VELIK PORAZ ZA NEMCE; BORBA ZA RIM NADALJUJE London, Anglija. — Močne ruske armade, ki so se vojskovale nad mesec dni z veliko nemško silo pred Leningradom, se nahajajo, že v Estoniji. Zadnja poročila omenjajo, da so Rusi nekako osem milj v Estoniji in da njihove armade stalno napredujejo na 80 milj široki fronti.--— Zmaga ruskih čet pri Leningradu je ena največjih zmag za rusko vojsko v tej vojni. Važne so bile vse druge dosedanje zmage, toda ta zmaga odpira Rusiji vrata v baltiško morje, kar je velike važnosti za Rusijo. Nemci so imeli okrog Leningrada mogočen trdnjavski pas, ki so ga gradili nad dve leti misleč, da bodo Ruse lahko stalno držali proč od Baltika in jim tako onemogočali vsako gibanje na baltiškem morju. Ruske armade, ki so nemški trdnjavski pas razbile in zdaj vrgle Nemce za več kakor skoro 100 milj nazaj proti zapadu od Leningrada so prekrižali s svo- STROŽJE ODREDBE GLEDE REKRUTIRANJA MOŠKIH ZA VOJSKO Washington, D. C. — Naborni odbori so dobili po vsej deželi nova strožja navodila in odredbe glede vpoklicavanja v vojaško službo moških, od katerih so odvisne družine, ali jim je bil radi drugih potreb dovoljen odlog vpoklica v službo. Takih moških, ki jim je bil dovoljen odlog glede vpoklica je v deželi okrog dva milijona in pol. V mesecu decembru, ko se je.vršila reklasifikacija, je bilo dovoljeno okrog 2,000,000 odlogov, največ radi družinskih potreb, pa tudi veliko radi drugih vzrokov. V decembru je bilo vpoklicanih okrog 50,000 družinskih očetov, nekaj nad 50,000 pa je bilo izvrženih radi fizičnih nedostatkov, 631,000 očetov je dobilo odlog radi važne in nujne zaposlitve. Nove odredbe za naprej ne dovoljujejo nobenih odlogov več za moške od 18 do 22 leta. Za te je namenjena vojaška služba | brez izjeme. -o- SOVJETI PODTIKAJO VATIKANU, DA SODELUJE t' -ii. s Moskva, Rusija. — Vladno glasilo sovjetske vlade "Izvesti-ja" je objavilo te dni neupravičen napad na Vatikan, češ, da je ta sodeloval in da še sodeluje s fašisti. Vatikanu dalje predbaciva, kako je deloval za španskega diktatorja Frančota, itd. Ta sovjetski napad na Vatikan je popolnoma neupravičen in na vsej črti krivičen. A-meriški prelatje, škofje in nadškof je že odgovarjajo na ta napad in zavračajo z zanesljivimi ugotovitvami, da napad izvira le iz globokega sovraštva do vere in cerkve, ker ta jim je vsepovsod na poti. Vsemu svetu je znano, da je sv. Oče, sedanji in njegov prednik, sta odločno obsojala načela fašizma ni nazi-,zma in bila prav radi tega od fašistov mnogokrat šikanirana Sovjeti si s takimi napadi ne bodo pridobili v svetu nobene ga kredita. RUSIJA PREOBLIKUJE SVOJO SOVJETSKO UNIJO Moskva, Rusija. — Najvišji sovjetski zbor, ki zaseda v Moskvi, je v torek sprejel in odobril predlog in načrt, ki ga je predlagal zboru komisar za zunanje zadeve V. M. Molotov, da se spremeni ustava Sovjetskih socialističnih republik tako, da bo imela vsaka izmed šestnajstih -■--— sovjetskih republik ^pravico vsaka zase sklepati pogodbe in zveze in podpisavati dogovore z drugimi tujimi deželami. V Londonu in še v marsikateri drugi prestolnici so ob tej novici debelo pogledali' Kajti ta korak pomeni, da Rusija ne misli igrati nič manjšo vlogo pri urejevanju povojnega sveta, kakor Anglija. Angleško kraljestvo je organizirano tako, da vsak njen dominjon ima lastno ► vlado in v bivši Ligi narodov je vsak angleški dominjon imel svojega zastopnika in glas, zato je v Ligi narodov Anglija prevladovala vse druge dežele KONGRESNA MEDALJA DIPLOMATSKI POSKUSI ZAMEJNE JUG0SL. VLADE Rusiji je ponudila medsebojno zvezo, toda Moskva je iz neznanih razlogov te ponudbe zavrgla. — Dr. Miha Krek je še vedno v Londonu. AMERIKANCI OSVAJAJO MARSALSK0 OTOČJE Pearl Harbor, Havajsko. — Ameriške marinske napadalne čete so osvojile do četrtka zjutraj okrog deset važnih oporišč na maršalskih otokih. Udar je prišel od strani Amerikancev tako nepričakovano, da je japonske posadke na otokih popolnoma iznenadil. V napadu so sodelovale številne matične ladije, nosilke letal, številne bojne ladje in številni transporti, ki so izkrcali točno po načrtu okrog 30,000 ameriških vojakov, ki sedaj iz ustanovljenih oporišč prodirajo v notranjost otokov in očiščujejo iste sovražnika. Glavni in prvi udar je prišel nad otok Kwajalein, ki ima zakrivljeno teritorij alno obliko. Maršalski otoki so večinoma lagunaki otoki, to je otoki, katerih zemeljska površina ob-krožuje vmesno jezero ali zalive iz morja, kakor je že slu čaj. Kwajaleift je dolg do 80 milj. Med površinskimi kopni mi grebeni, ki obdajajo lagun je od pet do 25 milj širine. Ja ponc! so imeli na tem otoku BERLIN BO KMALU POPOLNOMA ZAPUŠČEN London, Anglija. — Po poročilih iz Švedske so iz nekdanje ponosne pruske prestolnice umakniil že vse državne urade in vsa druga zastopstva; Mesto je v razvalinah. Ker pričakujejo zdaj še ruskega napada, ker Rusi se bližajo bližje in bližje Nemčiji, pričakujejo totalno uničenje. Tako je. Ošabni Pru-si so uničili Čehom pred par leti Lidice. Drugim narodom druga mesta. Drugi zdaj uničujejo nemška mesta. Kakor ti drugim, tako drugi tebi. To se zdaj uresničuje nad Nemci. -o- NEMCI INTERNIRALI FRANCOSKEGA GENERALA Berne, Švica. — Nemške o-kupacijske oblasti v Franciji so aretirale včeraj bivšega francoskega vojaškega guvernerja generala Hertunga, v Lyons okrožju .v Franciji. Z njim vred sta aretirana še dva druga višja francoska častnika. GeneraJ Hertung je rodom Alazačan Odveden je bil v neko bavarsko taborišče. glavne letalske baze v Kwaja-leinu, potem na severner koncu v Roi-ju in Namuru. S zavzetjem letalske baze bodo A-merikanci zdaj v kontroli nad vsem otočjem, ki ga bodo v do-glednem času popolna zasedli. Maršalski otoki se nahajajo blizu 500 milj severno-zapadno od Gilbertskih otokov. Otoki so 12 stopinj nad ekvatorsko črto. Klima je tropična. Statistika kaže, da v mesecu po 20 dni dežuje. Noči in dnevi so soparni in vroči. Invazija maršalskega otočja je hud udarec za Japonce. Z njo so se Amerikanci približali za 500 milj bližje Tokija, nad katerega pride ameriško maščevanje prej ali slej. KRI2EN SVETA I - — London, Anglija. — Angleški zunanji minister Anthony Eden, je omenil pred angle- j škim parlamentom, da se Anglija prav te-dni posvetuje z ameriškimi zastopniki glede posto^ panja proti japonskim vojnim kriminalcem. Določil se bo skupni način postopanja, kakor proti Nemcem, tako tudi proti Japoncem. — New York, N. Y.—V Mek-nes, v Francoskem Moroko *v severni Afriki, je bilo te dni obsojenih sedem domačinov na smrt radi špijonaže v prid Nemcev. Več drugih je bilo obsojenih na daljši zapor. Proces se je vršil pred vojaškim sodiščem. — Washington, D. V. — V velikih viharjih v južnem Pacifiku se je zgubilo 22 ameriških letalcev na poti med Gil-bertskimi in Ellis otoki. Sest pilotov so dosedaj že rešili,- ki so morali pristati na morju vsled viharja. Druge še iščejo. — London, Anglija. -— Jugoslovanski partizani so iztirili na progi na južno vzhodno od Belgrada nemški transportni , vlak. Iztirjenje je povzročilo, da se je več železniških tovornih vozov preobrnilo, kakor iu-;di lokomotiva. Promet je bil ustavljen za skoro tri dni, pravi 1 poročilo. — Mexico City, Mehika. — ' Delavski vodja Vincente Tole-^ dano v Mehiki, je obvestil me- hikanskega predsednika Ca-J macho, da se pripravlja v Costa ' Rica prevrat. Toledano omenja, da je obveščen, da je na potu v Costo Rica poln tovocni parnik orožja. Za prevrat de-' lujejo naziji in fašisti. — Buenos Aires, Argentina. ' Argentinska vlada je aretirala šest nemških vohunov, ki so delovali pod vodstvom nemškega kapitana Dietrich Niebuhra, bivšega nemškega mornariškega atašeja pri argentinski vladi. Argentinske oblasti so aretacijo izvršile na pritisk Zdr. držav. — London, Anglija. — Iz Španije se poroča, da je Fran-cotova vlada objavila vest, da se bodo vršile v Španiji državne volitve dne 1. maja letos. Volili bodo državne zastopnike v državno zbornico. Način vo- NEMCI PRIPRAVLJAJO UMIK 12 BALTIŠKIH DRŽAV , PO MORJU Stockholm, Švedska. — Ru- j ske armade »o že pred včeraj- j šnjim dosegle estonsko mejo j zapadno od Keikino in se na- i haj«|o-8daj do osera^th&j'; globoko v Estoniji. Rusi prodi- j rajo proti zapadu s tako nagli- < co, da Nemci ne bodo imeli časa se umikati po kopnem doli L skozi Latvijo in Litvinsko in od-tam v Prusijo. Najnovejša vest pravi, da so Nemci privedli ve- , liko število transportnih ladij, , ki so jih pobrali Dancem, v Ri- ( go in v luko Parnu, kjer jih bo-do uporabili za prevoz nemških , čet po morju. Nemci pa bodo morali s tem umikanjem hiteti, ker če Rusi preje osvobode severno estonsko obrežje in Če dobi preje rusko baltiško bro-dovje izhod iz finskega zaliva v Baltik, potem bo to gotovo 'preprečilo Nemcem umik po i morju. Druga velika skrb, ki tare Nemce je tudi, kako u-makniti nemške vojne edinice iz Finske, odkar jim je Švedska odpovedala prevažanje čet in materijala preko švedskega teritorija. Na Finskem računajo, da morajo imeti Nemci nekaj nad 20,000 mož. Preko Estonije in Latvije pa bo treba umak- i niti več, kakor četrt milijona .mo ž. i -O— SHAW ZABAVLJA PROTI VISOKIM DAVKOM ! I London, Anglija. — Znani, angleški pisatelj Bernard Shaw, je poslal londonskemu "Timesu" pismo, v katerem se ostro pritožuje proti visokim davkom v Angliji. Shaw pravi: "Naš davčni>sistem me bo spravil v sirotišnico. Več, ko zaslužim, hitrejši mi ginejo sredstva. Davki mi vse požro!" Je križ z davki res. -o- j ROOSEVELT PREDLAGA POVIŠANJE ZA TRI PODADMIRALE Washington, D. C. — Pred-. sednik Roosevelt je predlagal te dni tri druge podadmirale, da se jih poviša v podadmirale : j prve vrste. Ti so: Ross T. Mc- - Intire, ki je Rooseveltov osebni l zdravnik, potem Ben Morreell . in Randall Jacobs. ; litev, ki se bo uporabil v Špa- - niji, še ni znan. Rimu, tako da je pričakovati po mnenju jugoslovanskih krogov, da bo vprašanje prišlo na mizo. Ti krogi so trdno prepričani, da vsled sedanjega položaja bivši ministerski podpredsednik Miha Krek ne bo takoj prevzel svojih poslov v tej komisiji. Imenovanje Kreka je baje izzvalo protest maršala Tita in Ivana Ribarja, predsednika provizorične partizanske vlade. Njih argument je, da so voditelji edine jugoslovanske borbene sile, ki se bori ob mejah Italije zasedene od Nemcev. Ker pa so del zavezniških armad, ki se udeležujejo bojev v sredozemskem ozemlju, so zanje odločitve, katere bo ta komisija objavila, kar največje važnosti. se nahaja še v Londonu. Titova zahteva, da dobi mesto svojega lastnega predstavnika, vsebuje za Zedinjene Narode precej tehničnih tež-koč. Prva je, da je komisija politično telo, v katerem imajo samo vlade svoje predstavnike. Jugoslovanska vlada v izgnanstvu pa je še vedno edina priznana vlada Jugoslavije. Titov pokret velja doždaj za vojaško strujo, ki se bori na strani za-ivezniških sil. Ker pa je najbrže nemogoče, stvar urediti takoj, je verjetno, da bo Kreku sporočeno, naj zakasni svoj odhod, ter da svojih I poslov še ne prevzame takoj. -o- Izjava Dr. Krnjeviča P London, Anglija, (ONA).— Eden bivših podpredsednikov jugoslovanske vlade v izgnanstvu, je izjavil te dni, da bi se pridružil maršalu Titu, ako bi se nahajal v Jugoslaviji — znano je, da je hud spor med vlado v izgnanstvu in maršalom Titom. j Ta Jugoslovan, dr. Juraj Kr-njevič, je bil edini vodilni pred-jstavnik politične stranke, ki se je odločil, da odkrito odgovori i!na vprašanja, katera je stavil Združeni komite južnih Slovanov, zahtevajoč, da objasnijo .'svoje stališče napram partizan-. skemu pokretu maršala Tita. ■ V vladi bivšega jugoslovan-> skega ministerskega predsedni-|ka Slobodana Jovanoviča, je bil dr. Krnjevič podpredsednik i vlade in minister pošte; izjavil ijje, da govori le zase, ne pa za - hrvatsko seljačko stranko. V kratkem bo organizirana v " Londonu prireditev na čast Jugoslovanski Osvobodilni Vojski pod Titom. Te prireditve se bo-; do udeležili drugi slovanski na-jrodi in različne okupirane države. Jugoslovanska zame j na vlada in Rusija London, Anglija, (ONA). — Tukaj se je razširila vest, da je jugoslovanska vlada v izgnanstvu ponudila vladi Sovjetske! Unije, da podpiše z njo prija-j teljski pakt. Moskva pa je to I ponudbo odklonila. Ministerski predsednik Boži-j dar Purič, ki je obenem tudi j minister za zunanje zadeve, je stavil Sovjetski Rusiji to ponudbo, češ, da sta obe državi slo- ; vanske krvi, ter da imata obe I tudi mnogo skupnih interesov-na Balkanu — kar vse priporo-V ča medsebojno zvezo obeh držav. Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je baje izrazila svoje prepričanje, da bo Jugoslavija postala po vojni dejansko pi >-vi sosed Rusije, ker prevladuje -[prepričanje, da JDo Rusija raz-\ tegnila svoje meje tudi na madžarsko ozemlje. Madžarska pa neposredno n^eji na Jugosla-! i vi jo. Zakaj je Rusija zavrgla to ponudbo, o tem ni nobenih po-j drobnejših podatkov. Tukaj-: šnji jugoslovanski krogi dajejo dvoje različnih tolmačenj, in ; sicer, prvič, da morda Moskva sumi, da je imel Purič le težnjo, da s takim paktom nekoliko o-jači pozicijo svoje vlade v izgnanstvu, in to ravno v irenot-; ku, ko izpodkopuje avtoriteto! te vlade izziv, ki je prišel iz notranjosti Jugoslavije s strani Titovih partizanov. Drugi vzrok pa bi mogel biti dejstvo, da imajo tudi druge velesile svoje interese na Balkanu, tako da Rusija morda noče v tem področju storiti ničesar ne da bi se bila prej posvetovala z Angleži in Amerikanci. Ko je Sovjetska Rusija podpisala svoj pakt s Čehoslovaško vlado v izgnanstvu, so bile povabljene tudi druge dežele, da i pristopijo. Misel pa je bila ta, da bi šlo za sosedne dežele — pred vsem taka prenovljena i poljska vlada, da bi jo Rusija mogla sprejeti — in da bi se v t vsakem posameznem slučaju oni partnerji, ki so pogodbo že podpisali nanovo posvetovali s med seboj, predno bi bil spre- ■ jet v zvezo nov član. Pravijo, da je bil Purič pripravljen, bo- - j diši podpisati Cehoslovaško- - ruski pakt kot nov član zveze, ■ bodisi skleniti posebno zvezno ■ j pogodbo. Ta najnovejši poskus vlade v Kairu na diplomatičnem polju velja za dokaz, da se je začela j ta vlada kralja Petra posluževati zares dramatičnih sred- - stev, da bi utrdila svojo pozi-Ijcijo napram težki in rastoči »: opoziciji. s| -o- - Jugoslavija v komisiji za Italije i London, (ONA). — Sporne ijtočke glede jugoslovanskega zastopstva v zavezniški posvetovalni komisiji za Italijo so s« -jzdaj poglobile radi vojaških < dogodkov, ki so vojno približali Buy War Bonds and give the change to fight [infantile paralysis "Amerikanski Slovenec" DELA tE 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL KUPUJTE VOJNE BONDEI Stev. (no.) 10 letnik (vol.) liii ---J---—-============== Ruske čete se bližajo Baltiku AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero tn narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADLE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. chicago, ill., petek, 4. februarja — friday, february 4, 1944 buy mri* •tatu tn iSTAMPf jo sijajno zmago vse nemške načrte. Poročilo iz Moskve omenja, da so Rusi uničili Nemcem velike množine orožja. Zadnje tri dni so osvobodili več kakor 70 mest, vasi in naselij na severnem delu fronte. Kakih 270 milj južno od Leningrada je začel z ofenzivo general Popov, ki vodi drugo baltiško armado. Ta je oddaljen od Latvije okrog 55 milj. General Govorov pa očividon stremi za tem, da ob severnem estonskem obrežju -čimpreje prodre do Tallinina, >ki se nahaja v zapadni Estoniji, l kakih 100 milj zapadno, tik - (Nadaljevanje na 6. strani) in njih zastopstva pri glasovanjih. Rusija bo s to njeno pre-u red bo prišla na isto stopnjo če ne še višjo. V prihodnji mednarodni organizaciji ba^Rusija na ta načirMmela največ glasov. Rusija obstoji iz sledečih sovjetskih republik: Rusija, Ukra-jina^-^ela Rusija, Azerbajan, Georgia, Armenija, Turkmen, Uzbek, Tadzhik, Kazagh, Kirgizia, Karelska-Finska republika, Moldavska republika, Estonija, Latvija in Litvinska. Kaj bodo porekli v Washing-tonu proti tako številnemu ruskemu in angleškemu zastopstvu se za enkrat še ne ve. Sgl. Charles Kelly iz Pittsburgha, Pa., ne izgleda kot ubijalec, vendar pa mu pripisujejo, da je ubil 40 Nčrocev med italijansko kampanjo. Pripo-, ročili so ga za kongtesno častno medaljo, najvišje odlikovanje, katero more ameriški vojak dobiti sa hrabrost v boju. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 4. februarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC ; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene 2 lie t v Ameriki. Newspaper in America. } Ustanovljen leta 1891 . Established 1891 Zahaja vsak iorek in pslsk Issued every Tuesday and Friday ( Izdaja in tiska: Published by 1 EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: ] 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago , Telefon: CANAL, 5544 Phone: CANAL 5544 _ _ Naročnina: Subscription: Za celo leto _____________________________$4.00 For one year —------------------------$4.00 Za pol leta__________________________ 2.00 For half a year------------------------ 2.00 Za četrt leta ________________________ 1.25 For three months --------------1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_____________________$4.50 For one year---------------------$4.50 Za pol leta______________________2.25 For half a year------------------- 2.25 Za četrt leta_______________________1.50 For three months-----------------1— 1.50 Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V ARGENTINI PIHA DRUGA SAPA Argentina je bila Vse skozi to vojno nekaka črna ovca skupini ameriških republik. Španija, ki je nekaka duhovna mati nekaterim južno-ameriških deželam, je s svojo osišču naklonjeno fašistično politiko mogočno vplivala na državno politiko Argentine. Druge južno-ameriške republike so se takoj ob začetku uvrstile za Združenimi državami in sledile njihni politiki proti osišču. Argentina pa je ostala vseskozi doslej hladna za vsako politiko Zedinjenih narodov in je dajala še celo zavetje osiščnim intrigantom, da so na jugu rovarili s zarotami proti Združenim državam. Točne preiskave so to ugotovile. V Boliviji je prišlo pred nedavnim do državnega prevrata. Na krmilo so prišli Zedinjenim narodom neprijazni elementi. Preiskava od strani drugih sil je odkrila, da so prevrat povzročili osiščCi naklonjeni elementi. Tako je s pomočjo argentinskih fašizmu naklonjenih elementov Bolivija zašla na osiščna pota v Južni Ameriki. Naravno je, da tako politično obnašanje ni dobrodošlo zaveznikom, najmanj pa Združenim državam. Zato so Združene države in Velika Britanija zadnjexase začele odločno nastopati proti Argentini in njeni vladi! ,Zdr. države in Velika Britanija imajo že pripravljene gospodarske sankcije proti Argentini, ki bodo morda objavljene vsak čas. Obe deželi, ki sta bili tekom zadnjih let glavni odjemalki argentinskih poljedelskih in drugih produktov, nameravata prekiniti vsako kupovanje od Argentine, zraven tega pa ji tudi odpovedati vsako morsko plovbo in vse ugodnosti, ki jih nudijo drugim deželam. Za argentinsko gospodarstvo bi bil to usoden udarec. Stoječ pred to alternativo in uvidevajoč, da argentinska politika nima izhoda v teh konfliktih, ne da bi doživela pri tem zelo usodne posledice, je Argentina popustila. Prav zadnje dni je šla še dalj in je prekinila diplomatične zveze z Nemčijo in Japonsko. Njeni policijski organi so baje odkrili več osiščnih zastopstev, ki so vodila vohunsko sluabo v prid osišča. Nekaj osebnosti je aretiranih. Argentina menda meni, da si je s tem roke in svoje ime oprala pred javnostjo ameriških republik. Zdi se pa, da bo morala pokazati še vse več iskrenosti in pa resne volje, da ji bodo zlasti v Washingtonu verjeli v njeno iskrenost. ALI BO FRANCO VZDRŽAL? - Španski diktator Franco čuti pod seboj bolj in bolj vročo žerjavico. Da ni špansko ljudstvo utrujeno, kakor je od velike revolucije, ki je še sedaj ni prebolelo, bi bil Francov obstanek v Španiji najbrže že davno nemogoč. Težkih ran, ki jih je zadala narodu revolucija v vseh mogočih ozirih, ni mogoče tako hitro preboleti. Franco se položaja dobro zaveda. Hiti 9. preuredbami. j Pomilostil je že celo vrsto političnih kaznjencev. Diktatura popušča, kjerkoli misli, da se popustiti da in bo popuščanje zadovoljilo mase. S tem misli, da si bo utrdil svoj položaj. Ali mu bo uspelo? Enega se pa diktator Franco ne taiore iznebiti in to je fašistične ideologije. To ideologijo španski fašisti vsiljujejo celo preko morja v Južno Ameriko. V Argentiniji, Boliviji in celo kod drugod sprejemajo duhovne sugestije iz Španije, ki se smatra za duhovno mater njihove kulture. Sedanjo politiko generala Francota nazivajo za "zmerno fašistično politiko". In ta ugaja celo nekaterim po demokratičnih deželah. Kljub vsemu temu, kako "zmerno" Franco zdaj igra na svoje politične strune, se bo pa njegova politika le težko vzdržala v Španiji po vojni. Nobenega izgleda nima. Nemčija in Italija, na ^kateri se je Franco naslanjal in od katerih je dobival preje podporo, bosta s svojo nazijsko in fašistično politiko propadli in bosta postavljeni obe pod strogo demokratično kontrolo. Franco bo ostal tako na iberijskem polotoku čisto osamljen. Zavezniki, katerim sta nazizem in fašizem povzročila dovolj sitnosti, tudi Francota ne bodo gledali mirno. Ali naj med tem, ko ven- j dar s tolikimi žrtvmai vodijo borbo proti nazizmu in faši-1 zmu, pa pustijo v Španiji kotišče, kjer naj se koti fašizem naprej, da bo zopet povzročil kako nadaljno nesrečo? Ne' Rusija, ne Anglija, niti Združene države ne bodo s tem za-1 dovoljne. Morda ne pride direktni pritisk, prišel pa bo pritisk po drugih virih na mase španskega naroda in po tem pritisk od znotraj proti Francovi politiki. Španski narod sam se bo ob prvi priliki otresel Franca in njegovega fašizma, če tudi je ta zdaj bolj zmeren, kakor je bil. Morda ta sprememba ne pride takoj, ker narod res še ni prebolel velike krize zadnje revolucije. Toda ustaviti je pa Franco ne bo mogel, kakor ni mogoče ustaviti jutranje zarje, ki prihaja za nočjo. Svet se vrti naprej in ne nazaj — le toliko je razlike, da včasih bolj hitro, včasih bolj počasi. Vrti se pa. Med tem, ko smo zgornje vrstice imeli že napisane se poroča, da so Združene države ukinile vsak izvoz olja v Španijo in tudi drugače se je ameriško stališče napram Španiji poostrijo. V Angliji prevladuje isto mnenje. Pritisk, o katerem govorimo v tem članku, že prihaja. KRATKE NOVICE IN L ODMEVI Joliet, 111. Letna seja naše cerkvene ob-; čine se je vršila minulo nedeljo, l Tem povodom je bilo izdano ob-i širno letno poročilo (Yearly . Report) vseh dohodkov in stro-j škov župnije. Dohodkov je bilo $•17,349.05, stroškov pa $47,-' 187. 23. Na dolg se je plačalo ,$10,000.00. Krstov je bilo 103, ■ pogrebov 35, porok 33. Gradu-i antov je bilo 62, v šolo pa je ) pohajalo 400 otrok. Smrtna kosa. Umrla je Ana Rogina, samska, bivša župnijska kuharica. Bila je bolna dolgo let. Dočakala je starost 70 let. Doma je bila iz Dragatuša, 1 odkoder je prispela sem v svoji i mladosti. Umrl je nagloma j tudi Joseph Roeich, vdovec, star do 55 let. Še v mladosti je l dospel sem iz Dragatuša. Zapu-1 šča več otrok. — Preminul je tudi William J. Zelko, star 25 ) let. Zapušča vdovo in otroka, i Naš Lt. John A. Zelko se je I vrnil v Spokane, Wash., kjer bo j .nadaljeval svoje študije. Lt. William Horvath iz Cle-i ment St. je prišel na dopust. " j Umrl je v Zapadnih otoških l( krajih sergeant Arthur Mer-: T zlak, 1306 Elizabeth St., kjer ? je služil v topničarskem oddel-j . ku. Tako se je izpremenila vi-j joličasto osma zvezda v zlato.! Imel je namrtč pet bratov in . dve sestri v vojni službi. Odmevi naj bodo kratki, ker smo se nekam zmešali. ), Glavna stvar je, da se jugoslovanski uporniki borijo, potem naj bodo ene ali druge stranke. Da Rusija izganja Nemce je zopet velevažnega pomena. Ce bi Rusija ne bila v . vojni, ne vemo kaj bi se zgodi-j lo. Torej bodimo zadovoljni. Kar se pa tiče drugih zadev, bomo že po vojni obračunali. Naročnik. i -o- GLAS IZ PENNSYLVANIJE Steciton, Pa. Bom se malo oglasila iz steel-. I tonske naselbine, da boste drugi vedeli, da nas je tukaj še nekaj živih, bolezen pa v vsaki hi-iši. Vreme imamo jako lepo. Ni 5 preveč mrzlo, sneg se je pa sa- ■ mo pokazal, da ne pozabimo, ■1 kakšen je. Pa se res nič ne spre-; meni; je zmeraj bel. Da, zima je lepa, ker ni pre- 1 ^ več mrzlo, ali to spet ne bo do- 1 bro, če vremenska prerokova- ' nja, ki so jih znali stari ljudje, ji kaj pomenijo. Sveta Lucija jen , 12 dni pred Božičem. Rekli so, i II da vreme tistih 12 dni napove- ] duje, kakšno bo vreme vsak ] mesec v prihodnjem letu, kate- ] ri mesec bo deževalo in kateri ] mesec bo suh. Ce ste si za pom- ] nili, je bil pri nas svaki dan lep suh. To bi pomenilo, da bo letos ] ■ suša. Ali bo res tako, ali ne, bo- h mo že videU. Ponekod morda bo, pa ne povsod. Vse to je seveda v božjih rokah. Kakor bo Bog dal, tako pa bo. Umrl je naš stari pionir steel-tonske naselbine, Joseph , ARE PILOTED *Y JUGOSLAV A •___ "■ I a*h. ARMY STOPPED ROMMEL kT n-A^Iti!/^ i X hSrToT SSl?^5 TO Petek, 4. febmiftrja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC S. P. D. SV. HOHOBJA - ——-—»pwpw^p i 3 UstaaovlJ m 91. deeem- Inkorporirana IS. okto- < *>» MM« ■ M i ] CHICAGO, ILL. . . i Odbor za leto 19441 c Predsednik: Jaha Mlakar. 1926 w. 22nd Place l Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place. -lil > Tajnik: Jm. J. KoM. SI 13 W. 23rd Street. I Blagajnik: Jo*. Oblak. Jr« 1840 W. 22nd Place. I Zapisnikar: Anna Zokil, 2050 W. Coulter Street. Š Duhovni vodja: Rev. Edward Gabreaja. OFM.. 1852 W. 22nd Place c Nadzorniki: Jaha Densa, 2730 Arthington Avp. — Karoliaa Ptchman. 2328 So. Wolcott Ave. — Frank DolancTl&40 W. 21st Place. \ Porotni odbor: Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic, f * 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozboli, 2029 W. Cermak Rd. — \ Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. i i Družbena zdravnika: Dr. Jo«. E. Ursich. 1901 W, Cermak Road in Dr. F. T. Grill. 1858 W. Cermak Road, c Vratar: Frank Roblak. 1833 W. 22nd Place. I Uradno Glasilo: "Amerikamki Slovenec". Seje se vrtijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, " | c in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. £ Štefana, na SSnd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo sredo moške in fenakp od 6. do 45. leta j l starosti. Pristop v Družbo je prost Pri Družbi se lahko zavaru- 5 l jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan- i f redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, i l pristopajte v to domačo Družbo. \ Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite \ [ na Družbenega tajnika ali pa predsednika. |§ .....ji..............sbsbsgbffibimhžbam NAZNANILO Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo 6. februarja točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vabljeni ste, da se vdeležite v velikem številu. Meseca januarja smo zgubili sobrata Jos. Žagar. Pokojni se priporoča v blag spomin. Na letni seji je bilo sklenjeno, da v slučaju smrti Družba plača za eno peto sveto mašo in za en venec vrednosti deset dolarjev, ako pa družina želi svete maše namesto venca, se pa plača za sv. maše. Toliko v pojasnilo. Ako ste zaostali z vašim prispevkom ste prošeni, da vaš dolg nemudoma poravnate in to brez posebnega opomina. Ali ste že pridobili novega člana za našo Družbo? Sedaj je čas, zatoraj vsak na delo. # Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik. conserve The family fuel -O^CA BRING THAT yftft 60v home ---SOONFR DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W, Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL (WE'VE*BEEN WAITING'ON PA HAND ANOfTOOjJ ^Jl»TH0UGHT^tHAT SAID /AMlLY+FCOLj^Qj SMRT V BAJKALSKEM JEZERU Nekega spomladanskega večera sva sedela z Vasilijem Porfirovičem in sva kramljala. Beseda je dala. besedo in Vasilij mi je tole pripovedoval: "Bil sem železniški uradnik na postaji Mirovaja ob Bajkal-skem jezeru," tako je začel ta ruski slikar v kavarni Orlando di Lasso v Monakovem. Oči so mu zamišljeno zrle v daljo in so se koj nato zaprle, ko da bi v duhu zagledale grozotno sliko. "Bilo je v času rusko-japon-ske vojne, ko so se mi lasje v eni sami uri obelili . . . Da, v eni sami uri, gospod!" Vasilij Porfirovič si je s trudno kretnjo pogladil bele lase, pri čemer sem občudoval njegove bele roke, ki so z nedosegljim mojstrstvom slikale grozotne postave. Njegove slike, ki niso bile primerne slabim živcem, so povsod vzbujale pozornost. "Vse svoje slike ustvarjam na podlagi enega samega spomina, zakaj grozoto sem doživel tako, kakor je nemara ni Še nihče doživel ... In iz te grozote je nastala moja umetnost, saj nisem bil prej nikoli slikal in se tega tudi nisem učil. Torej — bil sem železniški uradnik v Misovaji. Nedaleč od kolodvora se razteza velikansko Bajkalsko jezero, ki je šest sto vrst dolgo in sto petdeset vrst široko in je videti ko morje s svojimi viharji in valovi sredi sibirske pušče. Na severnem bregu živijo velikanski morski ,psi in jezero je zaradi množice rib po vsem svetu znano. Dan in no£ so hrumeli prevozi čet v Irt;utsk in prisiljeni so bili, da so narejar li ovinek več ko' tisoč vrst krog jezera, kar je povzročalo več dni trajajoče zakasnitve. To je pa močno dražilo ruskega vrhovnega poveljnika, Ji^gsu je na vzhoda precej slaba TBPfe-dla, in prišla mu je na mar blazna misel: tebi nič je zau-kazal, naj se čez jezero položijo tračnice! Moj predstojnik, stari Nikolaj Ivanjič, si je ves divji ruval brado, ko so dan in noč vlaki dovažali pragovnike in tračnice! Nenehoma so se iz tovornih vlakov valili hribi samega jekla in lesa, inženirji so prihajali in so resnih obrazov vrtali v led na jezeru, ki je bil mestoma tudi po dva metra debel. Iz lukenj so spravljali na dan velike ribe in si jih na ražnjih pekli v tej ledeni pustinji. Nekega dne, bilo ja krog Božiča, je oddrdral prvi vlak s tisoč mladimi ljudmi čez led. Nikolaj Ivanjič je vse bled in stisnjenih ustnic strmel za dolgim vlakom, ki je hrumel naravnost čez jezero. Tako se je odslej dogajalo iz dneva v dan, iz noči v noč. Na sto tisoče mladih ruskih fantov se je pre-peljavalo čtez blestečo se, varljivo ploskev jezera, ne da bi slutili, da je pod njimi tisoč metrov. globoko brezno z neštetimi, lačnimi, velikimi ribami . . . Spet in spet se naju je z načelnikom polaščala groza ko so v ledenomrzlih nočeh sper či ljudja, sanjajoč o svojih materah in nevestah, brzeli mimo naju. Tedaj sva občudila bližino smrti, ki je stiskala pod ledqm svoje bele, od mraza o-korele roke ... Takrat, gospod, sem začel slikati, ne da bi se bil kdaj tega učil. Videval in slikal sem smrt, ki je prežala pod ledom.j Podnevi sam moral gledati smej oče se obraze v vagonih, ki so mislili, da imajo pod nogami zvesto, zanesljivo zemljo domovine, a ne globokeg* jezera z lačnimi ribami. Ko je prišla pomlad in so * zapihali toplejši vetrovi, se je Nikolaj Ivanjič usedel in je napisal pismo železniški upravi. Pisal je, da ne more tega več gledati, da vozi vlak po jeze ru, da ja to naravnost zločin* sko, zakaj led je začel že pokati. Čez štiri dni nato so prišli orožniki in Nikolaja Ivan-jiča potegnili s postelje in ga odvedli, jaz pa sem prišel v čuvajnico prav sredi jezera. Obsodili so me, da sem moral podnevi in pomoči videvati in poslušati drdrajoče vlake, ki je v njih sedelo na tisoče mladih vojakov, kateri so imeli doma matere in neveste. Led pa je ko meni v posmeh pokal in časih je zabobnelo krog čuvajnice, kakor da bi streljali s topovi/Nekega jutra »cm odkril veliko, dolgo in široko razpoko na ledu, ki je bil na tem mestu lc še na meter debel. Brzojavil sem na kolodvor v Mirovajo. Obljubili so mi, da bodo koj poslali inženirje, Pa je še nadalje bobnel led in so se še nadalje prevažali vlaki z nič hudega slutečimi ljudmi. Časih mi je bilo, da bi bil stekel proti vlakom in zakričal: Stoj! Stoj! Obljubljeni inženirjev ni bilo, južni vetrovi so bili zmeraj bolj topli, led je bil razpočen vedno bliže tračnic. A spet in spet so hrumeli vljiki mimo mene. Nekoč ponoči sem se mahoma prebudil. Bilo je, ko da bi bili vojaki prav tik mene u-strelili z najtežjim topom. Led se je tresel pod mojimi nogami. Pogledal sem na uro: zdaj bi moral priti prihodnji vlak s četami. Neprestano je grmelo, pokalo in škripalo krog mene; bil je en sam pekel samega razpokavajočega se ledu. Zgrabil sem za plašč in smuknil v škornje. Stopil sem pred čuvajnico. Zunaj je sijala mesečina, da je bUo svetlo ko podnevi, led se je modričasto, lesketal. Nenadoma so se mi lasje naježili pod kučmo; po hrbtu me je mrzlo spreletelo. Kakih tri sto metrov od čuvajnice se mi je režal odsvit lune iz jezera . . . Voda! s: Planil sem k brzojavni napravi, prsti so mi ko v razbil b čanem plesu zabobnali po ti- P palniku. Brzojavil sem eno in d isti: "Ustavite vlak . . .! Usta- z vite vlak!" — Pa ni bilo nobenega odgovora, niti ne potr- i dila o sprejemu brzojava . . . r Prž k telefonu! Kakor nor * sem tulil v telefon. Nihče se ni odzval! Planil sem iz čuvajnice. l*o-rogljivo se je režala podoba lune iz vode, iz temne vodene £ ploskve, kjer so plavali kosi a ledu. Tračnice so neizprosno a vodile v črno vodo, signalni |f drogovi so kakor razlomljene j vžigalice viseli nizdol, žice so j tvorile obupen klobčič. \ Lasje so se mi ježili pod j mo. Hotel sem klicati, kričati, tuliti, pa ni bilo glasu iz moje-ti ga grla. Skušal se mobti veliko i jamo v ledu, da bi preprečil j vožnjo vlaku. Kar gore nagr-madenega ledu so me ustavile, plezal sem čeznje, padal, a vse je bilo zaman . . , V vodi so plavali kosi ledu, vse je gr-gralo in vrelo, krog mene je grmel razpokani led . . . Hrumenje se je bližalo. Spet sem hotel zavpiti, a moj klic je zamrl v grmenju. Vlak je kakor dolg zmaj gorečih oči prihajal bliže in bliže. Kako počasf vozi, sem pomislil. 2e sem zaslišal pošastno sopihanje lokomotive in sem spoznal, da vlak ne vozi počasi, ampak da hrumi s stokilome-tersko brzino v jamo ledu. V vagonih ni bilo luči, ljudje so spali in so sanjali o materi, o nevesti v Karaku, v Vjatki in Caričinu . . , 2e sem razločno videl vago-1 ne, ki je bilo temno v njih in ' speči, brezskrbni fantje so dre-vili v smrt... > Vrgel sem se v sneg in sk?il > obraz med dlani. Bližalo se je • hrumenje,-topotanje, nato gr-. granje; šumenje in sikanje, na-\ to tišina ... Zdaj je prišlo tisto - grozno. Ko sem odprl oči, sem KNJIGA JI UGAJA Brooklyn, N. Y. Ko sem zadnjič brala Ameri-kanski Slovenec, sem našla notri tudi moj mali dopisek in sem se kar čudila, da je našel prostorček v listu. Knjigo Ena božjih cvetk sem prejela in prečitala. Resnično je lepa in zanimiva. Ko sem začela, nisem mogla jenjati, dokler nisem prišla do konca. Priporočila bi jo še drugim, da si jo naročijo, Am. Slovencu pa želim še mnogo novih naročnikov. Mrs. Jennie Roic. o IZ FARMARSKE PRESTOLNICE Wiliard, Wis. Minulo nedeljo smo imeli farno sejo, ki je potekla v najlepšem redu. Ves dosedanji cerkveni odbor je bil ponovno izvoljen, razen blagajnika, ki se je temu uradu odpovedal. To je bil Mr. Joseph Tolany, kateri je urad vestno izpolnjeval. Novi blagajnik je Mr. Frank Vološek Sr. V teku minulega leta smo imeli 14 krstov, 5 pogrebov na katoliško pokopališč?, par jih je bilo pokopanih na narodnem pokopališču; poroki sta bili dve. Dolga pri cerkvi je še par sto, pa imamo na roki, to je, v cerkveni blagajni, da bi lahko še teh par stotakov odplačali. V službi Strica Sama je sedaj 74 fantov in mož ter 5 deklet. Mr. in Mrs. F. M. Knaps sta bila te dni obveščena iz vojnega urada, da je njiju sin Robert nekje v Italiji ranjen. Enako poročilo je prejel Mr. Freden-oerg (Tioga), da je tudi njegov sin Wiliard tam nekje v Italiji ranjen. Ludvig Perushek. -o POROČILO IZ PUEBLE Nedeljski pomenki J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 6. Nedelja — l.predpostna 7. Ponedeljek — Romuald 8. Torek — Janez iz Mate 9. Sreda — Ciril iz Aleksandrije 10. Četrtek — Skolastika 11. Petek — Lurška Mati Božja 12. Sobota — Lincoinov rojstni dan PRVA PREDPUSTNA NEDELJA "Kaj stojite tu ves dan brez dela?" (Mat. 20, 6). Zveličar je imel svoje križe z apostoli, in tudi apostoli so po-gostoma majali z glavami radi Zveličarjevih govorov, ker jim ni šlo v glave to, kar jim je hotel povedati. Prihod Sv. Duha je šele vse razčistil. Zveličar pa je bil pač nebeško potrpežljiv. Bogatinom je težko priti v nebesa, je rekel Jezus, in za pot t je je treba vsemu se odpovedati in slediti njemu. Tu bruhne Peter: "Vse smo zapustili, sledili za teboj, kaj bomo imeli? Tudi Peter se je rad malo po-bahal, kakor se radi pobahamo Slovenci. "Vse smo zapustili." Baharija. Nekaj luknjastih čolnov so imeli vsi skupaj in morda še kako raztrgano in zakrpano mrežo. Smešno. _Vse smo zapustili, kakor bi bili zapusti-li celo kraljestvo, da. postanejo i apostoli. Gospod se ni nasmeh- videl, kako sta zadnja vagona j počasi zavozila v globino. Potem je vlak izginil in z njim mladi fantje, ki so bili spali. Le-denomrzlo voda Bajkalskega jezera jih je objela, globina je ubijajoče segla po njih mladih srcih. V tej uri so postali moji lasje beli ko sneg. Kamor koli sem se pzrl, povsod sem pod ledom videl stisnjene pesti smrti. Spoznal sem, kaj je grozota . . ." Vasilij Porfirovič je končal in se zazrl v daljo. Spet so se mu zaprle oči spričo podobe iz njegovih spominov . . . -o—»— STAROSTNA RAZLIKA Ko se je slavni ogrski pisatelj Maurus Jokai ženil z neko sedemnajstletno, mu je bilo že sedemdeset let. Eden izmed njegovih prijateljev se je drznil pripomniti: "Ali si kaj pomislil: ko jih boš ti osemdeset, bo imela tvoja žena sedem in dvajset?" V zadregi je Jokai odgovoril : "Če ima človek ženo res rad, ga njena starost nič ne Jnoti . . ." IZ SL6V. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) šten katoliški mož, 82 let star. Zapušča ženo in hčer. Pokopan je v Evelethu, Minn. Dne 22. jan. je umrl nagle smrti Mihael Zalokar. V petek večer je šel spat, v soboto zjutraj ga je žena našla mrtvega. Star je bil 62 let. Zapustil je ženo in odrasle otroke. Rajni je bil veselega značaja, katoliški mož in tudi naročnik Am. Slovenca. Doma je bil iz fare sv. Petra, Komenda pri Kamniku. Pri pogrebu so Father Schwei-ger napravili lepo pridigo nam živim v spomin. Vsem našim pokojnim naj bo milostljiv večni Bog. Naj opišem še tale slučaj. Pobiral sem naročnino za naše liste. Med tem ko sem bil v neki hiši, je prišla tja oseba pobirat naročnino za neki angleški list. Takoj je dobila denar, jaz sem pa moral čakati in nagovarjati in po dva ali tri pota priti v hišo. Če je tako prav, cenjeni či-tatelji sami presodite. Ohranimo kar je našega do groba! Frank Ulčar. Pueblo, Colo. Jaz podpisana Josephine Merhar se lepo zahvalim cenjenemu uredništvu za priobčite v dopisa o moji družini. Za eno izdajo je bil precej velik. Pa ste ga lepo uredili, samo eno stvar ste izpustili venkaj, pa bi zelo rada, da bi bile priobčene j tudi tiste vrstice, ki ste jih izpustili venkaj, namreč, da se tudi vsem tistim obiskovalcem,' ki ste hodili obiskovat in tolažit! mojega pokojnega moža Johna Merharja, iz srca zahvalim jaz njegova žena. In sedaj je po dolgi1 in mučni bolezni umrl veliki prijatelj mojega pokojnega moža, Mr. John Lesar, po domače Kmeto-vec. Umrl je 20. januarja, pogreb se je vršil pa v soboto dne 22. januarja. Bolan je bil pet let pa en mesec. Lansko leto maja meseca je umrla njegova hči Frances Lesar. Pokojni John Lesar naj nam ostane v najblažjem spominu. Prav težko mi je, ker nisem mogla priti k sprevodu. Družini Lesar izrekam globoko sožalje. Josephine Merhar. nil, jasno pa povedal, da bo njih kraljestvo božje in večno življenje in tako tudi drugih, ki se radi njega vsemu odpovejo, dasi se odpovejo le cunjam. Potem je sledila prilika o delavcih v vinogradu. Še danes pa so težkoče pri ti priliki, kakršne so bile pri apostolih. O pomenu tega in onega so mnenja različna, beseda se lahko razloži tako ali tako, ampak na dnu je prilika jasna. Vsi delavci enako plačo, dasi so eni prišli zgodaj, drugi šele tik pred koncem dneva. Godrnanje nastane. Lastnik vinograda jih malo hudo pogleda, češ, strogo sem se držal pogodbe, vsak je dobil, kar mu gre, nikomur nisem storil krivice. "Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji, kajti mnogo je poklicanih, malo izvoljenih." Nič besed! Tu tega in onega malo strese. Izgleda, da bo le majčkeno število Adamovih otrok v kraljestvu božjem. Marsikak goreč pridigar je tu zaropotal in udaril v lečo, češ, slišite, poslušajte, večinoma bo vse pe]cel požrl! Nič nepotrebnega strahu. Gospod ne pravi, da bo le malo iz-veličanih, govori pa o pozivu za Jude, in o Judih velja malo število, ker tem Judom je bilo bolj za biznes na trgu, malo pa za kraljestvo božje. Neko svarilo pa vsebujejo besede za vsakega izmed nas. Kakšni delavci smo? Ali se ne oziramo le preradi v senco, da bi dan minil in pride plača??, Kako bo? BUY U. S. DEFENSE BONDS! - Obenem sta vabljeni, da vpišete sebe in svoj« družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANU, štev. 1, K. S. K. J. Chicago, Illinois Zboru)« vsako prve sobota v mesecu ob 7i30 svete » Irrani dvorani Štefana. Naša druitro nm »udi m *«»-Učna modama savarovalnina — podporo v bol asu i. preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport sa mladino. Glada pristopa v društvo sa obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik HASTEN VICTORY Vojna je postavila našo tovarno na hitri obrat ml potrebujemo delavce za premikanje blaga, za ročno prevažanje, pomaga-če pri prejemanju in od pošiljanju, mašiniste in pomočnike. Pomočnike za topljenje kovin in tovarniške delavce vse vrste. Nobene skušnje ni potreba, Dnevno ali nočno delo, Dobri delovni pogoji, Dobra hrana za zmerne cene. DANLY MACHINE SPECIALTIES, IMC., 2100 So. S^nd Ave., Cicero, UL i Vzemite Douglas Park naduličnoi železnico, ali pa West Town Bus, ali poulično železnico , do naših vrat. == STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svatih mai letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upi-šite vaše sinove vojake. . ~ DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misij one, 3624 W. Pine Blvd. Dept. A, Bt Louis (8). Me. aaaaaai ■ MMMMi>«MM»»» BuyWar Bonds and glv ttf Chang* to . - GEORGE STONICH, President—Pred. - FRANK J. WEDIC, Secretary—Ta j. JOSEPH KLEPEC, Treasurer—Blag. S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse listine in posojila Družbe. Našli smo da se vse popolnoma strinja in da je vse v najlepšem redu. This is to certify that we examined the books - of the secretary and treasurer,, also all Society documents and investments and found everything to correspond and in order according to our best belief. ' ■ : ANDREW GLAVACH, 1. Trustee—Nadz. JOSEPH JERMAN, 3. Trustee—Nadz. Subscribed and sworn to before me this. 27th day of January 1944. (SEAL) ANTON NEMANICH, Notary Public. MANCHESTER, IOWA — The Ralph Childs farm family, near here, has received the first of tfife Rural Electrification Administration's national awards "for distinguished service in food production • through use of electric power". This family increased pork, poultry and dairy production and cultivated 312 acres o t land with less help than before, the additional work being done by electrical equipment, which replaces two men, Hr. Childs said. Electrified equipment on the Childs farm includes a milking machine, water pump, running water in the*barns^ chick brooder, grinder and fanning mill, feed elevator and chopper and many others. Above is Miss Lucille' i Childs with the milking machine which enabled her to milk 29 cat*! ! tie, as against 18 before the farm was electrified. Miss Childs is just J entering training for ths Ann; \\ Nurse's Corps. , — —- j IZREDNA PRIUKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Čvžtg stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji f tako;, zd*jf ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Ulinoia FINANČNO POROČILO DSD. OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 1943 Financial Report H. F. S. Dohodki — Receipts: Preostanek dne 1. julija 1943 — Balance ....................... ...................$116,061.96 Prejeli za smrtninski sklad — Mortuary Fund___________ .$ 6,522.22 Prejeli za poškodninski sklad — Disability Fund......... (•19.10 Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund______________________ . 2,105.90 Prejeli za mladinski sklad — Juvenile Fund__________ 309.80 Prejeli za stroškovni sklad — Expense Fund_____________ 1,303.86 52.50 Prejeli za konvenčni sklad — Conv. Fund__________________ Prejeli obresti — Interest received ___________________________ 1,769.52 . 40,585.25 Prejeli na principal — Principal received Skupni dohodki — Total receipts ...................$ 53,868.15 Skhpaj — Total......................... $169,930 11 Stroški — Disbursements: Izplačali za posmrtnine — Death Claims...................... .$ 4,000.00 Izplačali za pošk. in operacije — Disability Claims Izplačali za bolniške podp. — Sick Claims____________________ 1,125.00 _ 2,692.50 Plača uradnikov — Officers* salary 915.00 Dnevnice in vožnja — Per Diem & TraveL............ 42.88 Nagrade — Commission____________________ 226.01 Oglasi in tiskovine — Adv. & Printing__________ 61.75 , Poštnina in telefon — Postage & Telephone...™..™!™"" 38.70 Za Glasilo — Official Organ_______________...>. .-,, *;•, jf 495.22 StroškvAktuarja — Actuary Services * 61.13 Potografe listin — Photostat Service ... 3fifi Stroški državnih Nadz. — State of IlL Examiners Fees 249.50 Najemnina gL urada — Rental Home Office.. fin no Uradne potrebščine — Office Supplies___________ 5.51 Certifikat vredndsti — Cash Surrenders.................. 68.75 Shramba na Banki — Safe Deposit Box._____ " IT 7.20 Nakup bondov — Bond purchases .................................... 40,457 38 Obresti — Accrued interest .................... 273 81 * Skupni stroški — Total Disbursements ........................... S 50,784 00 Preostanek — Total Balance .......................... $119,146 11 Razlika v Bondih — Diff. in Par & Book Value Bonds........... 4,166.00 Skupaj — Total -----------------------------------------------------------------$123,312.11 va prekrije mesta, ko divjajo epidemije in za sabo zapustijo število ranjenih in poškodovanih, tedaj vsako odlaganje pomoči stane življenja. Toda potrebščine za take slučaje ima Rdeči križ neprestano v pripravnosti. Izučeni delavci rešujejo in pomagajo žrtvam v njihovih nesrečah, ter takoj naredijo vse kar je treba in kar je mogoče, tako da je izguba življenj minimalna. Da bi Rdeči križ izpolnil svojo dolžnost nasproti naši vojski i in našemu narodu, on rabi vašo podporo. V teku leta 1944 je treba zbrati okrog 5,000,000 darov krvi. Vsakega meseca se mora izbrati 2,5000 bolničark j za vojsko in mornarico. Treba je poslati- okrajne direktorje Rdečega križa in drugo izučeno moštvo vi vojne in pomorske po- r Petek, 4. februarja 1944 I, VELIK PORAZ ZA NEMCE; BORBA ZA RIM NADALJUJE (Nadaljevanje s 1. strani) pod Helsinki na južni strani j finskega zaliva, kjer prevažajo Nemci preko ožine pomoč Fincem. Tu je tudi .veliko nemško letalsko postajališče. Z dosego Tallinma bo osvobojen tudi finski zaliv in nemške podmornice se bodo razpršile v Baltik, kar bo velik udar za nemško plovbo. Z južnih ruskih front ni posebnih poročil. Neapelj, Italija. — Na po-i gled se nahaja položaj na italijanski fronti v nekem zastoju. Kar pa ni tako. Položaj italijanske fronte je treba poznati jod druge strani. Teren v Italiji je hribovit in čisto drugega zna-jčaja, kakor pa v ravninah prostrane Rusije. Tu je treba včasih cele tedne manevrirati, da se sovražniku iztrga iz rok kako važno gorsko pozicijo. V takem terenu jV treba previdnosti pred izgubami, katere sovražne gorske pozicije lahko povzroče ob neprevidnem napadu. Kljub vsem tem težavam pa zavezniki le napredujejo. Amerikanci so zdaj obkrožili po hribih in gorskih grebenih mesto Cassino od treh strani in Nemci imajo odprt izhod iz te pasti le še v smeri proti Rimu. Cassino, ki je važno železniško križišče, je treba svoboditi preje, neko je mogoče suniti proti Rimu. Ta borba je zdaj v teku. Iz oporišč, ki so jih zavezniki ustanovili s izkrcanjem pri Net-tuno in Anzio pred nedavnim, vodijo operacije v notranjost. Naleteli so pa na silen nemški odpor ob Apianski cesti, ki vodi iz Rima v Neapelj. Ob vznožju Albaninskega pogorja se zbirajo nemške sile, ki bodo brez-j dvomno nudile silovit odpor. NAPRODAJ IMAM: 5-stanovanjska zidana hiša, 4 stanovanja po 3 sobe, L stanovanje 5 sob; nahaja se na 26. cesti in Harding Ave. Mesečni dohodki znašajo $180. — Cena je $8,700. 2-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, centralna kurjava. Cena je $6,500; 5-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Cena je $6,500; 5-sobni zidan "cottage,' furnace heat; cena je $3,000; 500 dolarjev takoj; 3-stanovanjsko zidano hišo na Millard Ave in 26. cesti, centralna kurjava; cena je $9,500; 6-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe, najemnina na mesec donaša $120, cena je $7,500. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na: ANTON JORDAN, 3734 W. 26th St., Chicago, 111. Tel. Lawndale 2229, Res. Tel. Rockwell 7196 KNEZ SEREBRJANI ROMAN Rusko —/A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič J. M. Trunk Tista "Lend-lease" mi v u-stroju ni povsem znana. Dali smo Rusom nad tri miljarde vrednosti, Stalin je pomoči celo napil v Teheranu, baje bo pa Rusija vse plačala, vidim. Ako plača, smo si le sami pomagali, in neki se sklicujejo na to "posojilo," da smejo pri Rusiji govoriti še v drugih zadevah. Eh . . . eh . . . če Rusija plača, nimate razloga. naj šutijo o srpu in kladivu, ker ta roba je komunistična roba. Ali res mislite, da boste s tem odpravili srp in kladivo?? A Ivan Vasiljevič se je zabaval nad Mit-kino vnanjostjo in ni dovolil, da bi ga prepodili. "Dajte mu krepelce!" je rekel. "Naj s L bije, kakor ve in zna!" Homjak se je čutil razžaljenega. "Gosudar, ne pusti, da bi mužik sramoto delal tvojemu slugi!" je vzkriknil. "Pošteno služim tvoji carski milosti pri oprični-kih in svoje žive dni se še nisem bil s kre-pelcem!" A car je bil vesele volje. "Ti se bij s sabljo," je rekel, "dečak pa se naj bije po svoje ... Dajte mu krepelce. Bomo videli, kako se mužik postavi za Morozova." Prinesli so nekoliko krepelcev. MitVa je počasi vzel v roko drugo za drugim, si vsako ogledal; ko si je bil ogledal vsa, se je obrnil naravnost k carju. "Ali ni nobenega debelejšega?" je rekel z medlim glasom in vprašaje gledal Ivanu Vasiljeviču v oči. "Prinesite mu oje!" je rekel car, že naprej veseleč se prizora, ki ga je čakal. Kmalu je Mitka res imel v rokah težko oje, katero so bili opričniki za šalo vzeli iz voza, ki je stal na trgu. "Ali ti je ta všeč?" je vprašal car. "Ta pa, ta!" je odgovoril Mitka. "Hvala, ta pa že bo!" In je prije.l oje za en konec in za poskuš-njo tako silno zamahnil z njim po zraku, da je kar veter zapihal naokrog in se je dvignil prah, kakor da bi ga vihra vzdignila. . "Poglej ga, vraga!" so rekli opričniki in se spogledali. Car se je obrnil k Homjaku. "Postavi se!" je rekel zapovedujoče in pristavil z nasmehom: *"B'om videl, kako se boš izogibal kmetiškemu krepelcu!" Mitka si je bil medtem zavihal rokave, pljunil na obe roki, zagrabil z njima oje in gledajoč na Homjaka potresaval z njim. Bojazljivost mu je prešla. "No, ali se ne boš postavil?" je rekel odločno. "Jaz te naučim neveste krasti!" Položaj Homjakova je bil vpričo nenavadnega orožja in nezaslišane Mitkine moči dosti težaven, gledalci pa so se že očivid-no nagibali na dečakovo stran in so se že pričeli posmehovati Homjaku. Konjarjeva zadrega je carja veselila. ' Gledal je na bodoči boj s prav tako radovednostjo, kakor so jo v njefh vzbujale predstave burkežev ali gonja na medvede. "Začnita boj!" je rekel, ko je videl, da Homjak omahuje. Sedaj je Mitka oje dvignil nad glavo ter ga pričel sukati, obenem pa se je skokoma približeval Homjaku. Zaman je poskušal Homjak ujeti trenutek, da bi dosegel Mitko s sabljo. Moral je samo spretno odskakovati in se izogibati ojesu, ki je pisalo ogromne kroge okrog Mitke in ga delalo nedosegljivega. Na veliko veselje gledalcev in nemajhno zabavo carja se je pričel Homjak umikati; mislil je samo še na svojo rešitev; a Mitka je kar naprej z medvedjo okretnostjo poskakoval proti njemu in oje je kakor vihar bučalo nad njegovo glavo. "Te bom že naučil neveste krasti!" je rekel, razvnemajoč se čezdalje bolj, in skušal Homjaka zadeti po glavi, po nogah ali kamor bi že padlo. Naklonjenost gledalcev Mitki se je pojavljala z odobrujočimi vzkliki in je nazadnje prešla v navdušenje. "Tako je prav!" je kričal narod, ki je pozabil na carjevo prisotnost. "Le pošteno ga daj! To je dečko! Potegni se za Morozova, brani pravico!" A Mitka ni mislil na Morozova. "Te bom že naučil neveste krasti!" je kričal, sukal nad sabo oje in zasledoval Homjaka, ki se mu je umikal na vse strani. Nekolikokrat so morali opričniki, stoječi ob verigi, počeni ti na tla, da se izogne- jo gotovi smrti, ko jim je oje buče krožilo nad glavami. Naenkrat se je zaslišal zamolkel udar, Homjak pa je, zadet v bok, odletel za nekaj sežnjev v stran, padel na tla in razprostrl roke. i Po trgu se je razleglo veselo vpitje. Mitka se je takoj vrgel na Homjaka in ga pričel daviti. "Dosti, dosti!" so zakričali opričniki in Maljuta se je hitro nagnil k Ivanu Vasiljeviču in mu rekel vidno vznemirjen: "Gosudar, ukaži, naj potegnejo proč tega satana! Homjak je najboljši človek v vsej opričnini!" "Potegnite ga proč za noge, tepca!" je zakričal car. "Polijte ga z vodo, a pustite ga živega!" Šiloma se je posrečilo opričnikom odtrgati Mitko od Homjaka, ki pa so ga vzdignili že mrtvega. Ko se je splošna pozornost obrnila na njegov posineli obraz, se je poleg Mitke prikazal vladimirski goslar, ga potegnil za suknjo in mu šepeta je rekel: "Pojdi za mano, gumpec! Odnesi glavo!" In izginila sta v množici ljudstva. Nekdo meni: Borba med Slovani in Germani se nagiba Slovanom v prid. Kmalu bodo izti-jrani iz slovanskega ozemlja. Upajmo, ker prišli so kot roparji. S tem ni rečeno, da bi moralo biti Nemcev konec, jih niti ne bo. Ko bi bili Germani zmagali, well, sistematično so delali na koncu Slovanov, Slovani ne nameravajo Nemcev uničiti, ampak političnega nasilstva, kakor je bilo skozi vsa stoletja, je od strani Germanov lahko konec, ako Slovani pri zmagi~7ie izgubijo glav, in sami ne uničijo, kar lahko z zmago pridobijo, politično in res slovansko | svobodo. Nemci naj bodo zase, |pri kulturnih vrlinah, ako se jih Nemci oprimejo, kakor so se v ti borbi oprijeli ropanja in mo-renja, pa lahko Slovani pogledajo nekaj tudi med Nemce, ampak politično Nemci ne smejo več imeti vpliva med Slovani. "Prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod". Ampak — Slovani — sol v glave! >0(j Med Poljaki in Rusi se prepiri nadaljujejo. V bistvu gre 0_ za to, ali naj bo "po starem," ali naj se obrne "po novem." Precej Poljakov se bori na rus-llj ki strani, druge so morali po-slati nekam kapus vahtat. Baje bo prišlo do obravnave prav v Washingtonu, da bi se pogli-hali. Ne bo šlo, dokler razme-re ne pretrgajo. Poljaki "po ko starem" se sklicujejo na at-TE lantski čarter, ko prodirajo Rusi na "poljsko" ozemlje. "O J m Well, well . . . ampak do 12 sno niiljonov Ukrajincev in Belo- be- rusov so Poljaki vtaknili v po- itvi Ijski žakelj, ko je hladil anle- ski veter in je bril tiste dni zo- Dlj- per Ruse, in Poljaki tem niti Lko dihati niso pustili. Kaj, ko bi se tudi Ukrajinci in Belorusi j v po. sklicali na tisti čarter? Ali je ti j i le za Poljake, in bi le Poljaki imeli besedo, ko niti za Polja-25 ke ne gre? Carter je dober, ;ia- pa mora veljati za vse v enakem obsegu, ne sme pa veljati - za — krivico! Pravica, pravite., gen mora biti mir, da bo mir, po krščanskem pojmovanju cts pravičnosti mora biti vse uravnano, da bo držalo. Tako se poudarja naprej in naprej na merodajnem mestu. Prav, prav. Pa so se godile strašne kri-3E vice primorskim Slovanom pod [IL rtalyani* da je krivica vpila že do neba za poravnavo. Pri-■ šla je ponižna prošnja na me-| sto, kjer bi se bilo morda res lahko to in ono poravnalo pri krivici. Ampak ni bilo razu-I mevanja na tistem mestu. Na-I robe. Še padlo je, češ, kaj se j S pritožujete, saj ste bili kot sirote sprejeti v aristokratično hišo! Viš, kakšen križ je na S svetu pri pravičnosti. Primor-I ski Slovani pod Italijo v hiši I aristokratov! Pravica ima baje zavezane oči, pravičnost pa jih dobi pogostoma celo za u-l Šesa. _ * I Tu gre počasi, tam hitro. Le ugibal sem, da naj bi Poljaki, ako imajo kaj soli v glavah, pozabili na vzhod, kjer so kradli, grabili ne^oljsko zemljo, in mislili bolj na zapad, kjer so Nemci njim kradli zemljo že nad tisoč let, in da bi mogli držati to lastno zemljo zoper nenasitne in hudo močne Pruse, ; naj bi se ne bali pogledati v J Moskvo. Bilo je le ugibanje. Pa { udari danes ko strela iz Mos- 3 kve. Uradno povedo Poljakom, J da bo tako in naj bo tako, da j naj se spomnijo, da so Slovani J in naj grejo s Slovani, in tisti J "poljški'vladi" v Londonu po- j vedo iz Moskve, da naj gre v j penzijon, ker ni vlada Polja- j i kov, temveč le vlada nekih ko- . ritarjev. Upajmo, da se bo tako razvijalo od zdaj naprej tudi med drugače dobrimi Poljaki. Udarilo pa je. * Dne 9. kimovca 1. L je Musso-jlini šel, dne 10. pa je do dve sto | žen v Gorici demonstriralo z ; zastavami, ki so imele srp in j kladivo. Slovenske ali laške že-|ne? Nič na tem. Bila je bolj ne-jspamet, ker jutri so bili nemški kanoni v Gorici, in srp in kladivo sta izginila. Odkod tako že pripravljeno?? Ali naravnost g iz Moskve? Neki vtikujejo gla- n ve v grm, da bi ne^ videli niče- £ sar in drugim "ukazujejo'!, da iS "Jas se počutim, kakor bot človek odkar rabim "RX 500 SUPPOSITORIES". VI SE TUDI LAHKO TAKO POČUTITE, POTEM ČE RABITE RX 500." RX 500 RECTAL SUPPOSITORIES JE ZDRAVILO PROTI ZLATI JlMmT\ ŽILI. Je uspešno M zdravilo proti srbe-Jjjg^^ nju in krvavitvi i zlate žile. Narejeno CpMM'? iz kvalitativnih se-(r stavin. Z a d ovolj-nost jamčena. Ako ni zadovoljivosti, naj se vrne škatljo in denar se povrne. Pisma pisana v tujezemskih jezikih dobijo vso pozornost. Navodila so pisana v škatlji v vseh jezikih, tudi v angleškem. Zakaj čakati? NE TRPITE. ZA ZAVOJČEK z 12 POŠLJITE SAMO $1.25 (v čeku ali Money Ordru) s tem oglasom na: A & B DRUG COMPANY Dept. A., 1230 W. Mitchell St., Milwaukee, Wis. ST. JUDE NOVENA za varstvo vojakov FEBRUAR 19-27, 1944 Prošnje je poslati na NATIONAL SHRINE OF ST. JUDE 3208 E. 9 lsl St._Chicago 17,11L Izgleda, da bi celo šovinistično poljsko vlado v Londonu srečavala pamet, ko je udarilo I v Moskvi o mejah in vladi. Šovinizma se kdo le težko iznebi, ne vem, kako bo, ampak "pri starem" med Poljaki ne bo, in če ! bi stara vlada prišla prav do neke božje pameti. Med narodi šušti nekaj o novi vesni, pri novem mora staro izginiti, in naj je še tako hudo. Nemški pesnik Freiligrath poje o vesni : "Und draut der Winter noch so sehr mit grimmigen Gebarden, und streut er Schnee und Eis umher . . . es muss doch Frtihling wer-den!" I • ' " ' v >7 Na grobu zapojejo Slovenci tisto "Vigred se povrne . . ." Je tako, se bo in prava vigred, živa vesna. V razvitku življenja narodov pa se ne vrača vesna, nova vesna nastaja,, staro mora oditi. "Ješče Pqjska ni propadla..." yes, yes, še slavna Poljska lahko nastane, ampak dosti kaj mora propasti, in naj kdo še tako zavija oči, je hudo gnilo. 32. Svetinja Vjazemskega, Ivan Vasiljevič je ukazal poklicati Morozova. Trg je vnovič utihnil. Vsi so s pričakovanjem pritajili dihanje in uprli oči v carja. "Bojar Družina!" je rekel car slovesno in vstal s svojega sedeža. "Božja sodba te je očistila pred mano. Gospod Bog je s pogubo tvojega nasprotnika pokazal tvojo - pravico, tudi jaz ti ne odrečem svoje milosti. Ne hodi iz Slobode, doklei* ti ne uka-žem. A to," je mračno nadaljeval Ivan, "je šele polovica. Sodba nas še čaka. Pripeljite Vjazemskega." Ko se je pojavil knez Afanazij Ivanovič, ga je car dolgo gledal z nepopisnim pogle-dorti. "Afonja," je rekel nazadnje; "znano ti je, da vedno trdno vztrajam pri svoji besedi. Odločil sem, da tisti, ki sam ali po svojem borcu podleže v boju, zapade smrti. Tvoj borec je podlegel, Afonja!" "Nič zato," je rekel Vjazemski odločno, "ukaži mi odsekati glavo, gosudar!" Strašen usmev je kakor kača zaigral Ivanu Vasiljeviču okrog ust. "Samo glavo odsekati?" je rekel zlobno. "Ali misliš, da ti dam samo glavo odsekati? To bi bilo, ko bi te kaznoval samo za Morozova, a ti imaš na sebi še drugo krivdo in drugo brezbožnost .. . Maljuta, daj sem njegovo svetinjo!" •Maljuta mu je izročil vrvico, ki jo je bil Vjazemski vrgel proč, Ivan pa jo je prijel za konec. "Kaj pa je to?" je rekel in strašno gledal Vjazemskemu v oči. Knez je hotel odgovoriti, a car mu ni dal časa. "Rob zvijačni," je rekel z groznim glasom in navzočim je kri zledenela v žilah. "Rob zvijačni! Približal sem te svojemu prestolu; povišal sem te in obsipal z milostmi, a kaj si storil ti? V svojem smrad-nem srcu si sklenil kakor gad uničiti mene, svojega carja, in mi hotel zavdati s ča-ranjem in zato, kajne, si se izprosil v opričnino? Kaj je opričnina?" je nadaljeval Ivan, se oziral okrog in povzdignil glas, da bi ga lahko slišalo vse ljudistvo. "Kakor gospodar vinograda sem postavljen od Gospoda Boga nad svoj narod, da obdeljujem svoj vinograd. Moji bojarji, duma in svetovalci pa mi niso hoteli pomagati in so me hoteli pogubiti; zato sem jim vzel vinograd in ga izročil drugim delavcem. In to je opričnina. Tisti, ki sem jih povabil na ženitnino, niso prišli, jaz pa sem poslal na trge in križpotja in jih ukazal poklicati toliko, kolikor se jih dobi. Inf to je zopet opričnina! ODKRITOSRČNO "Ali ste videli,- kako me je nesramnež oklofutal? Tožil ga bom! Saj ste bili priča?" "Strašno žal, nisem bil! To Stvar bi si bil res z užitkom Ojprledal!" r Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 ---—-----—---1 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% C« hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj te pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se zavaruješ n smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstro in do 16. leta pod svoj« okrilje. K. S. K. JEDNOTA isdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do &000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če ie nisi Qen ali Slanica te mogočne in bogate katoliike podporne organizacije, potrudi se bi pristopi takoj. s Za pojasnila o zavarovalnim in za vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — I DR. H. M. LANCASTER j i Dentist | I 2159 West Cermak Rd. i j S Telefon Canal 3817 § (ogel Leavitt St) CHICAGO. ILL. Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST \801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 ^zjutraj do 8:30_2večer.^ Vi radi berete vesti ix drugih naselbin; drugi radi bero novic« iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, * Joliet, Illinois msmsmjsmmm/m/M/mmm PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljii avtomobili n pogreb«, krste In ieniiovaaja^-Mrtvaika l kapela na respolago brezplačno,—CENE ZMERNE. AMER1KANSK1 SLOVENEC Stran g