Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1 50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K , četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—■ — Naslovi Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11-12. dopoldan in od 6.-7. zvečer.__________________________________x
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 2.
V Ljubljani, v torek dne 6. junija 1911.
Leto I.
Dražji tobak.
Finančni minister potrebuje denarja. To je stara bolezen vsakega finančnega ministra in in nihče mu je ne bi očital, ker je za to nastavljen, da priskrbuje denarja državi. Le v tem se ne vjemajo mnenja, za kaj naj država rabi denar in kje naj ga jemlje. Državni uradniki in uslužbenci tožijo, da ue morejo izhajati s svojimi plačami ob sedaoji draginji. Ali zanje ni denarja. Delavci v državnih podjetjih žive večinoma še slabše kakor v privatni industriji; ali država nima denarja zanje. Delavstvo vprašuje kaj je s socialnim zavarovanjem; vlada odgovarja, da nima denarja. Razue vode čakajo na reguiacijo, nuvih železnic bi bilo treba, zboljšanje mnogih zemljišč je nujno; ali denarja ni. Šolstvo se ne razvija, ker ni dena.ja. Dotaknite se, česar se hočete, povsod je odgovor skomi-zganje in stereotipni davek: Blagajne sopraine 1 Ni denarja.
Ali še se gode čudeži. Na Dunaju jih znajo delati, da človek kar strmi. Vsi žepi so raztrgani; ali nič druzega ni treba, kakor da zarožlja vojni minister s sabljo, pa je takoj denarja dovolj. Za otvoritev nujno potrebnega novega šolskega razreda ni dobiti par sto kron. Za puške, ža topove, za ladje se takoj najdejo milijoni!
Finančni minister potrebuje denarja. Kdor bi imel nekoliko poguma, bi ga lahko dobil pri gospodi, kateri je vse eno, če popije pri večerji par steklenic šampanjca več ali manj in ki priznava človeško dostojanstvo še-le tistemu, ki ima vsaj sto tisočakov letnega dohodka. Toda s temi ljudmi je finančni minister zelo uljuden; njim ne mara jemati, dasi bi najlažje pogrešali nekoliko posvetnega bogastva. Veliko rajši se prevzvišeni gospod loteva tistih, ki nimajo železnih blagajn i« ki se najmanj morejo upirati v njih žep posegajočim železnim prstom.
Finančni minister potrebuje denarja za kapitaliste, ki hočejo profitirati ne koliko debelih milijonov pri stavbi dridnavtov, pri že-eznih oklopih, pri kanonih, pri puškah in vseh tistih nevarnih igračah, ki označujejo slavljeno kulturo naše krščanske družbe. V parlamentu ni šlo z novimi davki; le kakšnih petnajst do dvajset socialistov naj bi bilo manj sedelo v zbornici, pa bi bil že g Bilinski dobil tistih sto milijonov, ki jih zdaj tudi g. Meyer ni mogel dobiti... Ali če se ne dajo novi davki iztlačiti z zakonom, ima gospod finančni minister še druga pota. Tobačne tovarne so n. pr. podjetja kapitalističnega značaja; v trafikah se prodaja oes. kr. tobak kot navaden predmet kupčije. In ta trgovina je ugodna, ker je monopol; državi ne sme nihče delati koiP kurence s prodajo tobaka. Branjevec, ki prodaja milo, slanino, metlice, petršelj, toora paziti, da ne bo dražji od soseda, ker pojdejo kupci dru-
gače tja; te skrbi nima država. Nabaši si pipo s c. kr. tobakom, ali pa nič! Taka kupčija brez konkurence je na vsak način prijetna reč.
To ve seveda tudi finančni minister. Zanj je tobačni monopol itak samo vir dobička. Ze doslej je dajala ta kupčija državi največje dohodke. Leta 1910. je imela tobačna režija po poročilu finančnega ministra 287 milijonov kron dohodkov, pa 110 milijonov izdatkov, torej 177 milijonov čistega dobička. Iz nobenega vira ne teče denar v tako širokem toku v državno blagajnico. Carine ji prinašajo 165 milijonov, davek na sladkor 144 milijonov, hišnonajemninski davek 103 milijone na leto. Direktni davki se ne dajo gled<j na svojo finančno rodovitnost niti primerjati s tobačnim monopolom. Pridobninski davek daje n. pr. le 37 milijonov, zemljiški davek 52 milijonov, osebno-dohodninski davek 81 milionov na leto. Od tobaka ima država več kakor trikrat toliko kakor od zemljiškega davka vseh veleposestnikov in kmetov, petkrat toliko kolikor od pridob-ninskega davka vseh tovarnarjev in obrtnikov.
Dohodki tobačne režije se muože sami po sebi. Dočim so leta 1890. znašali 1037 milijonov, so do leta 1895 poskočili na 124‘3, do leta 1900 na 138 7 in do leta 1910 že na 177 milijonov. Vse to pa je fiDančni državni upravi še premalo Dne 1. julija se zopet po-draže tobačni fabrikati in fiuančni minister hoče na ta način »zaslužiti" fte trideset milijonov na leto več, seveda za potrebe slavnega militarizma, tega prvorojenega in nad vse ljubljenega sina kapitalistični države.
Kadilci bobo imeli s tem podraženjem lahko posebno veselje; če se nekoliko nauče misliti z možgani državnega fiskuša, si bodo lahko domišljali, da je višja cena odškodnina za
—	kvaliteto, ki je od leta do leta slabša. Tisti čas, ko so se Avstrijanci postavljali s svojimi smodkami in ko je avstrijska viržinka veljala za neko posebuost, so minuli. Kdor kupi deset „kratkih“, mora že računati 8 tem, da bo najmanj dve vrgel proč, ker ne bosta goreli. To pa ni nesrečen slučaj, ampak naravna posledica tega, da kupuje režija cenejši in slabši tobak. Dočim je leta 1897 plačevala za metrski cent inozemskega tabaka po 268 kron 48 vin., je dajala leta 1908 le po 228 kron 2 vin. zanj, dasi se je inozemski tobak v enakih kvalitetah podražil.
Cenejše kupovati in dražje prodajati je pač z mino kapitalistično načelo. Ali o državi bi človek mislil, da nima državljanov le za izkoriščanje, temveč da ima skrbeti za njih blagostanje. S tem se pa vtčno izmozgavanje ljudstva kaj slabo vjema.
Skoraj samo ob sebi je umevno, da gre tudi to podraženje na račun širokih slojev. Tobaka za pipe, katerega bo od prvega julija dalje v vsakem zavoju trideset gramov manj
kakor doslej, ne kade knezi in grofi. Cigaret „Sport“, katerih se je leta 1909. prodalo za šestdeset milionov kron, ali pa „kratkih“, ki so nesle dvaindvajset milionov, ne najdemo na mizah fabrikantov in veleposestnikov. Vse specialitete: Smodke, cigarete in tobaki skupaj pa so nesli državi komaj toliko kolikor samo „Sport“. Novo breme se bo torej zopet neenako razdelilo : Večji del ljudstvu, manjši del bogatinom — ne glede na to, da bo delavec, če bo plačal za „dramo“ dvakrat toliko kolikor doslej, to bolj občutil, kakor če plača milijonar za svojo specialiteto deset vinarjev več.
In to bi se bilo lahko preprečilo, če bi bil državni zbor sprej predlog socialnih demokratov, da protestira proti podraženju. Kaj nima torej vlada prav, če trdi, da je bilo preveč socialistov v parlamentu ?
Poštnimin brzojavnim uslužbencem.
Orednje glasilo poštnih uslužbencev „D. oster. Post-horn‘‘ objavlja v svoji zadnji številki oklie na poštne uslužbence, iz katerega povzemamo nekatera mesta.
Z ozirom na bližajoče se državnozborske volitve je naša dolžnost, da opozorimo čitatelje in člane na vzroke, zakaj vzlic dolgoletnim bojem, vzlic prosjačenju in beračenju nismo zase in za svoje družine ničesar dosegli. Vedno in vedno smo se zanašali, na tolikrat obljubljeno blagohotnost vlade in vladnih strank, ki so neprestano naglašale, da mora državni uslužbenec zaupati vladi in svojim (predstojnikom. Vsi so upali, da se končno vendarle enkrat uresniči neštetokrat obljubljena dobrohotnost, ki jo je vlada in ki so jo vladne stvauke zagotavljale neštevilnim deputacijam. Da so bile vse te obljube same fraze in da so nas doslej za no3 vlekli, čutimo na lastni koži; zakaj vlada in vladne stranke so prav temeljito snedle dano besedo.
Da obubožanje poštnih uslužbencev prav nič ne zaostaja za obubožanjem prebivalstva sploh, je dejstvo, ki mu ni prigovarjati. Ljudska beda se čezdalje bolj širi, vzlic temu iztiska vlada miiione za milioni iz ljudstva za potolaženje svoje megalomanije, ki dovede v doglednem času do popolnega poloma. Za im* perialistične muhe je vedno dosti denarja v državni blagajni, in vladni hlapci dovoljujejo brezvestno ogromne vsete, da ne zapravijo vladne milosti.'
če pa poštni uslužbenci po mnogoletnem prosjačenju in beračenju naroče svoji organizaciji, da se obrne do vlade in do parlamenta, pa postavljajo nje funkcionarje za rebeleinna kratko pra-
.vijo, da država za svoje usluž bence nima denarja . . .
Tovariši! Odgovorite vladi, ki ima za nas zmerom le prazne blagajne in ki nas hladnokrvno izroča bedi in uboštvu, IS. junija t. 1. z glasovnico v roki; obračunajte temeljito z ljudskimi izda j a 1 c i z a i z d a j s t v o , ki so ga nad nami zagrešili. To smo dolžni sebi in svojim otrokom.
13. junija hočemo dokazati, da nas ni sram, da pripadamo delavskemu ljudstvu, in da volimo le take kandidate, ki so izšli iz delavskega razreda, ki so nasprotniki militarizma, nasprotniki protiljudske vlade, ki iztiska miiione za milioni iz ljudstva za imperialistične muhe, nasprotniki Bgrarcev, nasprotniki krivičnih posrednih davkov.
13. junij naj bo spomenik v zgodovini naše organizacije, pokaže [naj, da razumevamo boj za pravico, in da nas je treba uvaževati: 13. junij mora biti plačilni dan za vse izdajalce z 1. 1908.
Kaj
naj si vsak vo-lilec zapomni!
1.	Kdaj Je volitev?
Volitev se vrši 13. Janija in sicer ob času in v prostoru, navedenem na volilui izkaznici (legitimaciji).
2. Kaj je z izkaznicami ln glasovnicami!
Nihče ne more voliti brez izkaznice. Vsak volilec se mora pobrigati, da dobi volilne li-stiue. Po postavi je dostaviti volilne listine vsakemu volilcu. Ampak po poročilih iz raznih krajev je postopanje marsikje zelo pristransko; zlasti delavskim volilcem bi naši nasprotniki na ta način radi ugrabili volilno pravico, da zavlačujejo ali pa preprečujejo dostavljanje volilnih listin. Delavci, razderite vse upe, ki jih stavljajo hinavski sovražniki na ta nečedni manever, pobrigajte se sami za izkaznice in glasovnicc! Vsak, kdor še ni prejel volilnih listin, naj gre v občinski urad (v Ljubljani 12. in 13. junija od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne v predsedstveni pisarni deželne vlade) in naj zahteva svoje volilne dokumente!
Veljavna je le uradna glasovnica s pečatom okrajnega glavarstva. Glasovnice je dobiti sicer tudi na dan volitev, i vendar odlašanje na zadnji treuotek ni umestno.
3.	Sako je popisati glasovnice?
Na glasovnice je s Črnilom razločno napisati družinsko in krstno ime kandidata, nje-
HI AKS1M GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Prvi del.
I.
Vsako jutro vrešči iu tuli nad delavskim predmestjem v sajastem, oljnate.n zraku, fabriška piščalka, in, pokorni pozivu parne sile, se iz maljh sivih domov nemirno, kakor prepodeni ščurki, usipajo na ulico mrki ljudje, ki niso utegnili s spanjem okrepčati svojih udov. V hladnem svitu hite po ozki netlakovaai ulici k visokim kamenitim kletkam, in tovarna jih Čaka z ravnodušno gotovostjo, razsvetljujoč jim blatno cesto s svojimi debelimi, štirioglatimi oČmi.Blato čmoka pod nogami, kakor da bi se jim posmehovalo. Eazlegajo se hripavi klici zaspanih glasov, razdraženo zmerjanje pretresa zrak, in ljudem nasproti plavajo zamolkli zvoki — težki ropot strojev, nezadovoljno godrnjanje para. Srepo in čemerno se vzdigujejo iz predmestja visoki črni dimniki — kakor debele palice.
Zvečer, ko solnce zahaja in ko se na oknih utrujeno zaleskečejo rdeči žarki njegovi, bruhne tovarna ljudi iz svojih kamenitih nedrij kakor podelano žlindro; sajasti, črni obrazi z blestečimi gladnimi zobmi hite zopet po ulicah in puščajo v zraku gost smrad po strojnem salu. Zdaj 80 njih glasovi oživljeni in radost zveni iz njih —- za danes je končano delo na galeji, doma jih čaka južina in oddih.
Dan je požrla tovarna, stroji so izsesali iz Človeških mišic toliko sile, kolikor so jo potrebovali. Dan je brez sledu bil izbrisan iz življenja, človek se je za korak zopet približal svojemu grobu, a tik pred seboj vidi naslado oddiha, radosti zakajene krčme in — zadovoljen je.
O praznikih epe ljudje do desetih, potem se solidni in oženjeni ljudje praznično oblečejo in gredo k maši; spotoma se hudujejo nad mladino zastran njene mržnje do cerkve. Iz cerkve se vračajo domov, jedo paštete in ležejo zopet spat — do večera.
Utrujenost, tekom let nakopičena, jim je ugrabila tek: da ga vzpodbude, mnogo pijo, dražeč onemogli želodec z ostrim žganjem.
Zvečer leno pohajkujejo po ulicah, in kdor ima galoše, jih natakne, četudi je suho, in kdor ima dežnik, ga nosi seboj, četudi sije solnce z neba.
Če srečajo drug drugega, govore o tovarni, o strojih, kolnejo mojstre, — govore le o tem, kar je z vsakdanjim delom v zvezi. Posamezne iskre neokretnih, slabotnih misli se komaj posvetijo v tej dolgačasni enoličnosti. Prlšedši dolmov še prepirajo z žen<imi in pogosto jih pretepajo, ne da bi se jim smilila pest. Mladina poseda po krčmah ali pa vasuje drug pri drugem, igra na harmoniko, prepeva umazane jpesmi, pleše, kvanta in pije. Utrujeni od vsakdanjega dela se ljudje hitro upijanijo, in v prsih vseh se zbuja nerazumljiva, bolestna razdraženost, ki išče duška. Iščoč za vsako 1 čeno prilike, ‘da istreSejo to nemirno čustvo,
se ljudje kar iz norčije in prešernosti udarijo z zverinsko srditostjo. Tako se začenjajo krvavi tepeži. Časi končajo s težkimi poškodbami, semtertja — s pobojem.
V	odnošajih ljudi prevladuje čustvo prežeče zlobe, zastarano in neozdravljivo kot utrujenost mišičevja. Ljudje se rode s to dušno boleznijo, podedujejo jo po očetu, in kakor črna senca jih spremlja do groba, porajajoč tekom življenja celo vrsto dejanj, gnusnih vsled svoje nesmiselne krutosti.
O	praznikih se opoteka mladina pozno po noči i omov, v razcefrani, od blata in prahu zadelani obleki, z razbitimi obrazi, škodoželjno uživajoča udarce, prizadejane tovarišem, v jezi ali v solzah nad prejetimi žalitvatni, pijana in tožna, nesrečna in zoprna, časih jih pripeljejo matere domov ali pa očetje. Pobero iih kjerkoli na cesti ali v krčmi do nezavesti pijane, obdelujejo jih s psovkami in s pesti in jih potem bolj ali manj skrbno polože v postelj, da jih zjutraj zarana, ko pretrese rezki glas piščali jutranji zrak, zbude na delo.
Močno zmerjajo in tepo otroke, vendar se zdi pijančevanje in pretepanje starcem popolnoma v redu — ko so očetje bili mladi, so tudi pijančevali in se pretepali, in matere in očetje to jih tudi tepli. Življenje si je ostalo zmerom enako — medlo je potekalo kakor v kalnem potoku leto za letom, zvezano in spleteno s krdpkirai in utrjenimi navadami, da je človek isto mislil in delaldan za dnem. In nihče ni imel Časa in ne volje, da bi poskušal izpre meniti to življenje.
Semtertja prihajajo vnanji ljudje v predmestje. Izpočetka obračajo nase pozornost s tem, da (ib nihče ne pozna, potem vzbujajo lehno zanimanje s svojim pripovedovanjem o krajih, kjer so delali — sčasoma pa ni ni nič več novega na njih, ljudje se jih privadijo in nihče se zanje ne zmeni. Iz njih pripovedovanja je jasno, da je delavsko življenje povsod enako. In če je tako — kaj bi se Človek razgo-varjal?
Časih pa nekateri izmed njih pripovedujejo tuje reči, nezaslišane v predmestju. Ne prerekvjje se ž njimi, le nezaupno poslušajo čudne besede. Te besede vzbujajo v enih slepo jezo, v drugih nemirno upornost, tretje vznemirja lahna senca upanja na nekaj nejasnega, pa krepkejše pijo, da uduše nepotrebni nemir.
Opazivši na tujcu kaj neobičajnega mu prebivalci dolgo ne pozabijo in na človeka, sebi ne-podbnega, gledajo z neumljivo bojaznijo. Strah ji je, da vrže človek v njih mirno, četudi težko življenje nekaj takega, kar bi zmotilo otožno enakomerni tok. Ljudje so vajeni, da jih življenje davi zmerom z enako silo, in brez upanja, da se izpremeni kdaj na boljše, vidijo v vsaki izpremembi še težje breme.
Ljubem, ki govore o novem, prebivalci molče obračajo hrbet. Ti ljudje odhajajo kdo-vekam, ali pa ostanejo v tovarni in žive odločeno sami zase, če se niso mogli zliti z enolično maso predmestnih ljudi v eno celoto...
Petdeset let takega življenja, in človek umre.
--------------------- (Dalje.)
gov poklic in bivališče. — Kakor je označeno na naših volilnih letakih. Gledati je, da se ne urine v ime pravopisna napaKa!
4.	Izkaznice je shraniti za eventualno ožjo volitev.
Nihče naj po volitvi ne vrže stran volilne izkaznice! Shrani naj jo za eventualno ožjo volitev, ki se vrši 20 junija ob istem času in na istem prostoru. Glasovnice za ožjo volitev se dobe v občinskem uradu ali pa na dau ožje volitve v volilnem lokalu.
5. Vsak mora na volišče!
Kdor se brez opravičenega razloga odtegne volilni dolžnosti, bo kaznovan z globo od 1 do 50 kron. (Važuo za Kranjsko.)
■■KBaBBHgaSBgSBaSBBgBgBBgSSigSgigSgS^
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna..........................K	18#—
polletua............................ 9*—
četrtletna . . 1 . . . „	4*50
mesečna............................. 150
za Inozemstvo celoletno „ 30*—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka (5 vin. v administraciji in tobakarnali.
Vse čitatelje vabimo, da se naroče na Zarjo in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom: Uprav-ništvo Zarje v Ljubljani.
NOVICE.
* Cenjenim naročnikom „Zarjc“! Prve številke „Zarje“ imajo uekoiko zamude. Naročniki in zaupniki naj nam oproste to ne-priliko, ker daje pričetek izdajanja v administraciji in v tiskarni mnogo dela. Storili bomo vse, da postrežemo v bodoče vse prijatelje uaj-vestneje.
* Kolera v Gradcu. Upanje je, da ostanejo graški slučaji kolere osamljeni in da se prepreči vsaka nevarnost za prebivalstvo. Za kolero obolela Lebingor se počuti razmeroma boljše; četudi je bolnica zelo oslabljena iu kaže utripanje srca nerednosti, je vendar upati, da preboli kolero, če ne nastanejo nove komplikacije.
* Koutumacirana prcferansa. Policija je izsledila vse osebe, ki so bile minolo sredo v kavarni Marije Lebinger in jih po naročilu mestnega fizikata izolirala. Naposled kontuma-ciraue osebe so redni gosti kavarne Lebinger, kjer so ob večerih igrali preferanso. Po odredbi mestnega fizikata se je morala vsa preferenčna partija preseliti iz kavarne v bolnišnico, kjer stoje pod stalnim zdravniškim opazovanjem. Sedaj igrajo lahko cele dneve preferanso in se pri tem prav dobro počutijo.
* Iz kontumaca izpuščeni! V soboto je povedal prof. dr. Eberstaller nekaterim kon-tumaciranim osebam, da je njihova kontumačna doba potekla iu da smejo zapustiti opazovalnico.
* Kolera v Benetkah. Po zasebnih poročilih je kolera v Benetkah prav močno razširjena. Vlada se trudi na vse načine, da epidemijo zatre. Zdravstvena komisija dela po noči in po dnevi; vsi kolere osumljeni slučaji se uradno izdajajo za želodčne bolezni. V tržaških zdravniških krogih zatrjujejo, da je odstopil beneški fizik, ker odklanja vsako odgovornost za nezadostne odredbe, ki jih je vlada izdala. Zdravniška zbornica se je sestala k izredni seji, da se posvetuje o uspešnem in smotrenem boju proti koleri. Prebivalstvo je močno razburjeno in zlasti zdravniški krogi so ogorčeni nad hladno malomarnostjo. Prvi slučaj kolere se je v Benetkah pojavil pred 14 dnevi, doslej je obolelo za kolero 115 oseb. Umrle pa so 4.
* Uradno poročilo Iz Benetk. Uradna .Agenzia Stefani" še zmerom skuša utajiti kolero. Vendar izhaja iz overovljenih zasebnih poročil neoporečno dejstvo, da je v Benetkah kolera razširjena in da je nevarnost podana, da se okužijo tudi drugi kraji. Od vlade zahtevamo v interesu prebivalstva, da izda ne glede na zatrjevanja italijanskih oblastnij, najobsežnejše varnostne odredbe, da se kužna bolezen ne raznese po naših krajih.
* Varnostne odredbe proti boleri. Z ozirom na graška slučaja kolere in z ozirom na raznovrstna poročila o zdravstvenem stanju v Benetkah je vlada poostrila zglaševalno dolžnost za vsak sumljiv slučaj in petdnevno opazovanje za potnike, ki prihajajo iz Benetk.
* Advokat dr. Hold zaradi poneverbe obsojen. V Gradcu se je završita zanimiva porotna razprava o nezaslišanih sleparstvih, goljufijah in poneverbah. Voditelj cele tolpe, ki je pognala veliko število kmetov v gospodarski polom in uničila nebroj malih eksi-
stenc, je bil advokat dr. Hold. Z lažnjivimi pretvezami in za najrazličnejše namene je izvabil žrtvam denar, ki ga je potem samogoltno porabljal' zase. Sodno doguaua škoda, ki jo .je s svojim brezvestnim početjem zagrešil, znaša 96 tisoč kron, sam denar ljudi, ki so stali na robu propada. Na podlagi porotniškega izreka
o	krivdi je sodišče obsodilo dr. Holda na dve-inpolletno ječo.
* .Ura duhov." V Krakovu (mestni in okoliški volilni okraj) kandidira sodr. D a -s z y n s k i , ki je gališkira šlahčičem ves čas svojega parlamentarnega delovanja velik trn v očeh, zakaj marsikak gališki škandal je že spravil pred avstrijsko javnost. Zanesljiv recept proti neprijetnemu nasprotniku je iznašel dr. Leo, ki je krakovski župan iu, mimogrede omenjeno, velik prijatelj kranjskih klerikalcev. Odredil je med volilnim aktom .opoldanske pavze", ko se morajo za dve uri odstrauiti vsi zaupniki iz volilnega lokala, ne da bi zapečateli volilne žare in dohode do volilnega prostora. Ljudski vtip je krstil ta opoldanski odmor za „uro duhov": v tem času je dana najlepša prilika za volilne čudeže in za temeljito „popravljanje“ volilne sreče. Sodrug Daszynski se je proti tej očitni volilni goljufiji pritožil na ministrstvo in radovedni smo, če se Bienertbova vlada osokoli in navadi krakovskega župana (in prijatelja kranjskih klerikalcev) politične spodobnosti.
* Kabo Je izrabljal župnik Csontos mašne ustanoTe. Zadušne ustanove ljudje ustanavljajo testamentarično za svoj lastni dušni blagor, enako pa jih tudi ustanavljajo živeči v tisti namen za svojce, ki so umrli. Ustanove so ali velike ali majhne, so „večne“, ker se porabljajo samo obresti za plačevanje maš. Po velikosti ustanove se ravna tudi plačilo za maše, ki se darujejo ob določenem času; duhovniki višjih stopeuj dobivajo boljše maše, vaški duhovniki pa cenejše. Ni pa povsod po opatijah in škofijah enako takih ustanovnih maš, nekatere jih imajo več, nekatere manj, in kjer jih imajo toliko, da jih ne morejo opravljati sami, jih pa prepuščajo drugim škofijam in deželam. Tako priliko je izrabil častiti župnik Karl Csontos zase. Bil je že skoro deset let v Kanere za župnika; lep dečko je bil in ni se branil sladkosti tega sveta; ljubil je zlato kapljico, dekleta iu petje tako, da ga je zaraditega škof odstavil, ter ga pozval za pisarja v škofijsko pisarno. Tam je dobil papir s škofijskim napisom in pa pečat Bil je pravi lisjak, pa se je obrnil na opatijo Cluny, ker je vedel, da ima ta preveč zadušniških ustanov, s prošnjo, da naj nakaže nekaj zadušnic duhovnikom vešprimske škofije. V pismu v katerem je poročal, komu naj se pošlje denar, je navedel ime .ravnatelj Karl Csontos in je podpisal podenj škofa barona Horniga. Opatija Cluuy je ugodila „škofijski prošnji" in je nakazala vsak mesec par sto kron za zadušuice. Službo je župnik nato opustil v škofiji ter se zopet preselil v Kanek, si tam kupil vilo ter živel prav prijetuo življenje. To je trajalo več let, dokler se ni zbudil pri občinstvu in tudi oblastih sum glede njegovega razposajenega življenja in pa zaraditega, ker je redno dobival toliko denarja s Francoskega. Slednjič je dobil škof baron Horuig anonimno ovadbo, ki jo je oddal državnemu pravdništvu, da je uved'o preiskavo in dognalo dejstvo. Škof je nato še povprašal opatijo v Clunyu in je dobil obvestilo, da opatija pošilja več let Osontosu denar za vešprim-sko škofijo, da bi se tam opravljale zadušnice; in sicer mu je opatija poslala 266.000 fraukov. •Seveda so nato zaprli župnika Karla Csontosa, ki bo sedaj delal pokoro za prijetno življenje, ki si ga je privoščil namesto, da bi dal opravljati zadušnice za francoske mrliče.
* Proti politični duhovščini. Dunajski knezonadškof je izdal na podrejeno duhovščino svoje škofije naslednji odlok : .Njegova kuežja milost prevzvišeni gospod knezonadškof je blagoizvolil opomniti duhovščino dunajske nadškofije na sledeče. V sedanjih razmerah je važno, da duhovni ohranijo pred očmi svoj poklic in da ne prekoračijo svojega delokroga. Duhovni niso poklicani, da uravnavajo posvetne zadeve ljudi, temveč da skrbe za večni dušni blagor. Zato želi in upa Njegova prevzvišenost, da se duhovniki ne jbodo vmešavali v politične zadeve, temveč da se bodo obračali z molitvijo do Boga za resnični, posvetni in večni blago r 1 j u d i. Oe oznanjajo duhovniki le Jezusov nauk, če bude v vernikih strah božji in vestnost, ljubezen do Boga in do bližnjika, tedaj skrbe najboljše za red in mir, za varnost lastnine, časti in življenja. Potem bodo vsi, tudi tisti, ki ne spoznavajo resničnosti njih naukov, spoštljivo priznali njihovo dobro voljo. Tisti duhovuik, ki si prilašča sodbo o posvetnih stvareh, ki jih hvali ali graja, prekoraka meje svojega poklica in škoduje vsej duhovščini ker zbuja nezaupanje in sovraštvo do nje. Bog razsvetli vse duhovno, da spoznajo v svojem težavnem položaju, kaj služi njihovemu blagru in bLgru vseh ljudi."
Pod tem človekoljubnim, od verskega duha prešinjenim dekretom ni podpisan Nagi, temveč M i 1 d e , datirana je okrožnica 17.
m a r c a 1. 1 8 4 8. Iz tega časovnpga dokumenta lahko izvedo naši klerikalci, kdo je naj-večji škodljivec.
* Volilna idila. V Lubnju vielkem pri Dvoru je sklical ruski kandidat pater Ba-czynski volilni shod. Na željo volilcev je bral zjutraj mašo, pri kateri mu je, četudi nepovabljen, asistiral ukrajinski protikandidat, dosedanji poslanec pater Folis. Popoldne sta oba kandidata z dvema drugima igrala karte. Ob 4. uri, ki je bila določena za shod, je pater Folis izročil svojo partijo „Mi bieu" iu se podal na shod, ki ga je bil sklical pater Ba-czynski. Na shodu se je volilcem predstavil za kaudidata in njegova kandidatura je bila soglasno sprejeta. Ko je pater Baczyuski odložil karte in hitel na shod, so volilci že zdavnaj odšli in prepozno se mu je zasvetilo, da gaje protikandidat prav grdo speljal na led.
* Afera bivšega ministra Prašeka. Praško uadsodišče je dvignilo kuratelo nad Praškovo ženo, le-ta je sedaj naperila proti svojemu možu tožbo na vrnitev vseh njenih zemljišč, katere je v teku desetih let brez njenega dovoljenja odprodal. Dalje dolži gospa Prašek svojega moža, da je svoje sedanje veleposestvo kupil za njen denar brez njenega dovoljenja iu zahteva vsled tega, da ji vrne denar.
* Stambulovci-miutstri na obtožni klopi. Kakor že znano, je bolgarsko sobrauje sklenilo obtožiti nekdanje ministre Genadijeva, Buleva, Halačeva iu oba generala Petrova in Savova. Državno pravdištvo je ministre obtožilo goljufije iu poneverjenja iu zahteva od njih povračilo 8,996.044 levov državnega denarja. Premoženja obtožencev je sodišče kon-fisciralo, a znašajo skupaj komaj 300.000 levov, ker so obtoženci drugo poskrili. Državno prav-dništvo je zato sedaj vložilo proti posamezuiin ministrom odškodninske tožbe iu upa tako dobiti od ministrov poneverjeni denar nazaj.
* Nemir v Aziji. Petrograd, 3. junija. Japonski listi obravnavajo prav vznemirljivo resni položaj na daljnem vztoku. Časopis „Nici-Nici“ poroča, da pričakuje generalni guverner Go n dat ti v najkrajšem času izbruh boksarske vstaje. Tudi v Petrogradu označujejo položaj na vztoku jako resnim ter se splošno sodi, da je vojna neizogibna. V Vladivostoku pričakujejo generalni guverner Gondatti, Gučkov in Vernander prihod vojnega ministra Suchomalinova, s katerim se se-sestanejo k jako važni konferenci.
* 120 liiš Je pogorelo. V soboto se je v vasi Barlafalu vnel požar, ki je v teku ene ure upepelil 120 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Komaj se je posrečilo vkljub prihajajočemu vetru lokalizirati ogenj. Iz Szatmara je prihitela požarna bramba, kateri se je končno posrečilo pogasiti ogenj.
* Volitev predsednika r Mehiki. Poroča se iz Mehike, da se bodo 1. oktobra vršile v državah volitve volilnih mož. Vsaka država bo izvolila 6 volilnih mož, ki bodo dne 15. oktobra volili predsednika.
* Stavba na Beki. Eazven v torpedni tovarni se je pričelo v vseh mdustrielnih etab-lisementih z rednim delom. Torpedna tovarna bo najbiž v torek (danes) vse delavce vzela nazaj na delo. Za prazuike se je promet med Opatijo redno vršil. V luki je delavstvo preteplo nekaj stavkokazov, drugače pa vlada mir. Uslužbenci, katere je odpustila .Ungaro-Kro-ata", so poslali k ravnateljstvu deputacijo s prošnjo, da jih zopet sprejmejo v delo. Depu-tacija se je oglasila tudi pri reškem guvernerju grofu Wickenburgu in ga prosila, naj se zanje zavzame. Guverner jim je obljubil svojo pomoč.
* Pasivna resistenca v „stabilimento tee-nico Triestino" je končana; delavstvo je sklenilo zopet pričeti z delom.
* Živi jensko zavarovanje državni monopol. Italijanski minister Nitti je predložil zbornici zakonski načrt, po katerem naj postane življensko zavarovanje državni monopol, katerega bo oskrboval nacionalni življeusko-za varovalni zavod s sedežem v Bi mu.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
— Volllcl mesta Ljubljano! V torek, dne 13. junija je volitev v državni zbor. Naš kandidat za mesto Ljubljano je sodrug
Etbin Kristan,
pisatelj v Ljubljani.
Oddaj vsak njemu svoj glas, zakaj on je med vsemi kandidati ljubljanskimi najprimernejši in ima pričakovati od vseh najkrepkejšo oporo v parlamentu. Ljubljančani! Volite poslanca, ki bo res mogel zastopati večino svojih volilcev.
— Konfiskacija. Prvo številko „Zarj e" je državni pravdnik zaplenil in sicer radi brzojavne vesti glede cesarjevega zdravja. To vest so isto dopoldne prinesli graški listi, ne da bi zapadli konfiskaciji. Že graški državni pravdnik je, kakor znano, zelo strog gospod in ne mine sedaj ob volilnem gibanju teden, da bi ne zaplenil zdaj to, zdaj ono poročilo v našem bratskem listu „Arbeiterwille“. Naš ljubljanski novopečeni državni pravdnik pa noče zaostati
za svojim graškim kolegom in konfiscira na vse pretege. Kadar ne zboruje državni zbor, so ti gospodje vendar že preoblastni; pod Hocheu-burgerjem pa se konfiscira tako, kakor se ni niti pod Badenijem. — Treba bo v državnem zboru spregovoriti resno besedo o teh neumestnih konfiskacijah po državi. Proti konfiskaciji smo vložili rekurz.
— „Slovencc“ prinaša o shodih zelo zavita, resnici v obraz bijoča poročila. O našem shodu z Vrhnike se je v dne 30. maja strašuo razpisal. Na široko in na dolgo je pripovedoval, kakšui nasilneži da so socialni demokratje in kakšna jagnjeta so pristaši Vseslovenske ljudske stranke. Pribiti pa je treba, da je bilo ravno narobe. Istotako piše širo-kousti člankar, da je bil shod .manifestacija za V. S S." Kes pa je bil shod hud poper za V. S. S., ker zborovalci g. kaplana V o v -kota sploh do besede niso pustili, dokler ni sodr. A. Kristan dokoučal govora, Ko je klerikalni g. Furlan iz Vedra, ki je bil predsednik shoda, odvzel besedo sodrugu Kristanu iu jo dal kaplanu — zagrmeli so zborovalci: Kandidat Kristan mora govoriti, kaplan nima besede. In res je moral kaplan utihniti, sodrug Kristan je pa nadalje razpravljal o programu soc. dem. strauke. — .Slovenec" naj le tako dalje laže, bo saj oči odprl še onim, ki so mu sploh kdaj kaj verjeli. Mi razumemo dobro, zakaj te pretilane laži! Da bi ljudi prepričali o svojih .uspehih", da bi jih smatrali za tiste, „ki jih je največ."
— Nečloveško postopanje. Guli smo nebroj pritožb, da vladajo pri bolniški blagajni gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani, razmere, ki nujno zahtevajo, da se temeljito preiščejo in takoj odpravijo. Po postavi imajo namreč porodnice, ki so podvržene bolniškemu zavarovanju, pravice do najmanj 28 dnevne bolniške podpore, katera jim pripada v vsakem slučaju, in sicer tudi tedaj, če so nastopile službo še pred potekom četrtega tedna. Pri imenovani blagajni pa je v navadi praksa, da se nakaže boiuiščino samo za one dni, ko je porodnica v resnici prebila izven službe. Glauice, ki so pristojne na Štajersko, pa se kratkomalo odpravi, češ, naj se obrnejo do oudotnega deželnega odbora, ki da je prevzel nalogo, skrbeti za svoje ljudi. Nam se dozdeva, da gospodje pri tej bolniški blagajni niso tako neumni, da bi ne vedeli, da tako ravnanje ni samo nečloveško, ampak naravnost protizakonito. Bazmere v gostilniški stroki so take, da je marsikatera uslužbeuka naravnost prisiljena, da nastopi službo še pred potekom četrtega tedna; iu zato, ker žrtvuje svoje zdravje, da ne izgubi službe ter prehrani svojega otroka, naj izgubi še tiste vinarje, ki jej pripadajo po postavi! Zahtevamo, da nadzorovalna oblast temeljito preišče ter zaukaže, da se neopravičeno prikrajšane zneske naknadno izplača.
— Bogaboječi klerikalci, ki znajo kakor po lozu citirati zakone: Ne ubijaj! — ljubite svoje sovražnike! — Mir ljudem na zemlji! itd. — Kriče sedaj po vseh shodih, kako potrebne so bojne ladje, kanoni in podobni morfini instrumenti. Posebno lepa je tista pesem, ki poje, da so vse te iznajdbe potrebne za varstvo slovenskega iu hrvaškega naroda. Klerikalni agitatorji seveda sami sebi ne verjameja tega. Kadar glasujejo po želji vojnega ministra in mornariškega poveljnika, jim ni slovenski in hrvaški narod niti na kraj pameti; takrat mislijo le ua to, da se ne smejo zameriti .gori". Slovenci in Hrvatje pa se bodo morali, če le nekoliko razmislijo vso reč, prav lepo zahvaliti za to krasno .varstvo". Najprej naj nam gospodje klerikalci povedo, kakšen profit ima slovenski in hrvaški narod od tega, da mu iztiskajo milijone iz žepa? Doslej pri nas še ni takegai bogastva, da bi lahko razmetavali denar. Poteln pa: Kaj imajo Slovenci in Hrvatje od tega, da se ravno v njihovih krajih s pomočjo mornarnice utrjuje nemštvo? Kaj je pa n. pr. pri mornarici slovenskega? Celo mornarjev bo ua bojnih ladjah kmalu več Nemcev kakor južnih Slovanov. IQ to ni slučaj, temveč sistem. Vse to se vrši namenoma, zakaj tista struja, ki bi rada narodno egalizirala vso Avstrijo, odločuje v visokih krogih in pri vladi; vojsko in mornarico pa smatrajo za uspešno sredstvo te struje. Vsega tega dr. Šušteršič in njeg va garda ne vidi, ker noče videti. V besedah je šovinističua kakor Boulanger, z dejanji škoduje interesom naroda na vseh koncih in krajih.
— Dr. Šušteršič in živinska knga. Sobotni .Slovenec" ^objavlja velikanski govor, ki ga je baje dr. Šušteršič imel na svojih kandidatnih shodih po ljubljanski okolici. Po .Slovencu" bi bilo soditi, da je glavar klerikalne stranke romal od shoda do shoda kakor z nekakšno lajno, katero je povsod enako vrtil. Najbrže ni bilo tako hudo, zakaj z večine shodov je bilo slišati, da so bili dr. ŠusteršiČevi govori prav kratki. Pa naj je že kakorkoli; če prevzema .Slovenec" odgovornost, da je bilo vse tako, kakor poroča, nam je tudi prav. Ampak tedaj moramo koustatirati, da je klerikalni gromovnik prav izdatno .farbal" svoje volilce. Tako je napravil liberalce in socialne demokrate odgovorne za — živinsko kugo.
Krivi smo baje zato, ker smo zahtevali, da se odpro meje za meso. Šušteršič pripoveduje staro bajko, kako baje koristijo zaprte meje kmetu, potem pa vzdihuje: Ko so se meje kljub našemu svarilu odprle, je prišla živinska kuga. Malo je manjkalo, pa bi bil še dejal, da so jo socialni demokratje nalašč zanesli v Avstrijo. Toda odkod pa je pravzaprav prišla živinska bolezen ? Meje so se malo, prav malo odprle; luknja je tako majhna, da ne more niti dekagram mesa uiti očem nadzorujočih živiuozdravnikov. Sploh ni prišel čez srbsko mejo niti en kos žive živine. Iz Srbije ni bila zanešena nobena živinska bolezen in če bi bil le najmanjši sum, da se je zgodilo kaj takega, bi bila vlada to takoj razbobnala in meja bi bila že davno zopet zaprta. Ali slinovka je prišla iz naše „povečane domovine", katere ne loči po zaslugi grofa Aehrenthala in ljudstva izsezauih aneksijskih milijonov nobena meja več od nas. Socialni demokratje niso prav nič krivi živinske kuge, tem manj ker so sami zahtevali natančno pregledovanje upeljauega mesa: ali klerikalci se -boje, da bi ljudstvo vendarle prišlo do koščkov cenejšega mesa. pa pozdravljajo kugo, ki se da s spretnim zavijanjem tako imenitno porabiti kot agitacijsko sredstvo zoper preklicane socialne demokrate. Kakšni reveži bi bili klerikalci, če bi naenkrat
izgubili dar zavijanja 1	.....
— Iz Šiške. Volilno gibale je tudi pri nas v lepem tiru. Klerikalci delajo tiho, na skrivaj. Posebni agitatorji obiskujejo posamezne volilce in skušajo kovati kapital za dr. Šušteršiča. Liberalci se navdušujejo za Tribuča. Ali sile ne bo na obeh teh straneh. Delavci v Šiški pač vemo, da je dr. Šušteršič sovražnik delavskih stremljenj, g. Tribuču pa so ta — španska vas. Naš kandidat je oni, ki zastopa težoje socialno demokratične stranke, in ta je sodrug Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani.
— Volilni shod v Vodmatu je sklical v soboto zvečer vodmatski volilni odsek v Poljšakovi gostilni na Martinovi cesti. Sodrug dr. Tomšič je zbranim volilcem predoČil parlamentarne boje zadnjih let in pojasnil pomen sedanjih volitev v drž. zbor. Vlada pričakuje da bodo izvoljeni v parlament kimovci, ki bodo vladi za militarizem nadalje dovoljevali milijone, novih vojakov in davkov. Da volilci prekrižajo te vladne načrte, naj volijo dne 13. junija socialistično. Ko je še sodrug Anton Kristan pozval navzoče, naj pridno naročajo naš socialistični dnevnik, je sodrug Baloh zaključil uspelo zborovanje.
— Marljapoljskl kaplan na javnem shoda do kosti blamiran. Na nedeljskem volilnem shodu v Vevčah jo je poljski kaplan tako temeljito izkupil, da mu bo še precej časa zvenelo po glavi. Na medklic, da je J a u r e s (Žores), voditelj francoskih socialistov, glasoval za vojue potrebščine, je sodrug Kocmur bral preglasnemu kaplanu bridke levite in ga vpričo celega shoda postavil na laž. Ker je kaplan vzlic pouku od strani Kocmurja še zmerom vztrajal pri svoji neresnični trditvi, mu zakliče sodrug Kocmur : Gospod kaplan, apeliram na Vašo čast, da se Izjavite, če je Vaša trditev resnična! K a p 1 a n , ki mu je v sitni zadregi kar vroče prihajalo, se nato	odreže:	Jaz sem tako bral. Nato	je	sodrug	Kocmur izjavil: Konstatiram,	da je
gospod kaplan govoril neresnico. To laž-njivo vest je spravil v svet oficielui korespondenčni urad tisti čas, ko je v Budimpešti šlo za ogromne milione. Namen je bil prozoren: Zlomiti odpor soc. demokracije, ki je edina z vso silo pobijala protiljudske zahteve militaris tičnega moloha. Še vse nomarnejša kot lumparija korespondenčnega urada pa je infamija »Slovenca", ki je še potem, ko je bilo poročilo korespondenčnega urada že zdavnaj na laž postavljeno, še enkrat vedoma prav debelo lagal. — Kaplan je bil pred vsemi zborovalci osramočen, ko mu je sodrug Kocmur tako jasno dokazal, kako nezanesljiv in kalen vir za zajemanje politične modrosti je lažnjivi klerikalni »Slovenec".
— Zanimiv volilni shod na Dobrovi. Na praznik ob 7. zjutraj smo imeli pri nas 8ocialno-demokratični shod, ki je bil po zaslugi g. kaplana prav izvrstno obiskan, za kar mu bodi	prisrčna	zahvala. Ker pa ima domači	kaplan	premai0 znanja, da bi polemiziral	z	de-
lavskimi govorniki, naročil si je iz Ljubljane frančiskaua prof. dr. Gvidona Ranta. Poročal je sodrug Kocmur, ki je v enournem govoru ožigosal delovanje klerikalne stranke ter pojasnil stališfo socialne demokracije na-pram politiki meščanskih strank. Kmetu pri-jazni predlogi socialnih demokratov so bili s pomočjo poslancev S. L. S. odklonjeni. Za nacionalne prepire je bilo vedno dosti časa, manjkalo ga je pa za nujne gospodarske potrebe. Socialno zavarovanje je še vedno nerešeno. Prepovedani uvoz živine škoduje ne le delavcem, ampak tudi malemu kmetu. Slovenci imamo le malo velikih kmetij; zato je postopanje S. L. S. zgrešeno. Ge je živina draga, je draga tudi za malega kmeta. Da se občine razbremene, zahtevamo podržavljanje vsega šolstva. Na mesto oborožene sile naj stopi ljudska bramba. Dr. Šušteršič je bil svoj čas proti militarističnim izdatkom,danes je panjih
največji zagovornik. Pred leti so mu bili volilci presiromašni, da bi zmogli nove davke, v zadnjih delegacijah je pa glasoval za vse! To je politika slepomišenja, ki jej manjka vsaka doslednost. Vojuo nevarnost delajo tisti, ki imajo koristi od nje. V slučaju vojske bomo Slovenci najbolj udarjeni. Militaristična politika spravlja v nevarnost naš narodni obstoj. Masa ljudstva v sosednjih državah ne goji do nas nobene sovražnosti, temveč bi bilo veselo, če bi se moglo otresti domačih pijavk. Tretjina vseh državnih dohodkov gre za vojaške potrebe ; če bi se le del tega uporabilo za kmeta, bi se živinoreja in kmetijstvo kaj hitro povzdignilo. Socialni demokratje zahtevamo odpravo posrednih in uvedbo progresivnega direktnega davka. Klerikalci ne morejo biti zato, ker potem bi največ izgubili kapitalisti v njihovih vrstah, častniškemu zboru so se povišale plače za stetake in tisočake, delav. in kmet. sinovom pa so odrinili po 4 ficke. Šestdeset let že pošilja kmet poslance v državni zbor in šestdeset let se mu godi od dne do dne slabše 1 Sodrugu Kocmurju je odgovarjal dr. Ran t. Vojske so bile, so in bodo. Denar za vojsko se obrestuje, ker jamči za mir. Vojska bo postala nepotrebna, kadar bo prodrla krščanska misel. Kandidata sodruga Autoua Kristana ne sovraži, ampak ga spoštuje, ker je bil njegov sošolec. Predgovornik je govoril o vsem drugem, samo o delovanlu S. L. S. ne. S. L. S. je že veliko naredila Imamo čez 500 gospodarskih in izobraževalnih organizacij, ki delajo za ljudstvo. V državnem zboru se odločuje tudi o stvareh, ki se tičejo naše vesti. Kaj pa duša (sic!), ki je neumrjoča. Skrbeti moramo tudi za večno življenje na onem svetu. — Na euourno izvajanje sodruga Kocmurja je bil dr. Rant v 10. minutah gotov. Sodrug Kocmur je odgovarjal:	Socialni demokratje so zoper
vojsko povsod, ne le v Avstriji. Store naj to tudi klerikalci, če so res kristjani. V državnem zboru se rešujejo stvari čisto materijelnega značaja. Vera in duša nimata nič opraviti z volitvami v državni zbor. Največ hudodelstev rodita beda iu glad. Lačno ljudstvo nima vzroka hvaliti boga. Klerikalizem je stremljenje dubovenstva po svetni nadvladi, dasi bi morala duhovščina skrbeti za kraljestvo na onem svetu. Na vojsko ne hujska ljudstvo. (Kaplan: Otroci!) Otroci pa niso ljudstvo! (Kaplan: Otroci so tudi ljudstvo!) Otroke se našeška. Jaz sem navajal suha dejstva in jih podprl s številkami. Na ta mi dajte odgovor! — Dr. R a n t: Socialni demokratje so v Avstriji zoper militarizem, na Francoskem, kjer imajo moč, pa preganjajo boga iz šole, se zavzemajo za vojaštvo iu so pred kratkim Marokaucem napovedali vojsko. Oe pridejo socialni demokratje na površje, bodo tudi pri nas zavladale fraucoske in portugalske razmere. Ko je končal, je dejal: Meni je vroče, možje, mi gremo. Kaplanu je postalo tudi vroče in odšla sta možakarja s svojo gardo. Laž je bila predebela; zato stajo možakarja raje odkurila, boječ se, da se jima kdo ne izneveri. Po odhodu farovških podrepnikov je trajala debata še nad eno uro. Na Dobrovi bo precej socialno-demokratičnih glasov, čeprav je frančiškan tekel, da jih še ena desetina ne bo. To se je pokazalo, ker se jih je precej vrnilo, ki so prej samo za to odšli, da se ne zamerijo farovžu.
—	Zanimljiva shoda je imel sodrug Anton Kristan 28. m. m na Vrhniki in v Planiui. — Na Vrhniki je kaplan Vovko pripeljal na shod, ki je bil v gostilni rMantova" vse, kar leze ino gre. Ko je sodrug dr. Tomšič otvoril shod ter jel govoriti, kričali so, da hočejo predsednika. Dr. Tomšič jim je pojasnoval, da je on kot sklicatelj, obenem predsednik. Nič ni pomagalo. Knpian je hujskal ljudje vpili. Nazadnje se je sklenil kompromis: Klerikalec bo predsednik, kandidat Anton Kristan bo pa prvi govoril.   Sodrug Anton Kristan je v stvarnem govoru pojasnjeval pomen volitev za delavsko ljudstvo postanek draginje in vzroke draginje. Kaplan Vovko se je neprestano vmešaval, ali imel je smolo: bil je preodkrit: Povedal je, da d e-lavcera ni treba jesti mesa. S tem je pa razburil poslušalce, in slišal jih je, kakor še morda nikjer v življenju. Priznati'je moral, da nobena stranka ne more zastopati revežev in bogatinov obenem . .. Dokazi sodruga Kristana so bili tako prepričevalni, da so poslušalci Savli — postali Pavli. Ko se je kaplanu jela prav slaba goditi vsled medklicev, je zaukazal predsedniku shoda, naj sodrug Ant. Kristanu vzame besedo in njemu podeli, kar je predsednik takoj storil. Zborovalci pa bo zagromeli »Kaplan ne bo govoril
—	kandidat Kristan mora govoriti." In kadar je kaplan povzel besedo, zagromeli so klici: Kandidat Kristan mora govoriti. In res — toliko časa niso pojenjali, dokler ni predsednik zopet dal besede sodrugu Kristanu, ki je nato po daljšem govoru končal ob obilni zahvali. Za njim je govoril g. kaplan — kako, o tem ni govoriti. Vpil je: socialni demokrat B e b e 1 je dejal v državnem zboru, »da sta Marija in Jezus goljufa." Sodrug Anton Kristan jo vstal in rekel: Gospod kaplan, lažete, nesramno lažete, nesramno obrekujete! Kaplan dalje : B e b e 1 je
milijonar! Kristan: Kaplan, lažete itd. Laž za lažjo ... Francija, Španija, Portugalsko — vse je bilo na dnevnem redu, še merkelce. Ljudje so majali z glavo, češ, kaj pa nas to briga. Njegovi verni pa so vpili živio. — Shod se je koučal V2I. popoldne v znaten prid socialne demokracije. — V Planini, isti dan popoldne — je tudi bil tamošnji g. kaplan s svojo četo, ali bil je dostjjnejši nego vrhniški. Sodrug K r i s t a n je pojasnil z a -kaj je 13. junija treba voliti socialistično, g. kaplan pa je govoril za Gostinčarja, ali bil je dostojen, dočim je vrhniški Vovko lagal in nesramnosti uganjal. Shod v Planini je bil lep uspeh. — Zvečer 28. m. m. je govoril sodrug Kristan še v Logatcu. En dau tri shode! — 27. m. m. je bil pa Rakeku, kjer je ob obilnem pritrjevanju razvil socialno demokratični program.
— Poštni uslužbenci in klerikalci.
Klerikalcem in klerikalnemu »Slovencu" je neprijetno, da smo tik pred volitvami razkrinkali te ljudske »prijatelje" in da smo odkrili brezvestnost, s katero so klerikalni poslanci 1. 1908. preprečili regulacijo plač poštnim tlačanom. Dr. Žitnik skuša umivati zamorca; ampak edini argument, ki ga ta možak navaja, je živ dokaz, da ne more iz ožine, ki smo ga vanjo nagnali. Ta stari in obrabljeni argument se obkratkem glasi takole : Zahteval bi vsak hudič, plačal pa nič! Socialni demokratje zahtevajo vsakovrstne socialne reforme, ki bi veljale ogromne milijone, ampak proti proračunu glasujejo in davke pobirajo! — Res je, da soci-alnedemokratiČni poslanci pobijajo indirektne davke, ki tlačijo ljudstvo, res je, da naši poslanci tudi solda niso dovolili militarističnemu molohu. ki je nesreča za vse avstrijsko ljudstvo. če bi se le del ogromnega denarja, ki se razmeče za barke in kanone, porabil za sociale reforme, bi se dale izpeljati krasne roči. Ampak klerikalci, ki so glasovali za 800 milijonov vojaških davkov, so odklouili predlog soc. dem. B e e r a , da se regulirajo plače poštnih uslužbencev, kar bi veljalo le bagatelo 4 milijonov kron. Da so si poštni uslužbenci zapomnili to klerikalno infamijo, nismo krivi mi, ni kriva socialna demokracija, temveč podlo izdajstvo, ki so ga nad poštnim osobjein zakrivili klerikalni Aehrenthalovi huzarji in hinavski drednatski fanatiki!
— Kje je rop? V razpravi o reformi osebne dohodarine je sodrug Winarsky predlagal, da se davčni procent na dohodke, presegajoče 210.000 kron zviša tako, da bi do-hodarina pri teh dohodkih znašala sedem odstotkov in pol. Ampak meščanske stranke, ki jim je denarni mošnjiček bogatašev svetejša reč kot socialne reforme in ljudske potrebe, so predlog zavrgle. — Nadalje vprašamo klerikalce, kako so se obnašali, ko je sodrug D i -a m a n d predlagal, da naj tudi cesar in nadvojvode, ki so bili doslej oproščeni od dohodarine, plačujejo dohodninski davek. Klerikalnim poslancem manjka le še repa, da bi prav po bizantinsko mahali pred kraljevskimi prestoli.
— Iz Idrije nam pišejo: Idrijski liberalci so strašno hudi, ker ne marajo volilci za nje. V »Narodu" in po gostilnah zabavljajo zoper soeidne demokrate, ki so celo v pri\e igi-ranem II. razn-du nadkrilili liberalce z glasom, tako, da je malo manjkalo, da ni prišel tudi
II.	razred popolnoma v naše roke. Obetajo, da bodo ustanovili N. D. 0. v Idriji. Kar na delo g. Tavzes et Compagnia ! Kar takoj jo ustanovite ! Bodete imeli v vencu blamaž eno več! Mi bi vam prijazno svetovali, da raje preidite v klerikalno organizacij o , ker je po znanem ižreku g. notarja Pegana ljubši pravovernim liberalcem k 1 e-r i k a 1 i z e m kot socializem . . .
— Notar Pegan v Idriji bi bil rad župan v delavskem mestu idrijskem. Menda že vabi klerikalce, da bi zanj glasovali. Privoščimo mu jih od srea. Kar skupaj v bratski objem. Osvvaldu čestitamo na njegovih najnovejših zaščitnikih.
— Kandidat soc. dem. stranke za župana v Idriji, je sodrug Ivan Štravs, ravnatelj kons. društva.
— Občinsko volitve v Idriji so liberalce pokazale v pravi luči. Najslabša stranka 60, najmanj volilcev imajo za seboj — ali kljub temu bi radi bili gospodarji v idrijskem mestu. Sedaj so vsi zelo jezni, obnašajo se prav čudno iu brusijo svoje jezike v precej neolikanem tonu ob socialiste. V petek dne 2. junija so imeli v svojih prostorih shod, kjer je imel g. notar Pegan glavno besedo. Med drugimi znamenitostmi je izblekuil še to-le: »Veseli me, da ste tudi drugi narodnjaki v Idriji prišli do spoznanja, ki ga imam že več let, da mi je klerikalizem ljubši kot socializem, kajti klerikalizem se strinja z nami saj v narodnostnem pogledu, dočim je socializem naš največji sovražnik..." To izjavo gospoda notarja kot voditelja liberalcev v Idriji si je treba zapomniti ter seve dobro zabeležiti. Nas Idrijčaue ni presenetila, saj smo vedeli, da je notarjeva klika sovražna delavstvu. Vemo sicer, da so nekateri liberalci res napredni in protiklerikalni, ali notarjev absolutizem ima jih
popolnoma v oblasti, tako da se ne upajo več samostojno misliti. Hvaležni pa smo notarju za to, kar je povedal. Le objemite se z Oswal-dom g. notar, Julče in Tavzes naj pa strežeta pri tem aktu kot ministranta, Gangl naj drži »slavnostni govor" ... 13. junija pa vsi za Gostinčarja, kaj se bodete matrali s S i c h e r-
1	o m , ko se klerikalizem z vami strinja . . .
—	Trgovec Demšar r Idriji je v kon-kurzu. Za trgovcem Brumm v Spodnji Idriji, za trgovcem Karlom Lapajnetom — eto trgovca Demšarja. Vzrok tem koukurzom lahkomiselnost na eni straui, na drugi pa pomankanje kredita. Res žalostne razmere.
Trst.
— O shoda na Katinari, ki je bil v
nedeljo pred osmimi dnevi, se .Edinost" laže, da je bil dopoldne, dočim je bil v resnici popoldne, tako da Gorjupovi Prosekarji nič uiso vedeli o njem. Na shodu na Katinari, ki je bil socialističen, niso provocirali socialisti, ampak narodnjakarji. ne le z besedami, [ampak tudi s pestmi. Na shodu na Katinari se nobenemu narodnjakarju ni nič zgodilo, naše so-druge pa napadajo narodnjakarji brutalno in jih resnično ranijo. Take so razlike med resnico in med poročili v »Edinosti".
— »ltdcčemu Praporu" očita »Edinost", daje sramotil dr. Rybara, ime-nujoč ga baje poslanca krav, telet in bikov. Da je »Edinost" tako od vseh bogov zapuščena, da se ji je že davno izkadil zmisel za humor, je umevno. Da pa so z logiko tako navzkriž, kakor se kažejo, pa ne bi človek verjel, če bi znali čitati, kakor je pisano in tiskano, bi morali razumeti, da je bila ona mala satira, ki je bila nazadnje popolnoma nedolžna, naperjena izključno proti kolobociji tistega narodnjaškega govornika, ki je bil tako imenitno zavozil, da je — ne »Rdeči Prapor", ampak narodnjaški govornik — napravil svojega tovariša dr. Rybafa za takega poslanca. Samo hudobnost more tisti notici podtikati druge namene; in za tako podtikanje ima najmanj pravice »Edinost", ki je že na vse drugačen način sramotila naše sodruge in jih še sramoti.
Goriško.
— Socialno demokratični kandidati
v italijanskih volilnih okrajih na Goriškem so:
V	Gorici (mesto) Jakob Gosetti, železničar ; v okraju Gradiška-Kormin Valentin Plttoni; v okraju Tržč-Cer-v i 11 j a n Lnigi Tonet. Vsem slovenskim sodrugom, stanujočim v teh okrajih, priporočamo ne le, da se udeleže volitve, ampak da tudi pridno agitirajo zanje.
Istra,
— Puljska nioriiaidca podpira kandidaturo italijanskega nacionalca Rizzija in slovanski narodnjaki se jeze. Služili so c. in kr. marini s samozatajevalno požrtvovalnostjo, podpirali so jo v občini, v dež. zboru, v državnem zboru, v delegacijah, zdaj, ko so pričakovali nekoliko hvaležnosti, jim pa daje za vse te zasluge — brco! Jeza narodnjakov je razumljiva. Ampak čuditi se ne bi smeli. Nič drugega se ni zgodilo kakor to, kar so socialni demokratje že pred leti napovedali. Narodnjaki so hoteli biti modrejši, pa se j‘e izkazalo, da so bili le večji otroci. Mornarici ni nič za Hrvate in nič za Italijane. Zanjo je Pulj samo avstrijsko mesto. Po c. in kr. pojmih pa se avstrijanstvo ujema z nemštvom. Pred leti smo opozarjali, da je marina le instrument germanizacije, pa so se nam smejali. Morda bodo zdaj spoznali, da smo vendar imeli prav. Zdaj se marina sicer brati z Rizzijem; ali tudi to je samo epizoda. Za njene namene je izigravanje obeh domačih narodov najbolj ugodno; enkrat so navidezno Hrvatje zgoraj, enkrat Italijani. Pravzaprav so pa le vedno eni ali drugi bolj spodaj, marina pa prihaja bolj in bolj na vrh in z njo nemštvo. Zdaj podpira mornarica Rizzijevo kandidaturo. Pred štirimi leti je ustanovila posebno »Gospodarsko stranko" proti Italijanom. Mogoče da se v štirih letih navidezno ogreje zopet za Laginjo. Tako dobiva enkrat nekaj koncesij od Hrvatov, enkrat od Italijanov; kadar jih bo imela od obeh dcvolj, bo pa obema dala brco in oboji bodo obstrmeli, ko bodo naenkrat spoznali, da se je Pulj medtem pouemčil. — Sicer se bo to pot premodra malina sama urezala. Njen ljubi Rizzi bo namreč 13. junija pogorel, da se bo kadilo do oblakov. Nekaj takega sluti že sam, pa je pred tednom v »Giornalettu" tarnajoč napovedal, da odstopi od ožje volitve, če ne bo že pri glavni volitvi izvoljen. Saj bi si tudi sedanji trud in stroške • lahko prihranil. Zuačilno je, kako se peha za Rizzijevo izvolitev nemško nacionalni »Polaer Tagblatt". Po mnenju tega posmojenega lista bi bila sramota za naše barke, če bi jih na Dunaju zastopal kdo drugi kakor Rizzi, posebno seveda, če bi jih zastopal socialist. Menda je vlada zato imenovala v komisije po 3 italijanske na-cionalce in po enega zastopnika marine, pa le po enega hrvaškega in socialističnega zastopnika. »Naša Sloga" je zaraditega zelo huda. Ali kdo naj verjame v njeno odkritosrčnost, ko ni nahajala nobene graje, dokler so se pro-
Mt* Najbolj varno naložen denar! Naj večja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron.
kreditno društvo
Posoja na zemljišča po 5 % in P^ot| poplačevanju dolga po najmanj i/4 °/0. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
19-8
tekcije delile njej v prid ? Njene sohe prihajajo prepozno. Pa še tega upanja ni, da se bodo narodnjaki iz teh izkušenj kaj naučili.
Dr. Matija Hudnik in drugovi pred poroto.
Danes se prične porotna razprava proti krivcem poloma »Glavne posojilnice" v Ljubljaui. Preteklo leto je bilo zelo kritično.
—	Denarni trg je bil zelo naput in marsikateri den»rni zavod je prišel v hude stiske. Denarne zavode pa, kjer se je lahkemišljeno razpolagalo z naloženim denarj*ra, je doletel polom. Thko se je zrušila na Dunaju ena banka in na Koroškem vsled goljufij brezvestnih kolovodij klerikalna centralna kasa, pred konkur-zom ste pa stali tudi goriška in pa tržaška banca popolare. Na slovenskem je zadela ta nesreča „Glavno posojilnico*. Lahkomiselno gospodarstvo in vratolomne špekulacije so jo spravili v propast. Koga zadene glavna krivda, bo pokazala porotna razprava, o kateri bomo obširno poročali.
Prvi dan ob 9. se prične žrebanje porotnikov. Sodnemu dvoru predseduje podpredsednik dež. sodišča, dvorni svetnik P a i k , prisedujejo pa dež. sod. sv. Vedernjak, Šturm, Kobler.
Na zatožni klopi sede obtoženci: Dr. Matija Hudnik in člani upravnega sveta Josip Turk, Anton Putrih, Jo9ip M a č e k in Josip C a d , zvezin revizor Franc Jošt, po-sojilnična uradnika Franc Knific in Leop. Rogelj. Obtožence zagovarjajo: Dr. Hudnika odvetnik dr. Fran Novak, vse štiri člane upravnega sveta dr. Karl Triller, revizorja Jošta odvetnik dr. Fr. F r 1 a n , Knifica kaz. zag. dr. Beno S a b o t y in Roglja odvetnik dr. Vladimir Ravnihar.
Obtožbo zastopa drž. pravdn. namestnik dr. N e u b e r g e r.
Po uvodnem spraševanju obtožencev prične zapisnikar ausc. dr. Fr. Ženko čitati obtožnico, ki obsega 28 strani. Branje bo trajalo celo dopoldne.
(Nadaljevanje sledi.)
ZADNJE VESTI.
Kri8toffy in Justhova stranka.
Budimpešta, 5. junija. Nasproti poročilom vladnih časopisov, da bo novoizvoljeni poslanec Kristoflj v zbornici popolnoma osamljen, se razglaša ve9t, da namerava močen del Justhove stranke ponuditi Kristoffiiy vod-
stvo v boju za splošno in enako volilno pravico.
Žena je umorila svojega moža.
Budimpešta, 5. juuija. Iz V e 1 i -kega Varadina poročajo o grozodejstvu, ki je napravilo v vsej okolici najmučnejši vtis. Žena fohodoškega posestnika Lorenca Filiposa s pomočjo svojega ljubimca S i p o s a umorila svojega moža in vrgla truplo nesrečnika psom. Orožništvo je našlo človeške kosti, vsled česar je prišlo hudodelstvo na dan.
Odkritje spomenika Viktorja Emanuela.
Rim, 4. junija. V navzočnosti vseh članov vladarske hiše, diplomatičnega zbora, ministrov, poslancev, višjih civilnih in vojaških dostojanstvenikov, vseh deželnih županov in mnogobrojne množice ljudstva se je izvršilo na kapitolu danes slavnostno odkritje spomenika kralja Viktorja Emanuela II. Mesto vihra v zastavah. Piazza di Venezia, na kateri stoji spomenik, je čarobno okrašeua. Balkoni so polni gledalcev. Spomenik je delo S a c -c o n i - j a, kateremu so pomagali razni drugi ital. umetniki. Ministrski predsednik G i o -
1	i 11 i je imel slavnostni govor.
Odhod Španskih vojnih ladij v Larascli.
M a d r i d , 4. junija. Vsled gibanj v okolici Elksar in Larasch se je danes izkrcalo 200 mož infanterije na vojnih ladjah „Almi-rante Lobo“ in „Cataluna“ v Larasch, kjer bodo vojaki šli na suho, če jih bo španski konzul potreboval.
Spor med parlamentom in senatom v Turčiji.
Carigrad, 4. junija. Nočne seje zbornice in senata trajajo do 4. ure zjutraj. Zbornica je obstala na svojem stališču, da ima le ona izključno kompetenco o proračunu. Končno je senat odklonil nadaljno razpravo o tem vprašanju, vsled česar je veliki vezir prebral dekret, s katerim zaključuje parlamentarno zasedanje. Sporne točke proračuna ostanejo nerazrešene.
Imenovanje kineškega vrhovnega poveljnika.
M u k d e n , 4. junija Generalni guverner je vladi predlagal ustanovitev vrhovnega poveljnika vojske za Mandžurijo in imenovanje bivškega graniškega komisarja generala Tschlutschenga.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. MrzUkar, Sodna ulica.
Blaž, Dunajska cesta.
SterkOViČ, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
'ivojl, na žel. prel. pri Nar. domu. jubiČ, Miklošičeva cesta.
}enk, Resljeva cesta.
'reo, Sv. Petra cesta.
Kušar,
Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Mzjak, Bahoričeva ulica, fvetek, Zaloška cesta.
_ 3Šark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg.
tobakarnah:
UŠeniČnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Grospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušiiik, Eimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznk, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Zadel, Karlovška cesta. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenejlte, Gradaška ulica. Državni kolodvor. Kotnik, Šiška.
Likar, Glince.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki je nafvečji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa Zavarovalne pogodbe, bodisi ;a življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ Ima posebno ugodne pogoie In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves Čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Zivljenske police banke .Slavlje* so neizpodbitne in nezapadljivp. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna društva In organizacije, prispeva
 ...........  Ijsar	‘
romni rezervni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izpla
 a svojim članom življenskega oddelka K 2,495.719*—. Kapital!} in škod pa je do sedaj izplačala
K 109,356*861 ‘—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Perutnina! Raki! Sirovo maslo!
franko povsod po povzetju: piščanci iz 191', pridejo jamčeno živi; 6—8 tolstih velikih petelinov za pečenko ali 4—5 velikih tolstih rac ali 1 veliko tolsto gos in raco K 7•—. — Plemeniti raki jamčeno živi: 80—100 namiznih rakov K 6 50; 60—70 velikih rakov K 8'50; 40—50 lepih velikih rakov (Hochsolokrebse) K 10-50 ; kravje mleko naravno, sirovo maslo po 5 kg v zaboju K 10 —. Malinovec po 4 lit. v puščicah K 4-70.
B. Kaphan, Buczacz.
Gostilna „Proletarija“
poprej Balija na Glincah št. 3 pri Ljubljani
se priporoča za mnogobrojen obisk zlasti p. n. delavstvu. Dobra pijača in izborna kuhinja. Na razpolago ima salon in krasen vrt za razne zabave, shode veselice i. t. d.
S spoštovanjem j. Tancek, gostilničar.
„ Zarja'‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
Kavarna Leon =
se priporoča ter je navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem	L.	F.	Pogačnik.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
—————— registrovana zadruga z omejeno zavezo	■
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna tanptniSkptra hlno-n deIa’ " Lasta tovarna na
idpemisKega maga. „ GUncah pri Ljubljani. ::
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
Mestni trg Št. Id. - Stari trg Št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.