Letnik 1 Številka 4 26. april 1995 ŠAMPIONI MED NAMI “Tudi jaz berem Glas Savinjske!” Foto: stane Vovk SBswmm m iMAfm m00rku vsMf GLAS Savinjske IZ VSEBINE 8 Avtocesta 10 Upokojenci pišejo g. Drnovšku 12 Intervju -Zmago Jelinčič 14 Moda -Versache 17 Jure Košir -smučanje in ljubezen 23 Razvedrilo vuim mmMMMjmšM mu Mmmm Nekdo izmed Vas bo lahko sedem dni brezplačno letoval v apartmaju na Korčuli. Nagrajenca izžrebamo mi, spremljevalca izberete Vi! Nagrado poklanja HTP Orebič Stran 2 SAVINJSKA trgovska družba Žalec Velika izbira gorskih koles SCOTT in SCHWIN - ugodni nakupni pogoji! V ponudbi so moška, ženska in tudi otroška kolesa! CRATONi Poleg koles tudi velika ponudba dodatne kolesarske opreme: čelade CRATONI, otroške čelade HTS, hidravlične zavore MAGURA, kolesarske torbe za treking UDORA, lučke za kolo SOUBITEZ, pumpice SAPO, sedeži z elastomeri SELLE ITALIA, rokavice 1 SPORI SHOP ZALEG tel. 715-184 SPORI SHOP CELJE tel. 442-335 SPORI SHOP MOZIRJE tel. 832-825 pooblaščeni prodajalec koles Hmeljarska 2, Žalec: tel.: 063/ 714 170 Odprto: l.~ - 22.“, sobota Ir - 16", nedelja 10.' - 16." prazniki zaprto Kolektiv 'GOSTIŠČA PRI KOLODVORU Vam želi vesele in prijetne praznike ter Vas vabi vsak dan na sveže malice, nedeljska kosila in ostale jedi po naročilu. Sprejem zaključenih skupin (obhajilo, birma...)! Vabljeni v prijeten ambient z dobro hrano! DANI d.o.o. Migojnice 140 GRIŽE tel: 063 714-746 mobitel: 0609 629-093 - avtoelektrika - komisijska prodaja rabljenih vozil - odkup rabljenih vozil z gotovino' - odkup poškodovanih vozil od letnika 87 dalje - na zalogi več vrst vozil Prepričajte se - obiščite nas! SAVINJSKA trgovska družba Žalec ROT20DRE3ŠE P0S0J3L0 m RffKBP P0I}3ŠTVfi ODPLAČILNA DOBA: DO 12 MESECEV BREZ POLOGA OBRESTI: 8% REALNA OBRESTNA MERA INFORMACIJE: POHIŠTVO ŽALEC, tel.: 712-126 BLAGOVNICA POLZELA, tel.: 720-321 DOM VRANSKO, tel.: 725-028 SAVINJSKA trgovska družba Žalec Pogovor z Evropejci_____________________________________________________________ SVET JE MAJHEN Kako je svet majhen, čeprav si tisoč kilometrov od doma. V družbi nas je sedelo veliko, bili smo z različnih koncev Evrope. Nekateri s kompleksi in drugi brez njih, zmagovalci in poraženci, razviti in nerazviti. Vsem tem gospodom je bilo le nekaj skupnega: zelo veliko so imeli v glavah. Pa prijazni so bili, ljudomili in kulturni, bog se jih usmili. Pritajeno govorjenje, nobenih krikov vmes, ljubeznivi instant nasmeški, nenehne vljudnostne kretnje, kjerkoli je kazalo, da bodo morebiti dobrodošle. Zdolgočasena kulturnost. S svojim balkanskim temperamentom si bil ves čas v nevarnosti, da boš sredi njih preveč krčevit, preveč eksploziven, prehlasten, preveč nemiren, preveč gestikulirajoč. Brez manir, da opravimo na kratko. A to je bilo pravzaprav edino, kar nas je v tistih urah pogovorov ločevalo. Vse drugo si je bilo osupljivo podobno. Skrbi, ki tarejo te gospode finih manir in debelih denarnic, ker v izkoriščevalskih sistemih svojih dežel očitno izkoriščajo druge (ali pa so morda izkoriščani in imajo njihovi izkoriščevalci še debelejše denarnice od njih, na gnilem zahodu je pač vse mogoče), so bile tako nenavadno podobne našim skrbem, da je bil pravi užitek sodelovati v pogovorih. Italijanski sogovorniki, ki so sicer navdušeni nad pospešenim, skoraj nad presenetljivo naglim potovanjem svoje dežele med najbolj razvite v Evropi, so bentili nad svojim jugom. Tržaški podjetnik je razmišljal, v katero stranko naj potemtakem stopi zdaj? V nobeno!' “Mislim, da je bedasto tičati v kaki stranki pa podpirati vse njene smisle in nesmisle. Jaz glasujem za programe, za zdravo pamet, za dobre ideje, proti zgrešenim potezam. Zame so pomembni rezultati. Zato vselej glasujem za tiste, za katere je najbolj vredno in smiselno glasovati. Mislim, da je prav to največji smisel demokracije, ali ne?” Švicarji so se jezili nad svojimi bankami. Prinašajo jim vse več jeze in slabe volje. Ne, ni slab vic za nevedneže iz tujine. Njihove banke umetno povečujejo vrednost švicarskega denarja jn domače gospodarstvo zaradi precenjenosti... Mika te, da bi zašepetal: gospodje Švicarji, z nami je podobno, le da z obrnjenim predznakom. Ali lahko razumete to podobnost? A zbala sem se, da te podrobnosti ne bi prav doumeli, pa sem rajši molčala. Nasploh so Švicarji poleg jamrarije nad svojimi bankami največ govorili o tem, kako jih vse bolj dušijo begunci in tuji delavci. Potem se nam je zazdelo, da preveč filozofiramo o politiki, in pogovor je prešel na mladi rod. Na otroke, ki so vse prehitro odrasli in so, če ne pa še bodo jutri naša in njihova prihodnost. Tedaj je šele završalo! Priznati moram, da sem bila malce šokirana, ko se je usulo iz vseh isto. “Ta mladina noče delati! Vzgojili smo jo z veliko ljubezni in z najboljšimi možnostmi, ki smo jih lahko uporabili. Ves čas so si nas lahko jemali za delovni zgled, kajti mi smo^) v resnici trdo delali in še trdo delamo. Ves ta evropski standard, ki nas obdaja, je krvavo zaslužen, nič nam ni bilo poklonjeno. Dali smo jim zdravo osnovo, ki bi jo lahko razvijali, ampak njim se kratko malo ne ljubi. Niso motivirani za trud, za ambicioznost. Ne ljubi se jim in apatični so. Le luftali bi, trdo delo jim je deveta skrb. Kaj vraga je s to evropsko mladino?” Imela sem že pripravljen ganljiv nagovor o nas mladih, o generaciji ogoljufanih, brez sleherne perspektive, zadolženih v imenu staršev, stricev in dedkov do konca svojega življenja in zato nezainteresiranih, luftarskih, predvsem pa nemotiviranih. Potem seveda nisem rekla nič. Če pri nas ni interesa zato, ker naj ne bi bilo -ne vem kakšne - prihodnosti, zakaj za vraga so očitno do pičice enaki mladi Italijani, ali mladi Švicarji, pa čeprav ne marajo svojih bank, ker so predobre. Moški so se potem pogovarjali še o tem, kaj najrajši pacajo ob nedeljah, ko si končno sami opašejo predpasnik, da svojim ženskam dokažejo, kaj je v resnici dobro kuhanje... Spet mi je postalo domače pri duši. Kako je v resnici svet majhen! (Nivoji te majhnosti so resda precej različni, črnogledi bi morda celo oponesli, da dramatično in usodno različni. A drobnjakarski na tem mestu pač ne bomo.) Maja Zagoričnik KO BO VSEGA KONEC Ko bo vsega konec, bo napočil čas analiz. Tedaj, v tistih letih, bodo modri analitiki po svetu ošilili peresa ter zapisali, zakaj se je vse, pa denimo to z začetkom na Balkanu, odvijalo tako krvavo in tako dolgo. In seveda: ali tedaj, spočetka, med prvimi konferencami v Haagu, tega norega sveta res ne bi bilo mogoče spraviti k pameti, še preden je z norostjo in nasiljem okužil vse okoli sebe? Vsakdo bi se lahko znašel tam med njimi. No krasno? Po bitkah so seveda vsi generali, kronistom in analitikom je lahko. Vse je nenadoma videli transparentno, pregledno. Vzroki in posledice se sprimejo v nekakšno razvidno verigo umazanih robcev. Tako se bo post festum najprej spraševalo, ali je tedaj, ko je bilo mogoče še kaj preprečiti, Evropa res morala spet učinkovati tako zanikrno, tako neodločno, tako medlo? Kot ponavadi. Ali tedaj gospodje iz Evrope res niso natanko vedeli, kaj sploh hočejo in kako to hočejo, razen seveda, da so potihoma vsi hoteli, da se v resnici na tistih prostorih sploh nič ne bi zgodilo? Najbrž bodo kronisti odločno zapisali: preveč se je moraliziralo! V vseh atavističnih vojnah namreč sploh ni šlo za to, kdo kaj sme in kdo česa ne sme, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, o čem se je treba - 5 kom -dogovoriti in kaj zaukazati. Ti prostori so funkcionirali s povsem drugačno logiko, ki je ves ostali svet ni mogel vedno doumeti: z logiko nasilnega spreminjanja svoje lastne zgodovine. Erupciji narodov, polni strašne sile, srhljivih divjih sokov, ki so se izcejali, ni rešitev moliti pod nos dogovore in resolucije, sestankovalske papirje in platforme. Kaj bi se bilo torej še lahko zgodilo, se bodo - vedno potem -spraševali vsi kronisti po vrsti; odgovor s silo, s politiko izvršenih dejstev. Takšen moralistični žargon v tovrstnih obračunih v resnici nima kaj početi, kot je odveč in celo v hudo napoto tudi preveč načelnosti. S silo bi pač bilo treba nad silo. Malce potrpljenja. Kmalu bo vse dosti bolj razvidno. Tribuna, na kateri sedimo, resda že gori pod nami, ampak požar je tako veličasten in enkraten, da je nekaj vročine pač treba prenesti. Bomo pa v zameno prišli v zgodovino. Zgodovino, ki se ponavlja. Morda pa celo v legendo. To bo nekaj! GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063! 715 011; 711 532, telefax: 063! 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; Novinaiji: Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Gregor Uranič, Maja Zagoričnik: Tiskano na ekološkem papirju v nakladi 5000 izvodov. Tisk Tiskarna Velenje: Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. febntar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri ^ _____________ |e plapuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA OGLASOV: GLAS SAVINJSKE VSE PRAVICE _ PRIDRŽANE! KRAJANI VRANSKEGA ZAHTEVAJO VEČ PRORAČUNSKEGA DENARJA SPREJELI STATUT OBČINE Socialdemokrati Vranskega so imeli nedavno svoj letni občni zbor, na katerem so sprejeli poročilo o delovanju v lanskem letu od ustanovitve naprej, sprejeli program delovanja za letošnje leto ter izvolili novo vodstvo. Novi predsednik KO SDSS je postal Janez Zupanec. Program naj bi temeljil na prizadevanju socialdemokratov za izboljšanje kraja, pridobivanje sredstev za razvoj podjetništva, reševanje denacionalizacije idr. Prav tako nameravajo socialdemokrati Vranskega še bolj pristopiti k promoviranju stranke v skladu s statutom in programom SDSS ter pridobiti še več novih članov. V ta namen bodo v mesecu maju pripravili družabno srečanje na Petelinjeku na Čreti, medtem ko bo konec meseca aprila potekal v Žalcu občinski zbor SDSS, na katerem bodo reorganizirali stranko v skladu s prenovljenim statutom SDSS, saj je konec maja predviden redni kongres SDSS v Topolščici. Sicer pa je letni občni zbor KO SDSS Vransko minil v luči razprav glede predvidenega letošnjega proračuna žalske občine, ki naj bi znašal nekaj manj kot 1 milijardo in 900 milijonov tolaijev. KS Vransko naj bi po zadnjih podatkih dobila le okoli 20 milijonov tolarjev za najosnovnejšo zadovoljitev komunalno-infrastrukturnih objektov, medtem ko tukajšni predstavniki SDSS menijo, da je potrebno njihovi krajevni skupnosti zagotoviti vsaj 120 milijonov tolaijev. Socialdemokrati Vranskega so celo mnenja, da je letošnji proračun najbolj centraliziran doslej in da pomeni takšna zasnova žalskega občinskega proračuna “napad na demokracijo”. Pri vsem tem pa je izvzeta osnovna šola na Vranskem, ki je v izrazito slabem stanju, saj bi bila nujno potrebna obnova strehe in oken ter talnih oblog, prav tako pa je v slabem stanju tudi sanitarno omrežje na tej šoli. Ta obnovitvena dela bo potrebno čimprej opraviti in zagotoviti denar, sicer bodo šolo morali zapreti. Dejstvo je, da samo predvidena obnova talnih oblog stane okoli 19 milijonov tolaijev. Socialdemokrati Vranskega menijo, da je za takšno slabo stanje OŠ Vransko krivo tudi neodgovorno ravnanje pristojnih na žalski občini v preteklem obdobju. Tukajšni socialdemokrati tudi menijo, da so krajani Vranskega tisti, ki morajo odločati o vseh spremembah glede prostorskega planiranja trase AC Vransko -Blagovnica in ne uradniki na žalski občini. Tako so v bližnji preteklosti povsem samostojno urejali z Ministrstvom za okolje in prostor ter DARS-om vse potrebno, da so rešili vse probleme pri predvidenih odkupih zemljišč. Gre tudi za okoli 1,6 ha zemljišč, ki jim bo spremenjena namembnost in ta denar mora ostali tukajšnji KS. Prav tako si od AC obetajo tudi 50 novih delovnih mest v okviru vzdrževalne baze na Vranskem. GREGOR URANIČ k NA VRANSKEM ZABRNELI STROJI Na odseku med Čepljami in Ločico so se pred dnevi začela prva dela na odseku avtoceste Arja vas - Vransko._ Na četrtkovi seji sveta občine so vendarle sprejeli statut. Za pomembne odločitve, kot je denimo tudi sprejem osnutka proračuna, ni potrebna dvotretjinska večina, ampak je bil sprejet predlog, da se o odlokih in proračunu odloča z navadno večino, tajno pa naj se glasuje, če bo tako zahtevala četrtina svetnikov. Osnutek proračuna občine so umaknili z dnevnega reda. Po mnenju večine svetnikov ni bil dovolj strokovno pripravljen. Včeraj so se sestali župan, predsednik sveta in vodja poslanskih skupin, ki so zadolženi, da pripravijo boljši osnutek. Obravnavali naj bi ga na posebni seji sveta, 11. maja. Z dnevnega reda so umaknili tudi točko predloga izvolitev in imenovanj. Svetniki namreč • še niso dobili pravega mnenja o tem ali je bil svet OŠ Braslovče legitimno izvoljen ali ne, zato je zadeva okrog imenovanja Emilijana Ribiča preložena na naslednjo 'sejo. Zanimiv je bil tudi sklep, da bodo morali svetniki vsa gradiva za seje dobiti najmanj sedem dni pred sejami, odgovore na njihova vprašanja in pobude pa bodo morale strokovne službe dati že na naslednji seji. IV SEJNINA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji seji, dne 13. aprila 1995, sprejela sklep o določitvi višine sejnine, ki znaša 5.000,00 SIT ža prisotnost na seji občinskega sveta ter 60 % tega zneska za prisotnost na seji delovnega telesa občinskega sveta. SHOD IN OBČNI ZBOR KMEČKEGA GIBANJA NA GOMIIŠKEM V nedeljo, 23. aprila, je bil na Gomilskem v Domu krajanov shod in občni zbor slovenskega kmečkega gibanja SKD. Poleg občnega zbora so imeli še omizje na temo SLOVENSKO KMETIJSTVO OB VSTOPU V EVROPO, katero sta vodila minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc in Ivan Obal. Pred uradnim pričetkom je bila darovana priložnostna sveta maša ob 9 uri v cerkvi Sv. Krištofa v Grajski vasi, katere so se udeležili številni udeleženci. Za organizacijo je priskrbel kmečki forum pri SDK občine Žalec. MINISTER OBISKAL RIBNIK VRBJE V petek, 14. aprila, je žalsko občino na povabilo občinskega odbora LDS obiskal minister za varstvo okolja in urejanje prostora, dr. Pavle Gantar. Obisk je bil izrazito delovne narave. Še dopoldne je minister obiskal podjetje KIV Vransko, kjer se je seznanil s tehnologijo za termično procesiranje industrijskih odpadkov - sežig. Podjetje KIV Vransko namreč zelo uspešno prodira s to lastno tehnologijo tudi na nemško tržišče, kjer so ravno v tem času zaključili priključitev ene izmed takšnih naprav na Bavarskem. Pozneje je minister obiskal tudi podjetje EMTEKS iz Ložnice, kjer uspešno dela ena izmed takšnih naprav. Popoldne je minister imel še dva obiska. Najprej je v hudem snežnem metežu obiskal nedolgo tega izpraznjen ribnik Vrbje, ki ga je občina skozi posebno projektno nalogo samostojnega raziskovalca, gospoda Milana Vogrina, dala podrobno analizirati (floro in favno v tem habitatu). Minister / “ je pokazal zadostno mero zanimanja za trajno rešitev tega pomembnega habitata v korist kmetovalcev in seveda predvsem v korist ogroženih živali, ki živijo v in ob ribniku. Isto popoldne je minsiter opravil še razgovor s člani MANAGER kluba, to je direktorji in podjetniki iz občine, predstavniki strank in lokalne oblasti in predstavniki upravne enote. Obravnavali so naslednje aktualne teme: • transfer ekološke tehnologije, ekološki tolar, vlaganja v ekologijo; • prostorske zadeve: aktualno ob izgradnji avtoceste; Srečanje je vodil dipl. oec., Andrej Šporin, član Društva Manager in predsednik OO LDS Žalec. V skoraj dvournem pogovoru je bilo izpostavljenih kar nekaj perečih vprašanj. Doseženo pa je bilo tudi soglasje o nekaterih skupnih pobudah za sanacijo vodne problematike v Savinjski dolini. G.V. N SPOŠTOVANI! V imenu Občinskega odbora LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE iz Žalca, čestitamo vsem delovnim ljudem, občankam in občanom, ki praznujete 1. maj kot mednarodni praznik dela in vam želimo, da dostojno in prijetno preživite ta dan. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ■lil, ■S Janez ZUPANEC naš poslanec Zavedam se, da ni bilo politično modro, ko sem v prejšnjem sestavku poudarjal slabosti naših duš. Vem, običajno se politiki množici dobrikajo, želijo se prikupiti čim širšemu krogu spremembe na bolje, spremembe, ki so sestavine razvoja. Vsekakor si takšne kritičnosti ne bi privoščil, če ne bi bil zadosti podprt z osebnimi izkušnjami, in če ne bi vedel za zajetno število primerov m hkrati dokazov. Na mizo polagam za dokaz še en primer za trditev, da smo narod, ki zelo težko sprejme novosti. Kristalno čist dokaz za tako trditev je slovenski profesionalni parlament, ki vsekakor pomeni v našem vsakdanjem življenju nekaj novega. Z njim so se težko sprijaznili novinarji, ki so vse skupaj pripeljali na nivo poslanskih plač, mnogi ga še vedno krepko enačijo z nekdanjim delegatskim sistemom in, kar je zelo zanimivo in predvsem zgovorno, zelo težko se navajajo na profesionalne poslance mnogi zaposleni v parlamentarni stavbi, predvsem tisti z dolgoletnimi skupščinskimi izkušnjami. Pred meseci mi je eden izmed varnostnikov takole zabrusil: "Kaj pa mislite poslanci, da ste, ali ste nekaj' posebnega?" Pomislite, tako razmišlja človek, ki prejema jnaco samo zato, ker varuje parlamentarno stavbo in tudi poslance v njej. Bodi dovolj, pa čeprav je dokazov za vse moje trditve še za zvrhan koš. Poudariti moram, da bi vedno žrtvoval točke politične priljubljenosti za prispevek k razvojni mislenosti. Prav dobro se zavedam, da nisem v nobenem zapisu zvesto sledil naslovu, to je predstavljanju konkretnega dogajanja v parlamentarnih klopeh. To sem počel namenoma, ker po eni strani smatram, da je na razpolago dovolj dingih časopisov različnih političnih naklonjenosti in za povrh še televizija, ki poročajo o konkretnih dogajanjih, po drugi strani pa bi moral vzeti zase kar vse strani tega časopisa, da bi uspel v zadostni meri predstaviti vsa konkretna dogajanja v parlamentu iz mojega zornega kota. Namenoma sem tudi želel z zapisanim opozoriti na to, da poslanec ne razmišlja samo o zakonih, ki jih sprejema in zvesto sledi politiki svoje stranke, temveč razmišlja tudi o stvareh, ki nimajo ravno izrazitega političnega in populističnega naboja. Vsekakor sem trdno prepričan, da bi poslanec državnega zbora moral imeti pred očmi predvsem nacionalni interes in poskušati spoznati resnične potenciale vseh sort. Tako, spoštovane bralke in bralci, s tem sestavkom zaključujem svojo stalno jmsotnost v tem časopisu. Moja prisotnost je bila simbolična, ker se nisem mogel upret, razveseljivemu rojstvu novega časopisa. Bilo bi nekoliko neokusno, da bi hkrati zapisoval svoje misli v dva časopisa iz istega kraja in se na vsak način trudil, da bi bil zelo različen, da ne rečem dvoličen. Verjamem v uredništvo tega časopisa, da mu ni potrebno kopirati konkurenčnega časopisa. Vsekakor pa se bomo še srečevali na različne načine. In nikar ne pozabite na razvojno naravnanost. IZJAVA OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD NACIZMOM IN FAŠIZMOM IN KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE Letos, ko ves demokratični svet proslavlja 50. obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom, smo Slovenci, slovenska država in njem državljani lahko ponosni na prispevek našega narodnoosvobodilnega boja. Združena lista socialnih demokratov s ponosom ugotavlja, da se je slovenski narod s lem bojem enakovredno postavil ob bok narodom protifašistične in protinacistične koalicije ter tako uresničeval temelje svoje suvemosti in državnosti. Štiriletni NOB, ki se je začel z ustanovitvijo Osvobodilne fronte 27. aprila 1941, je bil dejanje poguma, patriotske zavesti in odgovornosti za lastno usodo. Pomenil je boj za osvoboditev in socialne pravice, pomenil čas osvoboditve večine Primorske, pomenil rojstvo slovenske države in prvič uvrstil slovenski narod med sodobne demokratične narode Evrope in sveta. Socialne in politične razmere v Kraljevini Jugoslaviji ter ravnanje oblasti in političnih strank pred okupacijo in med njo so ustvarile osnovo za to, da je bila za večino Slovencev po zmagi nad nacizmom in fašizmom sprejemljiva tudi sprememba oblasti in družbenega sistema. Tudi zato, ker smo bili Slovenci v vojno pahnjeni zaradi nacističnih in fašističnih osvajalnih teženj po ozemlju, na katerem bivamo. Okupator je slovenskemu narodu namenil iztrebljene. Večina slovenskih političnih strank in njihovih predstavnikov pa je okupacijo celo priznala in sodelovala z okupatorjem. Nekatere so se zaradi svojih razrednih in ideoloških interesov, kljub očitnim namenom nacizma in fašizma, da uniči slovenski narod, raje podredile okupatorju in njegovi oblasti, kot da bi se pridružile odporu. Kot opravičilo za sodelovanje z okupatorjem so izrabljale gesla proti komunizmu in celo verska čustva, kar je bilo najbolj očitno v t.i. Ljubljanski pokrajini. Upor in NOB sta bila zato edini pravi odgovor in edina mogoča ter pravilna odločitev v nacionalnem interesu slovenskega naroda. V ZLSD s ponosom ugotavljamo, da je slovenski narod v tem stoletju s pogumom, s samozavestjo in žrtvovanjem preprečil raznarodovalne pritiske, pomembno prispeval k zmagi nad fašizmom in nacizmom ter dosegel ustanovitev lastne države. Petdeset let po koncu vojne ni več nikakršnih razlogov, da bi v današnji čas in zaradi političnih interesov preslikavali in zlorabljali nasprotja, ki so jih doživljali prejšnji rodovi Ni slabše popotnice na tej poti, kot so poizkusi prevrednotenja zgodovine in želja po maščevanju. Narodove sile je potrebno usmeriti v ustvarjalne napore za reševanje problemov današnjega in jutrišnjega dne. Zato Združena lista socialnih demokratov ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne ter zmage nad nacizmom in fašizmom POZIVA vse državljanke in državljane, politične stranke in državne organe: • naj se s ponosom spomnimo NOB, ki je omogočil osvoboditev Slovenije, obstoj slovenskega naroda in graditev slovenske državnosti ter prispeval k zmagi zaveznikov; • naj spoštljivo počastimo spomin vseh padlih borcev za svobodo in vseh žrtev nacizma in fašizma; • naj se zaradi pietete do ubitih v drugi svetovni vojni in neposredno po njej omogoči, da se vsem zagotovi priznanje okoliščin njihove smrti, mrliške liste, pogreb in spominska obeležja po želji njihovih svojcev. Spoštovanje do mrtvih naj ne obremenjuje živih; • naj omogočimo zgodovinopisju, da z znanstvenimi metodami razišče in oceni preteklost in opustimo misel in prakso, da bi o oceni zgodovine odločala razmerja političnih interesov v državi; • naj preprečimo, da negativne posledice preteklosti in potrebno popravljanje storjenih krivic ustvarjajo nove delitve, spodbujajo novo nespretnost in sovraštvo in nas pehajo nazaj v zgodovino; • in naj predvsem osredotočimo svoje moči in sposobnosti za utrjevanje slovenske države, za njen enakopravni položaj v evropski skupnosti narodov, za gospodarski razvoj Slovenije, za socialno poštenost, pravičnost in solidarnost, za možnosti vsakogar, da živi od svojega dela, znanja in sposobnosti, za polno uveljavljanje pravne države in človekovih pravic, za enakopravnost vseh ne glede na razlike, predvsem pa za ustvarjanje boljše in lepše prespektive mladih, ki bodo bolj kot mi sami med seboj razsodniki našega dela, ravnanja in rezultatov. V ZLSD namenjamo še posebno zahvalo in spoštovanje vsem partizankam in partizanom, vsem Slovencem, ki so se borili v sestavi zavezniških vojska, aktivistom in simpatizerjem Osvobodilne fronte, pregnanim in interniranim, ki so na časten način z žrtvami in tveganjem prispevali k zmagi, k osvoboditvi slovenskega naroda in še posebej k priključitvi slovenskega Primorja matični državi. Petdeseta obletnica zmage zavezniških sil, ki smo jo dokončno uresničili v letu 1991. Naj bo to za vse tudi praznik zaupanja v prihodnosti! Predsedstvo Združene liste socialnih demokratov ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov SENTJURCANI SLAVIJO V krajevni skupnosti Tabor slavijo svoj krajevni praznik v spomin na kmečke upore v teh krajih iz leta 1635. Prizadevajo si, da bi spet dobili nazaj svoje nekdanje ime Sv. Jurij ob Taboru, kakor se je kraj dolgo pred tem imenoval. ansambli. Do osrednje proslave bodo dokončani tudi štirje mostovi, ki so bili uničeni ob lanskoletnem neurju. Pet novih mostov nameravajo še zgraditi. Obnovili so tudi tri odseke poškodovanih cest. Sanacija bo zahtevala še veliko dela. V okviru proslavljanja na jurijevo nedeljo poleg lepe nedelje, kot imenujemo praznovanje godu farnega patrona, so imeli že tradicionalni IV. ŠENTJURSKI SEJEM. Osrednji prireditveni prostor je ob domu krajanov. Tu so kmečke žene pripravile razstavo dobrot domače kuhinje, po katerih so šentjurčanke daleč naokrog poznane. Upokojenci so za to priložnost pripravili razstavo ročnih del. Na tako imenovanem prazniku domače glasbe so nastopili SAVINJSKI ROGISTI in številni narodno zabavni Osrednja prireditev, ki se bo začela v soboto, 29. aprila, ob 19 uri, bo v Domu krajanov. Po kulturnem programu, ki ga pripravljajo prizadevni domačini, bodo podelili še najzaslužnejšim priznanja za leto 1995. Predstavili bodo tudi izsledke skupine študentov ljubljanske univerze, predvsem domačinov, O SMEREH BODOČEGA RAZVOJA DOMAČEGA KRAJA. Proslavljanje praznika bo vsestransko, saj se dobro zavedajo, da lahko le z vsemi silami dosežejo cilje, ki so si jih zastavili. MINISTER BOHINC V SIPU Pred dnevi je obiskal šempeterski SIP slovenski minister za znanost in tehnologijo, dr. Rado Bohinc. Obisk so v SIP-u pričakovali že nekaj mesecev, saj jih je zanimalo, kakšne možnosti imajo, da to ministrstvo tudi finančno podpre nekatere SIP-ove razvojne projekte. Hkrati so ministra in njegove sodelavce seznanili s pripravami na ustanovitev slovenskega inštituta za kmetijsko mehanizacijo. Država lahko podpre nekaj zamisli SIP-a, je dejal Bohinc. Subvencionirala bi lahko delovanje tehnološkega centra ali pa bi se kot sovlagatelj vključil slovenski razvojno tehnološki sklad. Razumljivo pa je, da je denarja za vse potrebe in želje premalo, zato kakšnih konkretnih obljub ni bilo slišati. To bo jasno Šele P° sprejemu državnega proračuna. Med drugim so na pogovoru opozorili tudi na to, da je preveč strokovnjakov zaposlenih v različnih institutih, v gospodarstvu samem pa premalo. Tudi zato bo moralo slej ko prej priti do tesnejšega sodelovanja med gospodarstvom in različnimi instituti, kjer je skoncentriranega veliko znanja. Ob tem velja poudariti, da je SIP eden izmed redkih v Sloveniji, ki je razvoju namenjal ves čas veliko pozornosti. Tudi še pred dvema, tremi leti, ko so to delo v mnogih sredinah opuščali, danes pa se jim to maščuje. V pogovoru z ministrom Bohincem so precej besed namenili tudi problematiki s področja tehnične regulative in standardov. Šele ko bodo te stvari urejene, se ne bo več dogajalo, da bo slovenski trg preplavljen s kmetijskimi stroji sumljive kakovosti, predvsem iz nekaterih držav vzhodne Evrope. l.V. REMIC - DANES MARKET V Letušu so prejšni četrtek odprli Žana Market Sel. Po besedah lastnice Lucije Marovt Benčič, sta z možem obnovila hišo in trgovino predvsem na veliko željo staršev. S tem po petdesetih letih nadaljujeta tradicijo hiše. Sama otvoritev je bila namenjena predstavitvi poslovnega sodelovanja med podjetjema Žana in Sel. Za kupce bo trgovina odprta v naslednjih dneh. ŠTEVILNI OBISKI FUNKCIONARJEV Nedavno tega je obiskal šempeterski SIP minister za zananost in tehnologijo, Rado Bohinc. Poleg ogleda proizvodnje se je pogovarjar še z vodstvom te znane tovarne o njihovem razvojnem programu. Minuli teden je obiskal Žalec ter Šmartno ob Paki še minister za lokalno samoupravo, Boštjan Kavčič. Pogovarjal se je z župani občin, predsedniki svetov in posameznimi svetniki o nekaterih praktičnih primerih izpeljave lokalne samouprave. Veliko je bilo govora o statutih občin, o organizaciji občinske uprave, odnosih do lokalnih skupnosti in upravnih enot ter financiranja oziroma zagonskih sredstvih za nove občine. Ugotovili so, da imajo veliko skupnih predlogov za novo samoupravo. V petek, ob otvoritvi 2 Sejma glasbe, je Celje obiskala tudi ministrica za delo, družino ter socialna vprašanja, Rina Klinar, ki se je pogovarjala o problematiki na celjskem področju. TRASA AVTOCESTE VRANSKO - BLAGOVICA PO MERI VSEH PRIZADETIH Krajani Vranskega so se nedavno sestali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, DARS-a, celjskega Razvojnega centra in žalskim županom, Milanom Dobnikom, na javni razpravi okoli razgrnitve lokacijskega načrta za predvideno traso avtoceste Vransko-Blagovica. Uvodoma so predstavniki omenjenih institucij predstavili sam proces nastajanja lokacijskega načrta, potek trase ter načine odkupa zemljišč in možnosti nadomestnih lokacij, objektov idr. Odsek Vransko-Blagovica je ključni odsek na celotni trasi. Tako naj bi omenjeni odsek začeli graditi v prvi polovici leta 1996, še letos pa naj bi pridobili vsa ustrezna soglasja ter uredili vse omenjene zadeve s krajani. Letos jeseni naj bi se začela dela na predorih pod Trojanami, celoten odsek pa naj bi bil dokončan v letu 1999. Dejstvo je tudi, da je ta odsek po tehnični zahtevnosti eden težjih, če ne celo najtežji na celotni trasi avtocestne povezave V-Z. Dolina Zajasovnika je bila lani zelo prizadeta zaradi neurja, saj so jo zalili številni hudourniki iz južnega in severnega hribovitega območja. Ravno zaradi tega bo potrebno te hudournike še dodatno sanirati in zaščititi celotno traso. Prav tako so se načrtovalci odločili, da bodo, v izogib delitve vasi Ločica, traso speljali skozi dvocevne predore. Zaradi tega posega bo ves projekt nekoliko dražji, vendar je bila to najustreznejša rešitev, ki je zadostila trem osnovnim kriterijem (prometno-tehnični, urbanistično-razvojni, ekološko-naravovarstveni). Prav tako naj bi bila sama trasa avtoceste v vlogi zaščite omenjene doline Zajasovnik. Nadalje je žalski župan, Milan Dobnik, poudaril izjemno pripravljenost krajanov Vranskega glede ugotavljanja vseh problemov, ki so se pojavili pri trasiranju omenjene relacije avtoceste (rušenje objektov, sanacija vodovodov, adaptacija številnih vodotokov itd.), saj so v drugih krajih Savinjske doline ljudje ponekod izjemno nasprotovalno razmišljali o trasi avtoceste in so jo že vnaprej odklanjali. Sicer pa je na omenjeni relaciji predvidenih 21 rušenj objektov, od teh jih je sedem stanovanjskih. Prizadeti krajani bodo imeli več možnosti, da pridobijo ustrezno nadomestilo za svoje domove. Te zadeve naj bi uredili s predstavniki DARS-a že v naslednjih mesecih, vsekakor v največje zadovoljstvo prizadetih krajanov na tej relaciji. V nadaljevanju razprave je predstavnik komisije krajanov Vranskega Franc Sušnik, izpostavil naslednje pogoje ob dejstvu, da se krajani Vranskega v celoti strinjajo z omenjeno traso avtoceste. Gre za celovito reševanje problemov najbolj prizadetih kmetij (primer Pristotnikove kmetije). Na zahtevo oškodovancev je potrebno dodeliti ustrezna nadomestna sredstva oz. zemljišča, potrebno je zemljišča ustrezno združiti oz. jih razpoloviti, najkasneje v šestih mesecih je potrebno sanirati vse posledice gradnje trase, ustrezno je potrebno popraviti tudi krajevne dovozne ceste levo in desno od trase, povirje potoka Eolske je potrebno še dodatno urediti, zagotoviti urejen dostop lastnikom parcel itd. Sicer pa lahko krajani Vranskega svoje propombe glede omenjene relacije tudi pisno formulirajo na sedežu KS, kjer je na voljo vsa tekstovna dokumentacija o trasi avtoceste Vransko-Blagovica do 1. maja, vsak dan v času uradnih ur. G.U. BOGASTVO LJUDI IN NARAVE Ob rob 120-letnici premogovništva Šaleške doline Že od davnine vemo za črno zlato. Za kamen, ki gori. Le v zadnjih stodvajsetih letih je zableščalo s polnim sijajem -zagorelo in ogrelo. Dalo je luč in še daje - luč iz premoga. Premog - lignit. V konec 18. stoletja segajo začetki rudarstva v Šaleški dolini. Med raziskovalci premogovih slojev v 19. stoletju je bil znan Franc Mages, posestnik z Dunaja. Po večletnem raziskovanju je 11. aprila 1875 z vrtino v bližini sedanjega jaška Skale pri Velenju prišel do globine 101-ega metra in naletel na glavni sloj. Najdbo tega Hgnitnega sloja, za katerega so najprej ugotovili solidno debelino in kvaliteto, kasneje pa še velike rezerve, smemo imeti za temeljni kamen sedanjega velenjskega premogovnika. Kar nekaj let je minilo, da je bilo kasneje dovolj denarja in volje delo nadaljevati. Daniel Lapp, ki ga upravičeno imenujejo za ustanovitelja sedanjega velenjskega premogovnika, je ob koncu leta 1886 ocenil, da pozna zadostne rezerve lignita in se je odločil za jamsko odpiranje nahajališča. V letih, ki so minila so dela v rudniku napredovala, leta 1904 pa so izdelali nov zračilni jašek Glinšek. Ta jašek je že imel ventilator, ki je obratoval na električni pogon. Tako so zgradili pri premogovniku svojo prvo elektrarno, ki je porabljala premog. Imajo jo za zametek razvoja velikih toplotnih elektrarn in hkrati s tem za dokončno usmeritev premogovnika o načinu porabe premoga. Velenjski premogovnik danes zagotavlja TE Šoštanj premog za več kot tretjino proizvedene električne energije v Sloveniji. Premogovnik je eden največjih in najmoderneje opremljenih premogovnikov z načinom podzemnega odkopavanja v Evropi. V 120-ih letih je bilo nakopanih 150 milijonov ton premoga, v najboljšem obdobju' pa so ga nakopali letno več kot pet milijonov ton. Sedaj so strateške usmeritve podjetja malce drugačne. To pomeni zanesljivo oskrbo TE Šoštanj s premogom, zagotavljanje humanega in varnega dela, razreševanje ekoloških težav in konkurenčnost domačega premoga s tujim. Dolgoročna letna proizvodnja bo izkazala 4 milijone ton nakopanega lignita letno, to pa pomeni tudi pomembno mesto premogovnika v določenih energetskih načrtih Slovenije. Zaradi težavnih geoloških in rudarskih razmer so bili strokovnjaki v premogovniku primorani sami raziskovati. Tako se je razvila lastna, t.i. velenjska odkopna metoda, ki je že znana drugod po svetu. Zanjo se zanimajo tudi na Kitajskem, kjer so jo vladni predstavniki že uvrstili v meddržavne razgovore. Varno delo v rudniku je izrednega pomena v tej dejavnosti. To omogočata daljinski varnostno -informacijski sistem in posebej izurjena jamska reševalna četa. Poleg osnovne dejavnosti, podzemnega pridobivanja premoga, v velenjskem premogovniku izvajajo tudi projektiranje podzemnih objektov, površinskih odkopov, izdelavo vseh vrst podzemnih objektov, laboratorijske raziskave in vodijo tudi prostorsko bazo podatkov. Za razvoj in strokovno delo skrbi več kot 180 delavcev z višjo in visoko izobrazbo ter več magistrov in doktorjev znanosti. Ves 4000 članski kolektiv se zaveda tudi velike mere odgovornosti ob zahtevah ekološke sanacije posledic odkopavanja premoga. Tudi iz besed predsednika poslovodnega odbora, dr. Franca Žerdina, je moč razbrati izredno skrb in posluh za reševanje tako pomembnih vprašanj, kot je rekultivacija površin Šaleške doline. Tudi zato je upati, da bo dolina ob reki Paki lahko ostala prijeten dom premogarjem in drugim, ki tu živijo in ustvarjajo. Kajti - je volja, je znoj, je tovarištvo. So prijatelji in je premog. Brnenje in ropot, piš zraka in vonj tisočletij, pod zemljo in nad njo. Rudarji jemljejo, radi, a s spoštovanjem, z zahvalo za trud pa jemljejo tudi drugi. Če smo poleg, je to spoštovanje za trud, za vse tiste črne dneve, za vse potne srage in utrujena pleča. Ta rudarski kruh je iz črne moke, a je bel. Bel kot dan, pravijo rudarji. DUŠKA LAH v T/-N V A in serviser vozil vALz I U Y Ul A - servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOVOTA, VW, ŠKODA, ZASTAVA - bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme, aviokozmetike - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R+7% Milko MIKOLA sodni procesi na celjskem 1944 - 1951 Knjigo lahko kupite ali naročite pri Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg Celjskih knezov 10, 63000 Celje. Naročam_________izvodov knjige po ceni 2.500 SIT. Pošljite na naslov: _. ■— GLAS Savinjske •: patja« .... Stran 15 UMETNOST RAZUMEVANJA ODPRTOST Ker sem zadnjič začel plesti krhko nit pojma razumevanja, bom tokrat poskusil preiti k niti dvojčici, k zrcalnem odsevu tega pojma, k odprtosti. Zdi se malce zanemarjena nit. Če premišljujem o tem, ugotovim, da jo včasih zanemarjam tudi sam. Čudno. Enostavno je vedeti stvari, težko pa je znanje preliti v prakso. Prevečkrat je tam vmes kakšna trema ali strah, prevečkrat si rečemo, da ni čustev, da ni osebnih razmišljanj ali dvomov, o katerih bi imeli spregovoriti; sploh pa ne pred najbližjimi, pred domačimi. Prevečkrat se celo zgodi, da si mislimo, da bomo z izpovedovanjem prej porušili kakšen mir ali srečo, in potem o sebi raje pripovedujemo popolnemu tujcu (njega ne poznamo, in torej ni pomembno, če mu bomo porušili mir), ki ga potem ne bomo več videli - in imam občutek, da so recimo spovedi v cerkvi nekaj, kar služi istemu ali vsaj podobnemu namenu -pozabljamo pa na drugo stran medalje: recimo na občutek počaščenosti kadar nam nekdo nakloni svoje zaupanje... Zakaj potem tudi mi ne bi počastili tistega, za kogar nam je mar? Sicer pa, da ne bom predolgočasen: odprtosti je več vrst in zelo pomembna je tudi odprtost do novih stvari, do učenja, do sprejemanja - no ja, odprtost, ki je pač nasprotna olesenelosti ali slepem držanju za vedno iste ideje ali pa načine reagiranja. Ker, konec koncev, če se že poglobimo vase in opazimo v sebi neke utečene reakcije,- ki vedno znova prizadenejo druge in potem še nas, jih bomo poskusili nadzorovati, opustiti, nadomestiti z novimi, kajne? In verjamem, da obe, vse vrste odpiranja, same s sabo, s svojim bistvom (in s svojo nitjo dvojčico), prinašajo boljše, bolj harmonične, bolj polne ujemanja, bogatejše odnose med ljudmi. To pa je nekaj, k čemur bi se naj nagibali vsi: za sožitje s samim sabo in s svetom. Tole je sicer na žalost zelo prenagljen pregled tematike, toda poslednji stavek se sliši tako zelo primeren za zaključek, da bom raje prenehal bluziti. Upam pa, da sem se 'vsaj malo, za kanček, vmešal v vaše misli. Če se nisem, prisegam: naslednjič se bom! PETER ZUPANC Spoštovane bralce obveščamo, da lahko male oglase naročijo po telefonu: 063/715-011 od 9.00 do 14.00 ure od ponedeljka do petka ali osebno na uredništvu. Cena: 400,00 SIT do 20 besed. MALI OGLASI Prodam motorno kolo TOMOS - vozno. Informacije: Pečnik Ivan, Zabukovica 42, GRIŽE SONET p IX. Vi.-* ‘£a.yied fasutoTolcea ftnide v- dodano, /i&uuto- btafia,, Kzdovedtta cfiedcc, ajifia Uje tadia, ita Cn foieda. er psted tedaj ieyie te dnjčjuieiMAa. Ana. če kzi otfuVfrce njeti ne (oje-, iti duda, ni, dat je učitetjtia, Tfta/ui. ladnat pa, j- Cftaaotn nejtUtn vpnata, daj nedi pieec naje tadj je jnafa. da pieati ta. yjadde dat ya tata. lančed j. jtatatn dodan. jatMei. di taja ni ma ydnava pamet, ocftatit te je ia povedat: 'fja ta roditi ta pindata." j;;V.-../■"t - --sj» PREDSTAVITEV KNJIGE MARE CESTNIK PREDSTAVIL SVOJO KNJI$Q m V četrtek, 20. aprila, je naš rojak Mare Cestnik v Občinski matični knjižnici predstavil svojo potopisno knjigo HIŠA ZA GOSTE. V njej opisuje svoje potovanje po Tihomorskih otokih. Čeprav besede, govorjene ali napisane, ne morejo nadomestiti resničnega potovanja, se je potrudil, da je s pesmimi in kitaro pričaral delček tistega, kar je na potovanju doživel. SK ' Turizmu pomaga lastna glava OS POLZELA DRUGA V SLOVENIJI Konec minulega Tetina se je Podčetrtka ter 1. OŠ iz v Rogaški Slatini končal že Rogaške Slatine. Ob tem pa 9. festival turističnih so na finalnem delu v podmladkov z naslovom Rogaški Slatini pripravili še Turizmu pomaga lastna razstavo na temo turizma, glava. Tudi letos se je Na njej so s svojimi izih odlično izkazal turistični sodelovali učena OS podmladek OŠ Polzela, ki je Primoža Trubarja iz Laškega osvojil drugo mesto za ter OŠ Gustava Šiliha iz osnovno šolo Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, tretje mesto pa so prisodili osnovni šoli iz Kostanjevice na Krki. V^nja. Naloge so predstavili odrsko. ‘Mnogi so mz imames: . raziskovanju olja z ekološkimi \ iskali možnosti tet /iiM.nu/u mg ponudbe Na razpis m ,o iekmovanje “ r ‘jf I’"1"'"'0 j" f nammih posebnostih slovenskih osnovnih sol, % letošnja tema pa je bila Naš Organizator letošnjega^ boljši turistični jutri. Na tekmovanja je h,la L OS pobudo Celjske turistične Rogaška Slatma ^ v zveze so letos pnič sodelovanju s Turistično organizirali - regijska tekmo- 2Vezo Slovenije, pokrovitelj, vanjo: Naloge so bile Pa so ■)l‘L °-K'ina Rogaška izenačene, izjemno %ogate ‘Slatina, Zavod Republike predstave pa zelo dotrkelne, Kenije za šolstvo in šport tako da je bilo na koncu te\ Turistično ‘društvo iz težko izhiati 14 finalistov. /M celjske&egije |p se polegli Tolzelanm v finale Mili tudi učenci osnovne 4žJe iz ^Rogaške Slatine. I.V. Peš pot po Sloveniji za strpnost, prijateljstvo in razumevanje POT POVEZOVANJA Velikokrat premišljujem, na kako čudovitem koščku planeta pravzaprav živimo Slovenci. Mislim, da to vemo vsi, le zavedamo se tega eni bolj, drugi manj. Meni so k takemu zavedanju in občutku hvaležnosti pomagala tudi potovanja v tujino. Po vsaki vrnitvi se mi odpre nov pogled na Slovenijo, vsakokrat jo globlje doživim. Uživam jo, vedno bolj jo uživam, tole našo deželico, in čeprav bi verjetno lahko živela kjerkoli, sem zadovoljna, da sem korenine pognala prav tu. Tudi obiski prijateljev iz tujine so k takemu občutemju prispevali svoje. Veliko jih je že bilo -prelepe kotičke smo odkrili in doživeli skupaj. Rada se spomnim pokojnega Paula Solomona, kako se je z otroško iskrenostjo radostil ob pogledu na naše gozdove, travnike, jezera, reke. “Kako je možno, da je toliko lepote zbrane na tako majhnem koščku sveta? Se nikjer nisem videl toliko gozdov. In kakšne travnike imate, čudovito zelene in cvetoče. Prosim, očuvajte vse to, ne uničite tega bisera; povabite ljudi z vsega sveta, da se naužijejo te narave, te čudovite svežine. Se sploh zavedate, kaj imate?...” Lani sta bila pri nas na obisku tudi prijatelja iz Velike Britanije, prof. Peter Legge z Univerze v Bournemouthu in njegova soproga Jenny. Očarana nad lepoto, bogastvom, raznolikostjo in svežino narave in prijaznostjo, odprtostjo vseh ljudi, s katerimi sta prišla v stik, sta obljubila, da letos spet prideta. Pravita, da sta pri nas toliko dobila, da bi rada tudi sama nekaj dala. A kaj? Tako smo ob večerih sedeli in modrovali, kaj bi lahko skupaj koristnega storili za vse nas. Bi se lotili gradnje manjšega centra za alternativno zdravljenje? Zamisel je bila zelo privlačna, a odgovor je bil ne. Ne samo zaradi neznansko visokih stroškov, ki bi jih tak podvig zahteval; tudi ne zaradi pomanjkanja volje ali ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati -kar nekaj prijateljev je, ki jim popolnoma zaupam, da bi se s srcem, poštenostjo, strokovnostjo in še čim zapisali delu z ljudmi v stiski (kar že sedaj počnejo). Zaustavila me je predvsem misel, da bi z gradnjo takega centra, energije nekako “prikovali” na enem mestu. Zdi se mi, da je trenutno pomembnejše, da energije prijateljstva, strpnosti, povezovanja, sprejemanja, razumevanja. Ponesemo po vsej Sloveniji in navežemo stike s podobno naravnanimi ljudmi. Tako se je rodila zamisel, da bi s. skupino prijateljev iz vse Slovenije prehodili velik del naše dežele. Počasi je zamisel dobivala obliko in sklenili smo, da med seboj povežemo ljudi na poti med “zdravimi mesti”, ki so zajeta v mednarodni projekt (Nova Gorica, Ljubljana, Trebnje, Novo Mesto, Celje, Maribor in Ptuj). Ker bomo na poti le en teden, bomo določene dele poti prehodili, drugod pa bo treba uporabiti prevozna sredstva (vlak, avtobus, kombi). V krajih, kjer se bomo ustavili, bodo domačini pripravili krajše slovesnosti; skupni imenovalec vseh. pa je “iskanje korenin” (izvirna slovenska ljudska glasba). Skupina 16 prijateljev (med njimi tudi zakonca Legge iz Velike Britanije) bo sodelovala na celotni poti, od “repa” (Nova Gorica) do “glave” (Lendava) Slovenije. V spalnih vrečah bomo prenočevali v glavnem pri prijateljih in zato ne bomo potrebovali denarnih sredstev. Pač pa bodo potrebna za prehrano, prevoze in stroške organizacije, zato si želinjo, da bi nam pri tem pomagali sponzorji ljudje dobre volje. Vsak prispevek bo zelo dobrodošel in hvaležno sprejet. Čeprav bomo v vsem zelo skromni, bo cel projekt zahteval kar precej denarja. Na delih poti, ki jih bomo vsak dan prehodili peš, vabimo vse ljudi dobrih namenov, da se nam pridružijo pri hoji in se udeležijo krajevne slovesnosti ter s tem podprejo našo zamisel. Letošnje leto je posvečeno strpnosti in naša Pot povezovanja je le ' en kamenček v mozaiku dejavnosti, ki naj bi bile namenjene temu. Prijetelji po Sloveniji so z veseljem in srčnostjo ponudili pomoč in prevzeli vsak svoj delež pri organizaciji (Leon Ličof, Okarina, Bled; dr. Jani Kokalj, Kranjska gora; Tomo Križnar, Naklo; Iztok Škofič, Kranj; Jana Prezelj, Kamnik; Aljoša Matanovič, Ljubljana; Milan Čepin, Celje; Erika Sonjak, Prevalje; Ernest Balan, Maria Millas, Maribor; Goran Šoster, Svetinje). Novogoriški del je prevzel Sekretariat za družbene dejavnosti - deležni smo izredno prijazne in navdušene podpore, obljubili pa so tudi denarno pomoč. Priprave na Pot potekajo že nekaj mesecev, zadnji teden, seveda, še posebej intenzivno. Objavljamo skrajšan oris poti: 26. april: Nova Gorica - slovesnost ob začetku Poti 27. april: Nova Gorica - Bled -Gozd Martuljek (prevoz); peš: Martuljek - Srednji vrh - Zelenci (izvir Save) - Kranjska gora GOLAVA HOM KAMNIK Ko smo pri planinskem domu na Reški koči dobili žig, se spustimo v dolino. Tu pot nadaljujemo po asfaltni cesti do naselja Prebold, do t.i. Gornjega Šempavla, kot pravijo domačini. Pri nekdanjem Druškovičevem mlinu, ob potoku Reka, ki je opuščen se začne pot vzpenjati na Burkelčev . hrib, proti Lovski koči. Gremo mimo Lovske koče, naprej po markirani poti na sam vrh 837 m. kjer najdemo ob razgledni skali na vrhu žig. Če smo pot pričeli v Preboldu, gremo po poti, ki se začne pri nekdaj omenjenem mlinu do vrha. Z vrha se spustimo do markiranega razpotja in od tod lahko nadaljujemo pot po cesti na vrh Homa, kjer stoji Dragov dom 608 m. Tu je tudi štampiljka. Dom je oskrbovan ob sobotah, nedeljah in praznikih. S te točke je prečudovit razgled po celi Savinjski dolini, saj leže vsa naselja kot na dlani. Dostopi na Hom so možni z več strani. Iz Zabukovice, preko naselja Britna sela in Podkamnik, po dobro markirani poti mimo Mežnarjevcga Jaka - domačije, na vrh. Iz Šempetra, preko Savinjskega mostu, v vas Še.šče,. od tod na Lajnarjev hrib v Bezovnik, od tod naprej po lepi poti na sam vrh. Iz Griž vodi asfaltna pot, preko Podkamnika in Zahoma vse do povrh a Homa. Prvo parkirišče je nekaj nižje, drugo pa je pri zadnji domačiji 28. april: Kranjska gora - Naklo - Adergas (prevoz); peš: Adergas (cerkev Velesovo) - Kamnik 29. april: Kamnik - Ljubljana -Trebnje - Novo Mesto - Celje 30. april: Celje - Slovenj Gradec (mesto miru!) - Ruše (prevoz); peš: Pragozd - Areh - Bolfenk -Maribor 1. maj: Maribor - Ptuj - Bori (prevoz); peš: Bori - Svetinje pri Jeruzalemu 2. maj: peš: Svetinje - Copekov mlin pri Mali Polani; Copekov mlin - Lendava (prevoz) Lendava: slovesni zaključek Poti Za vse informacije v zvezi s Potjo lahko pokličete: tel. (065) 25-338. pod vrhom. Tega sicer ne priporočamo, da ne bi povzročali s parkiranjem po senokosih škode. S Homa se spustimo po lepo markirani poti, ali pa tudi po cesti, do križišča Griže - Matke - Hom. Pot nas popelje proti Mrzlici mimo Baloha po samem severovzhodnem robu na vrh do bivaka, kjer bomo našli žig. Od tod se po markirani poti spustimo: južno do križišča poti na Mrzlico z novo cesto. Tu nas smerokaz napoti na lovski dom na Gozdniku. Po poti pa se lahko spustimo tudi v vas Zabukovico, od koder imamo avtobusno zvezo z dolino. Pripomba: Pot smo opisovali po starem in edinem vodniku, ki so ga pripravili ob otvoritvi Savinjske planinske poti, zato so tudi nekatere stvari sedaj že spremenjene. Savinjska planinska pot je pred dvema letoma doživela temeljito spremembo, zato so nekatere stare točke le še neobvezne. Zato se za morebitne napake pri opisu poti tudi opravičujemo, hkrati pa vabimo poznavalce, da nam z dobronamernimi pripombami pomagajo, da bomo bralce kar se da pravilno usmerjali. Že v naprej hvala lepa! m s® ji i DARINKA GOMIŠČEK Znano - neznano GLAS Savin j site JURE KOŠIR: SMUČANJE IN LJUBEZEN Naš najboljši smučar. Dobitnik letošnjega svetovnega srebrnega kristalnega globusa (veleslalom) in dveh bronastih (slalom in skupni seštevek). Nesporni naslednik Alberta Tombe. Pa ne samo zaradi izjemnih rezultatov... “Bil je Stenmark, je Tomba in bo Košir!” smo lahko prebrali preteklo zimo v enem izmed italijanskih dnevnikov. V ponedeljek je naš Jure praznoval rojstni dan. Slavil ga je dan prej v Mojstrani s številnimi prijatelji in navijači. Tam smo bili tudi mi. Idealna priložnost, da po končani smučarski sezoni malo poklepetamo - ne samo o smučanju, temveč tudi o ljubezni. So zima, sneg, smučanje, tekmovanja in vse, kar sodi zraven, tvoj čas? “Če rečem, da je zima moj čas, potem pravim to zato, ker moram takrat pokazati vse, kar znam in zmorem. In mogoče prav zaradi tega, pa mraza, slabega vremena in vseh naporov, bolj ljubim poletje. Pozimi pač poskušam, moram dati vse od sebe, kar zmorem. Od zime je pravzaprav odvisno, kako bom preživel vse leto. V resnici pa pozimi premišljujem, kako lepo je poleti na morju; po dvajsetih dneh na morju pa že sanjam o beli opojnosti.” Kam nameravaš usmeriti svoje Življenje potem, ko bodo minila leta športnih uspehov? “Tako daleč naprej še nisem razmišljal, saj bom gotovo še nekaj časa smučal. S tem vprašanjem se še pravzaprav tudi nič ne ukvarjam. Najbrž bom počel kaj v zvezi s smučanjem in športom nasploh. Vpisan sem na ljubljanski Fakulteti za šport, toda z mojim študijem trenutno je../’ Če preživiš svojo mladost tako rekoč na smučeh, se je od njih najbrž težko ločiti. “Smučanje je strast. Zdaj, ko me je obsedla, si ne morem predstavljati, da me bo kdaj v življenju popolnoma minila. Seveda pa še zdaleč ni vse tako lepo, kot se sveti za tiste, ki o nas berejo in nas gledajo. Veliko je dogodkov, ki te razočarajo in potrejo.” Ljudje mislimo, da ti smučanje pomeni vse v življenju. “Popolnoma nemogoče je, da bi mi smučanje pomenilo vse, ko pa sta tu vsaj še ljubezen in zabava.” Ali vam, smučarjem, sredi belega cirkusa ostane kaj časa za življenje, kot ga imajo vaši vrstniki? Kako je pravzaprav mogoče uskladiti vrhunsko smučanje in ljubezen? “Potruditi se moraš in izkoristiti vsak prost trenutek. Saj tudi nismo naokrog vse leto. Kdaj pa kdaj smo tudi doma.” Kako pa ljubezen vpliva na športni rezultat? “Mislim, da gre tu za dve popolnoma ločeni zadevi. Še nikoli nisem razmišljal o povezavi med svojimi čustvi in smučanjem. Hm, zanimivo!” Kako najraje preživljaš čas pred tekmo? “Večer pred tekmo se najraje umaknem v popolnoma drug svet; če je možno grem v kino, kaj berem ali poslušam glasbo.” Ali pred startom kdaj pomisliš na ljubezen? “Ni govora, da bi v zadnjih trenutkih pred vožnjo razmišljal o čem drugem kot o vožnji, ki je pred mano!” $ SAVINJSKA Kaj pa takrat, ko med tekmo drviš od enih vratič do drugih, ali se takrat zavedaš, da te po televiziji ali ob progi spremlja človek, do katerega ti je več kot do drugih? “Niti slučajno! Ko si med vratci, se znajdeš v nekem posebnem stanju, ko deluje samo podzavest in so vse reakcije avtomatične. Vožnje, na katerih razmišljaš samo o svojem smučanju, prav gotovo niso dobre; kaj pa šele, da bi takrat mislil na koga ali na kaj drugega!” Kaj je po tvojem mnenju v Življenju najpomembnejše? Česa ne sme manjkati? Brez česa ni vredno živeti? “Težko vprašanje: Mislim, da je to sreča, ki jo lahko deliš z drugimi ljudmi. V življenju si želim ogromno stvari. Pri smučanju mi je v veselje, da sem se pretolkel v sam vrh, v življenju pa bi bil rad zdrav. To je zelo pomembno. Rekel bi še, da je v življenju pomembna tudi ljubezen!” Še tole: verjameš v večno ljubezen? “Ljubezen in prijateljstvo bi rad ohranil, poglobil oziroma razširil. Zavedam pa se, da je treba kdaj pa kdaj za dosego tega cilja podreti ali zatajiti svoje lastne interese. Zelo pomembno pa se mi tudi zdi, da si do vseh ljudi pošten, da v vsakem človeku poizkušaš odkriti najboljše in da znaš to potem tudi ceniti.” Maja Zagoričnik trgovska družba Žalec spori KARLO ZELIC UMETNOST JE POSLANSTVO Obiskali smo likovnega amaterja Karla ZELIČA. Kljub težki nesreči, ki jo je preživel pred petdesetimi leti, je pri šestinsedemdesetih letih se vedno čil in pravi korenjak. Ustvaril je skoraj vse like za 1200 zvonov, kolikor jih je doslej vlil Ferralit. Poznamo ga kot vsestranskega ustvarjalca, ki slika, rezbari, tudi kiparstvo mu ni tuje. Kot sam pravi ga, najbolj privlači simbolika kot antropološki pojav v njegovem subrealizmu. Hoteli smo zvedeti nekaj več o njem, o njegovem začetku slikanja in ustvarjanja. Že kot otrok je rad risal. Njegova mati mu je takrat izročila knjigo z mnogimi slikami, ki jih ‘je pridno prerisoval. Mnogi so njegove upodobitve hvalili, kar mu je godilo. Veliko je k njegovem ustvarjanju pripomogla tudi njegova učiteljica, sama velika slikarka, ki je diplomirala iz slikarstva pri 72 letih, na pariški likovni akademiji. Po končani osnovni šoli mu je večkrat dajala za nalogo, da kaj naslika. Zato se gospe Marije Metzger, poročene Štefanec, še danes rad spominja. Dajala mu je prve nauke v OŠ v Slavonski Požegi, kjer je takrat živela Zeličeva družina. Številna družina je izključevala vsako možnost, da bi se šolal v tej smeri, zato se je odločil za poklic elektrikarja, ki ga je opravljal zelo vestno. Vedno je sledil novostim, ki so se bliskovito razvijale na tem področju. Ko je postal mojster, se je trudil, da iz njegovih rok pridejo dobri, strokovni delavci. Tako lahko rečemo, da mu je uspelo povsod, od rudnika Zabukovica, preko Gradnje, do Ferralita kjer se je upokojil. Ljubezen do slikanja ga je spremljala povsod. Včasih mu je to prišlo prav. Dobro se spomni težkih časov iz taborišča, ko je kot vojni ujetnik slikal svoje prijatelje. Naslikal je tudi svojega “kapo”-ja. Toda za kaj takšnega ni bilo dobrih pogojev v prostorih, kjer so živeli. Kadarkoli je vzel v roke čopič, se je okoli njega zbrala kopica sotovarišev, kar pa vsakogar pri ustvarjanju moti. Zato se je odločil slikarstvo za nekaj časa opustiti. Kot nemiren duh se je zato posvetil juvelirstvu. Iz starih kovancev je izdeloval prstane, kar mu je dobro uspevalo. spomni lika Sv. Barbare, na katero je bil kot rudarski otrok in sam nekdaj delavec v rudniku, najbolj navezan. Tako se je začelo z zvonovi. Če upoštevamo, da so jih v Ferralitu izdelali že preko 1200, povejmo še to, da je na vsakem nekaj novega. Ko ga povprašaš, od kod jemlje motive za posamezne svetnike, pove, da so mu nekateri prinašali podobe svetnikov, ki jih je izdelal v gipsu, nato pa vlil v vosek, da Brž, ko je ponovno oblekel civilno obleko, je pričel s slikanjem. Toda v vojnih časih mu ni šlo nič kaj prida od rok. Vsak čas je trepetal, da ga bodo spet vtaknili v takšno ali drugačno uniformo. Strah ni nikoli motiv za ustvarjanje. Pozneje je prišla še družina in gradnja lastnega doma. Kar se je le dalo, je storil sam. Slikal je le takrat, ko so mu prijatelji prinašali spominske knjige, v katere je narisal motiv, sami pa so vpisovali pesmice, namenjene svojim prijateljem. No, povsem drugače pa se je obrnil tok življenja, ko je bil elektromojster v Ferralitu. Pred kakšnimi petindvajsetimi leti so tam pričeli z izdelavo zvonov. Takratni izvajalec tega dela, mojster Šorli, je zvonove krasil s papirnatimi okraski, ki pa niso bili najbolj primerni za to. Karlo je ponudil svojo pomoč in izdelal nekaj povsem drugačnih ornamentov. Od svetnikov se so jih pri oblikovanju zvonov lahko uporabili. Za tiste, za katere ni imel slik ali podobic, se je poslužil pisanih virov iz življenja svetnikov. Poudariti moramo, da je Karlo izredno veren, zato mu je tudi življenje svetnikov dobro znano, saj je svojim otrokom ob dolgih zimskih večerih bral o njihovem življenju. Ko je družina odrasla in je bila hiša gotova, se je spet z vso vnemo posvetil ustvarjanju slik. Slikal je svojo družino, okolje v katerem živi, naravo, iz notranjosti pa mu je prihajal navdih za simboliko, ki antropološko odkriva življenje. Zelo malo je slikal po naročilu, saj kot vsak drugi, tudi on slika za sebe, in tisto, kar ga pač veseli. Nekakšna nostalgija za rudnikom v katerem je doživel tudi marsikaj lepega in tudi najhujše - nesrečo, ga je verjetno pripravila do tega, da je izdelal pravo rezbarsko mojstrovino: motiv iz odkopa v nekdanjem rudniku Zabukovica, ki kakor oltar krasi veliko dvorano doma upokojencev v Grižah. Ta bo verjetno v tem kraju tudi ostala kot spomin na rudarjenje. Njegovo galerijo v kateri ima razstavljena vsa dela, krasi bogata zbirka slik, rezbarskih del, plastik svetnikov, priložnostnih plaket, likov planinca, lovca, atleta, razni medaljoni izdelani za razne priložnosti, tako da postaja premajhna za njegove mojstrovine. Zadnje čase se je začel ukvarjati še z restavratorstvom. Restavriral je cerkvene bandere (to so cerkveni prapori, ki se nosijo ob procesijah), restavriral je nebo za farno cerkev in podružnično cerkev- na Lurdu. Sedaj ima naročilo naslikati nove slike za bandere, ki so čisto propadle zaradi starosti. Dela se je sicer otresal, vendar ga je na koncu le sprejel, saj pravi: Takšna je pač božja volja. Vsako leto pa izdela za salezijanske novomašnike lepo ročno rezljan križ kot spomin na novo mašo, ker je križ tudi njihovo znamenje. Tako sva razpredala in prepričal me je, da se res spozna na tisto, kar dela. Ima sicer kar številno družino, vendar sta v lepi hiši v Grižah sama z ženo. Otroci so se razkropili po svetu. Njuno stanovanje je polno zanimivosti. Dnevno sobo jima krasi čestitka Svetega očeta papeža Janeza Pavla II. ob njuni 50-letnici skupnega življenja, ki sta ga slavila pred dvema letoma. Nisem sicer spraševal, vendar lahko sklepam, da je to zasluga najmlajše hčere, ki je diplomirana teologinja in redovnica, ki brez dvoma po svoji predanosti zavzema izredno visoko mesto v hierarhiji v krščanskih krogih. To pa je tudi plačilo Karlu in njegovi ženi Angeli za njihovo krščanstvo, ki ga niti za trenutek niso zamajali tudi najbolj sivi časi. /J. Daniel ben Akiba TAROT VEDEŽEVANJE, IGRA S KARTAMI ALI ZEMLJEVID DUŠE? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Praktična vrednost Tarota vsekakor ni v vedeževanju (bleferji radi uporabljajo besedo “divinacija”), niti ga ni moč uporabljati v igralne namene. Je pa možno skozi njegovo simbolno govorico ob različnih načinih polaganja analizirati osebnost in ugotoviti globalne trende in/ali tendence analizirančeve osebnosti v prihodnje oziroma njegove možne reakcije v konkretnih življenjskih situacijah. Druga stvar, ki nedvomno zasluži našo pozornost, je dialog, ki ga s pomočjo Tarota lahko uporabnik opravi sam s seboj. Gre za svojstveno introspekcijo (samoopazovanje), ki lahko pripelje do globokih in trajnih uvidov v intrapsihično dinamiko lastne osebnosti. Bom povedal po domače: s pomočjo Tarota lahko uporabnik bolje spozna sebe, dojame gibala, ki stoje za vsem, kar počne„ razmišlja... Lahko spozna, čemu in s kakšnimi ljudmi stopa v takšne ali drugačne odnose in kam ga slednji lahko pripeljejo. Skratka, Tarot nedvomno širi meje vednosti o sebi in svetu, ki nas obdaja. Daje praktične in nadvse uporabne odgovore na vprašanja iz tako imenovane “duhovnosti”. Morda ravno slednjo potrebujemo bolj kot kdajkoli... Tretja stvar, ki jo kaže vsaj omeniti, je meditacija s pomočjo Tarota. Gre pravzaprav za kontemplacijo, ali bolje, za kreativno vizualizacijo posamezne karte (predvsem Velike Arkane) in sočasno opazovanje vsega, kar se ob tem početju dogaja v naši duševnosti. Rezultati takšne uporabe nemalokrat osupnejo tudi nas, ki se s Tarotom ukvarjamo resneje ali dalj časa. Pa smo pri koncu tegale pisanja. V razlago posameznih načinov polaganja Tarota in v tehnično opisovanje možnih interpretacij se seveda nisem podajal, saj je vsakemu snopiču Tarota priložena knjižica z navodili. Je pa tudi kar precej knjig, ki se s problematiko Tarota ukvarjajo na različne načine. Vsem, ki vas je tole pisanje vzpodbudilo vsaj k razmišljanju o Tarotu in bi si želeli izvedeti kaj več, sem na voljo med 7. in 8. uro zjutraj na telefonski številki (063)715-791. Moj naslov je v uredništvu. Alojz VEVCAR in Valerija nD,C * , Gotovelj Zlatko KRIŽNIK iz Prapreč iz Doroteja POTOČNIK iz Celja Daša KNEZ iz Petrovč - deklico Marija CESTNIK iz Polzele - deklico Davorka POLIČ-JOŠT iz Levca - fantka Ana BOGATAJ iz Vranskega - deklico Andreja PALČNIK iz Žalca - deklico Renata PI-AZAR iz Petrovč - deklico - Zaradi obilice besedil, pričenjamo z objavo Vrelca mladosti ■ Hvala za razumevanje! FENOMEN ODVISNOSTI______________ KDO JE PRAVZAPRAV ALKOHOLIK (nadaljevanje iz prejšnje številke) Preden bom spregovoril o posledicah ekscesivnega pitja oziroma akloholizma, bi rad omenil še eno stvar, ki je nemalokrat usodna. Gre za OBRAMBNE MEHANIZME, ki alkoholiku onemogočajo uvid v lastno odvisnost, hkrati pa branijo njegovo osebnost pred brutalno in nič kaj rožnato resnico o njem samim. Sem sodi cel skupek racionalizacij (...pijem, ker se slabo počutim, ker sem žejen, ker pijejo vsi ostali...), projekcij (...pijem, ker me žena ne razume, ker me šef sovraži, ker me otroci ne spoštujejo...), minimaliziranj' (...samo kozarček sem spil, eno pivo več mi ne bo škodilo...), zanikanj (...saj sploh nisem pil, že dva dni disem bil pijan...) itd. Vsled obrambnih mehanizmov (ne jih ocenjevati kot laži!) je alkoholik objektivno nezmožen dojeti resnico o lastni odvisnosti in ustrezno ukrepati, saj navsezadnje ravno obrambni mehanizmi omogočajo pitje; so nekakšni izgovori zanj... Najbolj grozno pri vsem tem je dejstvo, da se podobni mehanizmi sprožajo tudi pri alkoholikovih najbližjih, predvsem pri zakonskih partnerjih, ki so (ali pa postajajo) ravno tako nekritični do partnerjeve odvisnosti, saj jo ocenjujejo skozi isto obrambno optiko kot zasvojenec. Alkoholizem je, med drugim, tudi bolezen medsebojnih odnosov. Posledice alkoholizma so resne in jih lahko ustrezno sanirajo le specializirani strokovnjaki. Poznejša rehabilitacija pa je v veliki meri prepuščena klubom zdravljenih alkoholikov, klubom AA, svojcem, ipd. Posledice je moč prepoznati na vseh treh ravneh bivanja: trpi organizem zasvojenca (ciroza jeter, vnetje perifernega živčevja, okvare srca in ožilja, pešanje vida, impotentnost, samomor...), njegova duševnost (psihoze, delirij, čustvene motnje, demenca ali bebavost...) in ne nazadnje njegovo družbeno in družabno življenje (razpad družine, izguba službe, neustrezni odnosi s soljudmi, odtujevanje prijateljev...). Skratka, alkoholizem učinkuje na vseh življenjskih področjih in EDINA REŠITEV JE ZDRAVLJENJE oziroma vključitev odvisnika v ustrezne programe. Mnenje, da je za prenehanje pitja potrebna zgolj “trdna volja”, je v temeljih zgrešeno in kaže na nepoznavanje fenomena odvisnosti. Kjer je odvisnost že razvita, ni več “trdne volje”, niti se' slednja na vsem lepem ne pojavi... Odkod le? V samem procesu zdravljenja, ki v hospitalni obliki traja običajno od dveh pa tja do šestih mesecev (odvisno od zahtevnosti programa), je seveda potrebno najprej stabilizirati vitalne funkcije, vzpostaviti abstinenco in razbiti opisane obrambne mehanizme, čemur sledi uvid v odvisnost. Nato skuša strokovni tim v terapevtskih 'skupinah “normalizirati” oziroma korigirati odnosni vidik alkoholizma: delamo s svojci odvisnika, z njegovimi nadrejenimi na delovnem mestu... Skratka, trudimo se, da bi znal trezen in na ustrezen način zadovoljevati svoje želje in potrebe v sredini, kjer živi in dela. Seveda na višjem in njemu primernejšem nivoju, kot pred nastankom odvisnosti... Če se je kdo od bralcev nekako “prepoznal” skozi tole pisanje, bi mu vsekakor svetoval najprej ODKRIT POGOVOR Z IZBRANIM ZDRAVNIKOM. Lahko se tudi pogovori s katerim od zdravljenih alkoholikov, če kakšnega pozna. In, ker je moral Mohamed k gori, ne pa gora h njemu, je tu še telefonska številka najbližjega oddelka za zdravljenje alkoholizma (vsi vemo, kje je to...): 772-311. Radi vam bodo pomagali. Zato so tam. BITI BOLAN NI SRAMOTA - NIČ UKRENITI ZOPER TO PA JE! Danijel Bedrač, socialni delavec, terapevt za zdravljenje odvisnosti KRONIKA Stran 20 26. april 1995, Št. 4 IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE POŠKODOVAN KOLESAR: 8. aprila ob 13.00 uri je 17-letni Tomaž V. iz Velenja vozil gorsko kolo po Celjski cesti iz smeri centra Žalca proti križišču z magistralno cesto. Ko je pripeljal do križišča, je s kolesom zavijal levo na magistralno cesto. Pred tem je pustil mimo avtobus, kateri je pripeljal po prednostni cesti. V tem trenutku je s kolesarjeve leve strani pripeljal voznik osebnega avtomobila, 28-letni Marko F. iz Dobriše vasi. Med voznikom kolesa in osebnim avtomobilom je prišlo do trčenja, pri čemer je bil Tomaž hudo telesno poškodovan. NEPREVIDNOST: 8. aprila ob 18.10 uri je iz smeri Novega Celja proti Žalcu vozil osebni avtomobil 42-letni Igor R. iz Dobriše vasi. Ko je pripeljal do križišča s Cesto na Lavo, je zapeljal v križišče s prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal s kolesom 15-letni Robert L, prav tako iz Dobriše vasi. Kljub zaviranju je voznik Igor trčil v kolesarja in ga zbil po vozišču. V nezgodi se je kolesar hudo poškodoval, poškodovanega pa je sam voznik odpeljal v ZD Žalec, od koder je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. MOKRO CESTIŠČE: 14. aprila ob 19.00 uri se je po regionalni cesti iz smeri Letuša proti Braslovčam peljal z osebnim avtomobilom 19-letni Nedžad L državljan BIH, stanjoč v Velenju. Ko je pripeljal v Letuš, v bližino stanovanjske hiše št. 1, v desni ovinek, je vozilo pričelo na mokrem vozišču zanašati, tako da je iz ovinka pridrselo bočno. V tem trenutku je iz smeri Braslovč pripeljal z osebnim avtomobilom 18-letni Iztok H. iz Prebolda. Kljub temu, da je voznik Iztok z vozilom zaviral in se umikal skrajno desno, je med vozili prišlo do trčenja, pri čemer je vozilo Nedžada raztrgalo na tri dele. V nezgodi je bil voznik Nedžad hudo telesno poškodovan, medtem ko so bili voznik Iztok in njegova sopotnika, 34-letni Janez Z. iz Prebolda in 3-letna Tjaša Z. iz Prebolda, lažje telesno poškodovani. Vsi so bili z reševalnim vozilom odpeljani v celjsko bolnišnico, od koder so bili lažje telesno poškodovani udeleženci odpuščeni v domačo nego. Zaradi te nezgode je bila regionalna cesta zaprta od 19.10 do 20.40 ure za ves promet, organiziran pa je bil obvoz za osebna vozila. KAZNIVA DEJANJA MLADOLETNIKA NA POHODU: Dva mladoletnika 15-letni Danijel L. iz Celja ter 15-letni Alen K. iz Žalca, sta vlomila v lado in iz nje odnesla kasetofon. Nekaj dni ]rred tem sta ukradla kolo v Žalcu, nato pa še vlomila v skladišče ARKE d.o.o. v Gotovljah ter iz njega odnesla 10 kg sira, nekaj žvečilnega gumija ter čokolade. S poostreno kontrolo je žalska policija kmalu izsledila storilca, zoper katera so napisali ovadbo. PRIJELI VLOMILCA: Žalski policisti so s pomočjo ljubljanskih prijeli vlomilca, ki je 3. marca vlomil v Osnovno šolo Slavko Šlander v Preboldu in iz nje odnesel nekaj čekov in gotovine ter napravil škode za 100 tisoč tolarjev. V noči na 14. april je vlomil še v Tovarno krmil v Žalcu. Iz prostorov pisarn je odnesel 7 tisoč tolarjev gotovine, 6 sokov Fructal in štiri žepne kalkulatorje. Tudi ta tatvina je bila "težka" 100 tisoč tolarjev. S pomočjo ljubljanskih policistov so vlomilca uspeli prijeti. Priznal je oba vloma. Gre za Sama L. iz Prebolda, ki je že star znanec policistov. DELO Z4 NAIVNE: 4. marca se je v časopisu Slovenec pojavil oglas kjer se ponuja delo na domu, pakiranje, lepljenje ipd. Vsak zainteresirani naj bi se javil na določeno številko telefona, kjer ga lepo sprejme prijazna prijateljica ljubeznivega šefa. Šef potem po nekaj dneh pošlje pismo ali pokliče in pove, da če hočeš dobiti delo, moraš kupiti katalog po povzetju in za njega plačati 1.300,00 SIT + poštnino. Katalog je slaba fotokopija podobnega oglasa iz neke nemške revije, pri vsem pa od tega ni nič. Delodajalec oziroma posrednik je neki Andrej T., žalski občan, ki na tak način kar dobro služi na račun naivnežev. Ker verjamejo, da je veliko občanov nasedlo in nakazalo 1.300,00 SIT, prosijo vse, da to prijavijo najbližji postaji policije. VLOM TUDI V DROGERIJO: 07.04. preko noči, je neznani storilec vlomil v drogerijo Charlie na Ljubljanski cesti v Celju. Iz lokala je neznanec odnesel 7 različnih ur, dva fotoaparata, nahrbtnik in okoli 12.000,00 SIT gotovine. S tem dejanjem je lastnica, Jožica N. iz Gotovelj, oškodovana za okoli 300.000,00 SIT. TATVINA VIBRACIJSKE PLOŠČE: Med 07. 04. in 10. 04. 1995 je neznani storilec ukradel 90 kilogramsko vibracijsko ploščo, ki je bila prislonjena ob kozolec v Poljčah pri Polzeli. S tatvino je Komunalno podjetje Žalec oškodovano za okoli 180 tisoč tolarjev. ODKLENJENI AVTOMOBIL: 11. aprila je med 22.00 in 24.00 uro neznani storilec iz odklenjenega avtomobila, katerega je lastnik pustil na parkirnem prostoru pred gostinskim lokalom v Preboldu, ukradel športno torbo s športno opremo in Matjažu K. povzročil za okoli 30.000,00 SIT škode. NI HOTEL USTAVITI: 16. aprila, okoli 00.20 ure, je v Libojah policist zaustavljal voznika osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz smeri gostilne Pri mostu. Voznik Fahrudin O., star 33 let, iz Kasaz, je kljub pravilnemu zaustavljanju pritisnil na plin in zavil proti policistu Boštjanu U., ki se je poizkušal izogniti trčenju, vendar ga je avtomobil zadel v desno nogo in ga lažje telesno poškodoval. Pobeglega voznika so policisti kmalu izsledili. SMRTI Vincenc PIKL, 67 let, iz Ložnice pri Žalcu Justina PEČNIK, 74 let, iz Griž Eduard COKAN, 79 let, iz Vrbja Cecilija JURAK, 79 let, iz Šešč Amalija UPLAZNIK, 73 let, iz Matk Marija OCVIRK, 88 let, iz Sv. Lovrenca Anton BRUMEN, 68 let, iz Kasaz Jože GRAČNER, 55 let, iz Šempetra Katarina POTOČNIK, 82 let, iz Braslovč Karel ŠTIGLIC, 46 let, iz Polzele Marija KOČEVAR, 69 let, iz Žalcq Evald PODPEČAN, 80 let, iž Zabukovice Jožef STRAHOVNIK, 80 let, iz Žalca Danijela RIHTER, 65 let, iz Kasaz Terezija BURGER, 90 let, iz Braslovč Alojz LENART, 67 let, iz Žalca Jože AUBREHT, 72 let. iz Žalca POGREBNA SLUŽBA - 1 Sempett .VAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: * kompletne pogrebne storitve * ^ vrste Prevozov doma in v \S) J * izkopi m zasipi grobnih jam \A ^ ♦> ureditev cvetličnih aranžmajev * dobava spomenikov ter po izredno ugodnih cenah ?r v Savinjski dolini 112/a, tel: 063/ 701-433 Stran 21 Spored VTV -kanal 52 od 27.4. do 9.5. ČETRTEK, 27.04. 09.00 Testni signal;09.30 VIDEO TOP -oddaja o rock glasbi;10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program;19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 TOPOLŠICA 1945-95, Obletnica podpisa nemške kapitulacije;21.05 BRLOG - Dobro, lepo, poceni; humoristična nanizanka;! 1.35 HOROSKOP;21.40 TV PRODAJA;! 1.45 Videostrani do 24.00; PETEK, 28.04. 09.00 Testni signal;09.30 TOPOLŠICA 1945-95, Obletnica podpisa nemške kapitulacije;10.30 BRLOG, humoristična nanizanka;12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ - kontaktna oddaja; • zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd.;19.00 Otroški program;19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 KUHARSKI NASVETI, Polnjena in gratinirana belgijska endivija;’ Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje;20.10 RASTLINSTVO AVSTRALIJE; dokumentarni film;20.40 Celovečerni film: POLICAJ GRE V POKOJ ;22.15 HOROSKOP;22.20 TV PRODAJA;22.25 Videostrani do 24.00; SOBOTA, 29.04. 09.00 Testni signal;09.30 Otroški MiŠ MaŠ - ponovitev; 10.30 KUHARSKI NASVETI;’ Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje;10.40 Film: POLICAJ GRE V POKOJ;12‘.15 Videostrani; 19.00 Otroški program;19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 369. VTV MAGAZIN - informativni regionalni progratn;20.35 ALFI V GOSTEH ;21.35 HOROSKOP;2I.40 TV PRODAJA;2I.45 Videostrani do 24.00; NEKUA, 30.04. 08.00 Videostrani;08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda; • Otroški program; • OTROŠKI MIŠ MAŠ ;• 368. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;* ŠPORTNI TOREK;* ŠPORTNI GOST;* EPP;* KUHARSKI NASVETI -Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje;* 369. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;* ALFI V GOSTEH;* SVETI JURIJ, dokumentarna oddaja;* TOPOLŠICA 1945-95, Obletnica podpisa nemške kapitulacije;* RASTLINSTVO AVSTRALIJE, dokumentarni film;* MOJ KOLAČEK, dokumentarni film;* ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja;* VIDEO TOP - zabavno galsbena oddaja o rock glasbi;* TV PRODAJA;* HOROSKOP;...... Videostrani do 24.00; PONEBKUU, 30.04. 09.00 Testni signal;09.30 369. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški Program; 19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 GASPARIJEVE RAZGLEDNICE, dokumentarni film;20.30 Zakladi naše preteklosti: TOLMINSKI MUZEJ, dokumentarna oddaja;20.40 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja ;21.30 HOROSKOP;21.35 TV PRODAJA;21.40 Videostrani do 24.00; TOBEK, 1.5. 09.00 Testni signal;09.30 GASPARIJEVE RAZGLEDNICE, dokumentarni fdm;09.55 Zakladi naše preteklosti: TOLMINSKI MUZEJ, dokumentarna oddaja; 10.05 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program: GAMESWATCH; 19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 370. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;20.25 ŠPORTNI TOREK;20.*5 ŠPORTNI GOST;2/. 15 HOROSKOP;21.20 TV PRODAJA;21.25 Videostrani do 24.00; SHEDA, 2.5. 09.00 Testni signal;09.30 370. VTV magazin - informativni regionalni program;09.50. ŠPORTNI TOREK; 10.10 ŠPORTNI GOST; 12.00 Videostrctni;19.00 Otroški program;19.30 TV PRODAJA; 19.35 Videostrani;20.00 EPP;20.05 NAJ SPOT -kontaktna oddaja o pop glasbi,! 1.10 TROPSKA VROČICA - Ukradel si mi srce, ameriška detektivska nanizanka;22.00 HOROSKOP;22.05 TV PRODAJA;22.W Videostrani do 24.00; ČETRTEK, 3.5. 09.00 Testni signal;09.30 NAJ SPOT -oddaja o pop glasbi; 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP,20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Ko si narava in zdravje sežeta v roke; • Pokrovitelj oddaje: KLASJE Celje,! 1.05 BRLOG - Davčna uprava smo vsi; humoristična nanizanka ;21.3 5 HOROSKOP;21.40 TV PRODAJA,! 1.45 Videostrani do 24.00; PETEK, 4.5. 09.00 Testni signal;09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Ko si narava in zdravje sežeta v roke;* Pokrovitelj oddaje: KLASJE Celje;10.30 BRLOG, humoristična nanizanka; 12.00 Videostrani;! 8.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ - kontaktna oddaja; • zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd.; 19.00 Otroški program; 19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 KUHARSKI NASVETI, Polnjeni jajčevci;* Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje;20.10 ŠŠK na VTV;20.30 Celovečerni film: ALEKA ;21.50 HOROSKOP-,21.55 TV PRODAJA,!2.00 Videostrani do 24.00; SOBOTM, 5.5. 09.00 Testni signal;09.30 Otroški MiŠ MaŠ - ponovitev; 10.30 KUHARSKI NASVETI;* Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje; 10.40 Film: ALEXA;12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.25 TV PRODAJA; 19.30 Videostrani;20.00 EPP;20.05 371. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;20 35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba;21.25 HOROSKOP,!!.30 TV PRODAJA;21.35 Videostrani do 24.00; HEKEUA, 5.5. 08.00 Videostrani;08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda; • Otroški program; • OTROŠKI MIŠ MAŠ ;* 370. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;* ŠPORTNI TOREK;* ŠPORTNI GOST;* EPP;* KUHARSKI NASVETI -Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje;* 371. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;* GASPARIJEVE RAZGLEDNICE, dokumentarni film;* Zakladi naše preteklosti: TOLMINSKI MUZEJ, dokumentarna oddaja; • MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba;* SKRBIMO Z/l ZDRAVJE, Ko si narava in zdravje sežeta v roke; Pokrovitelj oddaje: KLASJE Celje;* ŠŠK na VTV;* ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja;* VIDEO TOP - zabavno galsbena oddaja o rock glasbi;* TV PRODAJA;* HOROSKOP;....... Videostrani do 24.00; PONEDELJEK, 7.5. 09.00 Testni signal;09.30 371: VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.25 TV PRODAJA;19.30 Videostrani;20.00 EPP; 20.05 TABORIŠČNIK ŠT. 65812, dokumentarni film;20.30 Zakladi naše preteklosti: GORIŠKI MUZEJ, dokumentarna oddaja',20.45 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja ;21.35 HOROSKOP;2I.40 TV PRODAJA;21.45 Videostrani do 24.00; TOBEK, 8.5. 09.00 Testni signal;09.30 TABORIŠČNIK ŠT. 65812, dokumentarni film;09.55 Zakladi naše preteklosti: GORIŠKI MUZEJ, dokumentarna oddaja; 10.05 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program: GAMESWATCH; 19.25 TV PRODAJA;! 9.30 Videostrani;20.00 EPP,20.05 372. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program;20.25 ŠPORTNI TOREK;2ft« ŠPORTNI GOST;2/./5 HOROSKOP;21.20 TV PRODAJA;2I.25 Videostrani do 24.00; SKEBA, 9.5. 09.00 Testni signal;09.30 372. VTV magazin - informativni regionalni program;09.50 ŠPORTNI TOREK;10.W ŠPORTNI GOST;12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program;! 9.30 TV PRODAJA;19.35 Videostrani;20.00 EPP;20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o rock glasbi,! 1.10 TROPSKA VROČICA - Obisk v revni ulici, ameriška detektivska nanizanka;22.00 HOROSKOP;22.05 TV PRODAJA;22.W Videostrani do 24.00; CELjE^S PRED* . * 'T' w Po zadnji anketi Nedeljskega, je Radio Celje lo poslušanosti prehitel ljubljanski VAL 202. To je prav gotovo priznanje bralcev Novega teflftilra jn seveda poslušalcev celjskega radia, vsem ustvarjalcem, ki že več kot 40 let skrbijo za to, da so o vseh pomembnejših dogajanjih (tudi v občini Žalec), občani ilu^-o obveščeni. Reportažni zapis o Radiu Celje bomo objavili v prihodnji številki našega ^ _____________/ V PROGRAMU VTV Na Vaši televiziji še iz dneva v dan trudimo, da bi vam ugodili z najrazličnejšimi oddajami in prispevki. Tako se vam v prihodnjih dneh, natančneje od 27. aprila do 9. maja, obeta Veliko zanimivosti. Posebej bi vas radi opozorili na kuharske nasvete, ki so na sporedu vsak petek ob 20.05. Torej, če vam zmanjkuje idej pri kuhanju, ste vabljeni k ogledu. 1. maj je praznik dela in na ta dan si boste lahko ogledali reportažni zapis: Zakladi naše preteklosti, pred tem pa še pogovor v studiu: Gasparijeve razglednice. Omembe vredna je še mesečna oddaja Skrbimo za zdravje, ki bo tokrat na sporedu v četrtek, 4. maja, ob 20.05. Tokratno oddajo z naslovom Ko si narava in zdravje sežeta v roke, bo vodila urednica Maja Zagoričnik, gost pa bo prof. dr. Dražigost Pokorn. Tudi v zabavnoglasbenem uredništvu vas iz tedna v teden razveseljujejo z oddajama Naj spot in Video top. Prav lepo sp gledalci sprejeli tudi oddaji Alfi v gosteh in Med prijatelji. Pozabili nismo niti na najmlajše gledalce. Vsak večer po 19. uri lahko spremljajo otroški program: risanke, Gamesvvatch in v 80. dneh okoli sveta. Ob petkih pa lahko sodelujejo v kontaktni oddaji Miš-Maš. Poleg tega vam na kanalu 52 VTV - Vaše televizije ponujamo na ogled še najrazličnejše filme, nadaljevanke, zanimiv in pester ; žabavno-glasbeni program, igrane serije, dokumentarne in poljudnoznanstvene filme, izobraževalne in duhovne oddaje, informativni program - VTV Magazin, Športni torek in še in še. In ker je VTV - Vaša televizija, bomo veseli vaših predlogov pa tudi pripomb. Še naprej se bomo trudili za vas! - GLAS Savinjske ...ng»» iii>hp*ih»^ Stran 26. april 1995, St. 4 REZVEDRILO KO POSTANEM OČKA Bilo je jutro, ko sem vstal in šel v kuhinjo; | popit kozarec mleka. Ko sem hotel nazaj v: posteljo, sem se pogledal v ogledalo v veži in; j se ustrašil. “Križana gora!” sem rekel. Bil sem kot velikan. Nisem vedel, kaj . to pomeni. Nenadoma pa se v sobi poleg mene odpro vrata. Ven stopi nek fantič. “Očka, ali je kaj narobe?” me je vprašal. “Oh, nič,” sem mu odgovoril z nasmehom. “Ali nimaš danes j pouka?” sem ga začudeno vprašal. On pa mi je odgovoril: “Samo oblečem se še.” Šel sem v sobo. Premišljeval sem, kakšen “čudež” je to. Minilo je nekaj časa. Igorček je odkorakal v: šolo, jaz pa sem šel na naš vrt, da bi storil nekaj dobrega. Igorček se je vrnil s pouka. Bil je ves raztrgan. Njegovo kolo je bilo razbito. Zelo sem se začudil, ko sem opazil Svojega sina. Kaj pa sedaj? Še sreča, da sem imel takšno pamet. : “Igorček, danes po risanki pridi v kuhinjo, da se pogovoriva o tvojem vedenju!” sem mu: zagrozil. “Prosim?” me je vprašal. “Ali nimaš ušes?!” sem se zadrl. Ves objokan je odšel v sobo pisat domačo nalogo. Nastopil je čas, ko : se je žalosten priklatil v dnevno sobo. Risanka je minila. Prišel je v kuhinjo. “Očka, ali bo kaj hudega?” me je žalostno vprašal. “Kaj je pomenilo tisto, ko si prišel iz šole?” sem še jaz postavil vprašanje. Ostal je brez odgovora. Nato sem umirjeno rekel: “Za prvič naj bo, ampak drugič bo zapela šiba.” “Hvala očka!” je veselo vzkliknil. “Nisva še končala. Kupim ti novo kolo in nova oblačila,” sem mu nasmejano rekel. Skočil je k meni in mi na usta podaril poljubček. Bilo bi lepo, če bi bilo to res. , Benjamjn Pungartnik, 7.b OS Vere Šlander Polzela Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 6.5.1995. Nagrade: 1. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva duma in obutev, d.o.o. 2. nagrada: polletna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenka iz tretje številke je: Marija GABERŠEK Griže 86 63302 Griže Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz tretje številke: ČIŠČENJE ZOBNEGA KAMNA ZVEZDE GOVORIJO od 26.4. do 10.5. Piše: TRICON OVEN od 21. 03. do 20. 04. V ljubezni ste podjetnejši kot kjerkoli drugje. Tudi vam je pomlad pognala kri po žilah. Vseeno izbirajte besede, ker boste mimogrede rekli katero preveč. Saj veste, modrec molči, neumnež govori. Oven pa se zaleti... BIK od 21.04 do 21. 05. Bikom svetujem ravnovesje med akcijo in razmislekom, seveda v obratnem vrstnem redu: najprej razmislek. Ker so Biki umetniki po krvi, me bodo razumeli, če jim rečem naj od Gregorijanskega petja preidejo na Avsenike v razdobju 14-ih dni. DVOJČEK od 22. 05. do 21. 06. Če vam bodo rekli, da ste prvi dan še rekli kakšno modro, nato pa ste postali prepirljivi in kmalu še težki, bo to le v_ysakdanji jezik prevedena govorica zvezd. Astrolog vidi zadnji dan še prelahko dane obljube. RAK od 22. 06. do 22. 07. Svetujem vam, da se 7. maja pogovorite o tem, kar vam že dolgo leži na duši. Po eni strani bi radi zadržali svoj položaj v očeh drugih ljudi, usoda pa bo za vas na drugi strani pripravila bolj radikalen obrat. LEV od 23. 07. do 23. 08. Je že res, da vedno gledate, da ste primerno šarmantni in vzvišeni, vampak sedaj boste v tem stilu tudi zapravili nekaj posesti. Ženske so drage in kdo je že videl kralja (živali) v beraški obleki? Zemeljska veljava ni poceni. DEVICA od 24. 08. do 23. 09. Device bodo prve dni hodile v banko, zavarovalnico in utrjevale svoj položaj, kasneje pa bodo primerne za reševanje križank in politične debate. Ni prvič, da se Devica izmaže iz življenjskih zagat s praktično analizo. TEHTNICA od 24. 09. do 23. 10. Mnoga pričakovanja in hrepenenja polagate v druge, na koncu boste skoraj zagotovo skoprneli. Naučite se bolj verjeti vase, kajti, v to ste sedaj bolj prisiljeni kot kadar koli prej. Svetujem vam več samoiniciative. ŠKORPIJON od 24. 10. do 22. 11. Če mislite, da boste z besnim kopičenjem dobrin pridobili varnost, se krepko motite. Raje uživajte v sproščeni komunikaciji v svoji družini in sorodstvu. Denar je bil vedno temelj strahu, ne sreče. To si dobro zapomnite! STRELEC od 23. 11. do 21. 12. Kitajci so mojstri opazovanja življenja, kajti ni vse belo - črno, ampak mešanica raznih vpivov. Zato so njihove kuhinjske omake sladko-kislo-pekoče. Mogoče bodo vaši dnevi med 3. in 5. majem ravno takšni. KOZOROG od 22. 12. do 20. 01. Najprej boste umirili čustva in jih poizkušali uvrstiti v predalčke, nato bodo prišle na vrsto zemeljske vsakdanjosti: hiša, rekreacija, dopust - vse načrtovano in premišjeno. Ampak nekaj vedno zmoti kozorogov red,... VODNAR od 21. 01. do 20. 02. Novim idejam, ki zorijo v vaši globini, se ne morete več upirati. Če to še naprej poizkušate, se vam prav lahko zgodi, da boste v obliki kakšnega bolj odločnega udarca usode poleteli čez prag starega... RIBI od 21. 02. do 20. 03. Blizu vam je samota in notranji svet, a nikar ga ne dosegajte : z alkoholom in mamili. Tudi ni potrebno vedno zamenjevati samote in osamljenosti. Vse ima svoje mesto. Konec meseca je č ' prilika, da se b tem z nekom pogovorite. ZARADI CELJSKE GIMNAZIJE JE PRED STO LETI PADLA DUNAJSKA VLADA Gimnazija Celje je v vsej zgodovini obstoja predstavljala enega izmed stebrov slovenstva v Avstroogrskem cesarstvu kot tudi pozneje (Kraljevina SHS, SFR Jugoslavija). Ustanovili so jo l. 1808, osemdeset let pozneje pa gimnazijsko vprašanje 1895-1995", ki je potekal prejšnji teden v Celju. Simpozij so pripravili v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje, ljubljansko izpostavo dunajskega Avstrijskega inštituta za vzhodno se je začel na celjski Gimnaziji boj za uvedbo slovenščine kot učnega jezika, ki naj bi bil popolnoma enakovreden nemščini. Končno so bile l. 1895 uvedene v celjsko Gimnazijo t. i. slovensko-nemške vzporednice (znamenito celjsko gimnazijsko vprašanje). Prav tako je potrebno poudariti, da je zaradi tega “vprašanja ” padla takratna dunajska (Windischgraetzova) vlada. V počastitev stote obletnice takratnih prizadevanj za slovenščino je pripravilo Združenje celjskih gimnazijcev vseh generacij simpozij “Celjsko in jugo - vzhodno Evropo, na njem pa je bilo predstavljenih 10 referatov s strani slovenskih in avstrijskih strokovnjakov, organizatorji simpozija pa bodo kasneje izdali tudi zbornik razprav in referatov. Zanimivo je tudi dejstvo, da so hoteli na takratnem dunajskem šolskem ministrstvu zaradi celjskega gimnazijskega vprašanja kar naenkrat ukiniti celjsko gimnazijo in jo prestaviti v nek kraj blizu Celja. Pri tem je bil večkrat omenjen Žalec kot najbolj primeren kraj za uvedbo najprej nižje in sčasoma višje gimnazije. Prvič je bilo to že NcircciliiM ti Naročam Časopis Savinjske za □ 3 mesece = 600,00 SIT □ 6 mesecev = 1.100,00 SIT □ 12 mesecev = 2.000,00 SIT Ime in priimek:.............................. Ulica:....................................... Poštna št. in kraj:.......................... Datum: ..Podpis:.. Pošljite na naslov: SARSA d.o.o.. Velenjska 12, 63310 Žalec Naročniki sodelujejo v nagradnih igrah! Celje - skladišče oktobra 1894, ko je finančni minister, Plener, D—PST proračun za l. 1895, kjer H 0 1 / i QQC predvidena tudi postav ' ^ sJUsj celjsko gimnazijo. Nato združena nemška levit zborovanju v Pragi zahtet ^^gga ,4 cobiss o vlade, da se s Slovenci pogajanja glede Žalca kot Podpirali ustanovitev slovenskih najprimernejše lokacije, vendar vzporednic na celjski gimnaziji. slovenski poslanci niso bili za ta Wu™brand H zahteval, da Žalec medloe Tudi akciia celiskeva Postane lokacija za gimnazijo, saj , . , ■ T,/ •/ nai bi v nasprotnem primeru okrajnega glavarja Wagnerja, da . /. nemški liberalci izstopih iz vladne bi pridobil za vladni predlog takratne žalske zastopnike, ni obrodila sadov. Pozneje, junija l. koalicije ministrskega predsednika kneza Von Windischgraetza in povzročili padec celotne vlade. To 1895 je steklo ponovno ■ , . J ‘ se je kasneje tudi zgodilo, “lobiranje”, da bi Žalec postal kraj nove gimnazije. Vodja takratnih nemških liberalcev in G. U. JE SE DANES TAKO? Slovenska akademija znanosti in umetnosti je od 1. 1985 izdajala delo: Niko Kuret “Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848" - topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818) in Georga Gotha (1842). Podatki so se zbirali tudi v Savinjski dolini in marsikaj v njih odkrijemo. Žal je delo s smrtjo Nika Kureta prekinjeno in niso objavljeni podatki za celo občino. V načrtu imamo, da bomo iz objavljenega gradiva posameze podatke objavili. Danes poglejmo, kaj najdemo pod geslom Gomilsko! Opisano je naselje, izvemo od kod krajevno ime, izvemo, da je “govorica tod že precej kranjska, kakor je tudi' slovenščina (das Slovenische) v teh krajih zelo čista in spominja na kranjsko narečje." Izvemo, da Bolska rada poplavlja, da je bila 1. 1799 žolčna in živčna vročica, najhuje je bilo v Grajski vasi itd. hiba hudo ki v Pod točko 52. LJUDSKI ZNAČAJ (ok. 1840) preberemo: “Velika Savinjske doline je nagnjena k razkošju, marsikaterem kraju presega j vse meje. Posebno ženski svet posnema vse, kar vidi na1 bogatih meščankah. Zato v teh krajih vsak prihranek sproti izgine.” Ali pod točko 78! PESMI IN GLASBA (ok.1840): “Petje je najljubša zabava Savinjčanov. Ni jih malo, ki znajo do 100 svetih in drugih pesmi na pamet. Večeri minevajo navadno pri Llpllllll ijjLtSmmžL LilIll! Zberite vseh šest delov slike, nalepite na dopisnico in pošljite na uredništvo. v Čakajo Vas bogate nagrade! GLAS Savinjske 1. Slika