matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 17 (1298) Čedad, četrtek, 1. maja 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it In vista dei prossimi appuntamenti elettorali Credibile e nuovo, identikit per il 2009 Adesso che un po’ tutti -compresi noi - sono tornati sulla Terra dalla luna in cui vivevano, forse si può cercare di riflettere con più calma su questa giravolta politica non annunciata, su questi risultati che (persino a Roma, caput mundi) hanno stravolto il quadro politico in buona parte dellTtaha. Se restiamo alla nostra realtà - poiché un po’ dappertutto di celebrazioni spesso esagerate da una parte e di autoflagellazioni, che si spera possano portare anche ad un ricambio, dall’altra ce ne sono fin troppe - il quadro che ne esce ha solo in parte gli stessi connotati di quello regionale e nazionale. I dati che abbiamo pubblicato sullo scorso numero hanno dimostrato che il margine tra Partito democratico e Popolo della libertà, nelle Valli del Natisone, è irrisorio. Tranne che per le elezioni regionali, dove la differenza è stata determinata dalla mancanza di un candidato forte, espressione del territorio, per il centro-sinistra. Il quadro va visto in funzione del prossimo appuntamento elettorale, importantissimo, che riguarderà le Valli, le elezioni amministrative che il prossimo anno interesseranno quasi tutti i Comuni. Il primo connotato delle liste e dei candidati che si presenteranno dovrà essere, a questo punto, la credibilità. Su di essa, lo hanno dimostrato queste elezioni, punta l’attenzione dell’elettorale quando deve scegliere tra due o più opzioni che spesso si assomigliano tra loro. H secondo connotato, a mio modo di vedere, è la novità, la sensazione che un ricambio è possibile, che esiste una generazione nuova che si pone il problema del fare e del come fare. È evidente che credibilità e novità devono complemen-tarsi, essere facce di una stessa medaglia, per poter dare luogo ad una alternativa credibile. Si cominci a parlarne, nelle sedi appropriate, perché un anno passa veloce, (m.o.) Redni občni zbor je bil v Špetru Središče v Benečiji prioriteta SKGZ Zveza Slovencev iz Furlanije Julijske krajine kot povezovalni forum politične in civilne družbe. To je predlog, ki ga je predsednik SKGZ Rudi Pavšič ponudil članstvu na rednem občnem zboru krovne organizacije, kije potekal v ponedeljek, 28. aprila zvečer v prostorih večnamenskega središča v Špetru. Zveza Slovencev bi na tak način postala tisto omizje, ki bi združevalo osrednje in najbolj reprezentativne manjšinske subjekte z namenom, da bi razpravljali in odločali o prioritetnih in za manjšino vitalnih vprašanjih v času, kije zelo pomemben za Slovence v Italiji. Manjšina potrebuje boljšo notranjo povezavo in več dialoga. To si želijo ljudje in to potrebuje naša organizirana skupnost, je menil predsednik Pavšič, kot piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Občni zbor, ki ni bil volilnega značaja (na njem so delegati članic odobrili obračun za leto 2007 in proračun za leto 2008), je potekal v špe-trskem centru. Pavšič je odločitev kraja komentiral: “Na ta način želimo potrditi potrebo, da se Slovencem na Videmskem čimprej omogoči uporabnost takšnega objek- ta.” Za SKGZ je to danes glavna prioriteta in v tem smislu si bo prizadevala, da bi v občini dvojezične osnovne in srednje šole uresničili pobudo, “na katero Benečani čakajo že veliko let". Ob tej priložnosti je Pavšič izrekel čestitke članici SKGZ, to je Zvezi Slovencev po svetu, ki bo v prihodnjih tednih slavila svojo 40-letnico delovanja v korist beneških izseljencev. beri na strani 2 Slike Rudija Skočirja v Čedadu in v Špetru V čedajski cerkvi S. Ma- ria dei Battuti in v Beneški Med otvoritvijo razstave galeriji v Špetru so v četrtek, 24. aprila otvorili razstavo slikarja Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici. Razstavo sta pripravila KD Ivan Trinko in Društvo beneških umetnikov. Med otvoritvijo je predsednik KD Trinko Miha Obit izpostavil pomen, ki ga ima posredovanje med slovensko, italijansko in furlansko kulturo. beri na strani 3 Če v sriedo 23. an četartak 24. aprila sta šli skuoze Špietar sta vidli, de pred Institutu za slovensko kulturo so ble makine od radia Slovenije. Tiste dva dni je parvi program RS biu ma-lomanj vas “naret” tle par nas. Tuole pride reč, de so ga napravli naš ljudje. Kuo se je paršlo do tegà? Radio Slovenija - parvi program an dan na miesac namest parpravt programe v studju, gre na teren, okuole, an parprave v živo (dal vivo) malomanj vse oddaje, programe. beri na stmni 5 Rosina an Ernesta, kupe s Fabian, sta spregovorile po radiu go mez zeliščah an ohranjanju starih načinov zdravljenja. Tle z dol Živa Gruden med oddajo Benečija cieu dan v živo po radiu, an takuo Slovenija nas lieuš pozna Programacjon so ga parpravli naš ljudje La visita programmata per fine maggio Tondo, il primo invito è arrivato da Lubiana Il presidente della Regione, Renzo Tondo, è stato invitato a Lubiana dal ministro degli Esteri e presidente del Consiglio per la politica estera e comune europea Dimitrij Rupel. L’invito è stato consegnato dal console generale di Slovenia Jože Sušmelj, che lunedì 28 ha incontrato Tondo nella sede del governo regionale a Trieste. Il governatore ha ringraziato Sušmelj e ha fatto mettere in agenda la sua visita a Lubiana per la fine di maggio. Zveza Slovenskih izseljencev praznuje 40 let Matelič: “Naše današnje bogastvo so mladi” Ob svoj 40. letnici Zveza slovenskih izseljencev FJK - Slovenci po svetu prireja posvet z naslovom “San sanju, de pride an dan...”, ki bo potekal v viti Moretti v vasi Co-ja pri Čenti v petek, 16 maja. Obletnici, spremembe, ki jih je doživelo izseljevanje v tem času, pa tudi perspektive ustanove so glavne teme pogovora z ravnateljem Zveze Slovencev Renzom Mateličem. Štirideset let je dolgo obdobje. Za našo skupnost še posebej, kajti začetki našega javnega, bolj množičnega in organizirane- ga nastopanja segajo prav v konec šestdesetih let. Če bi morali povzeti v eni fotografiji, torej sintetično, položaj Benečije, kako bi opisali spremembe, ki jih je v tem času doživela? “Res, 40 let je obdobje, ki presega eno generacijo. Slika današnje Benečije kaže prav na pomanjkanje skoraj dveh generacij. V povojnih letih ni bilo dela, a je bilo pa veliko mladine. Danes dela še zmanjkuje, primanjkuje pa tudi mladina in z njo, se bojim, usihata upanje in zanos.” beri na strani 8 Tondo ha auspicato di poter incontrare, oltre a Rupel, anche il capo del Governo sloveno, Janez Janša, che ha conosciuto nel corso del suo precedente mandato ai vertici della Giunta regionale. “Abbiamo già lavorato bene assieme e continueremo a farlo anche in futuro” ha dichiarato Tondo. Il governatore ha quindi confermato la sua disponibilità a collaborare con la Slovenia sui temi di reciproco interesse, a partire “dalla necessità di fare politiche comuni in tema di sicurezza in seguito all’allargamento dell’Unione europea”. Tutela delle minoranze, riattivazione dei tavoli tecnici che vedono impegnati Slovenia e Friuli Venezia Giulia, attenzione per l’ambiente sono alcuni dei temi su cui sin da ora Tondo ha manifestato piena apertura. In particolare, il presidente della Regione ha ribadito il suo no ai rigassifi-catori a mare, posizione condivisa dalle autorità slovene. Tondo ha infine comunicato a Sušmelj la volontà di trattenere per se la delega ai rapporti internazionali e comunitari. novi matajur Četrtek, 1. maja 2008 2 Redni občni zbor Zveze je bil tokrat v Špetru Središče v Benečiji je prioriteta SKGZ Med ponedeljkim občnim zborom Nekateri predstavniki članic so opozorili na problematiko dvojnega članstva in vloge, ki jo krovni imata pri oblikovanju in soodločanju pri pomembnih izbirah. Drugi so bili mnenja, da moramo kot skupnost še bolj prepričano in sistemsko uporabljati slovenski jezik v vseh odnosih z javnostjo. Nazadnje so nekateri člani občnega zbora ugotavljali, da odnosi med zamejstvom in Slovenijo niso dosegli pričakovane ravni in da so ostali na nivoju finančne podpore, kar je pomemben dejavnik za delovanje naših organizacij, ni pa dovolj. Manjšina v zavesti osrednje Slovenije ni postala dodatna vrednost in nova priložnost skupnega razvoja. s prve strani Špetrska skupščina SKGZ je bila tudi priložnost za analizo povolilnega obdobja. Prisotni so soglasno ugotovili, da se bo treba maksimalno potruditi za ohranitev nivoja doseženih zaščitnih norm ter poiskati z novimi rimskimi in deželnimi vladnimi oblastmi pot dialoga, da bi naša narodna skupnost ohranila aktivno vlogo v novih scenarijih, ki se zarisujejo v tem predelu Evrope. SKGZ bo nadaljevala na poti programskih izbir, ki so bile sprejete na kongresu pred dvema letoma, in sicer rabe in promocije slovenskega jezika in utrjevanja povezovalne vloge s svojimi članicami. Na Tržaškem bo zveza okrepila svojo dejavnost in prisotnost v mestnem središču, medtem ko je potrebno na Goriškem v še večji meri uresničiti model dveh Goric in enega samega mesta. Na Videmskem pa je potrebno prisluhniti novim potrebam ljudi in prostora ter pomagati organizacijam, da nadgradijo dosedanje delo začenši z realizacijo večnamenskega središča v Špetru. Nas Občnem zboru so potrdili potrebo po gospodarskem forumu in po informa-tivno-pravni službi, ki bi Slovencem omogočala boljšo uporabo pravic. Zanimiva in kakovostna razprava je izpostavila nekaj tem, ki so tesno povezane z delom in aktivnostjo SKGZ. Provincia, in friulano il giuramento di Fontanini Il presidente della Provincia di Udine, Pietro Fontanini, ha prestato giuramento lunedì 28 aprile al cospetto del presidente della Regione Friuli Venezia Giulia, Renzo Tondo, nella sede regionale del capoluogo friulano. Il giuramento di Fontanini, formulato nella doppia versione in italiano e friulano, è il primo atto ufficiale nella nuova sede della Regione a Udine, un fatto rimarcato dallo stesso Tondo che, nell'ottica di valorizzazione degli enti territoriali, ha annunciato "un ruolo sempre più centrale per la Provincia in funzione di uno sviluppo integrato dell'intero Friuli Venezia Giulia". Assicurando la massima collaborazione con la Provincia di Udine, il presidente della Regione ha ricordato anche "il rapporto di stima ed amicizia che mi lega con Fontanini fin da quando eravamo vicini di banco in Consiglio provinciale, a Udine, dal 1990 al 1993". Pismo iz Rima Stojan Spetič Komik Beppe Grillo, ki se zadnje čase gre politika, je za 25. april, dan osvoboditve, sklical svoj drugi Vaffa day, posvečen zbiranju podpisov za referendum, ki naj ukine državne prispevke časopisom. V enem dnevu jev Turinu zbral 40 tisoč podpisov, v Trstu, pod nalivom, pa 1200. Na plakatu, s katerim vabi državljane, naj podpišejo za referendum, je med dnevniki, ki prejemajo državno podporo tudi Primorski dnevnik. Večina Italijanov najbrž sploh ne ve, kaj je to, morda nekaj ekzotičnega... Berejo pa, da prejema letno skoraj 3 milijone evrov prispevka in se zgražajo. Bilo je poleti 1991, ko smo v ustavni komisiji senata razpravljali o tisku. Vsi, od leve do desne, smo se strinjali, da je treba ločevati med komercialnimi časopisi, ki se vzdržujejo z reklamo in mnenjskimi dnevniki, ki izražajo svojstven in kritični pogled na svet, ne morejo pa računati na velik krog bralcev ali na reklamo podjetij, ki so tarča njihovih kritik. Med nekomercialne časopise spadajo vsekakor strankarska glasila. Jaz sem seznamu dodal še manjšinske dnevnike, ki so omejeni po številu bralstva in teritoriju. In če so vsi časopisi prejeli z novim zakonom 2,5 milijarde temeljne letne podpore, kateri je bilo treba dodati še podporo glede na število tiskanih izvodov, smo manjšinskim dnevnikom (v resnici je to bil samo Primorski, ker je Dolomiten imel dovolj reklame) dodali še 2 milijardi letno in še 1,25 milijarde za čezmejno sodelovanje. Pozneje je prispevek v evrih znašal približno 3 milijone letno, čemur je bilo treba do- dati še nekaj malega iz deželnih skladov. Seveda niso Primorskega sprejeli kar tako. S sedaj že pokojnim Luciom Libertini] em sva namreč zagrozila, da ne bova podpisala pooblastila, naj ustavna komisija sklepa na zakonodajni ravni, brez dodatnega glasovanja na plenarni seji senata, torej po naglem postopku, za katerega pa je bilo potrebno soglasje. Z misovcem Servellom sva se poti-hem dogovorila, da bova zapustila sejo, ko bo glasovanje o najinih popravkih. In tako je bilo. Zakon je bil sprejet in predstavlja poskus demokratičnega spodbujanja medijskega pluralizma, kakršnega predvideva naša ustava. Pozneje, z D'Alemovo vlado, smo predlagali oblikovanje posebnega sklada 20 milijard letne podpore samo za manjšinske dnevnike. Poskus je propadel zaradi nerazumljivega nasprotovanja iz manjšine same. Grillov referendum bo zakon o podpori tisku gotovo izničil. In se bomo znašli na goli riti. Aktualno Med obvezami Slovenije tudi strog protokol Slovenski protokol ima v zadnjih mesecih polne roke dela. Decembra se je zvrstila množica proslav in slovesnosti ob širitvi schengenskega območja, v prvem polletju pa beležimo predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Gre za velik, dolg in naporen maraton, na katerega so se pripravljali že več kot dve leti, ugotavlja šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. Protokol skrbi za tuje delegacije, sodeluje pri prvih zamislih in oblikovanju scenarija določenega dogodka, pripravi vabila, sestavi vrstni red sedežev, poskrbi za govornike in prevode govorov ter vseskozi pazi, da program poteka nemoteno, usklajeno in po načrtih. Dela je ogromno, veliko ga je v ozadju, zato ga marsikdo niti ne opazi. Večino stvari skušajo predvideti, vsega pa seveda ne morejo. Vedno pride do kake nenapovedane spremembe - bodisi v programu bodisi tik pred zdajci, ko prejmejo nove informacije. Na vse spremembe morajo reagirati hitro. To pomeni, da morajo biti zaposleni v protokolu izjemno “prožni” oziroma prilagodljivi. Marsikdaj se je treba preprosto znajti in stvari v najkrajšem času in v okviru protokolarnih pravil čimbolj neopazno urediti. Šefinja slovenskega protokola ugotavlja, da ji ni najbolj lagodno, ko, denimo, na državni proslavi koraka ob predsedniku mimo častne čete. To namreč ni preprosto, kot se nemara zdi. Paziti mora na marsikaj, tudi na to, da seji peta čevlja ne zatakne ob preprogo. “Ženske moramo še veliko bolj kot moški paziti na izbiro obleke, pričeske, ustreznih ličil.” Veliko pozornost je v nekaterih medijih vzbudila živahna barva njene obleke med srečanjem ameriškega in ruskega predsednika v Sloveniji. “Barva obleke je bila na sončni svetlobi res precej živa. Priznati moram, da sem blago za obleko, ki so mi jo sešili posebej za ta dogodek, preverjala pri notranji luči in da nihče ni pričakoval, da bo pri naravni svetlobi tako zažarela.” Ksenja Benedetti pravi, da jo najbolj jezi, če ljudje ne Ksenja Benedetti upoštevajo protokola, čeprav bi ga po svoji funkciji morah. Nekateri celo z velikim veseljem povedo, da bodo nekaj naredili po svoje, vendar se ne zavedajo, kakšne utegnejo biti posledice in koliko težav lahko povzročijo. Glede oblačenja je šefica protokola mnenja, da se tudi pravila spreminjajo. Včasih ženske niso smele nositi hlač, zdaj so hlače enakovredne krilu, razen če gre za kraljeve obiske oziroma resnično visoko raven. Nekatera pravila ostajajo: nogavice in (vsaj spredaj) zaprti čevlji tudi poleti, krilo do kolen, dolžina dekolteja do podpazduhe, pokrita ramena itd. Sicer, dodaja, je bila nedavno soproga nekega predsednika na protokolarnem dogodku brez nogavic in v sandalih. Primemo slovensko protokolarno darilo je tako, ki predstavlja kulturno dediščino, izdelano v Sloveniji ah pa je delo slovenskega oblikovalca. Darilo ni nujno uporabno, lahko je tudi okras, najpomembneje pa je, da prejemniku ugaja. Glede prehrane na številnih uradnih kosilih in večeij ah, j e Ksenja Benedetti povedala, da je pred časom imela prav zaradi neredne prehrane kar nekaj težav. Zvečer je prihajala domov sestradana in velikokrat kar z žhco pojedla celo embalažo čokoladnega namaza. Posledice so bile kmalu opazne, pridobila je dodatne kilograme. V zadnje pol leta pa se je z ločevalno dieto znebila odvečne teže, shujšala je petnajst kilogramov. Zdaj pazi, da redno kosi in večerja, ne je pa več sladkorja. Prej je tako rekoč živela od slaščic, zdaj sladkorja ne da niti v čaj. (r.p.) “Vignette” obbligatorie e costose Luce verde alle “vignette” Entrerà in vigore il primo luglio 2008 il nuovo sistema di pagamento del pedaggio delle autostrade slovene. Lo ha deciso il Parlamento di Lubiana. Tutti coloro che percorreranno le autostrade o strade a scorrimento veloce dovranno essere provvisti di uno dei due tipi di “vignette” (un bollino da applicare al parabrezza dell’auto, come avviene già in Austria): da 35 € per un periodo di sei mesi, da 55 € per un anno. I motocicli dovranno pagare 27,50 € per un anno. Chi verrà fermato sprovvisto di “vignetta” rischierà una multa da 300 a 800 euro, riducibili alla metà se pagati entro otto giorni. Aumentano i prezzi al produttore Rispetto a febbraio, in marzo la crescita mensile dei prezzi al produttore dei beni in Slovenia è stata dello 0,1 per cento, mentre la crescita annuale dei prezzi è stata del 3,3 per cento. Lo comunica l’Ufficio di statistica sloveno. I prezzi delle merci per il mercato nazionale sono aumentati dello 0,5 per cento mensile, mentre i prezzi dei prodotti da esportazione sono diminuiti dello 0,3. In marzo, in generale, sono aumentati soprattutto i prezzi delle attività di riciclo (4,5 per cento), miniere e attività estrattive (1,4 per cento). I prezzi di alimentari, bevande e cibi per animali sono aumentati dello 0,6 per cento. In diminuzione, invece, il prezzo della fabbrica di macchinari per ufficio e computer (-1,6 per cento), stampa (- 1,3), elettricità e fabbrica di impianti radio TV, nonché strumenti ottici e di precisione (-0,9), metalli (-0,8). Isole in vendita L’offerta sul mercato immobiliare croato ha creato non poca sensazione. Una ventina di isolette, oltre a terreni ed abitazioni, facenti parte dell’arcipelago delle Incoronate, nella Dalmazia centro-settentrionale, sono in vendita. I prezzi variano dai 5 ai 90 euro a metro quadro, il valore complessivo dei beni è di circa 21 milioni di euro. Kobarid a Roma L’esposizione del Museo della Guerra di Kobarid prosegue il suo “viaggio” attraverso le capitali europee. Presso l’Altare della Patria di Roma è stata presentata lo scorso 2 aprile e rimarrà disponibile al pubblico per due mesi. La mostra sul fronte ison-tino descrive in gran parte i combattimenti nelle zone montane sul versante del Krn ed è completata con l’illustrazione degli avvenimenti accaduti sul Carso e durante la battaglia di Kobarid. Zastava targata To La Fiat si appresta ad acquistare la casa produttrice di automobili serba, l’accordo dovrebbe venire firmato a Kragujevac, sede della Zastava già il prossimo 6 maggio, come ha annunciato il quotidiano belgradese Da-nas. La Fiat investirà nella Zastava, che dà lavoro a circa 3500 persone, 300 milioni di euro ottenendo l’80 per cento della società che controlla il marchio. La Fiat e la Zastava collaborano dal 1950, quando in Serbia prese il via la produzione della Fiat 600. Kultura s prve strani V območju slovenske kulture ima Skočir opazno mesto, slikarstvo pa ne pozna jezikovnih pregrad. Prisotne je pozdravil tudi čedajski podžupan Stefano Balloch, ki je obenem odbornik za kulturo in je v tem svojstvu naglasil vlogo Čedada kot kulturnega križišča, ki ima tudi nekatere odlične prostore, kot je za likovno umetnost nedvomno cerkev S. Maria dei Battuti. Predsednica Društva beneških umetnikov Donatella Ruttar je naglasila, da je Skočir star znanec beneških umetnikov. Udeleževal seje ex tempore Beneške galerije in v Benečiji je že razstavljal dela, ki so govorila o življenju okoli idrijskega rudnika ter so nadaljevala z ženskimi portreti. S kritičnega vidika je Skočirjeve slike označil umetnostni kritik Luciano Perissinotto. Če pogledamo z našega Dvojna razstava slovenskega slikarja v Čedadu in Špetru V novih delih Skočir združil abstrakcijo s stilizirano podobo Pobudo organizirala kd Ivan Trinko in Društvo beneških umetnikov (vedno kronističnega) po- razkrivata dve umetnikovi gleda na Skočirjev ciklus težnji. Skočir, ki je rojen le- Moji srčni kraljici, se nam ta 1951 v Kamnem pri Ko- Na levi strani oktet Simon Gregorčič, na desni govornki med otvoritvijo razstave baridu in se je šolal v Ljubljani in v Parizu, je doživel različna obdobja slovenske likovne umetnosti. Mislimo na obdobje abstrakcije in na vračanje k podobi. Istočasno je po obdobju, ko je Slovenija naglaševala predvsem grafiko, sledil čas olja in novega tržišča. Nekateri sodobni slikarji, ki so bili nekoč manj znani, so danes v ljubljanskih galerijah silno dragi. Marsikatere grafike pa ležijo v temnih kotih galerij. Tako je v svojih novih delih Skočir združil abstrakci- jo s stilizirano podobo, iskanje izvirne govorice in določeno “dopadljivost”, ki gledalca ne priteguje le z estetsko-filozofskega vidika. V tem smislu je razstava privlačna za širše občinstvo in seveda za morebitne kupce, (ma) Naše knjige najdejo zanimanje v Sloveniji V Maribor na knjižnem sejmu, v Ljubljani Marina Cemetig predstavila svojo zbirko Ni vedno res, da knjige Slovencev v Italiji ne najdejo zanimanja v osrednji Sloveniji. Knjig ni dovolj tiskati, ampak jim je treba slediti in jih reklamirati ter Slovenijo seznanjati z našo stvarnostjo. Tako je bil v Mariboru od 18. do 25. aprila knjižni sejem z naslovom: “Ko te napiše knjiga”. Udeležili sta se ga tudi tržaški slovenski založbi ZTT in Mladika. Zanimivo je, da se je razstavljavcema iz “zamejstva” približalo veliko ljudi. Med njimi so bili tudi mnogi vnuki tržaških in goriških Slovencev, ki so pod fašizmom zbežali prav v Maribor. Spomniti se je treba, da je fašizem ukinil slovenske šole, društva, podjetja in banke. Veliko Slovencev je ostalo brez dela in odšlo v kraljevino Jugoslavijo. Mnogi so tam ostali in to največ prav v Mariboru. Njihove vnuke je najbolj zanimalo izvedeti, kako živijo Slovenci v Italiji in kaj delajo. Posebno pozornost so izkazali Benečiji. Knjigi, ki sta jih najbolj pritegnili, sta bili vseslovenska uspešnica Alenke Rebula Lepo je biti ženska in spomini Bojana Pavletiča, ki se dotikajo tudi Maribora. Dejstvo, da je danes be- neško kulturno proizvajanje v Sloveniji “popularno” je ponovno dokazala predstavitev knjige Marine Cernetig Pa nič ni še umarlo, ki jo je izdalo ZTT. Knjigo so prejšnji teden predstavili v Ljubljani in sicer na sedežu Slovenskega svetovnega kongresa. Sedež ima sredi Ljubljane, na predstavitvi pa so ljudje napolnili dvorano. Marino Cernetig je predstavila in nato intervjuvala Martina Kafol, nastopila je be- neška glasbena skupina BK-evolution. Marina je prisotnim lahko brala svoje pesmi in jih istočasno informirala o delovanju v Benečiji. Spregovorila je o zgodovinskih aspektih in o sedanjem položaju, ki nudi dokaj bogato kulturno izbiro. Omenila je, kako se slovenska kultura v Benečiji povezuje s slovensko, istočasno pa s furlansko in italijansko. Nič torej še ni umrlo, saj jev Benečiji in v videmski pokrajini kulturno življenje Slovencev dokaj živahno in tudi kakovostno. Poslušalci so pozorno sledili izvajanju in bili očitno zadovoljni z večerom. Marinina knjiga pesmi pa gre tudi dobro v promet in sicer boljše, kot je to običajno za pesniške zbirke, ki pomenijo književnost za omejeno število bralcev, (ma) ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE sporoča elanom, da zaradi nujnih obveznosti mora predložiti datum občnega zbora na TOREK, 6. MAJA ob 17.30 v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu. Občni zbor bo na sedežu slovenskega kulturnega centra v Špetru z istim dnevnim redom. L’ISTITUTO PER L’ISTRUZIONE SLOVENA informa i soci che a causa di impellenti impegni è costretto a spostare la data dell’assemblea ordinaria dei soci a MARTEDÌ’ 6 MAGGIO alle ore 17.30 in prima convocazione ed alle ore 18.00 in seconda convocazione. L’assemblea avrà luogo presso la sede del centro culturale sloveno a San Pietro con lo stesso ordine del giorno. Marina Cernetig in skupina Benečanov v Ljubljani Le fotografie di Tin Piemu e Laureati in Stiria Prosegue fino al 28 giugno la mostra alla Pavlova hiša di Laafeld-Potrna Dopo la “prima” di Civi-dale del Friuli nel 2005 e le importanti tappe al Museo etnografico di Lubiana (2006) e a Muggia, nell’ambito della manifestazione internazionale Triestèfotogra-fia 2007, la mostra Dialog continua a proporre il lavoro di Tin Piernu e di Luca Laureati. Questa volta lo fa non lontano da Graz, capitale della Stiria e città tradizionalmente attenta alla ricerca in ambito fotografico, dove il lavoro del Centro studi Nediža è già stato conosciuto grazie alla presentazione del film L’uomo di Stregna, avvenuta nel corso dell’edizione 2008 del festival cinematografico Diagonale. Le oltre 100 fotografie che raccontano la comunità dell’alta valle di Savogna sono ospitate fino al 28 giugno alla Pavel Haus-Pavlova Hiša di Laafeld-Potrna, centro interculturale che da più di 10 anni si interessa alle forme di espressione dell’arte contemporanea, e che con le sue iniziative culturali integra la ricca offerta delle numerosissime gallerie di Graz, città europea della cultura nel 2003, sede di 6 Università e di importanti musei che si occupano della valorizzazione del patrimonio artistico del passato, proiettandosi allo stesso tempo verso il futuro con innovativi progetti culturali. Una nuova collaborazione del Centro studi Nediža, questa volta con l’associazione Člen 7 di Graz, che ha dato la possibilità di conoscere l’attività multiforme della Pavlova Hiša, centro che, pur essendo collocato ai “margini della metropoli”, in una zona prevalentemente rurale, ha saputo costruirsi uno spazio importante nel panorama culturale dell’in- tera Stiria, dando alle proprie iniziative un respiro internazionale e diventando punto di approdo per nume- rosi artisti contemporanei che provengono in particolare dai paesi dell’est e dall’area balcanica. Oltre allo spazio espositivo la Pavlova Hiša ospita la mostra permanente sulla minoranza slovena della Stiria, costantemente aggiornata con la continua raccolta di video-testimonianze, e propone la visita guidata alla cittadina termale di Bad Radkersburg-Radgona seguendo le tracce delle comunità - slovena, ebrea, rom - che nel corso dei secoli l’hanno abitata. La mostra, inaugurata l’il aprile con il concerto delTEtnoploč trio e già protagonista di alcune trasmissioni radio della rete austriaca ORF e della RTV Slovenija, resterà aperta fino al 28 giugno con il seguente orario: martedì-sabato 14-18.30. Ingresso libero. Maggiori informazioni sui siti internet www.nediza.org - www.pavelhaus.at. Aktualno Bed & breakfast, nuove risorse pubbliche dal Gal Ammonteranno a 71mila euro le risorse pubbliche messe a disposizione dal sesto bando per il sostegno di progetti volti alla riqualificazione della ricettività non professionale, vale a dire per la realizzazione di nuovi posti letto nell’ambito dei bed&breakfast, affittacamere e case vacanza. Il bando, promosso dal Gal Alpi Prealpi Giulie, l’associazione temporanea di scopo costituita dalle società Open Leader e Torre Natiso-ne Gal e inserito nel programma comunitario Leader +, resterà aperto fino al prossimo 15 maggio e prevede il finanziamento di progetti in grado di aumentare la capacità ricettiva del territorio per sostenere il turismo come fattore di valorizzazione delle risorse territoriali. “Il progetto - spiega il Presidente del Gal Alpi Prealpi Giulie, Carlo Toniutti - è entrato a far parte dell’asse IV del Programma di Sviluppo Rurale della Regione Fvg per il periodo 2007-2013, a dimostrazione dell’importanza che riveste la ricettività non professionale anche nelle aree rurali con problemi complessivi di sviluppo come quelle alpine e prealpine. Il bando che sta per concludersi prosegue sulla strada battuta dai precedenti, che hanno permesso, negli ultimi quattro anni, di creare un totale di 381 nuovi posti letto con un investimento globale di 1.818.803 euro”. Le spese ammissibili indicate dal bando sono quelle per la manutenzione straordinaria e la ristrutturazione di beni immobili, la realizzazione, l’adeguamento e la straordinaria manutenzione di impianti; le attrezzature, compresi i programmi informatici; gli arredi normal- mente richiesti per l’esercizio dell’attività; le spese tecniche (progettazione e direzione lavori) nel limite del 12% delle sole spese ammissibili per l’esecuzione dei lavori; le spese per il rilascio di fideiussioni bancarie o assicurative direttamente collegate all’esecuzione dell’intervento finanziato; l’IVA per i soggetti che in domanda dichiarino di non poterla recuperare. Le spese per i lavori relativi agli immobili e agli impianti non dovranno essere superiori al 45% del costo complessivo del progetto finanziato. Il contributo massimo non potrà superare i 25mila euro. Dei benefici previsti dal bando potranno usufruire tutti i residenti nei Comuni compresi nell’area del Piano di Sviluppo Locale (Psl): At-timis, Chiusaforte, Cividale del Friuli, Dogna, Drenchia, Faedis, Grimacco, Lusevera, Magnano in Riviera, Mal-borghetto-V., Moggio Udinese, Nimis, Pontebba, Povo-letto, Prepotto, Pulfero, Resia, Resiutta, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Sa-vogna, Stregna, Taipana, Tar-cento, Tarvisio e Torreano. Le domande di contributo dovranno essere consegnate presso gli uffici del Gal a Pontebba o Tarcento. Per ulteriori informazioni si può visitare il sito Internet: www.openleader.it o chiamare i numeri 0428 90148 -0432 793295. Cividale, 1° maggio di Liberazione Una commemorazione con testimonianze, musica e immagini La SOMSI, in collaborazione con la sezione ANPI di Cividale, organizza un’insolita commemorazione della giornata della Liberazione, che come è noto per Cividale non fu il 25 aprile ma il 1° maggio 1945. Giovedì 1° maggio alle 18, presso il salone della Società Operaia di Mutuo Soccorso ed Istruzione di Cividale del Friuli, Foro Giulio Cesare 15, si terrà infatti la commemorazione-spettacolo “Cividale libera”, testimonianze su fatti e figure nelle giornate della liberazione di Cividale, per la regia del FJT Forum Julii Teatro. Manifestazione ormai consolidata da tempo tra gli appuntamenti tradizionali della Somsi, ma che quest’anno sposta la sua attenzione dai fatti più stretta-mente attinenti la liberazione e la lotta partigiana a T “bini quelli più quotidiani. La serata si articolerà su tre piani narrativi distinti ed intersecanti. Verranno presentate innanzi tutto le testimonianze di abitanti che furono in diversi modi in contatto con le truppe americane; brevi racconti che ben rendono il clima di un paese martoriato da una guerra dura, ma che non escludeva certo momenti di gioia e speranza. Dar-ranno voce alle testimonian- ze raccolte in questi mesi Sonia Pellegrino Scafati e Claudio Melchior del FJT Forum Julii Teatro. Ad esse faranno da sfondo proiezioni di immagini tratte dall’archivio Bront o gentilmente concesse da privati. Il terzo aspetto è la musica che giunse al seguito degli americani, in particolare quella eseguita da uno dei maggiori violinisti del 900, Jascha Heifetz, che si trovò tra l’altro anche in Friuli a suonare e dare dei momenti di svago alle truppe che avevano appena liberato l’Italia. Alcune sue trascrizioni, che verosimilmente sono state utilizzate in questi improvvisati concerti, verranno eseguite da Andrea Rudi e da Lucio Degani. La manifestazione è realizzata con il sostegno della Coop e il patrocinio del Comune di Cividale. ZELENI LISTI Ace Mermolja Demagogija proti časopisom Italijanski komik Beppe Grillo s svojimi nastopi objektivno pomaga tistim, ki so na oblasti. Številni ljudje, ki mu sledijo, se tega ne zavedajo, ker preprosto ne razpolagajo z objektivnejšo informacijo. Grillo vodi sedaj kampanjo za svobodo tiska, vendar sam ne pove stvari, kot so v resnici. Tudi Grillo desinformira. Bralcem Zelenega lista ne morem v enem samem članku razložiti zapletenih mehanizmov, s katerimi država finansira tisk, bom pa skušal postaviti nekaj osnovnih količkov. Uvodoma naj razvrstim medije po kategorijah. Danes je najpomembnejša televizija. Gledanost televizije ni primerljiva s številom prodanih dnevnikov, tednikov itd. Podjetja, ki kupujejo reklamne prostore, izbirajo tiste, ki so najbolj gledani, torej televizijo. Ti prostori so tudi najdražji in zato dosegljivi najbogatejšim. V Italiji sta danes zdaleč najmočnejša dva televizijska pola: Rai in Berlusconijeva Mediaset. Vsakič, ko je Berlusconi na vladi, se povišajo zaslužki njegovih televizij. Podjetniki namreč raje oglašajo v vladi prijaznih medijih, kar je razumljivo. V Italiji obstaja več televizijskih hiš, začenši z LA 7, vendar zdaleč ne dosegajo omenjenih polov. Zasebni kanali na plačilo in kabelska televizija (na plačilo) so že danes v rokah velikih grupaciji (tudi Me-diaseta). RAI je družba z večinsko državno participacijo in je že institucionalno odvisna od državnih organov in torej od politike. Kakšna je danes državna televizija, ne bi komentiral. Sledi zasebni televiziji, čeprav za državno plačujemo naročnino. Pri vsem tem so tri velike anomalije. Prva je ta, da je lahko lastnik televizijskega podjetja obenem predsednik vlade (televizijske mreže so državna last), Lettera al direttore Auto e moto rumorose, a che prò? Gentile direttore, che la vita nelle valli del Natisone non sia facile è cosa notoria: difficoltà nei col-legamenti, servizi spesso non adeguati, poco lavoro, difficoltà economiche per i Comuni che fanno i salti mortali per rispondere alle esigenze della popolazione, problemi ambientali legati alle attività estrattive... Adesso ci si mettono pure le gare auto-motociclistiche. La scorsa settimana la strada che da Tarcetta sale verso Spignon e Pegliano è stata chiusa alcune ore per permettere ad alcune case produttrici di pneumatici di far provare le loro produzioni sportive e domenica 27 aprile a Pegliano abbiamo vissuto per ore nel frastuono assordante prodotto dalle motociclette impegnate in non si sa bene quale prova del campionato triveneto ( ?) di motocross. Niente contro la sperimentazione tecnologica e niente nemmeno contro l’attività sportiva, ma non riesco a capire perché i collaudi di pneumatici si debbano fare su una strada di montagna piuttosto che su una autopista e non capisco nemmeno perché le gare moticlistiche non si possano fare in circuiti debitamente attrezzati. Sicuramente le attività di druga je, da se informacija državne televizije prilagaja zasebni, ki je pač takšna, kot lastnik hoče. Tretja je, da je v praksi nemogoče ustvariti neko tretje veliko televizijsko podjetje. Ne bom razlagal, zakaj ne. Glede tiska, ga moramo razdeliti v dve osnovni kategoriji. V prvo sodi veliki vsedržavni tisk, kije v lasti prav tako velikih podjetij in finančnih družb. La Stampa je last Fiata, Il Corriere della sera finančne družbe, II Giornale je last družine Berlusconi itd. Eden izmed najbolj prodanih časopisov, to je II Sole 24 ore, je glasilo Confindustrij e itd. Omenjeni časopisi imajo dobro krit hrbet. Potem je tisk, ki nima za sabo bogatih lastnikov , a je garant pluralizma, čeprav ima po lastni naravi omejeno bralstvo. Mislim na novinarske zadruge (npr. Novi Matajur), na cerkvene liste, na politične in na manjšinske časopise (Primorski dnevnik). Želimo ubiti ta pluralizem? Veliki časopisi in televizije “zaslužijo ”, če odpadejo majhni. Zakon o tisku, ki je ogromen sveženj papirjev in napisan “po italijansko” (je seštevek neštetih popravkov), upošteva stvarnost, vendar na izkrivljen način. Prvi absurd je nagrada medijem, ki imajo denar, reklamo in bogate založnike. Dva sta namreč načina finansiranja: podpore in indirektno finansiranje, to je popusti na pošti in telefonu. Iz tega kupa dobi npr. II So- le 24 ore kar 19 milijonov evrov! Popuste dobijo kabelske televizije itd. Skratka, lep delež podpor gredo časopisom, ki so že sami po sebi bogati. Poseben člen, to je člen 250, naj bi pomagal “revnemu” tisku. Brez teh podpor bi izginili svobodni glasovi (ne glede, če se z njimi strinjamo), kot je npr. II Manifesto, a tudi manjšinski časopisi, kot sta Primorski dnevnik in Novi Matajur. Je to prispevek k svobodi tiska Problem je drugje. Zakon, ki naj bi omogočil življenje političnim, verskim, manjšinskim medijem in novinarskim zadrugam, ki so nastale zaradi finančnih kriz manjših založniških hiš, se je pridružila kopica radiotelevizijskih postaj in časopisov, ki v resnici ne opravljajo svojega dela in uporabljajo javni denar v različne namene od tistih, za kar ga dobivajo. Za vstop med medije, ki dobivajo podporo, ni bilo kontrol in preverjanj. Pogoji so ohlapni, nihče ne kontrolira, če je določen mediji resnično zasidran na teritoriju. Jeza, ki jo napihuje tudi Grillo, proti podpori političnim časopisom in posledični referendum, bi posekali nekaj bolnih dreves, obenem pa številne glasove, ki so dragoceni in specifični, a nimajo možnosti, da bi postali vsedržavna glasila (kako naj postarle vsedržavni slovenski časopis?). Izginotja malih glasil bi se najbolj veselili veliki mediji, ki so v lasti gospodarjev z ogromnimi kapitali. Ti se požvižgajo na Grilla, na Travaglia in druge demagoge, ki sejejo zmedo v že zmedeni Italiji. Nastradala bi šibkejša, čeprav poštena in svobodna glasila. Na sceni bi ostali vedno eni in isti mogotci in bi ploskali Grillu. cui sopra si sono svolte con le dovute autorizzazioni delle autorità competenti anche se non capisco quali vantaggi possano portare al nostro territorio. Richiamo di turisti? Visibilità e prestigio? Contributi? Dubito. Di sicuro rimarranno i danni alla già provata rete delle piste forestali e alla normale viabilità di montagna. Forse prima di autorizzare queste iniziative non sarebbe male chiedere il parere alle comunità interessate. Cordiali saluti. A.G. Venerdì 2 maggio 2008, ricorrendo il 62° anniversario dell’eccidio compiuto dalle SS in fuga dal Friuli, il Comune di Trasaghis e l’A.N.P.I. provinciale di Udine commemoreranno il tragico e doloroso avvenimento. Interverranno il sindaco Ivo Del Negro e l’in-gegner Diego Carpene-do. La cerimonia avrà inizio alle ore 10.15 presso il Centro Sociale, proseguendo con la celebrazione della Santa Messa nella Chiesa Parrocchiale, accompagnata dal coro degli anziani “Lidrìs e Semencis” del Centro diurno di Gemona. Si concluderà alle ore 11.30 presso il Cimitero monumentale “Martiri 2 maggio 1945” con gli interventi degli oratori sopra citati. Una delegazione nazionale dell’ARCI, guida- ta dal suo Presidente Paolo Beni, si è recata presso la sede nazionale dell’ A.N.P.I. dove ha voluto rendere omaggio ai dirigenti dell’Associazione dei partigiani alla vigilia del 25 aprile. Il presidente dell’ARCI ha comunicato che le numerose manifestazioni previste e organizzate dalla sua associazione in tutta Italia per celebrare la Festa della Liberazione, saranno dedicate alla memoria di Arrigo Bol-drini, l’eroico Comandante “Bulow”, recentemente scomparso. Beni ha altresì dichiarato che tutti i membri del Consiglio nazionale dell’ARCI hanno deciso di iscriversi all’ A.N.P.I. nel giorno del 25 Aprile. Fra A.N.P.I. e ARCI si è convenuto di stabilire, anzi di rafforzare, un rapporto di stretta ed attiva collaborazione permanente. Aktualno Viden je v naši deželi otok. V balotaži za župansko mesto je namreč zmagal levosredinski kandidat Furio Honsell z 52,76 odstotka proti tekmecu desne sredine Enzu Caineru, ki je zbral 47,24 odstotka glasov. Honsell je nasledil Cecot-tiju, kateremu je v marsičem podoben. Oba sta znanstvenika in profesorja. Honsell je diplomiral iz informatike na univerzi v Pisi. Zmagal je natečaj za profesorja na videmski univerzi, kjer je nasledil Strassol-du in bil rektor sedem let. Če je bil Cecotti najprej izvoljen v vrstah Severne lige je bil Honsell dalj časa blizu Stras-solda. Ko je Honsell kandi- Balotaža za videnskega župana in nov občinski svet Zmagal Honsell, a Viden ostaja otok dirai, seje med volilno kam-panijo večkrat skliceval na Cecottija. Zanimivo je, da so nekateri člani Cecottijeve večine kritizirali župana, češ da v drugem mandatu ni bil tako učinkovit, kot je bil v prvem. Honsell pa je mimo kritik Cecottiju vztrajal pri nasledstvu in pri podobi atipičnega kandidata, to je človeka, ki se ni oblikoval v strankarski politiki. Vi-demčani so ga nagradili. Kontinuiteto predstavljajo tudi odborniki, ki so prej delali s Cecottijem in so bili vsi potrjeni. Martines je zbral veliko število preferenc, izvoljeni pa so bili tudi bivša odbornica Malisani in odborniki Della Rossa, Croattini in Cortolezzis. Če nadaljujemo po poti kontinuitete, se je Honsell izrekel v prid Furlanom in Slovencem v videmski pokrajini. Zagovarja kulturni pluralizem in posebnost naše dežele. Skratka, če je potrjeni poslanec Demokratske stranke Maran ocenil, da je Illy izgubil tudi zato, ker je zagovarjal Furlane in etnične partikularizme, sta v Vidmu najprej Cecotti in nato Honsell zmagala z zagovorom tez, ki so jih prine- sli osnutek novega deželnega statuta ter zakona za Slovence in Furlane. Ti elementi torej niso bili odločilni, kot ni bila odločilna nižja volilna udeležba v balotaži. V videmski pokrajini se je zelo jasno pokazala volja po kandidatih, ki imajo svoje ideje in programe, a niso nujno vezani na neke oblastniške logike. Vsekakor je po porazu II-lyja v naši deželi Honsell edina osebnost, ki predstavlja določeno posebnost. Je namreč v službi politike, ni pa od nje odvisen. Verjetno pa bi bilo zgrešeno Honsel-lovo zmago osredotočiti na ta element. Desna sredina je namreč zmagala s kandidati-dolgo-progaši, kot so Camber, Saro, Menia in drugi, ki so v politiki od “vedno”. Problemi so vsekakor globlji in zato bodo morali tudi na deželni ravni Demokratska stranka in njeni zavezniki izvesti jasno in do sebe neprizanesljivo politično analizo. Star slovenski pregovor pravi, da ena lastovka še ne oznanja pomladi. To vsekakor velja za Honsella, ki je zmagal v Vidmu, okolica s pokrajino pa se obrača v čisto nasprotno smer. (ma) Pitlaro .«UMIKI ji sm ir nas na žalost zgubjajo. Je bla že malomanj dna, kar je Teresa Covaceuszach začela pravtkakuo se je jedlo an ka-kuo se šele je tle par nas, storia je odkrit naše stare ricete. Matjaž Pintarje pa po-viedu o kraljici Vidi an Lan-darskejame. Prof. Roberto Dapit je spregovoriu o vprašanju jezika. O sodelovanju med Italijo an Slovenijo je imeu besiedo Zdrav- Teresa Covaceuszach od gostilne Sale e pepe je poviedala, kakuo se je jedlo an kakuo se je tle par nas ko Likar. Marina Cernetig an še ankrat Stefano Predan sta poviedala nekaj o evropskih projetku (prostor kostanja an kakuo slovienska manjšina an slovienski jezik morejo parpomagat, da tle par nas zaživi turizem). Miha Obit an Donatella Ruttar sta pa guorila o Postaje Topolove an od vsem kar se miesca luja gaja v Topoluo-vem, pru takuo kakuo v resnici Postaja Topoluove gre napri celo lieto an po cielim svietu. Guorilo seje tudika-da je buojš prit tle h nam, kada so tle po naših dolinah posebne prireditve (Burnjak, Rožinca, Pust, svet Ivan...). Vsakoantarkaj so zapiel an zagodli naš ljudje an naši ansambli. Kot videta, tisti, ki so tisti dan poslušal Radio Slovenija parvi program so le-puo spoznal našo mikano deželo pod Matajurje an smo šigurni, de vič ku kajšan bo teu od blizu spoznat veliko bogatijo, ki jo imamo tle par nas. Mittelfestu an takuo napri, medtem ko je Stefano Predan od Kmečke zveze pred-staviu projekt o alternativni energiji (biomase). O naših pevskih zborov, od Glasbene šuole an vse kar se tiče glasbo in petje in tudi o Sejma beneških piesmi na Liesah, je spreguoriu Davide Clodig. Michele Coren je predstavu našo jabuko, seuko, kostanj in druge kolture, ki se tle par V četartak, 24. aprila za parvi program Radio Slovenije Celodnevna oddaja v Benečiji, takuo nas Slovenija buojš spozna s prve strani Sevieda, vsakoantarkaj ima tudi “giornale radio”, kjer poroča dnevne novice. Vse ostalo pa je, kar par-pravijo na teren. Za narest tuole adna ekipa gre v tisti kraj, kjer snemajo (telekrat so paršli v Spietar), druga ekipa je pa v studju v Ljubljani. Namien radia Slovenije je stuort spoznat dielo, kulturo, šport, politiko, civilno družbo (società civile), institucije, kaj se dogaja, gospodarstvo (economia), šolstvo, problematike, zgodovino.... perspektive (prospettive), v adni besiedi življenje slovienske manjšine v videmski pokrajini. Celodnevno programacjon iz Benečije so jo takuo par-pravli naš ljudje. Začeu je Giorgio Banchig, ki je poviedu kje živimo, kduo smo, zakaj pravimo naši zemlji Benečija. O naši dvojezični šuoli je spreguo-rila Živa Gruden, pru takuo o večjezični vzgoji (educazione plurilingue). O Čedermacih, o naših gaspuodu ki so se trudil an šli pruot fašizmu za ohranit našo slo-viensko besiedo an kulturo je guoriu monsinjor Marino Qualizza. Fabio Bonini an drugi z njimi so pa pravli o naših zejah, kakuo sojih nu-cal an kakuo jih šele nucajo tle par nas za skuhat dobre reči, pa tudi kakuo se z njim zdravit. Jole Namor je po- viedala o več stvareh, posebno o Novem Matajuru, o kulturnem društvm Ivan Trinko an o drugih slovien-skih ustanov, o Čedadu, o Michele Coren (na desni) je predstavu naše kolture Proposte per le vacanze Predlogi za počitnice Regolare come ormai da sette anni a questa parte si presenta l’importante appuntamento di Sapori Pro loco, il festival che riunisce a Villa Manin di Passariano le migliori tradizioni enogastrono-miche del Friuli Venezia Giulia. Anche quest’anno, con la terza partecipazione consecutiva alla manifestazione, sarà presente la Pro loco Natisone di Pulfero che offrirà ai visitatori la possibilità di assaporare alcuni prodotti tipici delle Valli del Natisone, dagli strucchi lessi, all’immancabile gubana, come specialità verranno cucinati gli gnocchi con il ragù di capriolo, il tutto accompagnato dai migliori vini locali e da un nostrano succo di mele. C’è da sottolineare inoltre che, questo contesto rimane un’occasione rara (e forse l’unica) di poter assaggiare una specialità come quella degli strucchi lessi, al di fuori Pro loco Natisone anche quest’anno a Villa Manin 12. TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU - Svetovni slovenski kongres Debeli Rtič (Slovenija) - Mladinsko zdravilišče in letovišče 26.7.-2.8.2008 Starost/ Età: od 10 do 15 leT Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa že od leta 1996 dalje pripravlja v Sloveniji Tabor slovenskih otrok po svetu. Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in po svetu. Bivanje v mladinskem domu/Sistemazione nella casa dello studente Na programu so lekcije slovenščine, igre, sprehodi in izleti v okolico, kopanje v morju Il programma prevede lezioni di lingua slovena, giochi, camminate e gite nei dintorni, bagni al mare Prispevek prehrane in nastanitve / Con-trbuto vitto e alloggio: 180,00 euro info: www.slokongres.com POHORJE - Dom Planinka 27.06 - 06.07 Bivanje v “Domu Kavka”/ Sistemazione in casa dello studente V programu razne dejavnosti in izleti. / II programma prevede varie attività ed escursioni. Starost/ Età: 6-16 let/anni Cena prehrane in nastanitve / Costo vitto e alloggio: 290,00 euro info: www.sddsk.org In še.... aktivne počitnice v Sloveniji v domovih CŠOD dobiš na www.csod.si/pocitnice/aktiv-ne2005.htm Informacije do 10. maja 2008 ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE in INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO, tel. 0432-731386/0432-727490 mail: isk.benecija@yahoo.it - zavod_spe-ter@yahoo.it KOLONIJE - Dijaški dom »S. Kosovel« Trst Spadiči-Parenzo (Hrvaška/Croazia) 20 - 28.7.2008 Bivanje v mladinskem domu »Siska« / Sistemazione in casa dello studente V programu razne dejavnosti in izleti. / II programma prevede varie attività ed escursioni. Starost/ Età: 7 - 15 let/anni Cena prehrane in nastanitve / Costo vitto e alloggio: 285,00 euro Lo staff della Pro loco Natisone delle sagre e delle feste di paese valligiane. “Un’occasione - ci dice Riccardo Cittaro, Presidente della Pro loco Natisone di Pulfe - permessa dalla collaborazione delle signore delle varie borgate del comune, custodi di questa caratteristica e uni- ca tradizione culinaria, che, altrimenti, andrebbe persa. Una nota di merito va - dice sempre il presidente - al direttivo, alle giovani “leve” ed a tutti i soci della proloco che con la loro collaborazione contribuiscono alla riuscita degli eventi.” 6 novi matajur À vt . Če.r.ek, 1- maja 2008 UtWSKCl StVCLTl E dopo la lettura una breve recensione. •• I bambini della terza B della scuola bilingue hanno preso in prestito nella biblioteca di S. Pietro alcuni libri, e quando li hanno restituiti hanno anche “commentato” la loro lettura. Ecco come. II gattino Mosé (autore: James Herriot): BELLO E TENERO Il cervo e gli animali dell’Europa (Maria Pia e Alessandro Mi-nelli): L’HO LETTO CON PIACERE Asterix e gli allori di Cesare: BELLE ILLUSTRAZIONI Il corvo Alfonso (Erwin Moser): UN PO’ STRANO MA BELLO I Cauboy (David H. Murdoch); MI E PIACIUTA LA STORIA, E UN LIBRO DA LEGGERE Arrivano i Longobardi (Alessandro D’Osualdo): MI SONO PIACIUTI I FUMETTI Storie di maghi e di magie (Fio-na Waters): UN BEL LIBRO CON DELLE ILLUSTRAZIONI BELLISSIME Storie di amore e di amicizia (Geraldine McCaughrean): INTERESSANTE PER IL CONTENUTO Lo amo ma lui... (Steve Skid-more e Steve Barlow): DIVERTENTE COME STORIA L’evoluzione (Linda Gamlin): MI SEMBRA UTILE PER FARE RICERCHE Alcuni tìtoli per affrontare il tema della diversità Ecco una piccola bibliografia che può essere utile per affrontare, con i bambini, il tema della diversità. -> La gente, Peter Spier (Monda-dori) -» Il libro degli omini, Amdrea e Lorenza Branzi (Edizioni Corraini) Bambini di tutti i colori, Donata Montanari (Fabbri) -> Gira e rigira, Martine Perrin (Nord-sud edizioni) II paese dei colori, Paolo Ma-rabotto (Lapis edizioni) Piccolo blu e piccolo giallo, Leo Lionni (Babalibri) -> I contrari, Pittau e Gervais (Il castoro) Špietarska knjižnica še buj odparta šuolam Da febbraio la biblioteca di S. Pietro ospita le scuole del territorio Špietarska knjižnica je nimar buj od- kduo jo vodi (jo peje napri), kuo se mo- risal an napisal gor mez tuole. parta ljudem, posebno pa mladim bral- re iti v knjižnico, se usednit an pogledat Špietarska knjižnica je odparta v pan-cem, saj od februarja do sadà je gostila knjige, bukva, ki jih atu imajo, pru ta- diejak, sriedo an petak od 10. do 12 an puno razredu od dvojezične šuole pa tu- kuo, kakuo jih vzet na posojilo. Otroci so od 17. do 18. Za polietne počitnice studi od špietarske daržavne šuole Giovanni tudi poslušal pravce, ki so pravle go mez dierajo napravt vsako sriedo od 10. do Pascoli. Kupe z Elisenio an z učitelji so različnih (diversi) jeziku an kultur, ki so 12., lepo iniciativo za mlade (pa ne sa-otroci zastopil, kuo funcjona knjižnica, na našem svietu, na koncu pa so an na- muo), ki se želijo zabavat z bukvami. Da febbraio la biblioteca comunale di S. Pietro sta ospitando le scuole materne e primarie della zona con l’idea di fare, insieme alle insegnanti, animazione alla lettura con i bambini. La prima scuola a partecipare è stata la Giovanni Pascoli di S. Pietro. Con i bambini di una classe abbiamo affrontato l’argomento della “festa” come un modo per far viaggiare i bambini, grazie al libro “La gente”, attraverso diversi contesti culturali. Della scuola bilingue sono venuti prima i bambini della terza B con la maestra Antonella. I bambini volevano sapere come funziona la biblioteca, chi la gestisce, come si può consultare e prendere in prestito i libri... Abbiamo anche parlato di come si scelgono i libri a seconda dei propri interessi. Con la scuola dell’infanzia bilingue, invece, siamo riusciti a ritrovarci con ogni gruppo. In questo modo abbiamo potuto lavorare su diversi temi. I bambini del gruppo di Marina e Janja hanno creato dei personaggi incredibili dopo aver letto “Il libro degli omini”. I bambini delle maestre Miriam, Sabina, Arianna e Antonella sono venuti diversi volte e con loro ci siamo divertiti a leggere “Gira e rigira”, “Bambini di tutti i colori”, “Il cielo che si muove”. Hanno preparato dei disegni meravigliosi per raccontare ai bambini della Bolivia com’è il luogo dove vivono: i colori della loro terra. In questo modo stiamo cercando di avvicinare i bambini alla biblioteca e così offrire alla comunità uno spazio che possa aprire altre possibilità, non solo per le scuole ma anche per le famiglie che possono contribuire con il lavoro di formazione dei nuovi lettori, continuando a portare i propri figli in biblioteca, per leggere, prendere in prestito libri, ascoltare storie. L’orario della biblioteca di S. Pietro è: lunedì, mercoledì e venerdì 10-12, 17-18. Se vi piace la lettura, ogni mercoledì dalle 10 alle 12 potete venire a trovarci, saremo a vostra disposizione durante tutto il periodo delle vacanze. Vi aspettiamo! E.G. Otroška stran----------------------------------^=S£ 7 Nella foto grande In alto l’incontro con una classe della scuola Giovanni Pascoli, nelle altre immagini I laboratori ed i lavori realizzati con alcune classi della scuola per l’infanzia e primaria bilingue di S. Pietro GIOVANNI Durante alcuni degli incontri nella biblioteca di S. Pietro, i bambini della scuola bilingue hanno voluto raccontare, con un disegno, il proprio “mondo” a quello dei bambini boliviani (la parrocchia di S. Pietro da tempo infatti è in contatto con la comunità di Vacas, in Bolivia). In altre occasioni i bambini hanno disegnato il formicaio. Dopo una visita a Clastra ed il lavoro fatto a scuola con le maestre, anche nella biblioteca i bambini sono andati, attraverso un racconto, alla scoperta del mondo segreto di quei piccoli e laboriosi animali SARA MARCO LORENZO Slovenci jati mlade, naj se vrnejo. Večkrat smo namreč videli, da je to slepa ulica. Naša mladina po svetu išče znamenja ene izmed svojih identitet z namenom, da bi globje spoznala svoje korenine in da bi bila sposobna pridobiti tiste elemente slovenske kulture, s katerimi se lahko predstavi napram tistih, ki Slovenci niso. Zato zahtevajo od nas seminarje al pa tečaje jezika, glasbe, kuhinje, plesa, itd. V perspektivi za prihodnost vidimo pobude, ki naj bi predvidevale trenutke, ko bi naši na tujem imeli priložnost, da se od nas kaj naučijo, pa priložnosti, ko bi se mi in domača mladina lahko od njih kaj naučib. Mislimo, da so za našo maldino soletniki v svetu velika priložnost za osebno in profesionalno rast. Prav zato trdimo, da moramo vedno bolj postati ena sama skupnost in to ne glede, kje bivamo.” Zveza sodi v manjšinski mozaik in že od samega začetka je ob gospodarskem postavljala tudi jezikovno vprašanje. Kakšne odnose je imela in ima danes z organizacijami manjšine, v prvi vrsti s krovnimi organizacijami? “Povedal sem že, da se je Zveza rodila s ciljem, da pospeši kulturni in ekonomski preporod Benečije. Za nas je zato popolnoma normalno, da sodelujemo z vsemi slovenskimi organizacijami na teritorju, predvsem s krovnimi. Slednje pa stalno spodbujamo k večji povezavi z rojaki izven zgodovinskega te-ritorja. Ti naši rojaki so posebno in veliko premoženje. Nikoli pa se ni zgodilo da bi gospodar, ki ne skrbi za lastno premoženje, postal bogatejši al pa pametnejši. Skrb torej in pa tudi investicije.” Kakšni so njeni odnosi z Deželo FJK? In s Slovenijo? “Kot sem že omenil, odnosi z Deželo FJK niso bili vedno lahki. S časom, z resnostjo Zveze in njenih članicah po svetu pa smo prišli do enakopravnosti s sorodnimi organizacijami in imamo dobre odnose z njimi, predvsem s tistimi, ki so na začetku nasprotovale slovenski izseljenski organizaciji. Zadnje leta smo organizirali več skupnih pobud, kjer sta slovenska stvarnost in slovenski jezik vedno prisotna. Stiki z Repubbko Slovenijo so redkejši in bolj na osebni ravni. To je pomanjklivost, ki jo bomo morah čimprej odpraviti.” Na koncu še misel na tiste, ki so visoko plačali svoje delo v tujini in prezgodaj odšli s tega sveta ter seveda tudi na tiste, ki so organizacijo ustanovili in jo postavili na noge leta 1968 v mestu Orbe v Švici ter sprožil proces, ki še danes traja. “Taje zame žalostna stran. Nisem imel priložnosti poznati vseh Benečanov, ki so se v prvih letih trudili v nastajajočih društvih. Nekatere sem osebno spoznal in bil z njimi v zelo tesnih prijatelji-skih odnosih. Nanje se pogosto spomnim in nanje mislim in se skhcujem, ko je treba kaj važnejšega ukrepati. Da ne bi koga pozabil in da ne bi podcenjeval doprinos drugih, nočem nobenega imenovati; enkratna pa je bla življenska pot rudarjev v Belgiji. Med njimi je smrt zares obilno kosila. Bog naj jim poplača.” Hvala za odgovore in čestitke Zvezi slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu, (jn) Na levi prizor iz praznika emigranta v Su bitu julija 1972 Pogovor z ravnateljem Zveze Slovenskih izseljencev ob 40- letnici ustanovitve “Danes naša mladina po svetu išče znamenja ene izmed svojih identitet” s prve strani “Včasih imam občutek, da se del naše skupnosti zadovoljuje s tem, kar smo dosegli v zadnjih štiridesetih letih.” Kako seje spremenil pojav izseljevanja v tem času? Ali je dandanes še zaskrbljujoč faktor šibitve naše skupnosti, beneški ljudje se še naprej selijo iz naših dolin? “Takrat seje vsako leto izselilo na tisoče ljudi. Nekoč je bilo izseljeništvo deroči potok, danes je le kap. Na žalost pa ne, ker bi se ekonomsko in socialno stanje naših dolin bistveno izboljšalo in nudilo vsakemu Benečanu primerno delovno mesto. Resnica je da, tistim redkim mladim, ki še ostajajo, nudi naš teritoriji redka in nekvalificirana delovna mesta. Kot pred desetletji si morajo najboljši med njimi poiskati srečo izven naših dolin. Šibitve torej ne opažamo toliko v številkah, kolikor v bodočih možnosti avtohtonega razvoja.” Potreba naših ljudi po svetu, da se združijo in s skupnimi močmi branijo svoje socialne, ekonomske in jezikovne pravice je razumljiva. Kako so se organizirali v prvem obdobju, v sedemdesetih letih, kakšne pobude so imeli in kako so se povezali z realnostjo doma? “‘Če si ne bomo pomagali sami, nam nihče ne bo pomagal’. Na tem prepričanju se je rodila naša Zveza. Boriti se je bilo treba za socialne pravice, a tudi za bodočnost rojstnih krajev, saj so bili skoraj vsi prepričani, da se bodo kmalu vrnili domov. V prvih letih je organizacija slonela izključno na delu in na požrtvovalnosti ustanoviteljev. Takrat ni bilo pomoči s strani države ali dežele. Tudi s slovenskimi organizacijami v Italiji ni bilo stikov. Edina solidarnost je prihajala s strani redkih izseljenskih organizacij, ki so bile, tudi one, prepričane de je treba končati s politiko besedičenja, praznega patriotizma in paštašute. Kljub temu, da je bilo malo časa, denarja pa še manj, so ustanovitelj takoj začeli izdajati revijo “Emigrant”, ki še danes izhaja. Poseben način za samofi- nansiranje so se izmislili v kraju Tamines v Belgiji. Vse ostanke jedi ali pa povrtnin so zbirali in s tem redili prašičke. Izdelovali so razne svij-nske dobrote in jih prodajali, tako da so imeli vedno polno blagajno. Kasneje je prišlo do stikov s Slovensko Kulturno Gospodarsko Zvezo in z drugimi slovenskimi organizacijami na eni in drugi strani meje in to je nekako pomagalo delovanju in razvoju Zveze bodisi na tujem, kot tudi doma.” Kako je Zveza rasla, katera so bila obdobja v njenem razvoju? Kdaj je postavila svoje “postojanke” v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod po svetu? “Zveza se je razvijala nekako kot “Veriga Svetega Antona”. Novica o njenem nastanku se je širila od ust do ust. To je bilo lažje v evropskih državah. Tudi nekateri prjatelji, ki so živeli v prekooceanskih deželah, so bili o njej seznanjeni in so začeli orati ledino. Povsem umevno je, da so postale postoj anke v teh krajih močnejše in aktivnejše, ko je Dežela Furlanija Julijska Krajina izglasovala norme v korist svojih rojakov po svetu. Na začetku prisotnost Slovencev ni bila vsem po godu. Počasi smo postali enakovredna skupnost, vsaj v izseljeniškem svetu.” Kaj je značilno za Zvezo danes, katera je vsebina njenega dela? Komu se obrača in kak odziv ima? “Danes so razmere doma in po svetu popolnoma drugačne, kot so bile pred šitri-desetimi leti. Pa še vedno velja parola, ki so se jo izmislili ustanovitelji Zveze: “Delo doma in šole v našem jeziku”. Na področju kulture in jezika smo marsikaj dosegli, o delu doma pa sem že odgovoril. Vsebina našega delovanja je danes v tem, da ohranimo izvirno kulturo emigrantov in njihovih potomcev, seveda v okoliščinah in s sredstvi, ki so primerna časom in prostorom. To, kar nas skrbi, je, da bi vsak človek, ki se čuti za Slovenca, našel svoj prostor v novem “domu”. Ta dom ni več Mladi sinovi in vniku naših emigrantov v Avstraliji Renzo Matelič omejen na Benečijo, ampak se lahko rasteza po vsem svetu, kjer živijo naši ljudje. Ena sama skupnost torej, kjerkoli živijo njeni člani. Raje govorimo o Slovencih po svetu kot o emigrantih zato, ker smo danes vsi emigranti ali pa ni emigrant nihče. To je odvisno od zornega kota, s katerega gledamo sami sebe. Takšen pristop k problematiki naše skupnosti v svetu (torej tudi “doma”) ima velik in pozitiven odziv, predvsem med mlajšimi. Nihče se namreč ne čuti izključen in ve, da lahko prispeva k osebni in skupni rasti.” Katere so njene perspektive v bližnji prihodnosti, saj so njeni člani po svetu pognali korenine v novih državah, so že druga in tretja generacija izseljencev, ki se ne misli vrniti v Benečijo? “Naše današnje bogastvo so prav mladi in njim posvečamo in bomo še intenzivneje posvečali naše pobude v prihodnosti. Veseli in ponosni smo s tem, da izhajajo vodilni kadri naših društev po svetu prav iz vrst tistih, ki so se v svetu zakoreninili in so iz dneva v dan bolj aktivni in vplivni v okviru svojih skupnosti. Ko govorimo o koreninah, se vedno spomnim na članek, ki sem ga pred leti čital na Primorskem Dnevniku. Na vprašanje, če se počuti Itahjan ah Slovenec, je mlad fant, sin mešanega zakona, odgovoril: “eno in drugo”. To velja tudi za potomce Benečanov, ki so se rodili po svetu. Že identiteta nas, ki živimo v Italiji, je precej komplicirana in raznolika. Njihova je še toliko bolj kompleksna, istočasno pa bogatejša. Nikoli si ne smemo delati utvar, da bomo z našimi pobudami “zgradili” Slovenca, ki naj bi bil tak, kot so bili njegovi predniki. Mi tega niti nočemo in ne želimo spodbu- Kronaka Continua così piccolo Fabrizio! “Il nostro Fabrizio dopo un mese pesa già 5,4 kg ed è lungo 57 cm! Ecco una foto del nostro “piccolo” padrone di casa che non è voluto assolutamente mancare alla festa di compleanno della bisnonna Ilde, che ha compiuto 93 anni! Appena il tempo migliorerà la prima camminata avrà come meta la koča sul Matajur e vista la fame di Fabrizio un posto a tavola non sarà sufficiente!!!” Così ci hanno scritto Flavia e Roberto Fanna di Faedis inviandoci la foto del loro primo bimbo, un maschietto che promette molto bene! Roberto e Flavia amano molto le nostre valli del Natisone dove hanno molti amici. Son della Planinska družina Benečije e siamo certi che molti di voi hanno avuto modo di incontrarli nel rifugio Dom na Ma-tajure più di qualche volta. Ora, assieme a loro, ci sarà anche il “piccolo” Fabrizio al quale auguriamo una vita di soddisfazioni e felicità! Srečno življenje, mali Fabrizio! Tanti, tanti auguri anche a bisnonna Ilde! Zavod za slovensko izobraževanje in Inštitut za slovensko kulturo vabita na poletne tečaje slovenščine Center za slovenščino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi v LJUBLJANO 3. MLADINSKA POLETNA ŠOLA 30. 6.-11. 7. 2008 Za mlade od 14 do 17 let Vabilo mladim, da poleti obiščejo Ljubljano in se udeležijo tečaja slovenskega jezika, hkrati pa preživijo nepozabne počitnice! Dvotedenski tečaj obsega 4 šolske ure na dan oz. 20 ur na teden. Pred začetkom tečaja udeležence glede na njihovo predznanje slovenščine s kratkim preizkusom razporedijo v ustrezne skupine. Tečaj poteka na Srednji zdravstveni šoli na Poljanski cesti 61 v Ljubljani, udeleženci pa bivajo v Dijaškem domu Poljane (Potočnikova 3), ki je zraven šole. Za udeležence mladinske poletne šole v popoldanskem, večernem in nočnem času skrbijo vzgojitelji. O O O O O 27. POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA 2OOÒ 30.06.-25. 7. 2008 4-tedenski ali 30.06-11.7.2008 2-tedenski Za študente vsega sveta od 17 let naprej Bivanje v Dijaškem domu Poljane na Potočnikovi ulici 3 v Ljubljani. Izbirate lahko med dvo- ah štiritedenskim tečajem. Tečaj obsega 4 šolske ure na dan, to je 20 ur na teden. Pred začetkom tečaja bojo preizkusih znanje slovenskega jezika. Glede na rezultat boste razvrščeni v eno od začetnih, nadaljevalnih ah izpopolnjevalnih skupin. Tečaji potekajo na Srednji zdravstveni šoh na Poljanski cesti 61 v Ljubljani. > > > > > 44. SEMINARSLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji 23/30. 6 - 11. 7. 2008 Za študente, raziskovalce, prevajalce, publiciste in dru- gi, ki se v tujini strokovno ukvarjajo s slovenščino in posredujejo vednosti o slovenski kulturi. Seminar zajema v dopoldanskem času lektorske vaje, predavanja, okrogle mize ali ustvarjalne delavnice, posebne tečaje, vaje iz fonetike, vaje iz konverzacije in individualno konverzacijo. Namestitev udeležencev je organizirana v Dijaškem domu Vič, na Gerbičevi 51/a, v predelu med zelenicami športnega parka Svoboda in stanovanjskih naseljem Mur-gle. Do fakultete je 15 minut hoje. [>>>>> Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije - Znanstveno raziskovalnega središča Koper vabijo v Koper MEDITERANSKA POLETNA ŠOLA Pre-misliti Evropcckonstrukcije novega 30.06-13.7.2008 Poletna šola je namenjena dodiplomskim in podiplomskim študentom, raziskovalcem in učiteljem, vsem strokovnjakom zainteresiranim za iskanje odgovorov na odprta vprašanja sodobne humanistike in družbo-slavja. >>>[>> "HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN!" 15. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali 14 - 27. 7. 2008 Poletni tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna tedna na morju. Namestitev udeležencev je organizirana v Dijaškem domu v Kopru. Informacije do 10. maja 2008 tel. 0432-731386/0432-727490 mail: isk.benecija@yahoo.it - zavod_speter@yahoo.it Una tesi sugli emigranti per la laurea di Serena Scaunich Anche nonna Ersilia ha raccontato la sua esperienza in Australia “L’integrazione degli emigranti friulani in Australia” è il titolo deha tesi discussa da Serena Scaunich della famiglia Čepacova di Crostù (San Leonardo) per laurearsi presso l’Università degli Studi di Udine - Facoltà di lingue e letterature straniere - sede di Gorizia, dove ha seguito il cor- so triennale in Relazioni pubbliche. Serena si è meritata un bel 108/110. Congratulazioni ed un in bocca al lupo per tanti successi nel mondo del lavoro da parte di mamma Gabrieha, papà Paolo, fratello Andrea, zie Marina e Graziella, che non hanno voluto mancare e sono giunte fin qua dalla Spagna e dah’Austraha dove vivono con le loro famigie, e particolarmente dalle nonne Sara Pri-mosig ed Ersiha Iurman. Nonna Ersilia ha raccontato alla nipote con molta emozione la sua esperienza vissuta come emigrante per tanti anni in terra australiana. I------------------------------------------------- 1 Incontri di preghiera a Castelmonte I frati cappuccini di Castelmonte organizzano presso il santuario Incontri di preghiera, cinque appuntamenti aperti a tutti e ritmati dal canto, dall’ascolto e dalla meditazione silenziosa. Avranno inizio il 3 maggio, per continuare ogni sabato sera, alle ore 21, per tutto il mese di maggio. Per ulteriori informazioni: www.santuariocastel-monte.it o santuario@santuariocastelmonte.it I_________________________________________________ I 6sr Ja - maipTaij - kostàij, k - o - djéla dabàb bùrja, an jà-ja-po-687 barMi wsàko-ljèto. Tò - mt - sa - zdt, ki> na-pustìn jédna. Tè pust'ui kàko, ò-viljéze dàip- pulinèbj, [«dàq-pid&l*], àil o-pride valìk1). 638Aiizàt à-ucjépiii, am-pótiii o-stóri bùija. Ma ò-ma-prìtb préj valile, òii-ma-pojètb no-màio fwàròa. À je [*ón -*]sa - wšušl, po 689 njéman - (*pàj nlmaii-*) ubò. Ma raàip simpn Téjdo (*Tédo*), k ò - sa - na - ušflšb (*-ušiiše*). A j 6-sa-ušušl, à-usjeòèip (*-òjeòèn*)! 64oaqzàt a saigèn [*tàna-ógo*]. Aiizàt sa-stórjo bora, zàt o-sa-stóri 641 pàpi>w| apzàt a-prodan mwoj - (mwójbj -) tatè Žnidaržjb. À ona pòtin uà-a-dà Karnjèlan. Karnjélb potin ni-a-l6žbjo tòw-ràt, 6423òke to-pride vèj tràva. Am-pótin jo-posjekó an jó-wSuàé. 643 [*Kàr Suòé, to -prida séno*]. Aiizàt jo- lóòjo tòw-toblàt. Apzàt 644nì-jo-dadé blào, kb-to-snèj. Aiizàt, kè to-àè-vesàrjè, a^zàt 645nb-storjo nwój, ké ni-10žjo t©w-(tì>w-) rjlwo. A^zàt o-veljéze 646sjérak àn o-stórb panòla (*panólo*). Pótiip k o-stóri panòla, ni - wzomajo kàko panolo, kè nDjó-àpeèÓ (*-spekó*) tòw-5go. 647Pótin, kè na-à-paòenà tòw-Ógo, ni-jo< àé «snjedé. 648 Tlà Žwànij ó-je (*o-jà*) bólaq, ma-tànt ò-bb-ne-tòw ràdo 649murjètb. ò-ma skulo par-kràjb od-fist, ò-àtantà jjèstb, ma -tànt ò-se-in3bpà. 660 Nàèa tvóda nà-a dobrà, nà-a fràska, [*-a màrzia*]. Né-jo -nosijo tòw-jaldjèrjo. Kàk o-spadó à-jaldjèrjb. Reàjàtb zà - kwahtakii rjèò. Črneja - Cergneu 1873 Io ho un castagno che produce castagne grosse e io le raccolgo ogni anno: mi pare che non ne lascio nemmeno una. Se ne lascio qualcuna, nasce un pollone e diventa grande: lo innesto e poi, quando è grande fa le castagne. A volte l’innesto non attechisce, si secca, allora lo taglio e lo brucio. Bruciando si fa la brage, la cenere che io vendo a mia zia sarta e lei la dà ai carnieri loro poi con la cenere condiscono il prato e l’erba cresce più bella. La tagliano, l’asciugano e si trasforma in fieno poi lo mettono nel fienile poi lo danno agli animali da mangiare. Quando le mucche defecano, producono il letame mescolato a foglie della lettiera, poi il letame finisce nei campi, poi spunta il grano e maturano le pannocchie... Quando le pannocchie sono ancora lattiginose si prendono e si mettono nel fuoco, sulle bragi ad arrostire (girandola continuamente perchè non bruci. Per non scottarsi s’infila nel tutulo ancora tenero un bastoncino così si maneggia più agevolmente la pannocchia che diventa proprio buona, ndr) Qui Giovanni è malato ma non vorrebbe andarsene ancora: ha l’erpes e stenta a mangiare ma si arrangia. La nostra acqua è fresca e buona. La portano a casa nei recipienti di rame. Qualcuno la spande... Rischiare per qualsiasi cosa. Traduzione Bruna Balloch V Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Maranese 0:0 3. Categoria Ronchis - Audace 1:1 Juniores Union Martignacco - Forum Julii 1:2 Allievi Pasian di Prato - Moimacco 3:1 Giovanissimi Moimacco - Extra 3:1 Valnatisone - Rangers 2-0 Amatori Filpa - Carrozzeria Tarando n.d. S. Domenico - Pol. Valnatisone 0:2 Prossimo turno 1. Categoria Riviera - Valnatisone 3. Categoria Audace - Azzurra Juniores Forum Julii - Reanese Allievi Valnatisone - Tricesimo Moimacco - Esperia 97 Giovanissimi Bearzi - Moimacco Esordienti Valnatisone - Cometazzurra/B Pulcini Audace/C - Cormor Moimacco/B - Audace/A Moimacco/C - Audace/B Amatori Rott-Ferr - Filpa (04/05) Pol. Valnatisone - Lovaria (03/05) Calcetto Pol. S. Marco - Paradiso dei golosi La Catoliche - Carrozzeria Guion (02/05) Pallavolo Maschile Pol S. Leonardo - Pittarello Reana (02/05) Classifiche 1. Categoria Lavarian Mortean 50; Maranese, Valnatisone 49; Palazzolo 47; Riviera 45; Reanese 43; Tarcentina 40; Cjarlins Muzane, Ancona 39; Aurora 38; Arteniese, Torreanese 37; Latisana 31 ; Medeuzza 30; OI3 29; Castionese 28. 3. Categoria Sagrado, Azzurra Premariacco 56; Cor-mons, S. Gottardo 53; Moimacco 49; Ran-gers 46; Pocenia 43; Poggio, Villanova, Zompicchia 41 ; Lestizza 39; Audace S. Leonardo 37; Ronchis 36; Pro Farra 35;Tri-vignano 14; Assosangiorgina 2. Juniores Bearzi 66; Forum Julii 61 ; Reanese 55; Ar- teniese 47; Venzone 37; Torreanese 34; Graph Tavagnacco, Riviera, Union Marti-gnacco 31 ; Pagnacco 23; Osoppo, Fortissimi 20; Ragogna 18; Majanese 6. Giovanissimi (Regionali) P lay-out Moimacco 21 ; Bearzi 19; Extra 18; Union 91 12; Sangiorgina 10; Pomlad 0. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 36; Filpa, Ziracco 31; Gunners 95 30; Felettis United 28; Ba. Col. Lovaria 27; Anni 80, Flumignano 24; Latteria Tricesimo 21 ; Dimensione Giardino 20; Warriors 18; Carrozzeria Tarando 16; Rott-Ferr 15; S. Vito al Torre 14. BORDON Play-out, scalzato il Bearzi I Giovanissimi regionali tornano in vetta - Nulla di fatto tra Valnatisone e Maranese, pari dell’Audace Non ci sono stati vincitori nella sfida tra le seconde in classifica del girone B di Prima categoria, la Valnatisone e la Maranese. Nel campionato di Terza categoria l’Audace ritorna con un pareggio dalla trasferta di Ronchis. Passati in vantaggio grazie alla rete realizzata da Simone Cudicio, i ragazzi guidati da Caucig sono stati agguantati dagli avversari a 5’ dal termine del primo tempo. Vittoria di misura a Marti-gnacco degli Juniores della Forum Julii grazie alle due reti messe a segno da Luca Zua-nella. Domenica di riposo per gli Allievi della Valnatisone in attesa della prima sfida per il titolo provinciale in programma domenica 4 maggio a S. Pietro al Natisone contro il Tricesimo. La formazione di Moimacco ha iniziato con una sconfitta a Pasian di Prato il “Torneo Ivaldi Beltrame” . La rete della bandiera è stata realizzata da Pablo Quarin. Ritornano in testa i Giovanissimi regionali del Moimacco che, con la doppietta di Biagio Capizzi ed il gol realizzato da Nicola Strazzolini, hanno regolato la Extra, scalzando dalla prima posizione il Bearzi. Da segnalare che la formazione allenata da Arnaldo Ve-nica venerdì 25 aprile ha vinto la fase regionale del trofeo ”Milan club”, a Pradamano, ed è in attesa di giocare contro una formazione veneta. In caso di successo la nostra for- mazione potrebbe giocare l’anteprima di una gara di serie A del Milan al Meazza. Cinque sigilli degli Sperimentali di Gianni Drecogna che, nel primo turno del torneo di Cormòns, hanno travolto il Monfalcone. Buona e sfortunata gara degli Esordienti che sul campo di Rodeano Basso sono stati superati dal Rive d’Arcano. I ragazzi guidati da Bruno lussa hanno centrato due pali e due traverse e si sono visti respin- I ragazzi di Moimacco con il trofeo conquistato a Pradamano gere prima della linea di porta alcune loro conclusioni. Hanno fatto centro una sola volta con Emanuele Corredig che ha sfruttato un assist di Francesco Bellocchio. Ottime prove delle tre formazioni Pulcini dell’Audace, andate a segno con Pocovaz (doppietta), Ciccone, Romito, Simone Carlig, Filippo Caucig (tripletta) e Lorenzo Biscegha. Nel campionato amatoriale di Eccellenza, forfait della Carrozzeria Tarando che sabato non si è presentata all’appuntamento di Podpolizza dove era attesa dalla Filpa. Nel secondo turno di Coppa Friuli la Polisportiva Valnatisone ha ottenuto il secondo successo consecutivo sul campo udinese del S. Domenico grazie alle reti di Sandro Codromaz e Flavio Sambo. Paolo Caffi Giro del Friuli, appuntamento sul Matajur ella tappa prevista per sabato 10 maggio verrà affrontato anche lo “strappo” di Stregna Sabato 10 maggio la 46a edi- pT Sabato 10 maggio la 46a edizione del Giro del Friuli Venezia Giulia raggiungerà il proprio momento di massimo spettacolo sulla cima del Monte Matajur. La celebre salita sul monte più alto delle Valli del Natisone, infatti, verrà affrontata al termine di una tappa di 155,1 km, nel corso della quale verrà affrontato anche lo “strappo” di Stregna. La tappa prenderà il via da Pozzuolo del Friuli, anche se lo start ufficiale verrà dato da Sammardenchia alle ore 10.20 al termine di un trasferimento di 2,5 km. L’altimetria risulta pianeggiante per i primi 90 km, nel corso dei quali sono previsti due traguardi volanti (uno a Morte-gliano e uno a Buttrio). Subito dopo verrà affrontata la prima salita di giornata, quella di Stre- gna, lunga 8 km, che vale come Gpm di seconda categoria. Non si farà a tempo a rifiatare nel corso della discesa che inizierà subito l’ascesa finale, quei 13 chilometri di passione che sono il Monte Matajur. Amato e temuto da tutti i cicloamatori del- la regione, sono dieci anni che il Giro del Friuli Venezia Giulia non vi transita, da quel 1998 in cui la cima del monte friulano sorprese i corridori con la neve. L’arrivo, che costituisce anche Gpm di prima categoria, è previsto tra le ore 14 e le ore 14.30 a seconda di quale sarà la velocità media della tappa. La salita presenta dei tratti davvero duri, con numerosi tornanti e qualche rettilineo che spezza le gambe. Il traguardo è posto a quota 1320 metri. Si tratta di una frazione molto dura, sia per il chilometraggio piuttosto elevato che per la lunga e impegnativa salita finale. Una tappa che con ogni probabilità indicherà il nome del possibile vincitore del Giro del Friuli Venezia Giulia 2008, anche se il giorno seguente ci sarà ampio terreno per rovesciare la situazione, con l’arrivo a Pontebba e le scalate alla Sella Cereschiatis e alla Sella Nevea. Giovanissimi campioni provinciali VALNATISONE - RANGERS 2-0 Valnatisone: Alessandro Gosgnach, Enrico Stulin, Massimiliano Famea, Marco Delle Vedove, Daniel Montanino, Mirko Guerra, Gabriele Gosgnach, Andrea Trifirò, Gabriele Gariup, Giovanni Snidare, Nicolas Duri. A disposizione del tecnico Giancarlo Armellini: Mattia Sessa, Andrea Muscari, Elvir Imamovič, Lorenzo Marseu, Nicolò Marseu, Michele Oviszach, Fausto Liano Gonzales. Arbitro: Domenico Samaria di Udine. San Pietro al Natisone, 27 aprile - I Giovanissimi della Valnatisone si sono laureati campioni provinciali di Udine superando gli udinesi dei Rangers con il più classico dei risultati. Il bottino avrebbe potuto essere più corposo se i ragazzi guidati da Giancarlo Armellini avessero sfruttato a dovere le numerose palle gol avute a disposizione. La formazione locale è passata in vantaggio al 18’ del primo tempo direttamente su calcio d’angolo battuto da Gabriele Gosgnach. Nella ripresa al 15’ si è registrata l’espulsione di Gabriele Gosgnach che ha costretto i suoi compagni alTinferiorità numerica per il resto della partita. All’ultimo istante della gara Gabriele Gariup ha effettuato un assist per Giovanni Snidaro che, trovatosi li- bero a due passi dalla linea bianca, non ha avuto problemi a calciare il pallone nella porta sguarnita. Palla al centro e triplice fischio del direttore di gara tra il tripudio dei ragazzi che hanno concluso le lo- ro fatiche con un prestigioso titolo. La squadra al completo con i dirigenti ed i genitori ha raggiunto Moimacco dove, assieme ai compagni della formazione regionale, ha festeggiato il titolo. (Paolo Caffi) ŠPORT PO SLOVENSKO PREDLOŽEK (VISOKI) Tremikjg IM TEHMIK4 DAREC Z GLAVO «MaMOMdity»,, novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI CAI Sottosezione Val Natisone 4 maggio 2008 GITA INTERSEZIONALE Da Malga Saisera a Sella Sompdogna con salita allo Jof di Sompdogna (1889 m) Difficoltà: Escursionistico Dislivello e tempi: m 885 circa; ore 5.00 + festeggiamenti Equipaggiamento: normale da escursione Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Ore 6.45 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per informazioni: Dino tei 0432 726056 Savogna Azienda agricola CERNOIA DISPONIAMO DI GERANI, PIANTE ANNUALI E PIANTE DA ORTO. VASTA SCELTA. Orari: 8.30 -12.30, 14.30 -19.30. Si accettano prenotazioni ai numeri 0432.714055 o 339.3782179 Tarje parjatelji so se srečali dvajst liet potlè. Dva sta imiela srečo an sta ratala bogata, te treči je biu pa brez dieia an brez fenika tu ga-juf. - Kuo je lepuo se srečat gor na tarkaj caj-ta! Muoramo praznovat tel dogodek (avvenimento) - je jau te parvi - Ist bi jau za iti jest v tisto znano gostilno, kjer smo se zbieral v mladih lietah. - Dobro, imaš ražon! - je potardiu te drugi. - Mi se huduo zdi - je jau te treči - ampak na morem sprejet vašega vabila, ker niemam denarja. - Oh na stuoj bit za-skarbjen za tiste - sta ga potroštala parjatelja -lahko greš tudi ti v gostilno četudi na boš je-du... boš pa gledu, kuo boma jedla mi druga dva! Dva parjatelja sta se pogovarjala gor mez njih žene. - Ist se na morem kumrat... moja žena je liepa, barka, pametna an pridna kuharca! -Ja, ja, tuole je pru... pa tu pastieji, kuo je? -je poprašu parjatel. - Mah, za tiste nisem tarkaj šiguran... kajšan prave dobro, kajšan pa slavo! *** - Al vieš, de sem za-merku an metodo šiguran za na pustit moje žene v drugim stanu! -je poviedu an parjatel te drugemu. - Ah ja? Poviejmi, poviejmi... bi rad viedu an ist! - Oh, nič posebnega... hodem spat s tojo! Dva parjatelja zlo stara sta se usednila na klop v parku an se začela pogovarjat. - Antadà Bepo, kuo ti gre življenje? - je poprašu te parvi. - Ries dobro, muoj dragi Tona, bi na moglo iti buojš! - je hitro od-guoriu te drugi. - An kuo je tiste? - Vieš, sem zapoznu adno lepo francuosko čečo, ki ima malo vič ku dvajst liet an sem jo pe-ju na muoj duom. Če ti vieš, kuo je “gorka”! Al-troke italijanke! Pomisli, de se ljubema vsako jutro, popudan, zvičer anponočl -je odguoriu Bepo. - Oh presneto! - je po-godernju parjatel Tona - Srečan ti, ki moreš tiste uganjat na naše lieta! Pa poviejmi, Bepo, od kada gre tuole napri? - Eh muoj dragi Tona, začnem prihodnji pan-diejak! Kronaka----------------------------------- V nediejo 27. aprila S Planinsko družino Benečije “Smo šli odkrivat an poseban sviet!” Za otroke an za njih družine je bluo zaries kiek posebnega iti na pohod, ki so ga na zadnjo nediejo obrila organizali tisti od Planinske družine Benečije kupe s parjatelji planinskega društva iz Gorice. Je bluo posebno, zak so j ih pej al gledat j amo, ki j e blizu Vrha par Gorici. Teli jami ji pravijo Kraljica krasa an kar so šli notar so za-stopil zaki, ji pravejo takuo! Mame so nam j ale, deje var-glo ratingo iti jo gledat čeglih kar so se varnil spet na dan so njih otroc bli pun luže od peti do glave! Nič hudega, saj doma je pralni stroji (lavatrice)! Boris jih je potlè peju po liepi stazi odkrivat druge jame. Bla je posebna aventu- ra, posebno za otrokè. Vsi so bli veseli, kar so se varnili v kočo (rifugio), ki jamarji (speleologi) Kraških krtov (jamarska secjon goriškega ŠPETER Zapustu nas je Gino CorrecLig V mieru je zaspau Gino Corredig iz Spietra. Učaku je 94 liet. Gino, ki je biu zaslužu tu- di kavaljerat, je biu zlo poznan po Nediških dolinah pa tudi po drugih kraju naše dežele zavojo njega diela (imeu je šegerijo, ki seda jo daržijo njega otroc). Biu je poznan tudi ker je biu med župani, med šindaku, ki so bli na oblasti v cajtu potresa. Za njim jočejo hčere Luisa an Lucia, sinuovi Roberto, Franco an Pietro, njih družine, sestre, brat, kunjad an kunjade, navuodi an vsa žlahta. Na pogrebu, ki je biu v nediejo 27. obrila seje v Špie- tre zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. SREDNJE____________ Preserje Žalost v Konsorjovi hiši V čedajskem špitale nas je zapustu Elio Ieroncig. Imeu je 83 liet an je biu že vič caj-ta bolehav. Rodiu se je v veliki Konsorjovi družini iz Preserja. Biu je an velik dielovac an dokjer je imeu moči je dielu. Za anj so lepuo skarbiel brat Antonio (Tonca), kunjada Alba an navuode, saj je kupe z njim živeu. V žalost je pustu nje, sestro druge brate, ki so po sviete, kunjade, navuode an pranavuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu go par Svetim Pavle (Černečje) v pandiejak 28. obrila popudan. GRMEK Hostne Oblietinca Donas, četartak 1. maja, je pet liet, odkar nas je zapustu Raffaele Floreancig - novi matajur Četrtek, 1. maja 2008 Planinskega društva) imajo blizu Kraljice krasa: tle so jim napravli za pit an za jest. An na koncu, se na vie kuo, na mizo je paršlo tarkaj sladčin, de je ki! Valentino (Tinac) je imeu za sabo tudi ramoniko, takuo, de sojo tudi zagodli an zapiel. Kakuo so bli vsi veseli tele posebne nedieje se vide an na fotografijah, ki nam jih je pošju Franco Trusgnach. Martina an Elia, Claudia an Amelia, Flavia an Samo. Tle zdol veseli otroc... an njih tata potlè, ki so se varnili iz jame Karpac iz Hostnega. Z ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo sin Nino, nevie-sta Mara an navuodi Davide an Luisa. L':. ■ : ‘jjj WiWm 12 novi matajur Četrtek, 1. maja 2008 Rogacjoni svetega Marka Bluo je puno družin z otruok Kronaka Planinska družina BeneCije nedelja 18. maja Na Golico med kukalce Sulla Golica tra i narcisi avtobusni izlet primeren za družine gita in pullman adatta alle famiglie ob 630 se zberemo v Špietre, kjer so sriednje šuole ob 6.45 odhod - s koriero se pride na Planino pod Golico an tle se začne hodit, parbližno je dvie ure lahke hoje. Za kosilo vsak naj poskarbi za se, je tudi koča kjer se lahko kjek poje. Ob 17. zbirališče na Planini pod Golico. V Špietar se varnemo okuole 20. ure. Za se vpisat (12 € člani Planinske družine Benečije, 15 € nečlani): odg. Joško328/4713118-Daniela 0432/731190 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Nad našimi kraji se zadržuje razmeroma vlažen zrak. V četrtek bosta naše kraje hitro prešli atlantski fronti. Ob koncu tedna se bo okrepil anticiklon, ki nam bo ob severnih tokovih zagotovil bolj stanovitno vreme. Četrtek, 1. maja Spremenljivo bo do oblačno, pojavljale se bodo zmerne do močne padavine, predvsem kot plohe in nevihte. V južnejših nižinskih predelih in ob morju bodo vmes možne razjasnitve. Ob morju bo sprva pihal jugo, nato zmeren jugozahodni veter. Petek, 2. maja Zjutraj bo ponekod še oblačno, v dopoldanskih urah se bo povsod delno razjasnilo. Čez dan bo v gorah nastajala kopasta oblačnost in niso izključene posamezne krajevne plohe. Topleje bo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 8/11 9/12 Najnižja temperatura (°C) 8/11 10/13 Najvišja temperatura (°C) 15/18 14/17 Najvišja temperatura (°C) 20/23 17/20 Srednja temperatura na 1000 m: 8°C Srednja temperatura na 1000 m: 10°C OBETI V soboto in v nedeljo bo v dopoldanskih urah prevladovalo sončno vreme, več spremenljivosti bo predvsem v gorah v popoldanskih urah. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Srednja temperatura na 2000 m: 1°C Srednja temperatura na 2000 m: 2°C Ure sonca Son« megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. ... . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) OC?B>£ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm i 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Po vaseh so vasnjani napravii lepe utarje, po senožetih so pred vsakim križam položli rože. V Polavi je skupina budistu, ki gor živi, parjateljstvo sparjeia naše viernike Nie biu te pravi dan za kar se tiče uro, pa na rogac-jone svetega Marka seje tudi lietos na Tarčmunu an po-tlè tudi po drugih vaseh zbralo zaries puno ljudi. Le-puo je bluo videt, de je bluo puno družin z otruok. Tudi takuo se našim te malim uči, kuo je bluo ankrat življenje tle par nas an kakuo šele daržimo žive naše vierske navade. Ankrat se je hodilo po senožetih an njivah za prosit Boga an svečenike, naj ohranijo dielo an par-dielo kimetu, saj naši ljudje so na tuole živiel, seda nie takuo, pa vseglih molitev an žegan na storejo slavo našim dolinam, ki so nimar buj zaraščene. Lepe fotografije ro- gagjonu svetega Marka nam jih je posodila Rosetta Scuoch iz Sauodnje. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. MAJA Čedad (Fontana) tel. 731163 - Škrutove tel. 723008 Njivica tel. 787078 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fornasaro Čedad: do 6. maja Kam po bencin / Distributori di turno 1. MAJA - PRAZNIK DIELUCU Esso Čedad (na poti pruoti Vidmu) Tamoil v Karariji NEDELJA 4. MAJA Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-cfoh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke