List 50. Kmetijsko orodje za obdelovanje polja. Današnjimu lista priložimo po storjeni obljubi podobe mnogoterima nar bolj poterjeniga in po lastnosti zemljiša priporočila vredniga, pri nas pa še malo znaniga orodja za obdelovanje polja. Nekoliko teh podob smo dali izrisati po orodju samim, kteriga že imajo nekteri naših kmetovavcov, nektere pa po nar boljših že izrisanih podobah.*) Pred sabo tedaj imate, dragi kmetovavci, v druzih deželah obilno, pa nekoliko že tudi pri nas doma po-terjeno orodje za obdelovanje polja. Ni tega orodja veliko, ker je le tisto izbrano, ktero je po skušnjah dobro p o ter j eno in po tem takim priporočila vredno. Vunder bo še ta mervica morebiti tistim preveč, ki se brez skušnje terdovratno stariga derže, le svojo staro robo hvalijo, in vse zaničujejo, kar je noviga, kakor de bi kmetijstvo ne bilo nobena vednost, ampak le stara navada. Tudi mi vemo, de ni vse dobro, kar je novo, in de že marsiktero orodje, ktero je bilo pri znajdbi grozno hvaljeno, se je kmalo v kot verglo, ker se ni po skušnjah poterdilo — pa to orodje, ktero vam v pričujočih podobah pokažemo, je obilo poterjeno, in zasluži, de bi se, kar je moč, tudi v naših deželah razširilo. Mi razločno rečemo: kar je moč — zato ker ne mislimo vsi ga orodja vsaki mu tudi revni mu kme-tiču priporočevati. Saj tudi ne priporočujemo soli za živino tistimu, ki še ne premore, de bi soli z a-se in za svojo družino kupil. Od tacih revnih kmetičev ni tukaj govorjenja, ker se od njih ne more terjati, de bi lepo živino redili in sploh kmetijstvo povzdignili. Tudi za take kmete, ki imajo le malo polja, ne priporočujemo taciga orodja, ki je le za veči kmetije. Kdo bo, postavimo, Burgarjevo sejavnico za fižol kmetu priporočal, ki le kaki dve pesti fižola sadi! Tega ni treba nobenimu pametnimu človeku dopovedovati, do vse ni za vsaciga in tudi ne za vsak kraj. Naše govorjenje je tukaj namenjeno le bolj premožnim kmetovavcam, in ki imajo veči kmetije — in tacih kmetovavcov se tudi pri nas ne manjka. Scer pa je namenjeno tudi vsim umnim kmetovavcam, de zvejo, s kakošnim orodjem se po druzih deželah polje obdeljuje, čeravno njih zemlja ni ravno povsod dru-gači kakor je naša, — kar nam tedaj kaže, de to orodje zamore tudi pri nas dobro biti in še veliko bolj i, kakor je naše navadno. Kmetovanje je vednost, ki se od dne do dne po *) Drevo v zgornji Avstrii nam je po orodju prav lepo in na-tanjko obrisal g. Joahim Oblak, — vse podobe pa je na kamnu lično izrisal g. Papperman v g. Blaznikovi kamnotiskarnici. Vred. storjenih skušnjah na višji stopnjo povzdiguje, in tisto drevtf (plug), ki je zde j pri nas navadno, ni bilo v starodavnih časih tako, kakor je tudi gotovo, de per-vo drevo je bilo le zakrivljen kol, potem matika in tako naprej. Drugod so nas že v drevesu prekosili, ker je sploh znano, de Slovenci, čeravno prav pridni in delavni kmetovavci, niso nekdaj za povzdigo kmetijstva nič posebniga storili ali znajdli. Kakor oče, tako je ravnal sin in sina sin, in so ravnali vnukov vnuki. Ce le pomislimo, kako so mogle ces. gosposke naše kmete z veliko silo in z bričiper-ganjati, krompir saditi, nam že samo to kaže, kako težko se dajo nove, čeravno dobrotljive reči pri nas vpeljati. Tega terdovratniga obnašanja pa je le to krivo bilo, ker naše ljudstvo brez puduka v šolah in brez bukev se ni zamoglo nikjer nič podučiti, ni nikjer nič zvedilo, kaj se po druzih deželah godi, — kar je pa sem ter tje morebiti dobriga noviga pri nekdanjih grajšinah in pri večih farovžih vidilo, je imelo večidel le za take naprave, ktere niso za kmeta. Taka pa se ni godila le samim Slovencam, ampak vsim Ijud-stvam, ktere so bile v nemar pušene v poduku. In tako je vednost kmetovanja v vsih tacih deželah zaostala, in ukoreninila se je terdovratnost za stare reči zoper vse, kar je noviga. Drugo pot bomo obrisane podobe nekoliko razložili. (Dalje sledi.) List 51. Kmetijsko orodje za obdelovanje polja. (Dalje.) Nar imenitniši vsih kmetijskih orodij je drevo ali plug, s kterim orjemo , de se zemlja izruši, oberne, zrahlja, de zamore izpod nebja vse, kar ji rodovitnost da, va-se potegniti, se z gnojem lepo zmešati in plevel pokončati. »Kaj bi bilo s kmetijami — beremo v bukvah za pomoč in prid kmetam od Ulimski-ga, g. fajm. J. P. Ješ enak a za Slovence spisanih in v Celji 1821 natisnjenih — ko bi pluga ne bilo! Več teškiga dela in več kervavih žuljev bi bilo na vaših rokah. Komaj bi 20 ljudi to skopalo na dan, kar b plugam in z enim param volov izorješ. Plug je tedaj zares nebeški dar. Vunder ko je začel pervi s plugam delati, so se mu vsi sosedje posmehovali in so plug za igračo, orača pa za norca imeli. Let6 pa ni dolgo terpelo; čez kratko so ljudje veliki dobiček pluga spoznali in so si ga povsod pripravili." Kakor se je tistim godilo, ki so pervi s plugam orali, de so zasmehovani bili, se zna tudi nam goditi, ki smo pervi, ki svojim slovenskim rojakam v slovenskim jeziku in v podobah pokažemo in priporočujemo nove veliko boljši pluge ali drevesa. Tode, čeravno zdej morebiti od nekterih zasmehovani, ki se modrijane mislijo, smo si vunder svesti, de v 50 letih bojo večidel naši kmetje z drugimi plugi orali, kakor orjejo dandanašnji. Podučeni v kmetijskih vednostih po dobrih naukih in lepih izgledih svojih bolj umnih kmetovavcov se ne bojo terdovratno stari ga slabe-jiga deržali, ampak se noviga boljšiga poprijeli. Nar veči in nar dalji zaderžek bo pa gotovo višji cena novih dreves, zato ker namest stranske lesene dile imajo novi plugi železno, in so scer tudi bolj s železarn podsajeni in okovani; — ali kader bojo umetni kovači začeli te pluge doma izdelovati, de jih ne bo treba iz daljnih krajev naročevati, se bo cena kmalo ponižala. Tudi drevesa brez plužnih kolic bojo orače delj časa motile, dokler se ne bojo tega navadili, Ali to ni nobena copernija, in kar kmetje druzih dežel znajo, se bojo navadili tudi naši slivenski, ki imajo bistre glavice. Zakaj pa priporočamo nove pluge? Zato ker so boljši od naših. Kteri plug je pa boljši od druziga? Tisti, ki boljši in bolj popolnama orje ali zemljo reže in obrača, in pri kterim ni toliko moči in tru-' da živini potreba. Nar imenitniši del drevesa je pa razun lemeža stranska dila, ktera pri teh plugih ni ravna ampak zakrivljena. Polje, ktero je s takim dobrim plugam orano, leži pred nami, kakor vert, ki je prav čisto in pridno z matiko okopan. Gnoj se da s tskim plugam, ki brazde lepo in popolnama poklada, veliko bolj in enakomerno s perstjo pokriti, bolj plitvo ali bolj globoko, kakor hočeš* To se da posebno s )lugam brez k o lic doseči, zato ker ima orač tako drevo popol-nama v svoji roki, de gre z lemežem bolj globoko ali bolj plitvo, na'desno ali na levo, kakor hoče. Ce bi se pa kdo nikakor ne mogel navaditi drevesa brez kolic voditi, si zna novi plug tudi z kolicami napraviti. Nekteri se bojo veči teže tacih bolj železnih dreves vstrašili, — ali ta strah je nepotreben, zakaj — saj se dajo le plugi tudi lože je napraviti, in saj ni res, de sam po sebi težki plug bi bil vselej tudi pri delu težak, če je le boljši in umniši izdelan, de zemljo boljši reže in lože brazde na stran poklada. Če težko zemljo, kakor se spodobi, globoko orjemo, so skušnje pokazale, de je živina s poldrugi cent težjim plugam ravno tako lahko orala, kakor z drugim, za toliko iožjim. Pri lahki zemlji se pa veči teža že nekoliko pozna, ali zato je pa oranje veliko boljši. Se ve de je pri oranju razun razločne zemlje tudi v tem razloček: ali se na voske in visoke ali pa na visoke in niske kraje ali ogone orje; — ali je njiva na ravnini ali na hribih. Kar kraje ali ogone vtiče, bi bilo — čeravno ne povsod — vunder saj večidel bolje, če bi voske in visoke ogone opustili in bolj široke kraje delali, za ktere so nasvetovani novi plugi pripravni. Pa v tem je tudi velika terma in terdovrat-nost, ki bo pa mende počasi po boljšim prepričanju jenjala. (Konec sledi.) List 52. Kmetijsko orodje za obdelovanje polja. (Konec.) Po tem, kar smo doslej od kmetijskiga orodja sploh govorili, bomo le nekoliko povedali od orodja, ki ga bravci na unidan priloženih podobah vidijo. Vse drevesa imajo železne namest lesenih dil. Cugmajarjevo drevd, — sploh znano in obraj-tano drevd — je že tudi na Krajnskim sem ter tje znano. Rajnki g. grof Oton Barbo si ga je že v letu 1827 omislil in njegovo hvale vredno delo v družbinim letopisu (Annalen 1837) popisal, kjer pravi, de to drevd na globoko in širjavo kaj dobro orje, de naše navadno drevd v pridu stokrat prekosi; čeravno zlo železno, le vunder v delu veliko težji ni. Tako drevd velja mende okoli 15 — 18 gold. Kakšin umetin kovač ga bi znal pri nas doma veliko boljši kup napraviti. (Na družbinim vertu na Poljanah je tudi Cugmajarjevo drevo viditi.) Drevo s plužnimi kolicami v zgornji Av- - 218 - stri i navadno, je drevo, ki kaj dobro orje in je posebno lahko. Je že tudi pri nas skušano; gosp. Matevž Fine, Ljublj. mestni zdravnik, ga ima in po-terdi. To drevo je posebno zato velike hvale vredno, ker se ž njim tako dobro nazadnje na ozarah njiva obere. Velja čez 30 gold. Švercevo drevo si je med vsimi drevesi nar veči slavo pridobilo. To drevo je iz Flandrije v Belgii doma, kjer že od starodavnih časov kmetijstvo na nar višji stopnji stoji in kjer so nar umniši kmetovav-ci. Ker pa je to drevo slavni kmetovavec S vere po svetu razglasil, mu je ostalo ime Švercovo drevo. Švercovo drevo ima le eno ročico, spredej pa namest pljužnih kolic ima zninc ali derso, ktera se da višji ali nižji postaviti. To drevo orje kaj dobro in lepo, in tudi naši Krajnski orači so ga že popolnama poterdili pri g. Ter-pincu, ki si je to drevo (mende pervo na Krajn-skim) *) omislil; in s kterim so njegovi orači tako zadovoljni , de se našiga domačiga več dotakniti nočejo. Velja v Ljubljano pripeljano 40 gold. Sva jcarsko drevo (Schweitzer Adel) ni prav za prav drevo, kar se na lemežu vidi, ki je vse dru-gač napravljen in brez stranske dile. To drevo je posebno dobro, zemljo na desno in levo obračati. Ruhadlo je na Ceskim navadno, zavolj posebno dobrih lastnost pa že tudi po Nemškim in Francoskim zlo znano drevo; ktero se posebno na bolj lahki perhli zemlji dobro obnaša; je prosto (einfach) izdelano, ter-dno, dober kup, in se lahko napravi in pri delu lahko vodi. To drevo je od leta do leta bolj obrajtano, in tudi pri nas na Krajnskim že znano. Hohenhajmsko drevo s tremi lemeži, kterih dva zadnja se dasta nazaj pomakniti, je za zrahla-n j e in op le ven je zemlje naj bolj poterjeno , to pa le takrat, kader se polje v poredama odločenih verstah obdeluje, de se potem s tem drevesam zemlja med ver-stami zrahlja. Jordanovo osipavno drevo [Jordan'scher Anhau-felpflug), posebno poterjeno drevtf, že tudi našim večim kmetijam znano, kjer veliko krompirja, turšice i. t. d. sade. V verstah sajeni sadeži se dajo s tem drevesam, ki zemljo reže in po strani poklada, ročno in lepo osi-pati. Tako kaj dobro za veči posestva velja 8—11 gold. Jordanovo drevo s 7 čertali fjordan^sehe Saatharke") razruši in zrahlja zemljo, posebno na suhi zemlji in suhih krajih poterjeno. Brabantska brana (Brabanter Egge) je posebno pri zlo težki zemlji tako dobra, de je kmetovavci ne morejo prehvaliti. „Cez Švercovo drevo in pa Brabantsko brano ni nobeniga orodja, pravi nek skušen kmetovavec. Zavolj zvegano stoječih polic ne more zadnji zob nikdar tje seči, kamor je sprednji segel. Velja 6 — 8 gold. Škocijska brana (Schottische Rhomboidal-Eg-ge). Posebno dobra na v ozki h krajih ali ogonih, zato ker ste zmirej po dve s šarniri skup sklenjene; tedaj zamore živina po razoru iti in dve brazdi na pol povleči. Burgarjeva sejavnica za turšico, bob in fižol; ta mašina je že po več deželah dobro znana, clo manjši kmetije jo že imajo, (na družbenim vertu na Poljanah je viditi). Sejavnica obstoji iz eniga valjarja ali okroga, okoli kteriga so globine, ktere prejemajo zernje, ktero gre, kadar se valjar verti, v strugo, po kterim pride v zemljo* — Obstojni deli so na po- *) Pretekli teden je dobil g. Terpinc, naše kmetijske družbe slavni predsednik, iz Magdeburga na Pruskim, Švercovo drevo skozi in skozi železno, ki je tako lepo izdelano, de ga je veselje viditi. Kako se bo pa obnašalo, bo še le skušnja učila. Veljtl scer z vožnjo vred 40 gold.; tode g. Terpinc bo poslal to drevo g. Texterju v Ter-žic; morebiti de doma izdelano bo veliko boljši kup. Vred. • dobi izrisani: a j je valjar, bj so globine, c) je metla, d) je struga, e) je lijak, ki tudi brazdice za zernje dela in seje.