gladke stezice. V Am. Slovencu čitamo pi-sma, ki pridejo iz starega kraja, kakor tisto iz Metlike. Kako Vrnilo prosijo " "Pomagajte, po--Iraagajte!" Ali ni to žalostno? - Kako človeka zaboli, kadar kaj ) takšnega čita! Ubogi ljudje, ko-r|liko glada užijejo in drugega pomanjkanja! Takih pisem bo zmeraj več. Tako ponosna in narodno zavedna Metlika je " zdaj popolnoma uničena. . Ti - prokleti divjaki, prej italijan- - ski zdaj pa nemški, kar ne po-. kradejo, pa z ognjem uničijo. a Kdo ve, koliko vasi, trgov in ji mest so uničili po Sloveniji in celi Jugoslaviji na ta način! I Dragi rojaki in sosedje. V 11 Am. Slovencu citate, kako po } drugih naselbinah kar naprej l: zbirajo denar in obleko za ubo-t'go staro domovino. Moramo se l tudi mi tukaj spet zbuditi in začeti nabirati za naše brate v starem kraju. Posezimo spet malo v žep in darujmo za dobro reč. Ko smo prvič nabirali, so l, se nekateri izgovarjali, da do-i kler bo Hitler gospodaril po Ju-l goslaviji, ne dajo nič. Tisti izgovor zdaj več ne velja, zakaj nemškim roparjem kakor drugod tako tudi v Jugoslaviji že > bije zadnja ura. Bodo morali 3 iti, odkoder jih je zlodej prine- 1 sel. Sem čital v Am. Slovencu, da 2 se par dopisnikov ne strinja z . Rusi, češ da so preveč grabežljivi ali kaj takšnega, da gredo • predaleč, in da se mora ameri- • skemu orožju dati priznanje, •; da jih Nemci tako dobivajo po -jzadnji plati, ne pa toliko ruski j armadi. Jaz pa pravim, da je _! treba dati priznanje obojemu, j orožju in vojakom, zakaj brez orožja ni vojaka, orožje samo 51 pa tudi ni zanič brez vojaka, "iRusi so delali čuda v tej vojni, i I Rusi so zadrževali Nemce, do-' kler sta se Amerika in Angle-. ška pripravili. Biti moramo hvaležni Rusiji in ji dati vse priznanje, posebno nas Slovane mora veseliti, zakaj prihodnost je slovanska. Zora puca, bit če i dana! . Moja želja je, kakor želja , vsakega zavednega Slovana, da gre ruska vojska kar naprej, dokler je še Slovanov kje, da , j bomo lahko zapeli ne samo "Od < Urala do Triglava", ampak ] | "Od Urala noter do Trsta in go- i jri do Celovca poje majka Sla- . -----— — — — — * V ■ M S W M va". Živela naša matka Rusija in vsi drugi Slovani v njenem objemu1 Frank Majerle. o- ZOPET DVA ODLIČNA SLOVENSKA VOJAKA New York, N. Y. Ponovno je bilo že Izpričano, da ameriški Slovenci tudi v oboroženih silah naše republike niso zadnji. Obratno! Kljub svoji tnaloštevilnosti zavzemajo mnoga vodilna mesta in njih število neprestano narašča. Tako smo pred kratkim dobili novega inženirskega poročnika (lieutenant) v osebi Mr. August Wav-potich-a iz Astoria, L. I., N. Y.f ki je graduiral iz inženirske oficirske šole v Fort Belvoir pri Washingtonu, D. C. Poročnik Wavpotich ima za seboj zavidanja vreden šolski rekord. Ni bil še 10 let star, ko je bil že v Junior High School, a z 20. letom je pa imel za seboj j t * I ' J - dolgo, kar je bil tudi v Rusiji o Prfrtesfcl'Je' s sebkj n4k*j 'rus - ktega spdpirhate&A' den&fja z£ '-J spomin. * £ f i i H-> i / s tr 01T * - ■ £] t s Nadalje je prišel na kmtel i* ^3opu^t( T>; S£rge$nt ■ 'gatfolpl - rojakinje J^ra., Agn«u v je, da bo najbrž V'fcraftkem |čo i* 'tezkA&rj&r.stare j :S-brat Bernard!ihU služit ^r r- mornarici . ter se odliko H val v. bojih z Japonci, s čimei e si je zaslužil, .Predsednikov« 1 pohvalno pismo. * ,* *' [A jT^txrieo n j i /I ^ Pisma ujetnikom 'L ' fcj i Chicago, fli; ^ PoStni urai ° naznanja, da .na poštne kart« i- ali dopisnice, ki jih nalašč zi e j ta namen zastonj razdajaj« e j poštni uradi, pri pisanju ame ji riskim vojakom, ki so ujeti m l- sovražnem ozemlju, ni trebs i- nobenih znamk za poštnine 0 Isto velja za pisma, razen & so poslana po zračni pošti; ^ tem slučaju je treba plačat t. po 6c za pol unče teže. L- —" v Poročevalec se povrnil e Cleveland, O. — Rojak Ra; a Turk, poročevalec za Cleve 3 land News, ki se je nahaja rJf šest mesecev na Pacifiku pi: ,r 37. ohijski diviziji, se je zope >_ vrnil. Svojo nalogo kot časni n karski poročevalec je dobri ! izvršil in tudi o mnogih sloven t. skih fantih je poročal. Ob vr 1 _ jnitvi je izjavil, da ne smerni p I misliti, da je zmaga nad Ja a j ponci za vogalom. i dj — c | Padel v Franciji v | Gilbert, Minn. — Na bojiši iJv Franciji je 30. okt. padel T 7 | Sgt. Tony Sternisha, star 21 s let. K vojakom je bil vpokli can prošlega junija. Zapušči si starše, brata (pri vojakih) ii tri sestre. Ii — i- Vojna žrtev d ■ Mr. in Mrs. Frank J. Stepic a 1^22701 Vera St., Warrensville a Heights, sta prejela obvestil« od vojnega departmenta, da j< 16. novembra padel v Franci e ji njun sin Pvt. Henry J. Ste pic, ki se je nahajal pri infan eriji. Bil je 20 let star. -o-- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bere ^ novice iz vaše naselbine. Poro« 1 čajte novice in dogodke v "Am • j Slovencu"« _ ___ " P t te k, 29. decembra 1941 ^ o konferenci mednarodne civilneavijatike Konferenca mednarodne civilne avijatike, ki se je vršila v Chicagi, je trajala 37 dni. Bili so to dolgovezni razgovori med skoro 700 zastopniki, ki so zastopali 54 narodov na konferenci. Zapisniki razgovorov in končnih dogovorov tvorijo pet debelih knjig, ki so jih dali vezati in so jih podpisali načelniki delegacij vsake dežele, ki je bila navzoča na konferenci. Kaj je konferenca dosegla in kaj so njeni zaključki? V bistvu ni dosegla drugega kakor le to, da so vsi navzoči za čimvečji razvoj mednarodne civilne avijatike ali letalstva, tako za potniško, kakor tovorno transportacijo. Za tem, v drugih podrobnostih, kot glede kontrole, obsega in raznih koncesij, ki jih bodo morale dovoljevati razne posamezne dežele, pa še nič ni prišlo do definitivnih zaključkov. Le med nekaterimi državami je prišlo do sporazumov v gotovih točkah. Med mnogimi pa ne. Štirinajst dežel je pristalo in podpisalo dogovor za izmenjavo pravic. Uradno so dali temu dogoyoru ime "Pet svobodščin zraka". Te so: pravica letanja preko ozemlja dežele, pristanek za postrežbo, oddaja in sprejemanje tovora in sprejemanje potnikov. To je podpisalo sledečih štirinajst držav: Afghanistan, Kitajska, Dominikanska republika, Ecuador, Haiti, Honduras, Mehika, Nikaragua, Peru, Zdr. države, Uruguay, Venezuela, Švedska in Turčija. Zadnja je podpisala s pridržkom pravice glede vmesnega prometa. Nekatere druge dežele so izjavile, da bodo podpisale • dogovore pozneje. Zapisniki so poslani v Washington in bodo kot dokumenti shranjeni v državnem departmentu. Triindvajset narodov in dežel je podpisalo le dve točki, ali dogovor, ki vsebuje dve svobodi zračnega prometa in to sta: pravica letanja čez ozemlja enega in drugega in pravica za pristan je za postrežbo in poprave. Angleški zastopnik je podpisal nekatere točke za Anglijo samo, ne pa za njene dominjone. Značilno je, da je angleški zastopnik Lord Swinton dostavil k svojemu podpisu: Izjavljam ob mojem podpisu tega dogovora, da moj podpis ne krije dežele New Foundland. Par dežel pa sploh ni podpisalo nobenega dogovora, a dali so izjavo, da bodo podpisali pozneje. , - Glede konference za mednarodno civilno avijatiko se je culo v javnosti marsikaj. Mnogo pa tudi ne, ker mnogo razgovorov se je vršilo za zaprtimi vrati. Glavni deželi sta bili na konferenci Združene države in Velika Britanija. Rusije ni bilo. Na razne opazke so Rusi odgovorili, da zato ne, kfcr so bile povabljene tri Rusiji neprijazne dežele. Amerikanci so se potegovali na konferenci za široko liberalno stališče glede mednarodnega zračnega prometa, n»J bi vladala v tem oziru v zraku svoboda. Angleži pa so temu stališču ugovarjali, da popolna svoboda v tem slučaju Store veljati le v tem, da se vsak narod lahko poslužuje kon-caeij in določb, a te pa morajo biti zopet potrebam primerni'urejene, to je, da vsak narod in dežela, preko katere ot^mlja se bodo drugi narodi posluževali zračnih potov,-po-s^izb^, sprejemali promet itd., bodo morali prispevati za v««, kar bodo prejemali, gotovo odškodnino v obliki colnin in*" carin; itd. Angleži so pač praktični trgovci. Kako itnajo urejeno glede morske plovbe po -svetu na svojih postojankah, najfrrže hočejo nekaj podobnga tudi glede mednarodnega zračnega prometa. Nekoliko imajo glede tega prav, kolikor se to tiče kritja vzdržavanja postaj in postrežbe. Kolikor pa stremijo za tem, da bi bile vse take važne postaje in križišča pod njihovo kontrolo, s katero bi lahko poljubno delali, kakor bi se jim zdelo, ali pa kakor bi to k&zalo njihovim interesom, pa nimajo prav in v tem bodo gotovo naleteli na odpor pri drugih narodih. Konferenca je v glavnem mnogo dosegla. Ustvarila je med narodi in deželami vsaj zvezo glede tega. Podrobnosti pa se bodo mogle seveda sproti reševati Svetu pa je pokazala, da bo po vojni dobil novo prometno postrežbo. Mnogo prometa bo šlo z železnic in s parnikov v zrak. Potniški promet bo v zraku silno rastel po vojni. Pa tudi mnogo tovora bo šlo po zraku, vsaj oni del, ki zahteva hitrost v prometni postrežbi. Glede tega bo nastala na svetu čisto nova doba. - .i.Attmiir ___ISy ^Misliš« , X :.m aHEaajš....... - fc^r .»»-r ,-m Ta aeroplan nosi na sebi znake 28 različnih tračnih sil. ki se poslužujejo Curtissovih borilnih letal, in je 15,000. letalo, ki je bilo napravljeno v izdelovalni« Curiiss-Wright. Nobena druga letal-ska izdelovalnica na svetu ni napravila toliko aeroplanov, kakor jih je ta. Letalo zgoraj je P-40 War-hawk. Narejeno, oziroma sestavljeno, je bilo v tovarni v Buffalo, N. Y. TO IN 0N0 IZ življenja IN sveta LATINSKA PRESTAVA SV. PISMA Leta 374 je bil izvoljen za papeža sv. Damaz, ki se je o-jbrnil na sv. Jeronima, naj pre-'vede sv. pismo na latinski jezik. To je bilo velikansko delo, ali papež je navduševal sv. Jeronima in mu dajal na razpolago vse potrebno, dokler prestava ni bila dokončana. Ta latinska prestava sv. pisma se imenuje "Vulgata." Cerkveno zborovnje v Trentu je to prestavo potrdilo za avtentično, to je za pravo in uradno veljavno, in od takrat do danes, to je več kot 1,500 let, je ta prestava še vedno ostala avtetična v rimsko katoliški Cerkvi. Iz te latinske prestave pa so kasneje prestavili sv. pismo na nešteto drugih jezikov, med njimi tudi na slovenski j jezik..- i«"- -o- ZNATI JE TREBA Zgodilo se je v Los Angeles, j Cestna železnica je bila nabita |z ljudmi, ki so drenjali najbolj 'na prvem koncu okrog motor-mana, da možakar že dihati ni morgel več. Pa mu pride srečna misel v glavo. Obrne se proti potnikom in resno naznani: "Na zadnjem koncu je omarica s cigareti. Nobena oseba ne sme vzeti več kakor en zavojček!" V par sekundah je ostal sam | na prvem koncu. -o- NOVI ZRAČNI VELIKANI Na skrivaj preizkušajo zdaj v Ameriki nove zračne velikane, o katerih je dovoljeno le toliko povedati, da so še večji kot ; zračna super-trdnjava B-29, ki ; zdaj bljuje razdejanje nad Japonsko. Napravili so več novih vrst velikih letal, kakor B-36, jB-35 in B-42. B-36 je največje letalo, ki so ga še kdaj poskusili napraviti v tej deželi. Raz-Ivoj v letalstvu gre tako naglo aaprej, da jim je že začelo primanjkovati izvedencev in stro-Ikovnjakov. -o- ZDRAVNIŠKA PREISKAVA NA DALJAVO Nekje na Pacifiku spet o-pravlja svoje delo na ladji zdrav mlad mornar, ki se ima ! zahvaliti za svoje ozdravljenje I radiu. Ta mornar, Elmer Hall, S 1/c, doma iz Louisville, Ky., je služil na manjši ladjici, ko je nenadoma omedlel. Na ladjici ni bilo zdravnika. Radio operator je dosegel zvezo z mornarico na Honolulu, kjer so častniki i takoj poklicali zdravnika. "Postaja plav. 2ila mu bije čisto malo, diha pa zelo težko," je poročal radio operator v svoj mikrofon. "Deni mu stetoskop na srce in postavi slušalke prav zraven mikrofona," je naročil doktor, nato pa napeto poslušal. "Poslušaj dobro," je naposled rekel zdravnik. "Tvojega tovariša je napadla naduha. MEH ZA SMEH RODA RODA PRAVI, da mu je nekdanji avstrijski | minister Dzieduszycki dejal: "Kdor do tridesetega leta ni bil radikalen, je lopov — kdor je pa še potem, je osel." ZBADLJIV SHAW Mlad mož iz najvišjih angle-tirih krogov je vprašal Shawa: "Ali je res, da ste neko* v druibi,* ko je nekdo dejal, da sem bistroumen, rekli, da to ni reH?" "Izključeno!" odvrne Shaw, "fie nikdar nisem bil v taki druibi, kjer bi vas imeli za bistroumnega." Milili I MSg*ES= NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA "Kaj stane pri vasx skodelica i kate?" "Če sedete za mizo, 2 penny-j ja, če jo stoje popijete, pa 1 j penny." "In na eni nogi stoje?" ZATO! G. B. Shaw je bil kot mlad mož na počitnicah pri svoji sestri. "Nekega jutra", pripoveduje, j "mi je zmanjkal list, ki sem imel na njem zapisanih par verzov. .'Grace', sem se razsrdil nad sestro, 'soneta nikjer nikjer ne najdem — gotovo ga je Harry vrgel v ogenj!' — Pa me ogorčeno zavrne sestra: 'Ne bodi no otročji! Saj otrok Še ne zna brati*!" Zavij ga v koče, obloži ga z me-| hovi z vročo vodo in vbrizgni! mu adrenalinovega klorida. In j kakor hitro mogoče, ga spravi v bolnišnico." V bolnišnici so dognali, da je tisti doktor vse prav pogodil, četudi na tako neznansko daljavo. Fant je bil kmalu spet zdrav. -o- ZMRZNJEN ŽIVEŽ Kakor vse kaže, bo treba ameriškim gospodinjam v bodočih letih porabiti prav malo časa nad vročo pečjo v kuhinji. Vse tako kaže, da se bližamo dobi, ko bodo ljudje splošno največ uporabljali zmrznjena jedila. Kakor poroča N. E. Na-gler v svojem govoru pred Illinois Food Locker Association, hoče ameriška žena, da je vse lepo pripravljeno zanjo. Ko pride domov od "bridge"* igre, stopi h groceristu painnrznjeno solato, zmrznjeno pečeno kokoš in zmrznjeni paj. V pol ure ima celo kosilo ali večerjo pripravljeno na mizi. Njen možiček si oblizuje usta in mustače in mu še na misel ne pride, da ne bi bila vsega pripravila s svojimi drobnimi prstki. Armada je dognala, da so zmrznjena jedila zadovoljiva, ker ostanejo sveža, trdna, se lahko hitro servirajo, nič se ne pokvari, in tudi velika različnost je mogoča. Kar se pa redil-ne vrednosti tiče, so pa ravno tako dobra, včasih pa celo boljša kot sveža jedila. — -o- ZAJTRK MIMOGREDE Obljubljajo nam, da bomo po vojni dobili zimske suknje, ki jih bo grela elektrika. Če pride že do tega, naj bi šli pa še eno 3topnjo naprej in napravili žepe tako, da bi bilo treba v vsakega samo vtakniti kos kruha. pa bi se kruh opekel. Tako bi človek lahko prežvekoval ope-čenec spotoma, ko bo šel na delo. -0- VEČ PREBIVALSTVA V Z. D. Od zadnjega uradnega štetja, leta 1940, je prebivalstvo Zedinjenih držav — v številu so vključeni tudi naši vojaki in vojakinje prek morja — na-rastlo za več kot 6,400,000. Sredi leta 1944 je naše prebivalstvo štelo 138,100,874 oseb, kakor sodi urad za ljudsko štetje. Ta narastek je skoraj trikrat tako velik, kakor je bil celotni narastek v celih desetih letih med 1930 in 1940. Bilo je toliko več rojenih nego umrlih, in toliko več se jih je priselilo nego izselilo. Pričakujejo pa, da za naprej ne bc tako.Kolikor dalje bo trajala vojna, toliko manjši bo odstotek rojstev in tofikt) večji bo odstotek smrtnih slučajev. o ■■■ MRS. VESEL BOŽIČ . O Božiču si Amerikanci voščijo vesele praznike z besedama Merry Christmas. Beseda Merry se izgovori precej tako kakor lastno ime Mary. Pri WAC se nahaja neka vojakinja, ki ji je ime Mrs. Mary Christmas. Stara je 30 let, doma je pa iz Ecorse, Mich. Zna voziti menda sploh vse vrste vojaških trukov in avtomobilov in je bila prej uposlena kot civilna šo-ferka za razne vojaške prevoze. Tudi mi imamo rojake, ki se pišejo Vesel, in rojake, ki se pišejo Božič, ali da, bi ista oseba imfcla obe imeni naenkrat, takega slučaja pa med Slovenci najbrž nimamo. --o- OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! KJE JE ADOLF? STRASIL0 Kadar plane mlado dekle v sobo in ovije roke osuplemu očetu okrog vratu ter jeclja: "Ah, kako sem srečna . . .", ni težko ugeniti, kaj je po sredi. Toda gospod Novak, ki se mu je bila primerila takšna stvar, je osupel spraševal: "Kaj pa to neki pomeni?" ~ Njegova "hči Slavka je pobe-sila oči in odvrnila tiho: "Očka, danes sem se zaročila ** w . . . "Tako?" je dejal oče in se ustavil. "Kako pa, da mi poveš to šele zdaj? Naknadno? Kje pa si do danes skrivala tega fantiča, ki te hoče odvesti iz rodne hiše? Kdo je prav za prav ta cigan?" Slavka je zažarela. Nato pa je rekla: "Sin profesorja Enačbe." • "Kaj?" se je zadri nad hčerjo Novak, "praviš, da je sin profesorja Enačbe, tistega, ki me je tako mučil v šoli? Neverjetna ; j predrznost — — od očeta in j sina! In ti si še utvar j aš, da bom i jaz pristal na to zaroko?" "Očka, očka," je ponavljala t Slavka, "kakšen je njegov oče ne vem, toda Pavle Enačba je izvrsten človek. Po poklicu je . arhitekt in ima čedno službo z - lepimi dohodki, ki se bodo v ) kratkem pomnožili. Vrhu tega 11 je to zanimiv in privlačen fant, i ima značaj in me zelo ljubi..." "Seveda te ljubi!" je zanič- - ; ljivo pripomnil Noyak. "Ali veš - jli, kdo je njegov oče? Ali se za- - vedaš dalekosežnosti svoje za-. j roke s tem Pavlom Enačbo?" t "Njegov oče, kolikor vem, je ii j profesor matematike na gimna-i ziji." d ; "Točno! Tudi mene je učil matematike! In prav zaradi te-o ga si boš njegovega sina izbila a ! iz mlade vroče glave!" ej "Očka, saj ne razumem, kaj » govoriš. Samo zato, ker te je 0 njegov oče učil matematike ? - Res ne razumem .. ." "Kaj učil, kaj učil! Mučil me je, ali razumeš zdaj? To je star i sadist, rabelj za učence, samo s - to razliko, da ne prijemlje ob- - sojenca, ki ga ima na piki, z ro-a kavicami, ampak piše dvojke s o; koščenimi prsti ... Še danes se 1 mi sanja o njegovih strahotah , vsakih štirinajst dni. Kadar - imam takšne sanje, se vselej i zbudim potan iz spanja ... In i sinu tega sadista naj bi dal svo-i, jo hčer za ženo? Nikdar in ni- 1 koli!" - j "Očka, saj to vendar ni pro- - fesor Enačba, to je samo njegov 2 sin Pavle ..." "Draga moja Slavka, to je i meni vseeno. Jabolko ne pade - daleč od drevesa. S to družino i nočem imeti nobenih stikov in zvez, posebno ne krvnih. Seveda, kaj se tebi sanja, kako mi je ta rabelj zagrenil vso mladost ! On je bil, pravim, ki mi je - zagrenil in zastrupil vsake počitnice. On je kriv, da se še danes ne morem spominjati mla-dit let z veseljem. Kadar mislim na šolska leta, zaplešejo pred menoj njegove dvojke, ponavljalni izpiti, repeticije .. . Vrag vzemi vse .te trigonometrične formule, nerešljive enačbe, na tucate domačih kazni in vse ostalo, lear je v zvezi s spominom na profesorja Enačbo. Zaradi njega sem izgubil vero v človeštvo, on je bil prvi, ki me je navdal z mržnjo do ljudi. Brez njega bi bil postal veren človek, dober filantrop. A zdaj, kaj sem zdaj? Malomaren se-bičnež, ki ne zaupa nikomur! Ta mož ne bo videl kri moje krvi v svoji hiši. Tako je! Nočem. Nikdar in nikoli! Dovolj je bilo nesreče med nama!" Slavka je zdaj zaihtela in se vrgla na zofo s solznimi očmi, oče pa je dirjal po sobi iz kota v kot. Tako se je končala ta scena z nezadovoljstvom vseh prizadetih. _______ ► V nedeljo predpoldne se je | pri Novakovih vratih oglasil zvonec. Novak ni mogel verjeti lastnim očem. Čez prag njegove-delovne sobe je stopilo strašilo njegove mladosti. Profesor Enačba se je bil komaj spremenil. Osem fn dvajset let je minilo, odkar so se ločila pota obeh mož, učitelja in učenca. Enačba je nosil naočnike iz temne roženine, bil je gladko obrit in je imel dve zlobni zarezi ob ustnih kotih. Se vedno je nosil neelegantno, sivo zmečkano obleko — — mogoče je bila prav tista, s katero je hodil v šolo pred osem in dvajsetimi leti . . . "Sedite* Novak!" je dejal profesor Enačba, ko je stopil naprej. In v trenutku, ko je zaslišal ta glas, je Novaku padlo srce v hlače. Nič več ni bil šef tekstilne tvrdke Novak & Co. niti lastnik stanovanja s šestimi sobami, krasnega avtomobila in zavarovalne police za trideset tisoč dolarjev. Bil je zopet nič, Novak, gimnazijec, ki je trepetal pred rabljem Enačbo in se je vil v mukah kadar je bil pozvan, da pokaže svoje znanje v algebraični umetnosti. "Nazadnje ste se potrudili, gospod profesor, do mene?" "Novak!" se je zopet oglasil strašni glas profesorja Enačbe. "Kaj pa moram slišati v svoje neskončno obžalovanje? Ne samo, da niste bili dorasli nalo-^ gam v šoli, zdi se tudi, da niste dorasli nalogam, ki jih na vas stavi življenje! Zopet ste enkrat slabo pripravljeni! Moj sin in vaša hči imata med seboj nekaj takega* kar ljudje imenujejo ljubezen ... In vi jima zastavljate pot? Nočete privoliti v to zvezo! Ali moram res osebno posredovati v tej stvari? Sramujte se, Novak!" Novaku ;"e šinila skozi možgane čudna mrščavica. Porajale so se mu v glavi neverjetno čudne miali* Ali se ne bi spodobilo, da bi ponudil gostu, profesorju Enačbi, cigaro in kozarec vina? Ne, to ni mogoče! Slabo pripravljen učenec ne more tega storiti! To se ne spodobi za slabega učenca, ki ga profesor tako osorno kara. Profesor Enačba pa je stal pred svojim nekdanjim učencem kakor neizprosen sodnik. Zdaj je ostro pogledal v njegove oči in dejal: "Novak, Novak, upam, da se boste poboljšal ... da boste nadoknadil, kar ste zamudil . . . sicer ne boste nikoli dosegel svojega cilja . . ." fn zdaj 3e mu je glas nekoliko ustavil.- Toda kmalu se je opogumil, rekoč: "Upam in pričakujem od vas, da boste postali sčasoma izvrsten tast in stari oče ..." Kakor niče, brezpomemben in siromašen je stal Novak pred profesorjem Enačbo, ki je grmel nanj z visokega trona profesorske nezmotljivosti. Mislil je na moč in silo, ki nikdar ne usahne, ki ji ni mogoče nikoli uteči. To je profesor Enačba... Ta sila prihrumi kakor orkan _ nad človeka, ki je bil nekoč njegov učenec. Ah, ip vendar! . . . Zdaj se je zbudil v Novakovih prsih nov občutek. Bil je to občutek ponosa. - Saj profesor Enačba ni več njegov profesor! To je mož, ki prihaja k njemu z neko prošnjo, s prošnjo, da ne bi odbil njegovega sina pri snubljenju Slavke. In Novak se je spomnil, koliko krat je prosil profesorja Enačbo, naj nekoliko spregleda njegovo slabo matematično znanje in naj zatis-ne eno oko. Nikoli ni tega upošteval! Danes pa prihaja k njemu kot vrhovni instanci in prosi za svojega sina Pavleta, za njegovo srečo ... Novak se je osrčil in spregovoril : "Gospod profesor! Svoji hčeri sem povedal drugačno odločitev, kakor jo bom zdajci sporočil vam. Glede na najine stare (Nadaljevanje na 6. str.X Nadzorovanje nemške to j no mornarice najbrž ▼ Hamburgu, je eden tistih poslov^ ki jih j« Hitler do sedaj vedno sam opravljat Ta slika pa, ki je bila poslana iz Švedske, kaže, da propagandni minister Josef Goebbels, na levi, opravlja to dolžnost. Ravno je segel v roke nekemu članu od "Kriegs-marine". kronika sedanje globalne vojne DOGODKI, KI SO VODILI V VOJNO: 30. junija, 1930, zadnje francoske okupacijske čete so odšle iz Porenja. 18. septembra, 1931, Japonci začno zasedati Mandžurijo. 18. februarja, 1932, Japonci so napravili iz Mandžurije podložno državo in ji dali ime Mančuko. 19. avgusta, 1934, plebiscitno glasovanje v Nemčiji izvoli Hitlerja kot voditelja kancelar-ja Nemčije. 9. decembra, 1934, Italijani napadejo Etijopijo. Vojna med Italijo in Abesinijo je trajala do 5. maja 1936. 29. maja, 1935, Japonci začno z novim prodiranjem v Kitajsko. 7. marca 1936, nemške čete vkorakajo v .demilitarizirano zono ob reki Reni. - 17. julija, 1936, v, Španiji se prične civilna vojna, ki je končala 28. marca 1939. General Franco je zmagal s pomočjo Nemcev in Italijanov. 11. marca, 1938, nemške čete vkorakajo v Nemško Avstrijo in jo priklopijo k Nemčiji. 29. septembra, 1938, v Mona-kovem podpišejo pakt Hitler, Chamberlain, Daladier in Mussolini, ki preda Čehe Hitlerju. Med 1. in 10. oktobrom 1938 Nemci začno z zasedanjem Su-detov na Češkem. * * 14. marca. .1939, Nemci, Madžari in Rumuni invadirajo Če-hoslovaško. » - 21. marca, 1939, Nemci zasedejo litvinsko luko Memel in jo proglasijo za nemško lastnino. ^ 81. marca 1939, Angleži in Francozi se zavežejo pomagati Poljski v slučaju napada. 7. aprila, 1939. Italijani vpa-dejo v Albanijo. -> , 23. avgusta, 1939, Stalin in Hitler podpišeta desetletno pogodbo. DOGODKI SEDANJE GLOBALNE VOJNE: V letu 1939: I. septembra, Nemci napadejo Poljsko. 3. septembra. Anglija in Francija napovesti Nemčiji vojno. 17. septembra, Rusi vkorakajo v vzhodni del Poljske. 27. septembra, Nemci vzamejo Varšavo ni poljski odpor je zlomljen. 28. septembra, Nemci in Rusi si razdele Poljsko. 30. novmebra, Rusi invadirajo Finsko. V letu 1940: II. februarja, Angleži začno osvajati italijansko Somalijo v vzhodni Afriki in jo vso zasedejo do 7. marca. ' 12. marca, Angleži pošljejo Grkom pomoč. Rusko-finski mir je podpisan v Moskvi. 9. aprila, Nemci invadirajo Dansko in Norveško. Danci se < podajo. Norvežani se upirajo do 10. junija, tedaj tudi Angle- i Ži in Francozi umaknejo svoje čete iz Norveške. ] 10. maja, Nemci invadirajo Belgijo in Holandsko. V Angliji i resignira prvi minister Cham- . berlain. Winston Churchill po- ] stane prvi minister Anglije. 14. maja, holandska vojska i se poda Nemcem. i 15. maja, Nemci prebijejo francosko obrambno črto. < 28. maja, belgijska vojska se poda Nemcem in Angleži se prično umikati preko Dunkirka. 10. junija, Italija napove vojno Angliji in Franciji. 14. junija. Nemci vkorakajo V Pariz. 22. junija, Nemci in Francozi podpišejo premirje. 8. avgusta, zračni napadi na 1 Anglijo se prično. 22. septembra, Japonci vkorakajo v Indo-Kino. 7. oktobra, Nemci vkorakajo v Rumunijo. 28. oktobra, Italija napade Grčijo. Med 20. in 24. novembrom Madžari, Rumuni in Slovaki se pridružijo osišču, 9. decembra, Angleži začno potiskati Italijane iz Egipta. V letu 1941: 22. januarja, Angleži zasedejo Tobruk v Libiji. 6. aprila, Nemci napadejo Jugoslavijo. 17. aprila, jugoslovanska vojska se poda Nemcem. 27. aprila, Nemci vkorakajo v Atene in grški odpor je zlomljen. 20. maja, Nemci začno napadati s padalnimi četami otok Kreto, katero zasedejo do 1. junija. 24. maja, nemška bojna ladja Bismarck je potopila angleško bojno ladjo Hood in 27. maja so Angleži potopili bojno ladjo Bismarck. 27. maja, Roosevelt proglasi t stanje*neomejene nujnosti. 31. maja, Irak sprejme od Angležev mirovne pogoje po sovražnostih, ki so trajale 28 dni. , . 22. junija, Hitler napade Rusijo. Isti dan napove Italija Rusiji vojno. Do 27. junija so napovedale Rusiji vojno tudi Madžarska, Rumunija in Finska, kot zaveznice Nemčije. 7. julija. Združene države zasedejo Islandijo. 24. julija, Japonci začno g svojo vojsko zasedati francosko Indo-Kino. ( 14- avgusta, Roosevelt in j, Churchill se sestaneta na bojni, i ladji v Atlantiku in objavita At- ' lantski Carter. 25. avgusta, ruske in angleške čete začno zasedati Perzijo, ] zdaj Iran. 8. septembra, Nemci začno oblegati Leningrad. 25. oktobra, Nemci vzamejo Harkov v Ukrajini. 26. novembra, med Japonci in Združenimi državami se zač- . ne konferenca za uredbo pro- ^ blemov v Pacifiku. 7. decembra, Japonci zahrbtno brez vsake napovedi napa- ; dejo Pearl Harbor in dtfuge a-meriške pozicije v Pacifiku. 8. decembra, Združene države napovedo Japoncem vojno, j Isto stori Anglija. 11. decembra, Nemčija in Italija napoveste vojno Združenim državam. 15. decembra, Rusi prično s zimsko ofenzivo proti Nemcem, j 25. decembra, Japonci zase- ^ dejo Hong Kong po 16 dnevnem obleganju. j r V letu 1942: 3 2. januarja, Japonci zasede- 1 jo Manilo na Filipinih. 11. januarja, Japonci invadi- < rajo holandsko vzhodno Indijo, i 26. januarja, prve ameriške čete se izkrcajo vjSeverni Irski, j 15. februarja, Japonci vko- 1 takajo v Singapore. 8. marca, Japonci vzamejo j mesto Rangoon v Burmi. ) 14. marca, Amerikanci -dospe v Avstralijo. General Mac- 1 Arthur pride 21. marca iz Filipinov z letalom v Avstralijo, 1 kjer prevzame vrhovno povelj- i stvo pacifiških sil proti Japn-cem. ] 8. aprila, Rommel je začel z ofenzivo proti Angležem v Li- ( bij i. 9. aprila, Japonci vzamejo ( Batan na Filipinih. 18. aprila, Tokio je prvič ] bombardiran od Amerikancev. i 6. maja, Amerikanci na Cor-regidoru se podajo Japoncem, i 9. maja, Amerikanci porazijo japonsko brodovje v koralskem c morju. • 6. junija, Amerikanci požerio i ..OT- .m*. I—I li — mil !!■ Blato — večno blato — prizadeva veliko neugodnosti ▼ vojski. Tukaj vidimo, kako tanki devet« ameriške armade gasijo po globokem blatu med naskokom proti mestu Loverieh, Nemčija. Pripravljajo pot, da se za njimi naia pehota lahko pomakne naprej. v beg japonsko invazijsko brodovje pri Midway otoku. 21. junija, Rommel vzame Angležem Tobruk in zasleduje Angleže globoko v Egipt. 1. julija, Nemci vkorakajo v Sevastopol na Krimskem polotoku. . 27. julija, Nemci vzamejo Rusom Rostov. 7. avgusta, Amerikanci se izkrcajo na Guadalkanalu in si ustanove torišče. 24. oktobra, Angleži začno s protiofenzivo v Egiptu. 7. novembra, Amerikanci in Angleži se izkrcajo v Severni Afriki in si ustanove oporišča v Alžiriji in Moroko. 21. novembra, Rusi prično z veliko ofenzivo proti Nemcem pri Stalingradu. 27, novembra, vsled nemške < okupacije vse Francije so Francozi potopili francosko brodov- ] je v Toulonu. 15. i decembra, Amerikanci j zasedejo Buno na Novi Gvineji. 24. decembra, admiral Dar- i lan je umorjen. V letu 1943: s 1. januarja, Rusi vzamejo Nemcem nazaj Velike Luke in ] Elisto. Od 14. do 24. januarja, Roo- 1 sevelt in Churchill imata važno i posvetovanje v Casablanci v za-padni Afriki. " 18. januarja, Rusi zapode Nemce izpred Leningrada. ] 23. januarja, Angleži vzamejo Nemcem in Italijanom Tripoli. ] 9. februarja, Amerikanci popolnoma osvoje Guadalkanal. < 14. februarja, Rusi vzamejo j Nemcem Rostov nazaj. < 16. februarja, Rusi vzamejo Harkov nazaj. ] 21. marca, Angleži in Ame- 1 rikanci začno s splošno ofenzivo v Tuniziji. 7. maja, Zavezniki končno zlomijo osiščni odpor v Tuniziji. 30. maja, Amerikanci vza- e mejo Japoncem nazaj otok At-tu v Alevtih. j 10. junija, Zavezniki so za- i sedli v Sredozemlju otok Pan- ] Cellerijo. < '15. junija, nevarnost od strani nemških submarinov je zače- 5 la pojenjavati. i 1. julija, Amerikanci zasedejo več otokov v skupini Solomo- c novih otokov. ' 10. julija, Zavezniki z uspe- s hom izvedejo invazijo v Sicilijo, i 3. avgusta, zavezniški letalci bombardirajo rumunske oljne j vrelce. 5. avgusta, .Rusi porazijo j Nemce v okolici Orela. 23. avgusta, Zavezniki zase- 1 dejo vso Sicilijo. 5. septembra, Zavezniki vpa- i dejo v južno Italijo. 8. septembra, Italija se brez- 1 pogojno poda in fašizem-v juž- j ni Italiji in njenih otokih je strt. K 25. septembra, Zavezniki iz- 1 vojujejo bitko pri Salerni. 2. oktobra, Zavezniki zase- ] dejo mesto Neapelj. \ 20. oktobra, Portugalska izroči Azorske otoke Angležem. ] 18. novembra, Amerikanci invadirajo Gilbertske otoke. 28. novembra, v Teheranu v Iranu se snidejo na posvetovanje Roosevelt, Churchill in Stalin. 2. decembra, Bolivija napove vojno Nemčiji. 7. decembra, Amerikanci u-spešno bombardirajo Maršalske otoke. 15. decembra, Rusi postavijo v Harkovu tri nazijske vojne zločince in enega Rusa pred vojno sodišče, kjer jih obsodijo na smrt in obesijo. 20. decembra, predsednik Roosevelt napove invazijo Evrope in da jo bo vodil general Dwight Eisenhower. V letu 1944: 2. januarja, Rusi so prodrli do predvojne poljske meje. 15. januarja, general Eisenhower pride v Anglijo in pre- j vzame vrhovno poveljstvo nad' zavezniškimi silami na zapadu. I 1. februarja, Angleži in A- j merikanci prično s silovitimi! zračnimi napadi na Nemčijo. 15. februarja, 1000 zavezniških bombnikov napade Berlin. 22. februarja, Amerikanci napadejo z uspehom otok Truk. 1. marca, Rusi vržejo na severu Nemce nazaj in vkorakajo v Estonijo. 18. marca, Rusi prodro do Besarabije. 21. marca, Rusi vpade jo v Rumunijo. 11. aprila, Rusi vzamejo Nemcem Odeso. 2. maja, zavezniška zračna ofenziva proti Nemčiji nadaljuje neprenehoma skozi tri mesece. 17. maja, Cassino v južni Italiji pade Zaveznikom po silovitih bojih. 30. maja, Amerikanci iztisnejo Japonce iz Nove Gvineje. 4. junija, Zavezniki zasedejo Rim. Nemci se umikajo proti severu. 6. junija, Zavezniki prično z invazijo zapadne Evrope. Amerikanci in Angleži vpade j o v Normandijo in si ustanove pet oporišč. 15. junija, po hudih bojih Zavezniki poženejo Nemce iz iz Normandije v beg. 27. junija, Amerikanci zasedejo luko Cherbourg. 8. julija, y Nemčiji nastane spor med Hitlerjem in armad-nimi generali. 18. julija, Rusi prodro do meje Vzhodne Prusije. 20. julija, Himmler duši odpor v Nemčiji. 21. julija, Amerikanci se izkrcajo na Guamu v Pacifiku. 11. avgusta, Amerikanci prodro do Pariza. 23. avgusta, Rumunija obrne hrbet Nemčiji in sprejme ruske pogoje. v 26. avgusta, Rusija napove "" 28. Bolgarija sledi Rumuni j i in sprejme ruske pogoje. 30. avgusta, Rusi zasedejo Bukarešto, 2. septembra, Amerikanci dospejo do Siegfriedove črte. 11. septembra, Roosevelt in Churchill se sestaneta v Quebe-cu, Kanada na važno posvetovanje, kjer sta sestavila ultimatum za osiSče. 26. septembra, Amerikanci izvedejo obsežen zračni napad na Filipine. 17. oktobra, Amerikanci invadirajo Filipine. 24. oktobra, Japonska mornarica doživi občuten poraz pri Filipinih. 1. novembra, Amerikanci v drugič bombardirajo Tokio. 5. novembra, Rusi pridejo do predmestij Budimpešte. 8. novembra, Nemci prično z izstreljevanjem novih robotnih bomb V-2 na Anglijo. 25. novembra, Amerikanci zopet bombardirajo Tokio. s 10. decembra, Amerikanci poženo Japonce iz Ormoca ha Leyte otoku. 17. decembra, maršal von Rundstedt začne s protiofenzivo v Belgiji in Luksemburgu. 23. decembra, Rusi prično z veliko ofenzivo v okolici Buda-pešte proti Bratislavi in Duna-ju. 25. decembra, Amerikanci zdrobijo japonski odpor na otoku Leyte. -o- POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. are zjutraj preko radio postaj* WGES v ChicagL — ! OH H. M. LANCASTER I; Dentist ; 2159 West Cermak Rd. ! ' Telefon Canal 881? i > i (osel Leavitt St) CHICAGO* XLL. > j i__• I tJCPi OH. JOHN J. SMETANA Pregledne oči In piedptsvfe očala. —- I3 1el Menjaje OPTOMETRIST ltOl So. Ashland A venae TeL Česal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 j gjutraj do 8:30 zvečer. _ DRUŠTVO SV. VIDA iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO ® I Odbor za lete 1942: Predsednik: Litton Strniša: Tajnik: Jo«. J. Nemank*. 7505 Myron Ave. Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo ▼ mesecu v spodnjih prostorih I stare sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeut se prične pobirati ob I .-00. Ha domu tajnika pa vsa- i kejra 10. in 25. * mesecu. V društvo se sprejemajo katoli- I čani od 16. do 60. leta v odrastli od- 1 delek; ▼ mladinski oddelek pa od 1 rojstva do 16. leta. I| ———■ i 1 • t ■ Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. # V WAUKEGAN, ILL. O Na razpolago imate razne vr- j ste zavarovalnine. — Člani se 1 »prejemajo od 18. do 55. leta. J , • t . 1 FRANK JERIHA, predsednik. j JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wadsworih Ave* f ♦ Ho. Chicago, m. j 'j ANTON BESPALEC. SR., blag. i' ^ • ' 1 1 ' .i 1 = r ^ 1 , ^ ......... ^■mm^mmm^bi J« M. Trunk ^^^^^^^^^^ TEDENSKI KOLEDAR - 31. Nedelja —t Ned. po Božiču — Silvester. JANUAR 1945 1. Ponedeljek — Novo leto 2. Torek — Ime Jezusovo 3. Sreda — Sv. Genovefa ' ; 4. Četrtek — Sv. fit, škof 6. Petek — Simeon, stolpnik 6. Sobota — Sv. Trije kralji NEDELJA PRED NOVEM LETOM «»« tjuucm m zemiji, ki ao dobre volje* (Luke, 2, 14). Navadno ljudje ne ljubijo ti-hote, samote in miru. Bolj jim ugaja ropot, dirindaj, drvenje. Nasprotno pri Zveličarju. V tihi, mirni noči je bilo in v samoti zapuščenega hleva, med mirnimi pastirji, ko je prišel med nas. Ta okolščina nas opominja na besede, katere je pozneje izgovoril : "Resnično, resnično,' povem vara, ako panično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo. Ako pa umrje, prinese dosti sadu" r (Jan. 12, 24). Samota vsebuje neko skrivno moč. Carlyle meni: *Molk je globbkko večnost, govorjenje je plitvo ko čas." Sv. Pavel je tako gt>voril prvim kristjanom: "In mir b.ožji, ki presega vse razumi jen je, bode branil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu" (Ffl. 4, 7). Po teh besedah mir nas očuva, varuje, obvaruje pred hudim. Mir je na vsak način pravi za-1 klad. Vidimo to prav te dni, ko je treba toliko in tolikih žrtev, da se u posta vi mednarodnT^r. j i^er pa je vsak človek majčken svet zase, vidimo lahko, kako je treba, da vsak upostavi mir v svoji notranjosti, šele potem se more u posta viti tudi svetovni mir. Pomenljive so toraj besede govorjene po angelih pastirjem v noči rojstva: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Kar hočemo, dosežemo, mir tudi. Kdor živi po veri, uživa mir, ampak vsak na svoj način. Mir prvega ni mir drugega. V veliki množici obdajamo jaslice. Prvi je bolj blizu, drugi bolj oddaljen, neki stoje daleč proč, da ne vedo, za kaj gre. Postajajo radovedni, pa odidejo hladni, mrzli, brez zanimanja.. Poznamo le naša nagnenja, stojimo proč cd njega. Kakšen mir bi lahko uživali pri Kristusu, pa gremo proč, se pomešamo med množico,* šum sveta nam prija, in ta svet se ne zmeni dosti za Kristusa. Božič je, ampak le na mizo mislimo, jemo, pijemo, se veselimo, si voščimo vesele praznike, Kristusa pa potisnemo pred vrata! Je i Božič, pa ni Božič. Ne tako! KATERE SOSEŠČINE V CHICAGI > 'IV SO SREČNE? ** One, ki imajo ^^^ • LEPE DOMOVE 1 ftC« • IN DOBRE PRIJATELJE \5M and some very • GOOD JOBS for Men at Good Pay HUJHA W NUJNA VOJHA PEACE VOjilA dela r dela Htbene izkušenosti ne potrebujete od poprej na vseh sladačlh delih: Are Weldexs Turret Laike Operators Multiple Spindle Brill Hydraulic Press' Operators Press OpeialoA* Horizontal Boring Mill Opr*. Radial Drill Press Operators Bore Operators v^taiB^Mmo^ p^S^SSL * Modema vojna tovarna. — Dobri delovni pogoji. WLB pogodbena mezdna lestvica To bo vam dalo hitro priliko za napredovanje na podlagi vaše skusenosti J*dilnica t katetri} L — Jedila xa cnerne cene. AMERIKANCI SLOVENSKEGA POKOLJENJA IN VETERANI DRUGE SVETOVNE VOJNE SO DOBRODOŠLI. "L" — Boat in poulične kare voxijo prav do vrati ■I DANLY jI Machine Specialties, Inc. 12100 S. 52nd Ave., Cicero, HL nam proizvajati vojne izdelke! DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon vtmdu In v stanovanju CANAL 4955 OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEt)NO USPEH. Petek, 29. decembra 1944 —====^=s= ■ 1 ■ \ Družba f^|p)sv. Družine i (THE HOLY FAMILY SOCIETY} . - . \\ Uatanovljeoa 29. novanfan 1914. ji 'Sedeč Joliet, || \ Hal« tealo: "Vae a vero, dom in narod; val za *~gi. eden m m.1* ! > ; GLAVNI ODBOR: j; <; Predaednik: Owffe Stonich, 2S7 Ume Street, Joliet. Illinoi« «I < > L podpredsednik: Frank Tnahek, 716 Raub St, Joliet, I1L J ► <; podpredsednik: Kathrine Bajmk, 528 Lafayette St, Ottava. QL J ► I > Tajnik: Frank J. Wedie, 301 Lime Street, Joliet. ID. < ? <; Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory SL, Joliet W. J ► {> Blagajnik: Joeeph Klepec, 903 Woodraf Rd, Joliet lit - \ < * Dubomi votfja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. J» <; Vrh. zdramik: Joeeph A. Zalar, 351 No. Chicago St. Joliet lit < ► < J NADZORNI ODBOR: ' * J ► I > Andrew Glavach, 1748 W 21st St, Cfakaso. IIL i St, Joliet IE *' II POROTNI ODBOR: J \ i I Joeeph PavlakovJch, 39 Winchell S», Sharpfborg, Pa. ; J > Mary Koradch. 2294 Blue Island Ave, Chicago, lit < \ i J John Denia, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. ID. J ► < > Predsednik Atletičnega odseka: Bmery Sober, < \ 540 North Bluff Street Joliet Illinois. JI - URADNO GLASILO: \ * "AmarikanaU Slovenec", 1949 W. Cermak Rd., Chicago^ UL J ► * \ 00 L ^ 1944 i« DSD izplačala svojim Članom in članicam in < f J ► W dedi6eta» raznih pouartnin, poskodnin, bolniških podpor ter drugih J► < > iaplačfl denarne vTednosri do Četrt milijona dolarjev. < | J ► Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav s J ► <; m »uu^j kot 8 člani (cami) za odrašli oddelek. Sprejme ae vsak kato- « l <> ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin- J ► i; tki oddelek pa od rojstva do 16. leta. * l J► Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $l,000.0a Izdajajo ae razHčnl < * i \ certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year J► J ► Endowment Vsak certifikat noai denarno vrednost katera ae vsako < [ podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in J * <; poškodnine. <' ^ ► Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience < ► < l tabeli < * J» DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). 3' ;; CJradni jezik je slovenski in angleški |; Rojakom in rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo v njeno < l J ► sreoo! j ; J ► jI Za vsa morebitna pojasnila in navodila ae obrnite pismeno aH ust- <' ;; meno na gt tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St. JoBet DL < I Blagoslovljeno, srečno, zdravo ig zadovoljno . I J. Novo leto V vsem glavnim uradnikom in uradnicam DSD in vsem uradni- itvu Družbe sv. Družine prav iskreno želi ' p*", X UREDNIŠTVO GLASILA DSD. ^ 7V atatataiatai , DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ST. 1 DSD Joliet, 111. Dragi mi bratje in sestre! Leto 1944 smo, hvala Bogu, prav zadovoljivo končali v vseh ozi-rih pri našem društvu. Smo lepo napredovali v Članstvu in premoženju, smrtni slučaj pa smo imeli samo eden. Vsi, ki imate prijatelje, da še niso pri našem društvu, jih pripeljite s seboj, da bomo tudi v bodočem letu primerno napredovali. Vsem članom in Članicam in njihovim družinam želim srečno Novo leto, da bi ljubi Bog vam dal zdravja in obilo svojega blagoslova in nam pripeljal nazaj naše brate in sinove zdrave in zmagoslavne iz te vojne. Vdani vam Joseph Bučar, predsednik, o- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ST. 1 DSD Joliet, UL Z novim letom stopijo v veljavo nova pravila, ki so bila sprejeta na zadnji konvenciji v Chicagi. ' V pretečenemu letu je društvo precej povoljno napredovalo v Članstvu in v finančnem oziru. Veselo znamenje je, da mi ni bilo treba nobenega člana ali članice suspendirati skozi celo leto, le kruta smrt nam je vzela eno članico, Apolonijo Verbič. Naj ji bo ohranjen blag spomin. Ob koncu leta se* lepo zahvalim gl. tajniku sob. Frank We-dicu kakor tudi vsem društvenim odbornikom in članstvu, za lepo sodelovanje in pomoč pri mojem tajniškem poslu. Tako tudi uredniku .Am. Slovenca, ki je vedno točno priobčeval poslane dopise, tikajoče se društva. Vsem skupaj pa voščim srečno zdravo uspešno Novo leto 1945, z gorečo željo, da bi nam prineslo zmago in toliko zaželjeni ljubi mir. Z bratskim pozdravom Anton J. Smrckar, tajnik. HOLY FAMILY LADIES , ' Joliet, IIL TEAM STANDINGS Nite of December 20, 1944 Won Lost , 1. Vice-Presidents___ 25 17 2. Treasurers__________ 23 19 3. Presidents ...._____ 21 21 4. Secretaries _________ 15 27 INDIVIDUAL STANDINGS Aver. Games Series ages 1. D. Wedic .— 39 6264 160.24 2. M. Jamnik .... 42 6298 149.40 3. Jo Vancas .... 30 4425 147.15 4. L. Gagnon .... 42 6043 143.37 ■ 5. D. Riblon .... 39 5580 143.03 6. J. Zinser .„.«. 39 5345 137.02 . 7. E. Franzen „ 42 5703 135.33 8. J. Bambic .... 39 5227 134.01 9. Jo Cirrencione 39 5097 130.27 10. C. Garbin .... 39 5083 130.13 11. N. Cirrencione 42 5317 126.25 12. E. Zinser ...... 39 4866 124.29 13. F. Leonard.... 42 5107 125.25 14. FlManno---- 39 4552 116.28 15. M. Foster .... 39 4414 113.07 16. Kay Despo ... 39 4156 106.22 High Games 1. Dolores Wedic, Pres. ............... 248 2. Marge Jamnik, V. Pres._______ 229 High Series 1. Lorena Gagnon, Treas._______538 2. Dolores Wedic, Pres_______________ 537 High Team Series 1. Vice-Presidents_____________________ 1714 2. Vice-Presidents ________L__________ 1713 Treasurers ___________________________ 1713 High Series for December 20th Dolores Wedic, Pres..................... 512 YOUR REPORTER. -O- I ■ CARNEGIEJEV STOTAK Carnegie, eden najbogatejših Zemljanov, je potoval po Kavkazu. Prišel je tudi v neko vas, kjer je bila ravno maša. Carnegie gre v cerkev in sede skromno v klop. Ko začne mež-nar zbirati darove* mu spusti v klobuk lep nov dolarski stotak. Po končanem zbiranju je stopil pop na prižnico in dejal: [ "Dragi verniki! Zbirka je vrgla en rubelj in osem kopejk. In če je bankovec, ki ga je oni 1 stari mož spustil v klobuk, pristen, je še sto dolarjev več. Dragi verniki! Molimo, da bo bankovec'pristen!" Naziji so uporabljali ta zvonik v Chambrey, Frandj* za svoje epazo- j valiice n« fronti pri Metsu. Amerikancem ni preostajalo drugega. kakoTmi- ] menli top na cerkev, če so hoteli rešili življenje svojih fantov. Ko s* prišli i v mesto, so našli cerkev v takem stanju. '' .. SPEČE ŽIVLJENJE ŽIVALI PO ZIMI : Živali, ki spe zimsko spanje, že davno spe v zimskih brlogih in skrivališčih. Svizec, jazbec, hrček, polh, medved in druge podobne živali prespe nekatere vso zima in ves mraz, zaradi če-iiar jih človek včasih kar zavi-dju Kq siromak, lp nima denarja ne za bbleko ne za kurjavo in ne za hrano, mogel kaj takega, to bi«bilo imenitno! Med zimskim spanjen^ živalim ni treba nič skrbeti za vsakdanjo tamojm > fluisisT ^ Poleg omenjenih štirinožcev pa je še mnogo več manjših živalic, ki zimo kar prespe. Zlasti veljartor za živalce, ki žive kje v jezerskih vodah ali pa v morju. Kadar napoči zima, živalce otrpnejo in zaspe. Niti najhujši mraz jim ne more do živega, kakor so dognale preiskave. Ce živalce žive nekje v jezerskih ali morskih vodah, se zimskemu mrazu še nekam lahko umaknejo in izognejo. Če pa take živalce žive v dužah, zamrznejo in so vse spremenjene v debel led, v tem ledu ostanejo tudi živalce. Velika je torej nevarnost, da zmrznejo. Zato jih je mati narava, kakor tako radi pravimo Stvarniku!, obdarila s posebno napravo, ki se z njo lahko izognejo smrti v ledu. Naj navedemo za zgled le tako imenovano vodno bolho! To kaj radi love akvaristi za svoje ribice v akvarijih. Vodna bolha leže dve vrsti jajčec. Spomladi izleže tako imenovana poletna 1 jajca. Ta jajca imajo nežno kožico ter se hitro razvijajo. Jeseni pa zleže vodna bolha zimska jajca, ki so obdana z močnejšo : kožo. Ta jajca pa se kaj počasi razvijajo. Zirtisko jajčece po- * vodne bolhe je tako odporno proti mrazu, "da nikakor ne zmrzne. Vendar je za ta jajca druga nevarnost-,Zima je lahko še kolikor tolfko mila, toda je- « sen ali pa pomlad je včasih sila i mrzla. Ce se v mili jeseni ali zi- j mi jajčeca izležejo, jih potem j zamori pomladanski mraz. V j tem oziru pa je lepo preskrb- i ljeno s tem, da ae jajca ne raz- r vijejo poprej, preden niso do- r dobra že enkrat bila zmrznjena. Šele potem ko se cdtajajo in j nastopi gorko vreme, se iz j a j- q čec izležejo živalce. Tudi jajče- i ca, ki so jih hoteli imeti izleže- j ne v laboratorijih, so morali poprej dati zamrzniti, preden ao se izlegla. V lužah pa žive še druge ma- j le živalce, razni mali črvi in gli- s stice. Tudi te zmrznejo kakor g zmrzne blato, prst ali rastlina v £ vodi. Če iz kakega zamrznjene- n ga potoka ali luže vzameš ka- (j ko rastlino in jo potem doma v odtajaš, se bodo istočasno od- ^ tajale tudi male živalce in bodo j, začele švigati po vodi, kakor bi n ============= r se nikdar nič ne bilo zgodilo. Poskušali so in dognali, da so ti mali črvički po lužah prenesli brez škode za svoje zdravje in E življenje do 60 stopinj mraza. Na ozemlju okoli južnega te- -čaja so našli majcene gliste, kakor las debele, ki preneso mra- < za nad 70 stopinj. Preskušali so j te živalce in jih dali celo v tekoč zrak, ki ima 192 stopinj mraza. Pač so hitro otrpnile. Kakor hitro pa se je toplota po- j višala, so Živalce zopet zažive- j le. Nazadnje so napravili tako i hud umeteh mraz v laboratori- * ju, da je bilo 272 pod ničlo. Tak * mraz narede v laboratorijih tako, da napravijo plin helij tekoč. In celo v tem' strašnem ; mrazu živalce niso poginile. Kakor hitro se je zrak zopet se-grel, so bile živahne in vesele. * Iz tega vidimo, koliko bolj trdoživa je mala živalca kakor pa človek. to m^ono BOŽIČNE KARTICE Uradniki nekega podjetja v Kansas City, kjer izdelujejo kartice z božičnimi pozdravi, so se mučili noč in dan, da bi si izmislili kar najbolj zabavne in : šaljive vrstice in slike ža vojaško uporabo. Pa so se ušteli. Vojaki so prav malo segali po takih šaljivih božičnih karti- ' ca h, pač pa so kupovali najbolj take kartice, ki predstavljajo s snegom pokrite hiše, omelo ( mistletoe), božične cvetlice poinsetije, Miklavža, česmino (holly), in ki imajo kar najbolj ganljivo besedilo. Da, kdo bi si bil mislil, da so naši vojaki tako sentimentalni! o ■■■ ■ TREBA BO UDARITI Z VSO MOČJO "Sem optimističen, upam pa, da se lahko toliko obvladam, da ne bom zadovoljen z dosedanjimi uspehi. Pritiskamo z največjo silo na celi fronti. Udariti moramo Nemce z vsem, kar imamo, in končno bo prišel trenutek, ko bodo zlomljeni. Toda pritisk mora vedno naraščati tako doma kakor na fronti, in mora naraščati kar naprej, tako da bo največji tisti dan, ko se bo Nemčija podala." — Gen. D wight D. Eisenhower. -o--! HITRO DELb Z X-2ARKI p Inženirji pri Westinghouse Electric and Manufacturing Co. < so razvili elektronsko pripravo, i s katero pomočjo je zdaj mogo- J če posneti šest slik z x-žarki na minuto po človeških prsih, torej dvakrat toliko kakor prej. Nova naprava se imenuje "photo-timer" in omogočuje, da tehniki lahko preiščejo prsi tisoč oseb na dan za znamenja j etike. Phototimer občuti, kdaj je predrlo zadosti x-žarkov skozi človeško telo, da bo slika ravno najbolj jasna, in ko se to zgodi, kar avtomatično zapre te žarke. = -o- KAKO SE ZDRAVJE RAZVIJA 1 Jasnooka Elizabeth Ann J Laughner, 18, iz Leotonia, O., S je bila v Chicagi na zborovanju S Narodnega 4-H kluba izbrana ] kot ena štirih narodnih prvakov S ali zmagovalcev kar se zdravja j tiče. Zanimivo je, da je bila ob 9 rojstvu tako slabotno; dete, da c so jo morali imeti v inkubator- S ju. V otroških letih je bila zelo pogosto bolna, ko je bila 8 let 5 stara pa je bila resno operirana, v Danes je pa zdrava kot riba. S Visoka je 5 čevljev 3 inče in i pol, tehta pa 112 funtov. Sedaj m hodi prvo leto na Wittenberg j College. —--o- — Pariz, Francija. — Raz- M dalje med zaveznšikimi fronta- | mi in Berlinom so zdaj sledeče: M Od zapadne fronte blizu Dure- S na 301 milja; od italijanske fronte od Mezzano 550 milj; j od ruske fronte od Varšave 304 | milje in od ruske fronte na O- j gerskem pa 401 miljo. ; f Mrko gledajoči ameriški vojak z roko zastira ranjenega tovariša, da mu c (pnee ne sije naravnost v oči, ko čakajo na ambulanco na obrežju filipin-ikega otoka Leyie. - Obema vojakoma v ospredju se že M obrazu vidi, kaj 11 bosta storila z Japonci, ko spet prideta do a^wle ■ g IZ URADA JPO-SS Finančno poročilo za mesec november 1944 tilanca 31. oktobra 1044 ----------------------------------------------$79,250.19 Prejemki: Yank Hrvatin $5.00; Ignac Hresic, Mrs. T usek in Sam, -Mihelic vsaki $3.00; Marko Tomich $2.00, vsi iz Farm- ington, Illinois. Skupaj poslali ....................................$ 16.00 Sabriel Kap, New York ........................................-......................1.00 Alexander Kerby, za dr. št. 317, SNPJ..............................20.00 z Buhl, Minn, je Mrs. Frances Kavačič poslala $30.00. To vsoto so darovali: Rdolph in Frances Kovačič $10.00; Anton Cherne $10.00; Mr. in Mrs. Joseph Mustar $5; Miss Frances Kovačič Jr. $3; Math E. Panj an in Alber Frish vsak po $1. Skupaj ----------------------------------------------30.00 rrank Sorine, New York, N. Y___________________________________________________________100.00 rohn Hode, Chicago, HI. ______________________________________________________________________8.00 ifr. in Mrs. Frank Marolt, Palisade, Colo............................20.00 rohn Vitez, tajnik podružnice št. 29................................................................................8.50 rohn Žagar iz Charming, Mich., je poslal vsoto $40.00. Imena darovalcev so: John Fende, John Žagar in Matt Koprivec vsaki $10; Matt Celkar in Tony Bran- cel vsak po $5. Skupaj __________________________________________________________40.00 lohn Dolenc, tajnik podružnice št. 9, SANS__________________________________________30-00 Valentine Yugovich iz Rock Springs, Wyo., poslal vsoto $26.00. To vsoto so darovali: Frank Grum $9; Ignac Bozovichar $4.00; Valentine Yugovich $3; Tony Hu-sich in John Subic po $2; Frank Kosak, John Ker-zisnik, John Kalister, Frank Werhunc, August Subic in Joe Porenta, vsaki po $1. Skupaj__________________________________26.00 John Longerholc, Sr., Johnstown, Pa.............................................................5.00 John Germ, tajnik podružnice št. 20, Pueblo, Colo, poslal vsoto $500.00. Imena darovalcev so: John Pachak $10; John Mramor $10; Frank in Johanna Zupančič :$10; Peter Okecich, Frank Boitz in Joe Zupančič vsak po $5; Frances Bostjančič $2; Mrs. Frank Levstik, Margaret Levstik, Louis Stebla j in Benny Germ vsak po $1; dobiček od prirejene zabave $449.00. Skupaj.. 500.00 Skupni prejemki za november__________________________________________ $ 804.50 Vsota . . _____________________________________________________________________ $80,054.09 Izplačano WRFASSD za odpošiljatev zdravil in zdravniških inštrumentov v Jugoslavijo___________________________,______________________ 25,000.00 Bilanca 30. novembra 1944 j________________________________________________ $55,054.69 LEO JURJOVEC, blagajnik JPO-SS. "BARAGOVA PHATKA" ZA LETO 1945 -• • h ; • -j • .. je že skoraj razprodana. Pratika je zelo zanimiva in ima mnogo poučnega berila. Poeebnosti v njej so: "Kako posluje kongres Zdr. držav?" — "Katere stavbe in poslopja so največje na svetu." —- "Seznam vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav od Wash-mgton« naprej, kedaj so bili rojeni, izvoljeni, kako dolgo so vladali, kedaj umrli in kje pokopani." V pratiki je še mnogo drugih zanimivosti. Ne odlašajte z naročilom, ker letoa smo je tiskali radi pomanjkanja papirja le omejeno število. Pratika stane 40c s poštnino vred. BARAGOVA PRATIKA 1949 W. Cermak Rd. Chicago 8, Illinois I ■ PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941W. Cermak RcL, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najbolfil avtomobili m pogrebe, krste ln ftenltovanja^-Mrtvaika kapele na razpolago brezplačno. CENE ZMERNE. VSI NAŠI PRIJATELJI | IN ZNANCI I | so iskreno vabljeni na obhajanje rojstnega dneva K I "BIRTHDAY PARTY", ki ga bosta slavila MR. in MRS. 1 i ant0r golenko | LASTNIKA SLOVENSKE GOSTILNE jg IN RESTAVRACIJE B i 1 na 2246 Blue Island Ave., Chicago, 111. Na Silvestrov večer (New Year's Eve) j* 31. DECEMBRA 1944 ZVEČER | Za plesaželjne bo svirala dobroznana Pucel-Foys J I orkestra. Najboljše pijače na razpolago. Večerja E | pa bo za vse goste pripravljena. Dušica - Rožamarija — Agues Gunther ( — v! j "Jaz slišim tu pa tam, kar govore v šivalnici, ki sega gor v lipovo drevo in tja gor imam jaz stopnice. In Margarita, ki je debela in ima brke kakor kak gospod, pravi, da je to sramota, da prebivaš v teh razvalinah in da si tako ubog, da prihajajo miške z objokanimi očmi človeku naproti, ki se bliža tvojemu zidovju." Zdaj pa mož ne more več zadržati smeha. Pretresujoče in močno zadoni iz njegovih mogočnih prsi, da veselo odmeva v tej čarobni tišini. Dušica s^malodane prestraši. Toda brž zazveni tudi njen nežni zvon-ki smeh, kakor bi se ptiček s svojimi perutmi dotaknil harfine strune, da bi ta malce zadonela. "Ne, ti so pa zelo pretiravali ... In na miške hočem paziti ter skrbeti, da ne bodo več gladovale." "Jaz sem te pozneje videla, ko si šel s svojim hlapcem, ki je močno podoben Ka-libanu v rdeči knjigi. In ti si se mi tako zelo smilil, ker si tolikšen siromak in tak orjak kot nikdo drugi. In niti majhne miške ne dobe pri tebi zadostne hrane. — Zdaj pa vse to ni res! — Ljudje često lažejo!" Čigavo je vendar to zakrinkano dekle, ki ima mater v srebrni krsti? Iz majhnega mesta gotovo ne bo, tako daleč ni moglo priti. Njena nemščina ima nekam tuj naglas in malce se zatika, kot da to ni njen običajni jezik. Kakšen val usode je zanesel ubogo dušico v to gozdno pokrajino? Gozdni ljudje se radi selijo. V prastarem, še z obzidjem obdanem mestecu ni hiše, ki bi ne imela vsaj enega člana onstran velike mlake. Doseže jih pa različna usoda. Pridobe si denarja in časti in oboje zopet izgube. Toda tej deklici se ne vidi kot bi pripadala tem ljudem. Mogel bi sicer zdaj izsiliti priznanje, vendar je preprijetno poslušati ta nežni čarobni glasek v tem začaranem gozdu. — On bi pa vsekakor moral poznati te nežne poteze, te dolge veke. Ta zagonetka se mora vsak hip rešiti! — In prav gotovo jo hoče varno spraviti domov. Morda je pa dobro, da se njeni ljudje malce skrbe, ki tako slabo poznajo ubogo srčece. In nad vsem tem vstaja v njegovem srcu nekaj upa .. Kaj pa, če je dušica revna zapuščenka med tujimi ljudmi, katerim sploh ni pri srcu! Toda že si očita, da sanjari. Otroci, katerim prinaša Božiček brezpogojno nove lutke po katalogu, gotovo niso last ubogih ljudi. Zdajci položi deklica svojo zavito glavico na njegove prsi. Utrujena je in tako. srečna, kot bi bil že sam razgovor o njeni boli olajšal njeno srčece. Čuti se v zave-! tju, kot bi bil beli obroč dreves v praznič-nem molku objel tudi njo in jo zajel za zmeraj. — In mtorebiti pride Božiček le še! In nežnosivo nebo — v ozadju ljubkega omrežja iz veveja, ki se tako gosto in domače izteza in od katerega prihaja toli mi-loben svit, — dobiva polagoma nove barve. Najprej bledorožnato. In kako se leske-čejo zdaj vse te drevesne veje in vejice in vse to omrežje iz kristala in belega puha v odsvitu te nebeške rožnate preproge! In vedno bolj rdeča in veliČastnejša postaja ta škrlatna preproga in čudovito modre, vijoličaste in sive barve odsevajo od beline. Molče si ogledujeta ta dva človeka to nemško krasoto. Dušica si ne upa niti dihati, kajti zdaj mora priti! Odkod, to tudi ve. Tamle, kjer krene pot v drugo smer, naravnost v polni žar, tam se je pod težkim srebrnim bremenom skrivilo bukovo de-belce, da visi v loku čez pot. Tod skozi mora priti. Kako žari v sivih otroških očeh neizbrisna otroška vera! Mar ne prihaja tudi zvenenje bliže in bliže? — Rjavo ogrinjalo posuto s srebrnimi zvezdicami, ko bi bilo to oblačilce Pepelke iz materinega groba!— Njeni zenici sta se razširili. Deklica brž zdrsne na zemljo, ga prime za roko ter vleče s seboj. Pod visečimi jelkami, globoko tam doli, gori zlat ogenj. Lok nalikuje velikanskim ognjenim vratom! Nebeška vrata ! Na stežaj so odprta in naravnost proti njim vodi gotična srebrna lopa, najkras-nejša, najveličastnejša pot na svetu. Zdaj je vse pojasnjeno! Na*to so vsi čakali: drevesa, rastline v srebrnem vencu, srna in ptič z zeleno kapico, ki je letal vedno dalje. Stojita tesno drug k drugemu privita! Otrok se oklene s svojo ročico viseče roke moža in nežen zlat trak se ovija okrog obeh src, trak, ki je iztkan iz zlata nebeških vrat. In na njegovo roko, na katero pritiska otrok svojo trudno glavico, pade iznenada nekaj mehkega, rahlega. Takoj se ozre po dekletcu. Njegove oči so skoraj ob vid ter izžarjevajo na vse strani v > ognjenih obročih sliko nebeških vrat. — Otroku je odpadlo ogrinjalo in okoli njegove dvignjene glavice, čez njegov obraz, ki žari od srečnega pričakovanja in plahe očaranosti, so se razlili bledozlati kodri. In eden izmed zlatih obročev leže na njegovo glavico in njegovo srčece zakoprni, kakor da bi se ga dotaknilo nekaj nebeškega. In že se pogreznejo zlata vrata. Le še poslednji žar na nebu, ki razobesi v gozdu tisoč in tisoč rož. — Že se pojavljajo temne sence. Drevesa se spreminjajo v pošastii Mar ne zvija ontte hrast svojih kačjih rok? — Edinstvena ura je minula! — In vendar še ni minula, kajti deklica v svojih bledozlatih kodrih, — podoba metuljčka, ki je pravkar izlezel iz svojega rjavega ovoja, — izpregovori s svojim visokim, slavnostnim, srebrnim glaskom: "Oh, ali nisi srečen, da vse to je res in da sva videla Božička!" "Si ga ti videla?" jo vpraša on skoraj plahb. "Njegova vrata sem videla in njegovo nebo in potem so viseli povsod rdeči venci. Te so angeli vrgli doli. Mar nisi videl rožnih vencev, ki so toli plamteli in ki so bili silno lepi? Saj so viseli po drevesih in onile grm je nosil kar sedem zlatih kro-nic." "Videl sem jih in tudi ti si imela kronico, dušica!" "Tudi ja^ sem jo imela? Ali jo še imam?" "Ne! Pravkar je izginila:" < "Poglej, kako postajajo drevesa sivka-sta in se zavijajo v svoje pajčolane! K počitku hočejo. In jaz sem tako silno trudna. Moram se jokati. Popolnoma sem utrujena. Ti, jaz sem se preveč radovala!" "Preveč si se radovala?" "Veš, če se človek toliko veseli, to vendar hudo boli!" "Dušica, pojdi, morava se podvizati, jaz te ponesem." In že je slekel svoj jopič, jo z njim ovil ter jo dvignil na svoje roke. "Ali bi ne mogel rabiti v svojih razvalinah majhnega dekletca? Jaz ne pojem mnogo. Pa ne smeš nikomur dovoliti, da vstopi, ker me ne sme nikdo videti, sicer bi me odvedli. Ti me namreč morajo imeti, čeprav sem le deklica in zelo je žalostno, da mamica ni vzela s seboj mene in da ni bratec ostal pri življenju." ^ "Ti te morajo imeti?" Ob teh mislih pogleda v bel obrazek, ki počiva v svojih kodrih na njegovi rami. Nežne poteze nosu — malce prevelike oči —. To je vendar plemeniti obraz onih iz Braunecka! "Princesa, za božjo voljo, kako dolgo ste že z doma? Ali vas nihče ne išče?" "No, čemu me pa na mah vičeš? — Zdaj moram pa tudi jaz govoriti. Jaz nimam ni-kakšnega "ti", ne enega "ti", kadar je oče zdoma." (Dalje prih.) NEMCI USTAVLJENI IN-PO feNIH KRAJIH NA UMIKU; VESTI IZ DRUGIH FRONT (Nadaljevanje s 1. str.) Nemci umaknili na predpolja zapadne stene ob nemški meji, da so s tem izboljšali svoje pozicije in se zavarovali pred previsokimi zgubami. Lepo povedano, v resnici pa jih je k temu umiku prisililo zavezniško orožje. Vlada pa nad zapadno fronto zadnja dva dni zopet zelo slabo vreme. Težki oblaki so zakrili vse pokrajine in dežuje in sneži. To ovira zavezniške letalce, ki so v zadnjih treh dneh izvršili najvažnejšo ulogo, ko je nad 2500 letalcev obdelovale nemške oklopne kolone in jim preprečilo njihove načrte. Zgube so bile v tej borbi zelc visoke na obeh straneh. A za-vezniško orožje je zmagalo. Nemci se zopet umikajo s krvavimi glavami. Dvojen namenjil; je vodil, doseči začasno lokalne zmago, da bi izsilili kakoršer koli že kompromisni mir, drugi, da bi prišli do bogatih zavezniških zalog, ki so jih Zavezniki pripravljali za zimsko ofenzive v Belgiji in Franciji. Dosegli niso ne enega ne drugega. Lahke je pa, da bodo še poskušali 2 raznimi sunki. Toda zavezniške moč je zdaj že tolikšna, da ka kih posebnih iznenadenj ne bc kih posebnih iznenadenj ne bo V Luksemburgu je zadnje tr dni armada generala Patton« ■s« 1n=J/rSlffr^J/rSM!=M/ir=J'Tr.S" napredovala od ene do trehinilj na nekaterih točkah. Prav u-spešno pritiska ob reki Moselle navzgor v bok in zaledje von Rundstedtovih armad. Nemci so tu na več krajih na umiku. Rim, Italija. — Na italijanski fronti so Nemci včeraj prenehali z umikanjem in so zaceli izvajati ostre protinapade. Posebno je sovražnik aktiven ob i ligurskem obrežju. V okolici mesta Galiciano so v teku hude borbe, omenja poročilo. Ameriška ost v sredi, ki pritiska na Bologno je napredovala zadnje dni in dobila v roke več važnih pozicij. Tudi Angleži ob Jadranu poročajo o delnih uspehih. Moskva, Rusija. — Rusi so še predvčerajšnim popolnoma obkolili mesto Budapešto. Zajeti ! Nemci v mestu zdaj obupno ' branijo severno vzhodni del mesta od hiše do hiše. Pri ujetnikih so našli listine, v katerih nemški poveljniki naročajo nemškim oddelkom, da naj napravijo iz Budapešte "Stalingrad", to je, da ga naj branijo do zadnjega moža. Vzdržali pa dolgo ne bodo, ker nad dve tretjine mesta je že v ruskih rokah. Druge ruske oklopne in motorizirane čete so pa že na pohodu proti Bratislavi in Dunaju na obeh bregovih reke Donave. Druga močna ruska kolona pa je prodrla v Cehoslova-ško in bo skušala preiti preko 55 miljnega pasu Moravske v Spodnjo Šlezijo. j. m. 1 Angleški benediktinec Aerel i Graham je spisal knjigo "The < Final Victory". Katoličanom ] polaga na srce, da nobena filo- 1 zofija ne odpravi komunizma, ] najmanj golo udrihanje po tem I smentu, ako so komunisti noč in ] dan na delu za izboljšanje so- i cialnih razmer, drugi pa le dremajo ali le filozofirajo. Vrlo pametno, težko pa tudi. Klin s ] klinom, delo z delom. Komunist najprej začne z "vera je strup", in to silno hladi, potem nekaj ! naredi, kar je prav, ako je dobro narejeno, še več obljubi za jutri, in če se obljube ne izpolnijo, da je religija strup, zadostuje. Katoličan mora najprej opozoriti na načela, na moralo, in to ni ravno prijetno, ker nihče ni rad vezan, in če nekaj naredi, je vse premalo, vsak bi rad imel kar nebesa, delati praznih obljub ne sme, ako noče postati hinavec. Delo z delom, yes, edina pot zoper komunizem, katoličan pa naleti na težkoče, kakršnih komunist nima. ★ Atlantski carter mora biti, prmojdun. Narejen je bil, ko je voda v grla tekla, ko je bil Stalin na tleh, ko je izgledalo, da bo Hitler ves svet vzel, kakor pravimo, da naj h. . . ^vet vza- straSilo (Nadaljevanje s 3. strani) zveze ... na najino prijateljstvo . . ." Hotel je še nadaljevati, toda beseda mu je onemela v grlu. "Najina otroka # bosta srečna!" je prekinil tišino profesor Enačba. "Sporočil bom torej 3vojemu sinu, da se je stvar u-redila. Hm, hm ... In še nekaj bi rad vprašal. Kako pa je z doto gospodične Slavke?" "O, Slavka bo dobila od mene prav čeden delež . . ." je počasi govoril Novak. Profesor Enačba ga je pogledal s sarkastičnim nasmeškom na licih. Odhajajoč je pristavil : "Nadejam se, da je gospodična Slavka boljša računarica nego je bil njen oče, ko je še hodil k meni v šolo. -o- OTROK PREVARIL GESTAPOVCE Se platno prodaja in majhne lesene coklje nosi, toda že kot otročiček stopa . ta majhni deček po stopinjah svojega očeta - in je že zdaj junak — kakor loče. Na Nizozemskem pripove-jdujejo o sinčku slavnega podtalnega voditelja, ki med leti •inazijske okupacije nikoli ni ostal dolgo na enem mestu in je gvojo ženo in malega sinčka obiskoval le na skrivaj. Oče je naučil svojega malega prvi dve besedi, ki se ju je otrok naučil, namreč "«dta mrtvi". Teden dni predno so prišli zavezniški osvobodilci, so ge-stapovci zadnjič poskusili ujeti tega voditelja. Obkolili so hišo in prijeli ženo in malega fantička. Več ko eno uro so se ti agent je igrali z otrokom, ga pe-I stovali na kolenih in ga skušali zabavati na vse mogoče načine. Potem ga je pa vprašal eden agentov: "Ali imaš kaj rad svojega ateka?" "Ata mrtvi," se je glasil odgovor. "Kdaj si pa nazadnje videl ateka?" je vprašal drugi agent. "Ata mrtvi," je rekel poba. Še naprej so poskušali na vse načine, da bi kaj izvlekli iz otroka, pa so dobili zmeraj isti odgovor. Nazadnje so odšli. Dečko pa je gledal za njimi s svojimi velikimi plavimi očmi in sesal sladkorček, ki so mu ga I bili dali Nemci. \ 1 rank ne. Zdaj so tudi "veliki" prišli [o sape, Stalin na visokega ko-ija, in Hitlera utegne h.. . vze-i. Carter je na sebi in na pa-. >irju dober, ampak Stalin je »rdavs in "veliki" so radi veli-ci. Ali res gre za čarter, ne norda za — malhe? ? ★ Moskva je nekaj povedala 'oljakom na uho: Ukrajine ne jo, je naša, ampak tam na za-aadu poglejte, kaj so vam vzeli tfemci. Vzemite svoje nazaj, ram pomagamo. Ne vem, ali je res Poljakom bolj za to, kar je njih ali je njim veliko več za to, kar ni njih. Nemci*bi jporali da- _ ti kozo nazaj. V Dublinu strašno skačejo in vidijo že tretjo vojno. Ko so Nemci kradli ne le skozi vsa steletja, in so zdaj ukradli še kožo, je bilo mirno v Dublinu. Eh . . er . . V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI LOUIS MAROLD ki nas je sapisiil 29. decembra 1940 Štiri dolga leta so minula, kakor večnost se nam zdL redno v duhu smo pri Tebi, počivaj ▼ miru, saj enkrat se spet snidemo vsi. Žalujoči ostali: FRANCES MAROLD. sena in otroci. Colorado Springs. Colo.« dne 29. decembra 1944. V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI JOSEPH PLEMEL ki je umrl 29. decembra 1944. Plagor Ti, ki se spočiješ, v črni zemlji v Bogu spiš. Lepše sonce zdaj Ti sije. lepša zarja rumeni Saj sveti Kriz na govori, da se vidimo nad zvezdami, Vsako jutro se Te spominjamo pri sv. maši. Bog Ti daj večni mir in pokoj! Žalujoči ostali: ANNA PLEMEL, soproga; ANDREJ, sin: MRS. A. PAULSEN, hči. in drugi sorodniki. Norlhome, Minn. 28. dec. 1944. Important notice War Manpower Commission regulations effective July 1, 1944, require that male workers to be employed must have a referral card from the United States Employment Service. This does not prevent any worker from first investigating job opportunities offered by any advertiser. HELP WANTED — FEMALE Counter and Bus Girls — Ove 35 years — Preferred — Also Porters 8 hours — Day or Night. — Vacation with pay. — Ideal working condi-iions. Apply after 9AM Report • BLDG. 408, CLINTON AVE. GATE. BROOKLYN NAVY YARD. (29-1) GIRLS LEARN A GOOD TRADE $26.00 to start for a 48 hour week AUTOMATIC INCREASES With a wonderful postwar opportunity — Pleasant surroundings ynd ideal working conditions. RUBICO 34 HUBEHT ST. N. Y. C. WA 55970 (15-18-22-25-29) (BONDS Jjfy Keep Bombs W Falling! ^^ — j — Blagoslovljen in srečen Božič želi vsemu svojemu članstvu in vsemu slovenskemu narodu Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota SOLVBNTNOST K. S K. JEDNOTE ZNASX iSš.43% Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,600_ Premoženje: $5,700,000 Če hotet dobro sebi in svojim dragim, zavaruj as pri najboljii, pošteni in nadeolverrtni podporni prflurisadjk KRANJSKO SLO- j VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTZ, kjer s« lahko zavaruješ za srartnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in šeaske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu m do 16. leta pod svoje okrilje. K. S, K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certificate sedanje dobe od 125040 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če le nisi Slan aH flsnlc« te mogočne in bogate katoliške podpora* organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnika in uradnice krajevnih drnitee K. S. K. Jednota, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois mmmmmm/mrnrnM/mmmim i IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal in izdal DR. f. J. KERN To je najpopolnejii angleško-slovenski besednjak a angle-iko izgovarjavo. Po tam besednjaku so popraievalL "Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar ja poslati t naročilom. TlstL ki ga želijo dobiti naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois