TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. . i —..... ii .n i m Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */z leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek 10. maja 1932. štev. 53. Po izjavi finančnega ministra V razgovoru z generalnim direktorjem 'Msti so imena ne- teh naših ljudi objavili, res ne vemo, zakaj j.h ne bi objavili tudi naši listi, ker res ne vidimo nobenega raaloga da bi se ščitili ti škodljivci našega gospodarstva Saj pri tem ne gre za to, da bi se ta odkritja zlorabljala v kakšne teunrie dema-goške svrhe, temveč da se z javno obsodbo v kali zatre vsak iposkus, da bi še kdo hotel slediti vzgledu teh ljudi. V uporabi tega ostrega sredstva, 'kar bi vsekakor bila" javna obsodba javnosti, pa bi se tudi silno krepko naglasila volja merodajnih krogov, da hočejo braniti dinar proti vsakomur. Na ta način bi dobila izjava finančnega ministra najmogočnejše izpopolnilo in sicer tako močno, da bi bil tudi vsak dvom v stabilnost naše valute izključen, ker bi bil že smešen tisti, ki bi hotel dvomiti. In takšen zaključek izjava finančnega ministra zasluži in zato naj tudi do njega pride in potem bomo vsaj z eno nogo že iz krize. Osnutek zakona o pobijanju draginje in stališče naših gospodarskih zbornic Zakon je v sedanjih prilikah nepotreben V soboto popoldne se je v poslopju beograjske trgovske zbornice vršila konferenca vseh gospodarsikh zbornic v naši državi; na tej konferenci se je razpravljalo o stališču, ki ga naše gospodarske zbornice zavzemajo glede načrta novega zakona o pobijanju draginje. Konferenca je prišla do zaključka, da je donašanje takega zakona v sedanjih razmerah nepotrebno. Cene življenskih potrebščin in blaga sploh so radi velikih zalog na eni strani in radi ostre konkurence na drugi strani danes take, da je absolutno nemogoče misliti na njih povišanje, vsaj dokler vlada prosta konkurenca. Sicer pa je predloženi zakonski načrt tak, da po svoji vsebini nikakor ne podaja garancije za kako ublažitev eventualne draginje, ampak vsebuje povečini le gole formalnosti, ki odpirajo na široko vrata šikanam, kar bi z vso težino zadelo prvenstveno naše male trgovce in male obrtnike. Konferenca je dalje ugotovila, da ta zakonski načrt ni izdelan v skladu z drugimi zakoni, ampak, da predstavlja v zakonodajno tehničnem oziru neko svojevoljno sestavljeno zmes, ki posega preko meje v veljavne kazenske in administrativne predpise odnosno zakone. Kot tretje je konferenca povdarjala, da ni pravilno, ako se taki zakoni, ki eminentno zadevajo naše gospodarstvo, hočejo uveljaviti brez predhodnega zaslišanja gospodarskih zbornic. Končno je konferenca sklenila, da vsem narodnim poslancem in senatorjem dostavi pismeno svoje stališče z zahtevo, da se v bodoče taki zakoni morajo prinašati le s predhodnim /.aslišanjem zakonitih predstavnic našega gospodarstva. Poseganje občin v pravice trgovcev Giremij trgovcev v Mariboru je naslovil kot zakoniti zastopnik trgovskih interesov na svojem področju mestnemu načelstvu dvoje vlog, v katerih se 'poteguje za pravice svojih članov. Ti vlogi se glasita sledeče: a) Prodaja bencina potom mestne občine. iVedno češče se pritožujejo mariborski trgovci z bencinom, da jim dela Mestna občina potom svojega avtobusnega podjetja s prodajo l>encina bre/primenio konkurenco, vsled katere ima na eni strani občina velike izgube, na drugi strani pa uničuje legalno trgovino. Da ima občina pri tej kupčiji ogromne izgube, dokazujejo inserati, s katerimi se je pred nekaj dnevi razglasilo, da oddaja mestno avtobusno podjetje bencin po Din 6 70 liter. Iz kalkulacije, katero je prejel gremiij od enega izinied tuk. trgovcev pa isledi, da stane bencin od Standard Oil Cornp., katerega ima tudi občina: bencin, špec. teža 0-785 Din 7’70 er starina » 0-93 dovoz za sode » 0-01 ©iIivot polnih sodov » 0-04 i|»l % kalo > 004 Skupaj Din 7-82 Špec. teža (V736 krat 7'82 znaša lastna cena za liter Din 5‘75, k čemer pa ni vštet delavec, ne najemnina za skladišča odnosno isesalke, kakor tudi ne davki. Ker ima mestna občina ista režijo-, ako ne oelo.večjo, katero se pa ne upošteva, češ, režijo itak plačujejo mestni davkoplačevalci, ie popolnoma jasno, da dela občina pri tej kupčiji občutne izgube in torej ni čudno, ako izkazuje mestni avtobusni promet s takim gospodarstvom ogromen deficit. Ker spadajo gospodarski krogi mesta med največje njegove davkoplačevalce, nikakor ne more grem i j takega gospodarstva odobravati in dopuščati, tem manj, ker gre ne samo za mestne finance, marveč tudi za konkurenco proti trgovstvu. Značilno je, da je mariborska občina edina v državi, ki se ukvarja s te vrste kupčijo, še značilnej-ša je pa konkurenčna borba protii svojemu domačemu trgovstvu, katerega uničuje s tem, da prodaja bencin v izgubo samo zaradi tega, da bi pritegnila to trgovino nase. Ako bi imela ta trgovina namen, da bi občina pri bencinu za svoje pasivno avtobusno podjetje kaj zaslužila, bi nam bilo to še kolikortoliko umljivo, v danem pri- meru nam je pa to početje popolnoma nerazumljivo. Za enkrat se zadovoljuje greimij s tem pismenim protestom, ako pa tega početja ne bo konec, bo gremij stopil pred javnost, da se bo vedelo, zakaj je Mestni avtobusni promet tako pasiven in na kak način se meče na cesto denar mestnih davkoplačevalcev. b) Prodaja vencev po organih mestnega pogrebnega zavoda. 'Na trgovski gremij so se obrnili trgovci s cvetlicami in vrtnarji s pritožbo, da 'ponuja Mestni pogrebni zavod pri pogrebnih naročilih tudi vence. Ti so po poizvedbah prišli do ugotovitve, da pogrebni zavod teh vencev sploh ne naroča pri za to poklicanih obratih, temveč jih izgotavlja in dobavlja neka ga. Kos, žena občinskega sluge, ki nima nikakega obrtnega dovoljenja in torej za tako obratovanje ne plačuje nikakih davkov. Občina vendar ni zato tukaj, da svoje davkoplačevalce oškoduje, nasprotno jih ima ;pri vseh dobavah podpirati, zato se naproša, da opisano početje takoj odpravi in knivce kaznuje. Nadalje bi bilo pripomniti, da je vrtnarija Olepševalnega društva tukaj zato, da skrbi za olepšavo mesta in parkov, ne pa, da dela 'konkurenco drugim podjetjem te vrste s tem, da prodaja svoje pridelke na trgu po taki ceni, ki ni v nikakem skladu s cenami onih obrtov, ki so podvrženi vsem mogočim davčnim in sociijalnim dajatvam in morajo iz 'tega tudi živeti. Tudi druga mesta imajo olepševalna društva in vrtnarije, niti eno pa ne prodaja svojih pridelkov na trgu in je Maribor v tem oziru izjema. Ob enem prosi gremij za rešitev pritožbe zaradi nereda na trgu z dne 24. februarja 1.1. štev. 139/32. Gremijalno načelstvo se je prepričalo, da se nahajajo na trgu še vedno i^venmariborski prekupčevalci, ki nimajo za Glavni trg v Mariboru nikakega obrtnega dovoljenja. Opozorilo se je na to nezakonitost organe tržnega nadzornika, ki pa pravijo, da je Mestni svet odločil, da sm© prodajati na trgu jajca in druge predmete vsadko, četudi ima od kod drugje obrtni list. Za take odločitve pa ni Merodajen Mestni svet, temveč obrtni zakon in je radi tega potrebno, da dobi gremij tozadevno uradno rešitev. Nadaljevanje na 2, strani. Stanje naše lesne industrije in trgovine Sekietarl jat Društva narodov je sklical v Ženevi konferenco strokovnjakov vseh v poštev prihajajočih držav, na kateri naj bi se ugotovil sedanji položaj na svetovnem lesnem trgu. 'Konferenca si je vse delo razdelila na dva dela in sicer: na proučavanje produkcije in trgovine a lesom v notranjosti vsake države is posebnim ozirom na sedanjo krizo na eni strani teir na drugi strani, kaka sredstva naj bi se podvzela, da bi se če že ne odstranile, pa vsaj omilile posledice sedanje gospodarske depresije. Kakor znano so našo državo zastopali na tej konferenci kot strokovnjaki ing. Lenarčič*, prof. Marjanovič in prof. Ulmanski, ki so zagovarjali interese lin potrebe jugoslovanske lesne industrije in trgovine ter svoja izvajanja podprli z obširnim referatom., ki ga v naslednjem podajamo: I. Gozdna industrija in lesna trgovina. A. (Produkcij a. Najnovejša statistika nam kaže, da je naša gozdna površina veliko večja, kot pa to kažejo prvotne cenitve. Ta razlika je nastala radi tega, ker v delu dižave niso še zaključena- katastralna dela ter da slone zato še vedno podatki odpadajoči na ta del države na približnih cenitvah, katere pa so sedaj točnejše. Druga težkoča izhaja iz dejstva, da niso gotove gozdne površine po gozdnem zakonu izključno namenjene lesni produkciji, temveč morajo ostati vedno por gozdene iz splošnih razlogov, izvirajočih is narave zemlje (vpliv gozdov na klimo, vodo, trdnost terena itd.). Pri nas imamo pulilo knševitih terenov in pokrajin, ki imajo vse karakteristične znake gozdnih jjokrajin, katere pa morajo iz prav istih javnih interesov ostati vedno pokrite z gozdovi, kajti služijo tudi drugim name-npm, tako predstavljajo predvsem obširne pašnike za ovce in koze. 'Radi tega uvrščajo nekateri v statistiki te pokrajine med pašnike, medtem ko jih drugi štejejo med gozdove, vsled česar nastajajo gotove razlike v statističnih podatkih. Toda če upoštevamo, da te pokrajine ne predstavljajo nikake važnosti za lesno produkcijo, ki bi bila objekt mednarodne trgovine, tedaj lahko trdimo, da te razlike v statističnih podatkih ne bodo nikaka ovira pri reševanju problema, o katerem to govora v pričujočem ekspozeju. Celokupna gozdna površina zavzema 7,720.015 ha. V teh številkah niso vštete krševjte pokrajine, goličave, peško vi te pokrajine, pašniki, neobdelana zemlja ild.,kar spada pod gozdni zakr u in zavzema pov ršino kakih 2-7 do 3 milj. ha. Z ozirom na vrs.to lesa je vsa površina tako-le razdeljena: čisto igličevo drevje 11*6%, sama hrastovina 18-2%, bukovina 24‘3%, mešano listnato drevje 30-2%, listnato in igličevo drevje mešano 15-7 %. Prav tako služi mnogo lesa za kritje lokalnih potreb (gradbeni les, drva, listje), vsled česar ne predstavlja ta les nikake važnosti niz vidik gozdne eksploatacije, sem spadajo hostesi,065.08:! ha), in trnje (007.620 ha); upoštevati moramo torej le visoko rastel gozd (in deloma srednje ra-stel), kar predstavlja površino kakih 4-7 milj. ha gozda. Upoštevati pa moramo pri ;tem, da je velik del visokega gozda še mladega ali vsaj srednje starega porekla ter da je za izkoriščanje važen le prav star gozd. Ta pa pokriva površino komaj kakih 2,374.000 ha, kar odgovarja približno 30% celokupne gozdne površine. Druga važna činjeniea, s katero mora gozdna eksploatacija računati, je letni p o m 1 a d e k, kajti umno gozdno gospodarstvo izkorišča le obresti kapitala, naloženega v gozdu, ne dotika pa se kapitala samega. 'Kar se tega tiče lahko trdimo, da * Glpj |>orcčilo g. ing. Lenarčiča v zadnjem Trgovskem listu. znaša letni pomladek toliko, kolikor znaša povprečni evropski letni pomladek, ki je kaka 2 m3 na ha; računamo torej lahko s povprečno letnih kakih 15 milj. m1 lesa. V prvih povojnih leitili je eksploatacija nekoliko prekoračila to številko, kajti posekali smo okroglo 18 mil ij. m3 lesa, od katerega smo ga doma porabili 13 mili j. m3 in le ostalo izvozili. Končno je treba upoštevati še kdo je lastnik lesa. V tem pogledu ne moremo še dati točnih podatkov, kajti dela t/i-čoča se servituitnih gozdov na ozemlju bivše Bcsme-Hercegovine niso še končana, kakor 'tudi niso še ugotovljene točne meje med državnimi, občinskimi in privatnimi gozdovi na teritoriju stare kr. Srbije. Radi tega se zdi, da je odstotek državnih gozdov prekomeren (okroglo 47%), med tem, ko občinski gozdovi obsegajo samo 19%, privatni pa 34%. Ko bodo omenjena dela zaključena, se bo odstotek državnih gozdov skrčil v korist občinskih, računa pa se, da bo še vedno ostalo državi do 30% gozdov. Prav tako bo do gotove mere skrčen tudi odstotek privatnih gozdov, ko bo končno izvedena agrarna reforma, na podlagi katere bodo mnogi gozdovi veleposestnikov eksprcpniirani v korist države in krajevnih edinic. Sioer pa je po raznih pokrajinah različno razmerje med lastniki gozdov. Tako so n. pr. udeleženi v Sloveniji privatni lastniki pri eksploatacija z okroglo 95%, med tem ko državni in občinski gozdovi komaj s 5%. V Savski banovini partecipirajo občinski gozdovi z okroglo 50%, privatni s 30% in državni z okroglo 20%. V Bosni se izvršuje približno 60% letne sečnje v državnih gozdovih, ostalo pa v privatnih gozdovih in onih, ki spadajo pod servitute. To razlikovanje je važno pri vprašanju omejitve sečnje, katera se priporoča kot dobro sredstvo za ublažitev sedanje krize. (Nadaljevanje prihodnjič.) Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne Dr. G. Piccoli-ia v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Ob šestdesetletnici dr. Antona Korošca Gospodarstvo je v naj ožji zvezi z živim življenjem, saj je njegov bistveni del, ki skrbi za materialne dobrine. Predstavniki gospodarstva so vedno stremeli za tem, da so imeli v lastnem interesu stike tudi s politiko, ki je v stanu izdatno vplivati na njegov dobrobit in ki je v zadnjih desetletjih pri nas tesno spojena z osebnostjo vodilnega slovenskega politika g. dr. Antona Korošca. Radi tega kot glasilo slovenskega gospodarstva ne moremo neopaženo mimo važnega življenskega jubileja, ki ga obhaja dne 12. maja t. 1. g. dr. Korošec, eden naj večjih Slovencev. G. dr. Korošec se je že zgodaj pričel uveljavljati v našem političnem, prosvetnem in gospodarskem življenju. Po svojih odličnih sposobnostih je izvrševal smotreno in uspešno ne le dolžnosti, katere mu je naložilo zaupanje volil cev, ampak je preko tega imel pred očmi tudi interese celokupnosti. V zasledovanju tega cilja si je veliko prizadeval, da postavi trde temelje za srečno in vedro bodočnost slovenskega ljudstva. Preko zadružništva, kateremu je posvečal tekom svojega uspehov polnega življenja posebno pozornost, je bil vedno v stikih z gospodarstvom, za katerega težnje in prizadevanje je kazal vedno polno umevanje. Na čelu Zadružne zveze v Ljubljani in glavne zadružne zveze v Beogradu je posebno pospeševal naše kreditno zadružništvo, ki se je pri nas po njegovem prizadevanju razvilo v močno vejo slovenskega gospodarstva. še v ožje stike s slovenskim gospodarstvom pa je stopil g. dr. Korošec v svojem političnem udejstvovanju. Tudi v politiki je imel pred očmi interese slovenskega gospodarstva, pa naj je bilo to na Dunaju ali v Beogradu, kjer je zavzemal odlična vodilna mesta v naši vladi. Bil je rade volje na razpolago, kadar so se k njemu zatekli predstavniki gospodarstva, da ga detajlno informirajo o križih in težavah ter ga prosijo za odpomoč, katere ni nikdar odrekel. Imel je vedno dobro voljo pomagati gospodarstvu in ga podpreti v njegovih težnjah. Gospodarstvo mu je hvaležno za naklonjenost, v kateri mu je pomagal ob marsikateri nepriliki in nevolji. V imenu slovenskega gospodarstva gospodu jubilantu ob njegovi šestdesetletnici iskreno čestitamo in želimo, da ga ohrani Bog našemu narodu v skrbi za njegov dobrobit do skrajnih mej človeškega življenja. Nadaljevanje članka: Poseganje občin v pravice trgovcev Tudi je 'mariborska špecijaliteta, da smejo na našem trgu prodajati kmetje svoje pridelke ves dan. Povsod bodisi v Ptuju, Celju, Ljubljani, Zagrebu itd. smejo prodajati kmetje na trgu samo dopoldne odnosno do 11. ure, ostali čas so pa na trgu sianio domači branjevci in branjevke. Potrebno je torej, da se v Mariboru tudi v tem oziru napravi enkrat red, ker morajo vendar tudi branjevke, ki so po večini pristojne v Maribor, tudi živeti, ne pa, da morajo v,se na starost ali beračiti ali pa biti na breme občine v raznih hiralnicah. c) Odgovor mestnega načelstva. Na navedeni vlogi je mestno načelstvo z dopisom z dne 28. aprila 1932 št. 60/S6 32 odgovorilo sledeče: MEDNARODNI BORZNI INDEKS Oblikovanje tečajev v svetovnoborzni efektni kupčiji je bilo v tednu od 23. do 30. aprila zopet v znamenju navzdolžne tendence. Od 11 borz, kojih tečaji so zaznamovani v spodnji tabeli, je utrpelo osem zopet nove zgube; Zurich je ostal nespremenjen, dočim sta se mogla Berlin in Stockholm proti pričakovanju okrepiti; to sta oni dve borzi, ki sta v zadnjem letu največ trpeli. — Iz mednarodnih efektnih borz izračunjeni mednarodni borzni indeks je v omenjenem tednu padel na novo globinsko točko 34 odstotkov, pri čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. V septembru 1931 je bil indeks še 44-4% (neposredno pred opustitvijo zlatega standarda v Angliji), na koncu leta 1930 je bil 65-6% in na koncu septembra 1929, torej pred znano oktobersko baisse v New Yorim, celo 106-3%. Tu podamo seznam indeksov enajstih borz: Konec leta Začetek 23.4. 30.4. 1927 = 100 1929 1932 1932 Berlin 113-6 20-0 21-3 London 102-6 35-1 33-5 Pariz 156-8 58-1 57-8 Bruselj 133-8 28-1 27-3 Amsterdam 104-5 21-7 20-9 Stockholm 109-5 8-3 9-0 Ziirich 101-0 37-5 37-5 Dunaj 91 # 36-1 35-7 Praga 108-3 48-4 45-8 Milan 124-0 55-5 52-3 New York 137-3 34-0 33-2 Vidimo, da je bil padec najbolj občuten v Pragi in v Milanu, ki sta se doslej razmeroma še dobro držala. Smotreni trgovci in industrijci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščaj te ugodnih poslovnih prilik, kil Vam jih nudijo udeležbe na lavnih licitacijah! »V prigibu se vračata naslovu tamk. vlogi z dne 21. aprila 1982, št. 305/32 in z dne 26. aprila 1932, štev. 311/32 s pripombo, da mestno načelstvo na te dve vlogi kakor tudi na druge vloge, ki bodo sestavljene v takem tonu, ne more odgovoriti. Mestno načelstvo radevolje daja vsem korporacijam in tudi privatnikom pojasnila na vsa vprašanja in pritožbe, morajo pa te biti sestavljene v dostojnem tonu.« Po želji gremija priobčujemo oite vlogi z'odgovorom vred s pripombo, da zadeve, za katere gre, tako globoko posegajo v interese mariborske trgovine, da njihovo meritorno obravnavanje ne more biti odvisno od »tana« v .katerem so pisane. Odgovor, kakor ga priobčujemo, bi bil upravičen še le, ako ibi se po uradni preiskavi izkazalo, da so v vlogah podani očitki ne osnovani. Gibanje števila zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani Zdravstvene razmere članov so V začetku aprila se je začela gospodarska kriza zboljševati kakor je razvidno iz sledečih rubrik: Datum Število Absolutni padec napram članov 1931 1932 1. IV. 72.399 16.254 22.973 5. IV. 72.242 16.152 24.065 K). IV. 73.799 14.797 23.025 15. IV. 74.831 15.558 22.436 20. IV. 75.979 16.104 21.081 ‘25. IV. 77.045 16.486 19.794 30. IV. 78.346 16.017 19.907 Zboljšanje gospodarskih razmer je faktično večje nego kažejo gornje številke. Radi določb finančnega zakona 1932/1933 je OUZD izgubil tekom aprila ca. 2000 zavarovancev (državnih dnevničarjev, državnih honorarnih uslužbencev itd.) Brez teli sprememb bi bil padec koncem aprila za ca. 2000 članov manjši nego je zgoraj navedeno. Kaj je pravi vzrok zboljšanju krize, je težko reči. Mogoče je to samo reakcija velike gospodarske depresije, ki se je začela v sredini avgusta 1931 in je trajala do začetka aprila 1932. V tem kratkem času je šlo članstvo OUZD-a za štiri in pol leta nazaj. Mogoče je vzrok neutemeljena panika pred inflacijo. Mogoče je pa to tudi prvi simptom bližajočega se konca sedanje gospodarske krize. Končno je mogoče tudi sodelovanje vseh teh momentov. Število prijav in odjav pri posameznih ekspoziturah je bilo naslednje: Prirast oziroma padec članov od marca do aprila 1932: Ekspozitura absolutno relativno Kočevje + 110 + 6-33% Maribor + 441. + 3-62% Ljubljana + 846 + 3-50% Ptuj + 66 + 2-73% Slovenjgradec + 60 + 2-65% Celje + 394 + 2-36% Novo mesto + 53 + 1-90% Zagorje -f- 32 + 1-22% Kranj + 47 + 0-60% Tržič — 41 — 1-70% Murska Sobota — 56 - 1-94% Skupaj OUZD +1952 + 2-67% razmere članov so se v aprilu 1932 napram istemu mesecu 1931 znatno poslabšale. Odstotek moških bolnikov je narastel za 0-29% na 2-10%. Odstotek ženskih bolnikov je sicer manjši za 0-45%, toda temu je glavni vzrok skrajšanje podporne dobe porodnic. Povprečna dnevna zavarovana mezda, (katera približno odgovarja povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je padla za Din 1-54 ali 6% (v marcu samo 1-30 dinarja.) Celokupna dnevna zavarovana mezda je nazadovala za Din 527.995-60. To pomeni, da so delavci, člani OUZD-a, izgubili radi redukcij in odpustov iz služb dnevno Din 600.000 ali mesečno Din 15,000.000 • Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se tako znižali vkljub povišanju tarifa od 6% na 6-5% dnevno za Din 22.000 ali mesečno Din 550.000—. Tečaj 9. maja 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M........... Bruselj 100 belg . . . Budimpešta 100 pengO Curih 100 fr........... London 1 funt .... Newyork 100 doi., kabel Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr............ Praga 100 kron.......... Stockholm 100 8ved. kr Trst 100 lir............ 2274-82 1333'97 787 90 1097-35 205-79 558263 -221-33 166-23 28812 2286-18 1344-77 791-84 110285 207-39 661089 22245 167-09 290-52 Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! Radio Corporation of America je dosegla v prvem letošnjem četrtletju 503 tisoč dol. čistega dobička proti 1,566.000 v isti dobi lanskega leta. Banka za zunanjo trgovino d. d. v Berlinu bo znižala na občnem zboru delniško glavnico od 10 milijonov mark za 7 milijonov na 3 milijone. Nezaposlenih ladij v Hamburškem pristanišču je bilo 1. maja 181 s 696.000 bruto tonami. V mesecu aprilu se je položaj nekoliko zboljšal. Nad 50 inozemskih tvrdk se je v Angliji naselilo v zadnjih dveh mesecih; 45 jih je pričelo že obratovati. Sladkorno borzo v Liverpoolu bodo te dni zaprli; vzrok je splošna gospodarska kriza in pa diference s sladkorno borzo v Londonu. Uvoz premoga v Francijo bodo nanovo omejili za 10 odstotkov, pa so ga že letih 1928-30 omejili za 30 odstotkov. Sedaj je omejen tudi uvoz koksa. Obtok bankovcev v Avstriji je bil po zadnjem izkazu Narodne banke v znesku 1112 milijonov šil. krit z 21-1 odstotki. Zlate zaloge Francoske banke so dosegle 77.682 milijonov frankov, obtok bankovcev v Franciji je izkazan z 82.774 milijoni, kritje vseh obveznosti s 70-33 odstotki. Angleška carinska predloga je bila 5. t. m. sprejeta v parlamentu z veliko večino (405 : 70). Konkurzov v Avstriji je bilo v aprilu na novo otvorjenih 96, poravnalnih postopanj 379. Brezposelnost v Avstriji je padla v drugi polovici aprila za 20.000 na 304 tisoč oseb (lani ob tem času 247.000). Mednarodni kartel cevi je zaključil svoje zborovanje v Pragi, šlo je za tekoče zadeve, načelnih zaključkov ni bilo. V Donawitzu je vsled nakopičenih zalog surovega železa in vsled težkoč pri nabavi deviz prenehal obratovati zadnji plavž. Sedaj v vsej Avstriji ne dela noben plavž več. Italijanske državne fnance zkazujejo že dvemilijardni deficit. Hočejo še nadalje znižati vse izdatke, razen onih za vojsko in za odplačevanje dolgov. Banka za mednarodna odplačila zaključuje svoje drugo poslovno leto zelo ugodno; čisti dobiček je zvišala od 11-19 na 15-20 milijonov švic. frankov. Dividenda ostane 6-odstotna. Vse zasebne plovbne družbe v Turčiji hočejo fuzionirati z državno plovbno družbo. Fuzija se bo izvršila po prihodu turškega odposlanstva iz Rusije. Nova najdišča radia v Kanadi bodo postavljena pod državno kontrolo iri ne bo pripuščena nobena inozemska družba. Ufa je sklenila z angleško družbo Goumont British Pictures Corporation pogodbo, ki ji dovoljuje izdelavo nekaj angleških filmov, s čimer bo prodrla v vse dežele, kjer se angleško govori. General Motors so svojo četrtletno dividendo zopet znižali, od pol dolarja na četrt dolarja, pa je bila že prej močno znižana. O veliki bančni fuziji v Londonu se v zadnjih dneh mnogo govori; spojita naj se Barclays Bank ter Bank of London and South America. V avstrijski kovinski industriji ni nastopilo v aprilu in maju ono poživljenje, ki so ga pričakovali; zlasti manjša stavbna zaposlenost se zelo pozna. Kovanega denarja v Nemčiji je bilo na koncu aprila za 1628-8 milijonov mark. Rusija je nakupila kanadske pšenice 40.000 ton, avstralske 7000 ton. Kupila bo še 100.000 ton. Pšenica gre iz Avstralije in Kanade direktno v Vladivostok. Rumunska petrolejska družba Astra Romana (skupina Shell) je zaključila preteklo leto z zgubo 124 milijonov lejev; glavnica je 2034 mil. lejev, rezerve 1218 mil. Banka Litve je znižala obrestno mero od 7lA na 7%. Gospodarska kriza v U. S. A. je najbolj ■označena po deflstvu, da je nesla dohodnina v prvih desetih mesecih tekočega bilančnega leta le 600 milijonov dolarjev proiti 1200 milijonom v isti dobi preteklega leta. Tujski promet in naše občine (Referat dr. Brileja na seji županske zveze 20. IV. 1932.) (Konec.) Ce si ogledamo posebej statistične podatke v Dravski banovini, vidimo da je iinela naša banovina v letu 1930 — 117.357 obiskovalcev, od katerih jih je bilo 68.265 Jugoslovanov in 49.092 inozemcev ali 58 odstotkov Jugoslovanov in 32 odstotkov inozeincev. Tudi pri nas v Sloveniji tvorijo glavni kontingent tujcev Avstrijci, ki jih je prišlo leta 1930 k nam 20.196, kar znaša 17 odstotkov vsega tujskega prometa sploh. — Za njimi prihajajo Nemci z 10.117 obiskovalci ali 8 in ped odstotka, dalje Če-hoslovaki z 6313 gosti ali 53 odstotka, nato Italijani z 4688 obiskovalci ali 3-9 odstotka, dalje Madžari s 3165 obiskovalci, kar znaša 2‘6 odstotka celokupnega tujskega prometa. — Ostale narodnosti so zastopane z manj znatnimi številkami, tako je prišlo iz balkanskih držav 551 gostov. 300 Angležev, 382 Francozov, 416 Poljakov, 967 Severo-Amerikancev(l), 249 Nor-dijcev in še neki maloštevilni gostje iz Azije, Afrike in Avstralije. — Še enkrat je treba torej povdariti, da so naša jugoslovanska letovišča in kopališča obiskana predvsem in v pretežnem številu od naših domačih, jugoslovenskih gostov, ki tvorijo precej nad polovico splošnega obiska, in da so med inozemci po vrstnem redu in številnosti najbolj zastopani Avstrijci, za njimi pa Nemci, Čehoslovaki, Madžari, Italijani. — Vsi ti jugoslovanski in inozemski obiskovalci so prenočevali pri nas (v dravski banovini 1. 1930) vsega skupaj 189.882 krat, kar pomeni, da je vsak obiskovalcev prenočeval pri nas povprečno sedemkrat ali bival povprečno 7 dni v naših krajih. — Največ nočevanj izkazuje Bled, namreč 165.476 ali 20 odstotkov (eno petino), za njim Rogaška Slatina 107.888 ali skoro 14 odstotkov, nato na tretjem mestu Ljubljana s 70.628 prenočevanji ali 8-8 odstotki, dalje Kranjska gora s 57.227 nočevanji ali 6-7 odstotki, Dobrna 44.895 nočevanj ali 5’7 odstotka, nato Jezersko z 10.000, Bohinjska Bistrica z 8800, Kamnik s 5900 nočevanji itd. (Nadaljnih podatkov nimam.) Še marsikaj zanimivega in poučnega nam pove statistika, vendar se ob tej priliki ne moremo spuščati v nadaljne podrobnosti. Na kratko se hočemo pečati še z eno važno okoliščino in to je z ekonomskim efektom tujskega prometa v Sloveniji (ali Dravski banovini) v 1. 1930. — Kakor sem že omenil, smo pri določevanju ekonomskega efekta tujskega prometa vezani na ocenjevanje, ker nimamo zaenkrat boljših in zanesljivejših pripomočkov. — Oceniti hočemo samo približno one vsote, ki so jih pustili domači in inozemski gostje v naših letoviščih in zdraviliščih, pri tem se ne bomo ozirali na stroške vožnje v letovišče in nazaj (torej zaslužek države). — Ako vzamemo, da je pri 117.357 obiskovalcih, ki so v 1. 1930 skupno 789.882 krat prenočevali v raznih krajih, tujsko prometnih krajih Slovenije, pri povprečni penziji 60—120 dinarjev, vsak obiskovalec potrošil dnevno povprečno 100 dinarjev, dobimo vsoto 78,988.200 Din. K temu moramo prišteti še one izdatke, ki se v redno penzijo ne vračunavajo. to je pijača, kopališke takse, izdatki za zabave, gledališče, izlete ter razne potrebščine. Ako računamo te izdatke pri vsakem gostu le na 200 Din tekom cele dobe bivanja pri nas (ki znaša, kot sem, že preje omenil, povprečno 9 dni) — bi to zneslo nadaljnih 23,470.400 dinarjev. — Vsega skupaj torej približno in okroglo 100 milijonov dinarjev. Od te vsote bi odpadlo na Bled približno 20 milijonov dinarjev, na Rogaško Slatino 14 milijonov, na Ljubljano 8'8 milijona, na Kranjsko goro 7 milijonov, na Dobrno 5 milijonov 700.000 itd., ostalo pa se razdeli na ostale manjše kraje, letovišča in zabavišča Slovenije. Povdariti fnoram, da je to le na podlagi ne prav zanesljivih statističnih podatkov izvedena približna cenitev in da sem vzel raje nižje kot pretirane številke pri izdatkih. Splošno od 1. 1924. pa do letos tujski promet v Jugoslaviji stalno narašča. Od 189.000 domačih in tujih obiskovalcev v 1. 1924., ki so prenočevali 1,570.122 krat, izkazuje statistika v 1. 1930. impozanten napredek 551.659 obiskovalcev s 3,392.785 prenočevanji. Strokovnjaki cenijo, da so vsi ti obiskovalci v 1. 1930. potrošili pri »as 1 miljardo dinarjev. Čeprav je ta ce- nitev po mojem mnenju morda za polovico previsoka, je vendar že 500 milijonov vsota, ki je vsega spoštovanja in uvaževa-nja vredna. V Sloveniji se tujski promet po prevratu tudi stalno dviga, le lansko leto je pokazalo — bržčas že radi gospodarske krize — nekoliko upadka. Na ta način postaja tujski promet za vso našo državo in za pasivne pokrajine kot so Dalmacija in Dravska banovina še prav posebej od 'leta do leta važnejši gospodarski činitelj, ki zahteva največje pozornosti in temeljitega študija. — Gotovo je, da imajo pri nas v Sloveniji še mnogi kraji pogoje za tujski promet, čeprav so to panogo gospodarstva do danes gojili le v zelo skromni meri ali je sploh še niso pričeli gojiti. — Pomislimo samo na zimski šport, ki se je prvotno izvajal samo v Bohinju in kranjskogorski okolici; danes se na tem polju že zelo udejstvujejo Bloke, Notranjska okrog Logatca, Rakeka in Cerknice, Zasavje ter Dolenjska okrog Višnje gore in Ribnice, dalje Pohorje itd. Vsako leto se odkrivajo nova polja in z njimi nova tujsko prometna področja. Pa tudi poletni tujski promet bi se dal pri nas še marsikje uvesti in povečati. Pri tem je seveda treba pomniti dvoje: prvič, da naši, mali, lepi kraji na Dolenjskem, Štajerskem in Notranjskem, ki do danes še nimajo ali nimajo izdatnega tujskega prometa, zaenkrat lahko privabijo le domače obiskovalce, goste iz raznih krajev, predvsem iz juga Jugoslavije. Videli smo, da zaenkrat inozemski tujski promet tudi v naših največjih letoviščih (razen v Primorju) nikjer ne prevladuje nad domačim. V alpskih krajih, pri nas v Dravski banovini pa so in bodo bržčas vedno ostali Jugoslovani (naši lastni državljani) najštevilnejši gostje. Zato morajo seveda naša nastajajoča letovišča vso svojo pozornost in propagando posvetiti predvsem domačim obiskovalcem. Gotovo je, da za Zagrebčana, Beograjčana, Subotičana itd. pomeni partedensko bivanje v Sorški ali Poljanski dolini, v naših mičnih dolenjskih mestih in vaseh (vzemimo n. pr. Kostanjevico, Novo mesto z okolico itd.), Savinjsko dolino itd.) lep in prijeten oddih, a predvsem: cenen oddih. Ti naši manjši kraji, naše v tujsko prometnem pogledu še neodkrito, maloznano podeželje lahko pridobi iz naše domovine one slabše situirane, a vendar solidne goste, ki ne zmorejo bivanja v naših glavnih, a za marsikoga predragih letoviščih. In tako Bled, Rogaška Slatina, Kranjska gora in Bohinj nikakor ne izčrpavajo vseh tujsko prometnih možnosti, ki nam jih nudi naša država. Poleg teh letovišč, ki imajo že utrjen sloves in svojo stalno publiko, lahko dobro živi še precej manjših krajev, ki danes nimajo še morda drugega kot naravne pogoje za ugoden razmah tujskega prometa. Seveda je treba s krepko roko poseči v razvoj stvari in porabiti vsa sredstva, ki so se izkazala kot učinkovita za privabljanje tujcev. Kakor je treba v vsako podjetje najprej nekaj investirati, predno se more zahtevati od njega dobiček, tako je treba posamezne kraje za tujski promet šele pripraviti in šele nato pričeti z reklamo, ne pa narobe kot se to dela marsikje. — Vsi vemo, da ne zadostuje, če so v redu sobe in če je na razpolago dovolj hrane, kajti v sobah mora biti gorka in mrzla voda, kopalnice na razpolago, stranišča morajo biti absolutno v redu, hrana pa mora biti okusna in mnogovrstna. Gost se mora počutiti kot doma in — če le mogoče — še — bolje kot doma. Kajti ljudje gredo v letovišče zato, da se oddahnejo in razvesele, da se počutijo in imajo tam v vsakem pogledu bolje kot doma. Kajti le pod tem pogojem je gost pripravljen plačati za stanovanje, hrano itd. več kot doma. Šele, ko je v pogledu hotelirstva, gosti lničarstva, higijene, zabave in zlasti cen vse preskrbljeno, urejeno in pripravljeno, lahko pričuj nastajajoče letovišče s skromno in previdno reklamo. Ta ne sme nikakor obetati več kot je možno nuditi. Kajti sicer razočarani tujec prične z ono nevarno, pogubonosno kontra-propagando, ki je že marsikateremu tujsko prometnemu centru mnogo škodovala. Da se takim nevarnostim izognemo, je treba organizacije in organiziranega dela. Vsepovsod, kjer se prične z delom za tujski promet, se mora ustanoviti družba, odsek, komite obstoječ iz zainteresiranih faktorjev in drugih, v to delo kolikor toliko poučenih oseb, ki izvrše najprej vse priprave, premotre obstoječe naprave in poskrbe za njih ustanovitev in izpolnitev ter razvijejo propagandno delo. — Za zunanjo propagando in za reševanje pre- K prevodu »obrtnega zakona« Tiskarna »Merkur« v Ljubljani je izdala v svoji zbirki »zakonov in uredb« zakon o obrtih v posebni knjižici, in to po besedilu prevoda v »Službenem listu«. V tem prevodu se je naknadno ugotovilo več pomot, ki pa so bile medtem uradno popravljene. Da ustreže kupcem knjižice z obrtnim zakonom, je založila tiskarna »Merkur« poseben odtisek teh popravkov, ki jih dobe interesenti v tiskarni »Merkur« brezplačno, oziroma ob naročbi po pošti proti povračilu poštnine. Ob tej priliki pa je umestno, da se glede na članke in člančiče, ki jih je objavila, odnosno povzročila njih objavo »uprava Merkur« (Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II.) proti izdaji tiskarne »Merkur« z istočasno reklamo za svoj lastni prevod obrtnega zakona, ugotovi sledeče: Prevod obrtnega zakona, ki je izšel v založništvu »uprave Merkur« je vse prej ko dovršen. V knjižici mrgoli raznih nem-čizmov (n. pr. »slučaj« namesto: »primer«, »izpit polagati« namesto »opraviti« itd.); ustaljeni izrazi za ostro začrtane pravne pojme se svojevoljno in brez stvarnega razloga prezirajo in nadomeščajo z drugimi, in niti to ne dosledno z istim izrazom, kar mora povzročati le zmedo (n. pr. za srbski izraz: »mere bezbednosti« so v prevodu »mere javne varnosti«, »koraki za ohranitev javne varnosti«, »postopek varnosti« namesto »očuvalnih odredb«, nadalje za srbski izraz »prinudno udruženje« »obvezno udruženje«, »prisilno udruženje«, »zaukazno udruženje«, potern »obrt«, »obrti« in zopet »obrt«, »obrta« itd. itd.). Ker bi bilo preobširno, baviti se z vsemi nepravilnostmi, ki jih vsebuje omenjeni prevod »uprave Merkur«, bodi le na splošno ugotovljeno, da vsebuje knjižica še na vsaj 70 mestih druge, bistvene in pravni smisel kvareče napake, ki niso samo pomote, marveč pomenjajo povsem zgrešen prevod izvirnega besedila. — Seznam teh, vsaj najbistvenejših napak je interesentom na vpogled pri ravnateljstvu tiskarne »Merkur«. ŠOLSKA VODSTVA POZOR. Letošnji XII. Ljubljanski velesejem se vrši od 4. do 13. junija in pada torej še v šolslko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete tako urade, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse kar zamere zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni -ponos in bistriti njen -razum. Za učence vseh šol* znižana vstopnina po Diin 3'—, spremljajoče gg. učiteljstvo je vstopnine prosto. Posebno opozarjamo na specialne razstave: 'tujisko-pirametn-o, hi-gijensko, akvaristično, entimo-loško, umetniško, fotografsko, keramično, sadjarstvo in vrtnarstvo v stanovanju, perutnine in kuncev. TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svojega stanu in samega sebe. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. mnogih drugih vprašanj in nalog je treba °zke zveze med posameznimi tujsko prometnimi centri, treba je organizacije, ki skrbi za ceneno in smotreno zasledovanje skupnih koristi. In treba je seveda — vsaj spočetka — tudi nekaj idealizma in žrtev, ker uspeh ni vedno takoj posledica dela in prizadevanja. Mislim, da nas naš ugodni naravni položaj nujno sili k temu, da se prično baviti s tujskim prometom kot važnim virom dohodkov tudi one občine, ki imajo pogoje, a dosedaj niso mogle in hotele pričeti z delom. — Sedaj nas silijo k temu tudi ekonomske prilike, ki zahtevajo delno preorijentacijo glede zaslužka in poklica: morda je v tujskem prometu izhod iz krize za premnoge, ki dosedaj še niso našli izhoda iz nje. Viri: Dr. A. Bormann: Die Lelire vom Fremdenverkehr. Maks. Krauss: Funfund-zwanzig Jahre Fremdenverkehr. Archiv fur den Fremdenverkehr (Berlin). (Viertel-jahrsehrift des F-orschungsinstituts fiir den Fremdenverkehr.) Statistika turizma u Jugoslaviji u 1930 (Putnik — Beograd). Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo okrožnico o ot varjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven k on kurza za čas od 21. do 30. aprila 1932. A. OTVORJENI KONKURZI.* Dravska banovina: Ahčan Rudoilf, trgovec, Zagorje ob Savi; Holbl Tomaž, trg. z .lasom, Sv. Primož nad Muto; Verčon Viktor, -mizar, Solčava; Weit Vinko, čevljar, Domžale. Primorska banovina: Ailfirevič Ivan Petrov, trg., Šibenik; Hrkalovič Bude, -cipančar, Šibenik; Mehičevič Zaim, mesar, Ljubuški; Štern Isidor, trg., Split; Tepša Ante pok. Ilije, pe-kar, Benkovac. Drinska banovina: Pavlovič Dušan, trg., Sarajevo; Puzič i Maksimovič, trg. Bogatič; Radulovič T. Dušan, trg., Ložnica. Diinavska banovina: Grujič Velimir, trg., Bašaid; Mihajlovič P. Dragutin, trg., Kragujevac; Nikolič N. Vladislav, trg., Smederevo; Nikolič S. Života, trg., Aleksan-drovac; Vukomanovič Cedomir, trg., Vlaj-kovac. Moravska banovina: Džadžič Petar (zapuščina), Pirot; Karajovič Živko, trg., Kru-ševac; Madič S. Dušan, krojač, Pirot; Matič Mihajlo, krojač, Kraljevo; Radovanovič Isidc-r i sinovi, Kraljevo; Tucakovič V. Vojislav, obučar, Kraljevo; Veljič Stevan, Pirot. Vardarska banovina: Cakič Spira, šaj-kačar, Leskovac; Menkovič Kosta, hotelir, Veles; Mladenovič Dimitrije, Bitolj; Ruško-vič Todo-r, trg., Veles. Beograd, Zemun, Pančevo: Vlajiič Mio-drag, trg., Beograd, Kralja Milana 58. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA. Dravska banovina: Bizovičar Angela omož. Dolničar, Dravlje 129; Cmak Ivan, trg., Stravsnek, Sv. Matevž pri Braslovčah; Eisinger Vinko in Terezija, Crna pri Prevaljah; Finci Izidor, trg., Maribor; Fiiller-krus Apolonija, trg., Maribor, Gosposka 1, Jeglitsch Karl, trg., Nova vas pri Mariboru, Kocbek Simon, trg., Sv. Ana pri Krem-bergu, Krajc Ivan, trg., Dol. Logatec, I ešer Ivan in Alojzija, trg., Šmarjeta pri Rim. Toplicah; Pisk Marija in Josip, trg., Lopata pri Celju, Pozne Feliks, trg., Oplotnica; Rihar Ivana, trg., Ljubljana, Vodnikov trg; Senica Leopold, trg., Sevnica; Šarc Marija, modni atelije, Ljubljana, Rutarjeva 4. Savska banovina: Fluger Isa, drogerija, Osijek; Franfič Antun, trg., Zagreb; Gre-gorinčič Mirko, Štrigova; Kmetič Dragutin, trg., Karl-ovac; Kohn Aleksander, Zagreb, I-lica 92; Maravič Dušan, trg. i gost., Drež-nica kraj Ogulina; Sltiič Slavko, posestnik, Sisak; Škunca Emanuel Franin, d-rogerist, Krk. Vrbaska banovina: Brukner Bernat nasl. M. Snicler i Kon, Banjaluka, Kotlič Nikola, krojač, D obrij in; Kuprešanin Danilo, trg., Seš-kovac; Medič Brača, trg., Banjaluka. Primorska banovina: Banožič J. i M., Široki Brijeg; Jakupovič Muhamed pok. Saliha, Mostar; Kraljevič Mijo Mat in, Grab; Miliševič Stojan, trgovac, Mostar; Papež Stipan Simin, trg., Murter; Petrič Antun, trg., Šibenik. Drinska banovina: Arnauta H. Ibrahima sinova, trg., Tuzla; Gaon Brača i drug, Sarajevo; Helm-linger Gašpar, trg., županja; Hladecki Gustav i Sara Kabiljo, Sarajevo; Husič Brača, trg., Tuzla; Vujinovič Dimitrije, gostilna, Privlaka; Zečevič Gavro, krojač, Sarajevo. Dunavska banovina: Eimrich Georg, trg., Bački Brestovac; Gdavaški Stevan in Milana roj. Račič, Novi Bečej; Joj-kič Pajo, trg., Srbo-bran; Krešf, Hahn i Krelifijat, trg., Kula; Pantelič Branko Šandor, Vršac; Špucer Šandor i brat, trg., Sombor; Schenk Mor i Nina roj. Ser, trg., Novi Sad; Tano-v-ič i Obradovič (Tanovič Mladen), Kragujevac; Zereraski Vladimir, trg., Srbobran. Beograd, Zemun, Piinčevo; Dunavo-Po-sav-ska banka, Beograd; Mijatovič i Momi-rovič,^ Beograd, Knez Miliajlova; Ničiforo-vič Jovan, trg., Beograd, Cika Ljub-ina. C. ODPRAVLJENI KONKURZI.** Dravska banovina: Ban Ivan, trg., Jesenice-, Grudnik Rudolf, Dravlje; Skupni Dom, reg. zadr. z o. z., Dravograd. * Ostali podatki, n. pr. kdaj ie ugotovitveni narok, katero sodišče ie razglasilo konkurz (poravnavo), kdo ie konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj ie bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Savska banovina: Morgenstern Julius i sin, Daruvar. Vrbaska banovina: Gjorgjevič Gvozden, zemlj., P rn ja ver. Primorska banovina: Pupovac Mile, pok. Krste, Benko vac. Drinska banovina: Gaon M. David, trg., Sarajevo. Dunavska banovina: Goldstein Mo&o, trg., Vel. Kikinda. Ivanjec Nikola star., trg., Nikoilinoi; Palko Nikola, trg., Niko-linci, Pisarevič i Brača, Novi Sad. Moravska banovina: Kostič Miloje, trg., Svdlajnac, K lati č T. Živojin, /trg. Gruža. Vardarska banovina: Dimitrijevič i Prelit:, knjižara, Skoplje; Kedžepovič Šalim, trg., Gnjilane; Spasikovič Petar, trg., Štip. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE. Dravska banovina: Ahčan Rudolf, Zagorje ob Savi; Berliard Gustav, trgovec, Maribor, Aleksandrova cesta; €esar Karl, lesni trgovec, Otiški vrh 107, First Asta roj. Tančič, Ivanjkovci; Kolbezen Franc, Urgovec, Celje; Lah Marija, trgovka, Maribor, Pobreška 8; Mravlje Anton, trg., Podpeč; Peddč F. & Pollak, Maribor; Senica Marija, trg. in posest., Šmarje pri Sevnici; Trojnar Tomo, trgovec, Sv. Martin na Muri. Savska banovina: Hoffman Julio, Zagreb, Jelačičev trg; Ivanič Florijan, Domači proizvod rublja, Sl. Brod; Ki-sič Adolf i sin, Slav. Brod; Kolm Samuel, trg., Našice; Malinarič Antun Amtunov, čevljar, Krk; Ožbolt Franjo, Spanovica; Pavelič Ivana vd. d Miroslav Pavelič, Zagreb; PiLler Vojislav, D jakovo; Tatalovič i Priskič, Sušak; Vrbaska banovina: Ostojič Brača, Pri-jeder. Primorska banovina: Kuvač Sime i drug, Šibenik; Štern Isidor, trg., Split. Drinska banovina: Gjekič Sima, krznar, Vinkovci. Zetska banovina: Galič Barttul, slaščičar, Dubrovnik; Hajon Irma, trg., Dubrovnik; Ortolani Petar, trg., Dubrovnik. Dunavska banovina: Bo/.ovič Sava, obu-čar, Smederevo; Drajs Petar in Barbara roj. .Schumacher, Budisava; Erdeg Gjorgja Jelisaveta, trg., Tit el; Fischer J. i sin, Novi Sad; Kohn Simon, Subotica; Levan udova Lajoša rej. Regina Krauser, Stari Beftej; Martin ko Julij, trg., Novi Sad; Obadov Bogdan, trg., Srbobran; Pavlovič Veu-del, Kmla; Sekulič Vojin, trg., Stari Bečej; Spitzer Jo sil, Vel. Kikinda; Tomič Miloš, kovač, Turi ja. Vardarska banovina: Paneviči Brača, trg., Sv. Nikola (Štip). Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 11. maja t. i. ponudbe glede dobave 45.000 kg moke; do 25. maja t. 1. pa glede dobave 8500 kub. m kisika. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 19. maja t. 1. ponudbe glede dobave risalnih potrebščin, električnega materijala in 500 kg cilinder-skega oilja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. maja t. 1. ponud-l>e glede dobave 10.000 kg riža in 20.000 kg ovsa. — Dne 27. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice, ekonomski oddelek v Zemunu licitacija glede dobave 12.500 parov čevljev. — Dne 10. junija 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave signalnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. junija t. 1. se bo vršila pri tehničnem oddelku pri Sreskem načelstvu v Gospiču ofertna licitacija glede dobave cevi in armatur za vodovod. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vršila potom licitacije dne 16. junija 1932 pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je v pisarni Zborni«« TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave ognjegasnih cevi in motvoza. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani). — Dne 13. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi bre-galničke divizijske oblasti v Šiiipu licitacija glede dobave 11.000 kg petroleja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Dobava masti. Dne 10. maja t. 1. se bo vršLa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 5000 kg masti. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Trim poročila Tržne cene v Ljubljani dne 2. maja 1932. Govedina: v mesnicah po mestu I. vrste 12, II. vrste 10 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 10 do 12, II. 8 do 10, III. 6 do 8, jezika 12, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 6 do 12, ledic 6 do 12, možganov 8 do 20, loja 2 do 5 Din. — 1 kg telečjega mesa I. 14 do 16, II. 10 do 12, jeter 20, pljuč 12 Din. — 1 kg prašičjega mesa I 14 do 18, II. 9 do 12, pljuč 8 do 10, jeter 12 do 16, ledic 20 do 22. glave 6 do 8, parkljev 4 do 6, slanine trebušne, domače 10, praške 12, sala 14, mešane slanine 10 do 11, slanine na debelo 10-50, masti 13 do 15, šunke (gnjati) 18 do 20, prekajenega mesa I. 16, II, 12 do 14, prekajenih parkljev 5 do 7, prekajene glave 8 do 10, jezika 20 Din. — 1 kg koštruno-vega mesa 6 do 10, jagnjetine 16 do 18, • kozličevine 20, konjskega mesa I. 6, II. 4 Din. — 1 kg krakovskih klobas 22, debre-cinskih 22, hrenovk 22, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 15, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 24, suhih kranjskih 30, prekajene slanine 15 do 16 Din. Piščanec 20, kokoš 25 do 30, petelin 20 do 30, domači zajec, manjši 6 do 12, večji 14 do 20 Din. — 1 kg karpa 20 do 24, linja 24 dp 30, ščuke 20 do 30, postrvi 50 do 55, sulca 50, klina 15 do 20, mrene 10 do 15, pečenke 10 do 12 Din. — 1 liter mleka 2 do 2-75, 1 kg surovega masla 24, čajnega 28 do 36, masla 28 do 32, bohinjskega sira 24 do 26, sirčka 5 do 7, eno jajce 0-50 do 0-75 Din. — 1 liter starega vina 16 do 18, novega 10 do 14, čaša piva 3 do 3-50, vrček piva 4, steklenica piva 5 do 6 Din. — 1 kg belega kruha 4, polbelega 3-50, črnega 3, rženega 3, navadna žemlja 0-50 Din. — 1 kg luksuznih jabolk 10, jabolk I. 8, II. 5, III. 4, ena oranža 2 do 2-50, limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10 do 16, dateljnov 24 do 44, mandeljnov 40 do 60, orehov 5 do 6, luščenih 14 do 16, suhih češpelj 6 do 12, suhih hrušk 5 do 8 Din. — 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 48 do 52, Rio 42 do 46, pražene kave I. 100, II. 80, III. 56, kristalnega belega sladkorja 13-50, v kockah 15, kavne primesi 8, riža 1. 8 do 10, II. 6 do 7, 1 liter namiznega olja 16, jedilnega 14 do 15, vinskega kisa 4-50, navadnega 2-50, morske soli, debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 60, mletega 62, paprike III. vrste 24, sladke paprike po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. vrste 9'50, II. vrste 7*50, pralnega luga 2-50, čaja 60 do 80 Din. — 1 kg moke št. 0 na debelo 305 do 330, na drobno 3-50, št. 2 na debelo 285 do 310, na drobno 3-25, št. 4 na debelo 245 do 275, na drobno 3, št. 6 na debelo 200 do 225, na drobno 2-50, kaše 4, ješprenja 5, ješprenjčka 6 do 10, otrobov 1-25 do 1‘75, koruzne moke 2-50 do 3, ko- ruznega zdroba 3 do 4, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6, II. 5, ržene moke 3-50 do 4 Din. — 1 q pšenice 175 do 190, rži 210 do 220, ječmena 200 do 220, ovsa 185 do 210, prosa 190 do 210, koruze 155 do 165, ajde 180 do 190, fižola ribni-čana 275, prepeličarja 350, 1 kg graha 6 do 8, leče 6 do 12 Din. — 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440 do 445, 1 m3 trdih drv 100 do 125, mehkih drv 70 Din. — q sladkega sena Din 80, polsladkega 75, kislega 60 do 70, slame 50 do 60. — 1 kg ajserice italijanske Din 10, motovilca 8 do 9, radiča 6 do 7, poznega zelja 2 do 3, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 2-50 do 3, ohrovta 2 do 3, karfijol 6, kolerab pod-zemljic 1 -25 do 1-50, špinače 7, graha v stročju 14 do 16, čebule 4 do 5, česna 8 do 12, krompirja 1-25 do 1 -50, repe 0-60 do 0-50, kisle repe 2, korenja 1 do 4, peteršilja 4, zelenjave za juho 4 do 5. Brezposelnost v češkoslovaški je padla v aprilu od 634.000 na 539.000 oseb ali za 15 odstotkov. Pred letom dni je znašala 297.000 oseb, pred dvema letoma 80.000, pred tremi leti 43.000 in pred štirimi 40.000 oseb. Razp is. Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih, železobetonskih ter težaških del, mizarskih del, kleparskih del, krovskih del, pleskarskih del, sli■ karskih del, vodovodno instalacijo, napravo centralne kurjave, električno instalacijo, steklarskih del, klju- čavničarskih del, polaganje linoleja in parketov ter pečarskih del za zgradbo trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole na vogalu Bleiweisove ceste in Simon Gregorčičeve ulice v Ljubljani. Načrti, proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe v Zbornici za TOI pri tajniku dr. Pretnarju od 11. maja 1932 dalje med uradnimi urami. Zapečatene ponudbe je vložiti s tozadevnim napisom do dne 23. maja t. 1. do 12. ure opoldne v Zbornici za TOI pri tajniku dr. Pretnarju. Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani. Predsednik: Tajnik: Ivan Jelačin 1. r. Dr. Josip Pretnar 1. r. V EI E T R G O VB i A A. ŠARABON V L | U B L | A « I grijjoroča^gecerijskc^blago^j/eč^ja^s^žganjaj^^ok^^er deželne pridelke, kakor tudi raznovretno_rudnlnBko_vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telelon it 2666 Ceniki na razpolago GRADBENO PODJETJE IM TEHNIČNA PISARNA MIROSLAV ZI1PA1 - Ljublj ana CTAVRFNIk Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103 K* oonns v&e/i vrsl por fjlog rafij ah* ali risbah. Itvrifii/e n aj sol id n 9j£e ki Uta rna ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Oglašajte v »Trgovskem listu«! Priporočamo Vam PUCH-KOLESA ki so vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO IGN. VOK TISKOVINE mjrmklrgmske, uradne,reklam' TUT ne,časopise, knjige, vedem '*tj§p'mUisk Mre in pečeni! TISKARNA MERKUR LJUB HANA.GREGORČIČEVA 5123 %l25-52^3ei)iam:SiskamaVlerkm: