Glas mladih 137 Simon Iskra1, Armin Paravlić1,2 Uporaba bližnje infrardeče spektroskopije za spremljanje longitudinalnih sprememb pri vzdržljivostnem treningu: sistematični pregled literature 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 2 Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave Izvleček Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) se uveljavlja kot obetavna neinvazivna me- toda za spremljanje lokalnih mišičnih prilagoditev na vzdržljivostni trening. Cilj tega sistematičnega pregleda je bil kvalitativno pregledati pristope k spremljanju mišič- nih prilagoditev na vzdržljivostni trening in oceniti uporabnost NIRS za spremljanje uspešnosti prilagoditev v trenažnem procesu. V pregled je bilo vključenih šest študij. Rezultati kažejo veliko heterogenost v metodoloških pristopih k analizi parametrov NIRS in v izbiri testnih protokolov. Kljub tem razlikam se kaže uporabnost NIRS pri za- znavanju lokalnih prilagoditev, kot so izboljšana mikrovaskularna ekstrakcija kisika, izboljšana kinetika reoksigenacije in adaptacije na ravni žilnega sistema. Parametri NIRS so se izkazali kot obetavni kazalniki lokalnih mišičnih prilagoditev, saj skupaj s sistemskimi kazalniki vzdržljivosti ponujajo dodaten vpogled v športnikove fiziolo- ške prilagoditve. Kljub spodbudnim rezultatom literatura ostaja metodološko razno- lika, z različnimi pristopi k testiranju, analizi podatkov in uporabljeni terminologiji. Pri NIRS se sicer kažejo možnosti za prenos v prakso, vendar so za uspešnost uporabe v vsakdanji športni praksi potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje pove- zav med NIRS in sistemskimi parametri vzdržljivosti, kot je največji ali maksimalni pri- vzem kisika. NIRS kaže potencial kot dopolnilna metoda za spremljanje trenažnega statusa pri vzdržljivostnih športnikih, saj omogoča oceno lokalnih prilagoditev mišic, ki so ključne za načrtovanje, programiranje in optimizacijo vadbenega procesa. Ključne besede: bližnja infrardeča spektroskopija, vzdržljivost, šport, trening, spremljanje treninga, vadbena fiziologija. Using near-infrared spectroscopy to monitor longitudinal training adaptations in endurance training: a systematic review Abstract Near-infrared spectroscopy is emerging as a promising non-invasive method for monitoring local muscular adaptations to endurance training. The aim of this systematic review was to qualitatively examine approaches to track muscular adaptations and to assess the utility of NIRS in evaluating peripheral muscular adaptations to training. Six studies met the inclusion criteria. Results revealed substantial heterogenity in the methodologies, testing protocols, and NIRS data analysis procedures. Despite these differences, findings consistently demonstrated that NIRS is effective in detecting local adaptations, including improved microvascular oxygen extraction capacity, enhanced reoxygenation kinetics, and vascular remodeling. NIRS-derived parameters appear to be valuable indicators of muscular adaptations, offering complementary insights when combined with systemic measures such as maximal oxygen uptake. Although the evidence is encouraging, the current literature remains methodologically diverse, and standradized protocols and terminology is lacking. Further research is needed to clarify the relationship between NIRS-derived parameters and systemic endurance markers. Overall, NIRS shows considerable potential as a complementary tool for monitoring training status in endurance athletes, enabling the assessment of local muscular adaptations critical for optimizing the training process. Keywords: near-infrared spectroscopy, endurance, sport, training, monitoring, exercise physiology. 138 „UVOD V zadnjem obdobju je napredek pri ra- zvoju neinvazivnih tehnologij v športni znanosti tako znanstvenikom kot tre- nerjem omogočil uporabo različnih me- tod za spremljanje trenažnega procesa, posebej pri vzdržljivostnih športnikih. Športniki, trenerji in strokovnjaki že upo- rabljajo različne tehnologije, med drugim merilnike srčnega utripa, moči in hitrosti ter ravni laktata in glukoze. Za učinkovito spremljanje prilagoditev na različne vrste vzdržljivostnega treninga se je uveljavila bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS). Ta novi pripomoček omogoča neprekinjeno merjenje z visoko frekvenco zajemanja za spremljanje sprememb v oksigenaciji mi- šic med vadbo ali drugimi intervencijami. Medtem ko se večina uveljavljenih me- tod osredotoča na sistemske parametre (npr. ventilacijski parametri, pridobljeni med kardiorespiratornim obremenitve- nim testom, vrednosti laktata ali glukoze v krvi, srčni utrip) in parametre obreme- nitve (npr. moč, hitrost), NIRS omogoča zaznavanje lokalnih odzivov med vadbo neposredno v delujoči mišici. NIRS spremlja relativne spremembe oksi- genacije v mišicah in arteriolah, ki mišič- no tkivo oskrbujejo s kisikom. Deluje na podlagi posebnih absorpcijskih lastnosti kromoforov v bližnjem infrardečem ob- močju med 700 in 100 nm valovne dol- žine. Infrardeča svetloba prodre več cen- timetrov globoko v tkivo (2,5–4 cm), kjer sta glavna vira absorpcije svetlobnega spektra hemoglobin in mioglobin. Sto- pnja absorpcije se med oksigeniranimi in deoksigeniranimi oblikami kromofo- rov razlikuje, zato je na podlagi tega mo- goče zaznavati in razlikovati te molekule v fotodetektorju. Razlika v absorpciji tkiva nam pomaga razumeti dinamično rav- novesje med dovajanjem in privzemom kisika v območju neposredno okoli delu- jočih mišic in v njih med vadbo in v mi- rovanju (Barstow, 2019; Orcioli-Silva idr., 2024) (Slika 1). Signal NIRS ponuja infor- macije o spremembah oksigenacije he- moglobina (Hb), ki je prisoten predvsem v majhnih žilah (< 1 mm premera), kot so kapilare, arteriolarna in venularna mreža. Glede na stalno oksigenacijo mioglobina v rangu, doseženem med vadbo, spre- membe v signalu NIRS večinoma odraža- jo spremembe v oksigenaciji Hb (Ferreira idr., 2005; Iannetta idr., 2017; Perrey idr., 2024; Rasica idr., 2024). Od uvedbe komercialno dostopnih brez- žičnih mišičnih oksimetrov leta 2006 se je literatura, ki raziskuje NIRS kot orodje za oceno oksidativne zmogljivosti skeletnih mišic med športnimi aktivnostmi, znatno razširila. Ker NIRS omogoča zvezno lokal- no merjenje oksigenacije mišic, se je uve- ljavil kot obetaven fiziološki parameter. Ker sta lokalna oksigenacija mišic in di- namično ravnovesje med dovajanjem in privzemom kisika v delujočih mišicah še posebej pomembna pri vzdržljivostnih športih, so številne raziskave to tehnolo- gijo uporabile za nadaljnje raziskovanje lokalnega metabolizma med vadbo in specifičnih odzivov oksigenacije hemo- globina med vadbo (Perrey in Ferrari, 2018). Nedavni pregled Perrey idr. (2024) je obravnaval 191 raziskav s skupno 3.435 udeleženci iz 37 različnih športnih disci- plin, pri čemer je 21 raziskav poročalo o intervenciji z vadbo. Pregled je poudaril, da literatura obravnava več parametrov NIRS pri preiskovancih različnih starosti in na različni stopnji treniranosti. Raziska- ve so se osredotočale na veliko različnih tem, od akutnih in kroničnih vadbenih intervencij do longitudinalnega spre- mljanja napredka, opredelitve vadbenih območij, nefarmakoloških dodatkov, okoljskih razmer in kompresijskih špor- tnih oblačil. Poleg tega se v razpoložljivi literaturi osredotočajo na merjenje več različnih parametrov, pridobljenih iz signala NIRS, zaznati pa je mogoče uporabo različne terminologije, saj je ta odvisna od upo- rabljenih instrumentov. Kratek pregled literature je pokazal, da ta hip ni dogovo- ra o uporabi enotne terminologije, razi- skovalci pa zaradi natančnosti navajanja podatkov v raziskavah uporabljajo izvir- na poimenovanja spremenljivk glede na različne proizvajalce. Za lažjo razumeva- nje v spodnjih alinejah navajamo različ- ne spremenljivke in terminologijo, ki se pojavlja v velikem delu literature (Perrey idr., 2024): • rSO2/TSI/StO2/So2/TOI/TSI – izračunana relativna mišična oksigenacija kisika (O2); • mVO2 – privzem mišičnega kisika (mVO2), izpeljana iz relativnih sprememb oksi- geniranega hemoglobina (O2Hb) med različnimi protokoli tranzientne arterij- ske okluzije; • tHb (skupni hemoglobin) – spremem- be pretoka krvi, izpeljane iz sprememb v skupnem hemoglobinu v merjenem območju; • skupni pretok krvi, izračunan iz proto- kolov venske okluzije; Slika 1 : Shematski prikaz komponent dostave kisika po Fickovi enačbi (zgoraj) in difuzija kisika iz kapilare v mitohondrije mišičnega vlaka (spodaj). Prilagojeno po: Barstow (2019). Opomba. CaO2 – arterijska koncentracija O2; CVO2 – venska koncentracija O2, ki zapušča delujoče mišice; DO2 – difuznost O2; Mb – mioglobin; PmitoO2 – mitohondrijski delni pritisk O2; PmvO2 – mikro- vasularni delni pritisk O2; Q – krvni pretok; VO2 – privzem kisika. Glas mladih 139 • O2Hb/oxyHb/oxy [HBMb] – relativna koncentracija oksigeniranega hemo- globina; • HHb/deoxyHb/deoxy[HbMb] – rela- tivna koncentracija deoksigeniranega hemoglobina; • angl. reoxyslope – hitrost reoksigena- cije relativne mišične oksigenacije po submaksimalni ali maksimalni vadbi. Terminologija, povezana s spremenljiv- kami za oceno prilagoditev na trening, je precej raznolika. Prav tako je precejšnjo heterogenost zaznati pri pristopu k oce- ni prilagoditev na vadbo z metodo NIRS. Ker za zdaj v pristopu ocene prilagoditev na trening ni enotnega »zlatega stan- darda« (v nasprotju z npr. ventilatornimi spremenljivkami), je heterogenost v lite- raturi sicer pričakovana. Različne športne discipline primarno uporabljajo različne mišične skupine. Za- radi lokalizirane narave meritev NIRS je zato pomembno, da za spremljanje prila- goditev izberemo reprezentativno mišič- no skupino, analiza katere nam omogoča zanesljiv vpogled v omejitve v lokalnem ravnovesju prenosa kisika v delujoče mi- šice. Prav zaradi lokalizirane narave NIRS meritev je v literaturi poleg prej omenje- ne heterogenosti v izbiri analiziranih spre- menljivk mogoče opaziti tudi uporabo tehnologije NIRS na različnih mišičnih skupinah, pomembnih v posameznih športih. Pri športnem plezanju se razi- skave osredotočajo na primer na meritev mišičnega tkiva v podlahti, medtem ko so pri vzdržljivostnih športih pogostejše meritve na različnih delih mišic stegna in goleni, meritve pa se izvajajo tudi na drugih mišicah, ki sodelujejo pri različnih gibanjih v različnih športnih disciplinah. Pregled literature Perrey idr. (2024) je ugo- tovil, da se trenutno NIRS uporablja za merjenje zelo različnih mišičnih skupin, večina raziskav pa se osredotoča na me- ritev na mišicah stegna ali goleni (Slika 2). V športni znanosti in širše je NIRS edin- stvena metoda za spremljanje lokalnih prilagoditev na vadbo. Kljub nekaterim obetavnim rezultatom in čedalje večji priljubljenosti uporabe NIRS v športni znanosti se potencial NIRS za spremlja- nje lokalnih mišičnih prilagoditev na tre- ning pogosto zanemarja (Perrey, 2022). Literatura se osredotoča na veliko različ- nih športnih disciplin, zaznati pa je tudi precejšnjo heterogenost tako v pristopih kot pri izvedbi raziskav. Zato je bil cilj tega sistematičnega pregleda smiselno ovrednotiti različne metode v raziskavah, v katerih so spremljali longitudinalne prilagoditve na vadbene intervencije. Cilj je bil tudi ovrednotiti smer in veli- kost sprememb različnih uporabljenih spremenljivk in pristopov k spremljanju lokalnih prilagoditev mišičnega tkiva na različne longidutinalne vadbene inter- vencije. Primerjali smo lokalne prilago- ditve primarnih agonističnih mišičnih skupin z uveljavljenimi merami za spre- mljanje vzdržljivostne zmogljivosti pri različnih vrstah vzdržljivostne vadbe pri vzdržljivostnih športnikih. „METODE Ta sistematični pregled je bil opravljen v skladu s smernicami PERSiST 2021 (angl. implementing PRISMA in Exercise, Re- habilitation, Sport Medicine and Sport Science) ter smernicami za sistematične preglede v športu in medicini športa PRI- SMA (angl. Preffered Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-analyses). Iskalni niz Uporabili smo iskalni niz za izbiro ustre- znih raziskav, ki uporabljajo NIRS za spremljanje kroničnih adaptacij na lon- gitudinalne vadbene intervencije ali za spremljanje prilagoditev med trenažnim procesom pri zdravih posameznikih ali športnikih, vključenih v vzdržljivostne športe. Iskanje v podatkovni bazi Pub- Med je bilo izvedeno 27. maja 2025 z uporabo kombinacije ustreznih izrazov z logičnima operatorjema AND in OR, vključno z naslednjimi besednimi zve- zami: »NIRS«, »near-infrared spectrosco- py«, »muscle oxygenation«, »training«, »exercise«, »sport«, »cycling«, »running«, »swimming« in »athlete«. Uporabljen je bil tudi logični operator NOT za iz- ključitev izrazov: »review«, »systematic review«, »meta-analysis«. Izbrane so bile le raziskave v angleškem jeziku. En razi- skovalec je iskalni niz in povezane članke pregledal in izbral na podlagi vključitve- nih in izključitvenih meril z uporabo sple- tne platforme Nested Knowledge. Vključitvena in izključitvena merila Vključitvena in izključitvena merila so bila opredeljena na podlagi okvira PICO. Populacija (P) – odrasli preiskovanci v sta- rosti od 18 do 59 let. Vključeni so bili le preiskovanci, ki so bili aktivno vključeni v različne vzdržljivostne športe, rekrea- tivno ali profesionalno. Intervencija (I) – Slika 2: Prikaz različnih merilnih mest za merjenje mišične oksigenacije z bližnjo infrardečo spek- troskopijo. Prilagojeno po: (Perrey idr., 2024). 140 kronične longitudinalne intervencije (≥ 4 tedne) s strukturiranim vzdržljivostnim treningom ali longitudinalno spremljanje trenažnega procesa v okviru izbranega športa. Primerjava (angl. comparison [C]) – enoskupinske, vzporedne ali randomi- zirane kontrolirane raziskave, ki analizira- jo različne režime vzdržljivostne vadbe, primerjajo različne režime vzdržljivostne vadbe med seboj ali vzdržljivostno vad- bo s kontrolno skupino. Izid (angl. outco- me [O]) – sprememba spremenljivk NIRS ne glede na izbrano metodo analize, maksimalni privzem kisika, laboratorijski testi vzdržljivosti, trenažni pragovi, prido- bljeni z meritvijo laktata ali ventilatornih spremenljivk. Merila za vključitev: 1) uporaba spremen- ljivk NIRS na primarnih (agonističnih) mi- šicah v izbrani športni disciplini, 2) zdrava populacija, 3) intervencija z vzdržljivo- stno vadbo ali longitudinalno spremlja- nje trenažnega procesa. Merila za izključitev: 1) vadbene interven- cije, ki vključujejo vadbo za moč ali dru- ge vrste vadbenih intervencij, 2) klinične populacije, 3) raziskave na živalih, 4) aku- tne (≤ 4 tedne) vadbene intervencije, 5) brez vadbene intervencije, 6) farmakolo- ške intervencije ali uporaba drugih izdel- kov poleg vadbene intervencije (dodatki, kompresijska oblačila itn.), 7) protokoli raziskav, 8) sistematični pregledi literatu- re in metaanalize. Izbira Prvi pregled na podlagi naslova in pov- zetka je izvedel en raziskovalec (SI). Vklju- čeval je odstranjevanje podvojenih za- pisov ter pregled naslovov in povzetkov potencialnih raziskav na podlagi meril za vključitev in izključitev. Nato so bili iz- brani članki pridobljeni v obliki celotne- ga besedila ter ocenjeni s strani enega raziskovalca (SI) glede vključitve v siste- matični pregled literature. V primeru ne- jasnosti glede vključitve/izključitve je bil opravljen posvet z drugim raziskovalcem (AP), nesoglasja pa so bila odpravljena s konsenzom. Izbira podatkov Uporabili smo protokol za ekstrakcijo po- datkov na podlagi Cochranove skupine za pregled za potrošnike in komunikacijo (angl. Cochrane Consumers and Com- munication Review Group) za ekstrakcijo primarnih in sekundarnih spremenljivk. Primarni izid je bila sprememba v izbrani spremenljivki, pridobljeni z NIRS. Sekun- darni izidi so vključevali spremembe v aerobni zmogljivosti, vzdržljivosti, sub- maksimalne teste, rezultate stopnjeva- nih obremenitvenih testov, spremembe laktatnih ali ventilatornih pragov, dizajn in protokol raziskave ter osnovne karak- teristike vzorca. Zaradi heterogenosti v izbiri in poročanju primarnih izidov smo se odločili za kvalitativno sintezo vključe- nih raziskav. Za klasifikacijo protokolov in karakteristik vzorca smo uporabili vna- prej določena merila. Preiskovanci so bili razvrščeni glede na raven vključenosti v športni disciplini, opisani v nadaljevanju. V primeru manjkajočih podatkov smo za njihovo dopolnitev z avtorji navezali stik po e-pošti. Klasifikacija izidov Izide smo ocenili na podlagi vrednosti pred intervencijo in po njej. Udeleženci raziskave so bili glede na starost razvr- ščeni v kategoriji: 18–39 let – mladi od- rasli, 30–59 let – srednja odraslost (La- chman, 2001). Udeleženci so bili dodatno razvrščeni glede na raven udeleženosti v izbrani športni disciplini glede na McKay idr. (2022): raven 0 – sedentarni, raven 1 – rekreativni športniki, raven 2 – trenirani/ športniki v razvoju, raven 3 – visoko tre- nirani/športniki na državni ravni, nivo 4 – elitni/športniki na mednarodni ravni. Vadbena intervencija je bila opredeljena glede na tip treninga: kontinuirani (angl. continuous aerobic training [CAT]) in intervalni (angl. interval aerobic training [IAT]). Vse intervencije so bile glede na intenzivnost razdeljene po ustaljenih protokolih Coates idr. (2023). „ REZULTATI Izbira študij Pri prvem iskanju je bilo identificiranih skupno 3.286 raziskav. Po odstranjevanju dvojnikov in prvem pregledu je bilo v celoti pregledanih 33 raziskav. Po pregle- du celotnega besedila je bilo 27 raziskav izključenih zaradi naslednjih razlogov: kratka intervencija ( > 4 tedne) (n = 18), Slika 3: Prikaz izbire raziskav na podlagi sistema PRISMA Glas mladih 141 mladoletni preiskovanci (n = 5), starejši preiskovanci (n = 3), sedentarni preisko- vanci (n = 1). V končni pregled je bilo vključenih šest raziskav. Selekcija študij je prikazana v diagramu PRISMA (Slika 3). Značilnosti preiskovancev in glavne ugotovitve raziskav Značilnosti posameznih raziskav so pri- kazane v Tabeli 1. Vključene študije so zajemale skupno 64 preiskovancev (48 % žensk). V treh raziskavah so bili med pre- iskovanci samo moški in v dveh samo ženske, medtem ko je ena raziskava vklju- čevala oba spola. Starost preiskovancev je bila od 20 do 34 let. V vseh raziskavah so spremljali fizično aktivne udeležence ali udeležence, ki se rekreativno ali pro- fesionalno ukvarjajo z izbranim športom. V dveh raziskavah so proučevali fizično aktivne udeležence, medtem ko so v štirih raziskavah spremljali športnike (po ena v hokeju, intermitentnih športih, kolesarstvu in veslanju). Glede na raven udeleženosti v športu so bili preiskovan- ci večinoma opredeljeni na raven 1 (štiri raziskave), dve raziskavi pa sta vključevali preiskovance na ravni 3 in 4. O maksimal- nem privzemu kisika (VO2max) so poročali v treh raziskavah (2817–3967 mlO2.min -1). Štiri raziskave so za intervencijo uporabi- le kolesarjenje, medtem ko sta preostali raziskavi uporabili tek in veslanje. Inten- zivnost intervencije je bila opredeljena kot srednja intenzivnost (n = 2), visoka intenzivnost (n = 3) in maksimalno in- tenzivna (n = 1), ena raziskava pa se je usmerila na longitudinalno spremljanje športnikov po periodiziranem obdobju treninga. Značilnosti vzorca so navedene v Tabeli 1. V eni raziskavi so za vadbeno intervenci- jo uporabili CAT, v dveh raziskavah IAT v obliki visoko intenzivnega intervalnega treninga in v eni raziskavi intervalni tre- ning sprintov. Pri eni raziskavi so upo- rabili periodizirani pristop, sestavljen iz vseh treh tipov treninga. Intervencije so izvajali 6–8 tednov (Me = 6 tednov) s skupnim trajanjem treninga 180–2.880 minut (Tabela 2). Tabela 1: Glavne značilnosti vzorca in protokola Raziskava Izid Naprava Merilno mesto Raven po McKay idr. (2022) Šport Spol Starost VO2max Tip vadbe Tip treninga Intenzivnost Costes idr. (2001) TSI Runman Unit vastus lateralis 1 Aktivni Oba spola (5/2) 20 2817 Kolesarjenje CAT Srednja Buchheit in Ufland (2011) HHb, O2Hb, TSI Portamon vastus lateralis 1 Intermitentni športi Moški (8/0) 34 NP Tek CAT, HIIT, SIT Srednja in visoka Jones idr. (2015) HHb, O2Hb, tHb, TSI Portamon vastus lateralis 4 Hokej Ženske (0/6) 20.6 NP Kolesarjenje SIT Maksimalna Caen idr. (2018) HHb, O2Hb NIRO-200NX vastus lateralis 1 Aktivni Moški (9/0) 21.8 3951 Kolesarjenje HIIT Visoka Caen idr. (2019) HHb, O2Hb, TSI NIRO-200NX vastus lateralis 1 Kolesarstvo Moški (11/0) 21.8 3967 Kolesarjenje HIIT Visoka Eserhaut idr. (2025) TSI Moxy Monitor vastus lateralis 3 Veslanje Ženske (0/23) 20 NP Veslanje Različne metode NP Opomba. CAT – kontinuirani aerobni trening; SIT – intervalni trening sprintov; HIIT – visoko intenzivni intervalni trening; HHb – deoksigenirani hemoglobin; O2Hb – oksigenirani hemoglobin; tHb – skupni hemoglobin; TSI – indeks tkivne saturacije; NP – ni podatka. Tabela 2: Glavne značilnosti vadbenih intervencij Raziskava Izbrana disciplina Tip treninga Trajanje (tedni) Tedenska frekvenca Dolžina treninga (min) Število treningov Skupno trajanje (min) Trening Costes idr. (2001) Kolesarjenje CAT 4 6 120 24 2.880 70–80 % HRmax Buchheit in Ufland (2011) Tek CAT, HIIT, SIT 8 3,5 NP 28 NP Nizka intenzivnost pri 70–74 % MAS, srednja intenziv- nost pri 73–77 % MAS, kratki intervali pri 107–120 % MAS, dolgi intervali pri 85–92 % MAS Jones idr. (2015) Kolesarjenje SIT 6 1* 30 6 180 8–12*60 s pri MAP / 75 s aktivne regeneracije Caen idr. (2018) Kolesarjenje HIIT 6 3 49 18 882 6*4 min pri intenzivnosti CP, 3 min regeneracije pri GET Caen idr. (2019) Kolesarjenje HIIT 6 3 49 18 882 6*4 min pri intenzivnosti CP, 3 min regeneracije pri GET Eserhaut idr. (2025) Veslanje Različni tipi treninga NP NP NP NP Več evalvacij v eni sezoni Opomba. CAT – kontinuirani aerobni trening; SIT – intervalni trening šprintov; HIIT – visoko intenzivni intervalni trening; HRmax – maksimalni srčni utrip; MAS – maksi- malna aerobna hitrost; MAP – maksimalna aerobna moč; CP – kritična moč; GET – prvi ventilatorni prag (angl. Gas-exchange threshold); NP – ni podatka. 142 Za analizo rezultatov so vse raziskave uporabile senzor NIRS na mišici vastus la- teralis. Vključene raziskave so uporablja- le naprave NIRS različnih proizvajalcev, med drugim Runman Unit (n = 1), Porta- mon (n = 2), NIRO-200NX (n = 2) in Moxy Monitor (n = 1). Izbrani izidi so vključevali: TSI (n = 4), O2Hb (n = 4), HHb (n = 4), in tHb (n = 1). Štiri raziskave so podatke izrazile kot odstotek spremembe glede na začetno vrednost, medtem ko sta dve raziskavi poročali o vrednosti TSI in HHb (Caen idr., 2018; Eserhaut idr., 2025). Raziskava Caen idr. (2018) je za analizo podatkov upora- bila vrednosti TSI za izračun relevantnih vadbenih pragov, določenih z NIRS, ki so- vpadajo z ventilatornimi pragovi, upora- bljenimi za določanje vadbenih območij. Dve raziskavi sta navedli protokol obde- lave podatkov, ki je vključeval normaliza- cijo podatkov in njihovo pretvorbo v eno in desetsekundne odseke. Rezultati raziskav Raziskava Costes idr. (2001) je prouče- vala spremembe TSI po štiritedenskem obdobju srednje intenzivnega kontinu- iranega treninga. Uporabili so NIRS v kombinaciji z ventilacijskimi parametri in meritvami koncentracije laktata v krvi, pridobljenimi med dvema naporoma stalne intenzivnosti (50–80 % maksimal- ne aerobne moči [MAP]). Ugotovili so, da intervencija ni bistveno spremenila vzorca deoksigenacije na začetku vadbe in reoksigenacije po vadbi. Avtorji poro- čajo o manjšem obsegu spremembe TSI med vadbo pri intenzivnosti 80 % MAP po intervenciji. Ugotovljena je bila po- membna povezava med spremembami koncentracije laktata v krvi in razponom TSI med vadbo pri 80  % MAP. Poleg tega so zaznali povečano spremembo krvnega volumna (tHb) med vadbo po intervenciji, kar kaže na prilagoditev, povezano z neovaskularizacijo kapilar v mišičnem tkivu ter možnim povečanjem kapilarne gostote. Nadalje so poroča- li o bolj stabilnem vzorcu signala NIRS med vadbo pri 80 % MAP po interven- ciji, medtem ko so vrednosti TSI kazale padajoči trend, obratno sorazmeren z naraščanjem koncentracije laktata v krvi med vadbo. To potrjuje, da je NIRS spo- soben zaznati prilagoditve na trening, povezane z izboljšano apilarizacijo delu- joče mišice in izboljšanim usklajevanjem kapilarnega pretoka do delujočih mišic z njihovimi presnovnimi zahtevami. Av- torji sklenejo, da je mišični oksidativni metabolizem mogoče oceniti z upora- bo NIRS, pri čemer ta izboljšava vpliva na spremenjen odziv koncentracije lak- tata v krvi. Raziskava Buchheit in Ufland (2011) se je osredotočila na zaznavanje adaptacij na trening z večkratnimi sprinti in spre- mljanje zmogljivosti pri ponavljajočih se sprintih. Med posameznimi sprinti je bil uporabljen reoksigenacijski indeks (reoxyrate). Trening je bil periodiziran, vključeval je kratke in dolge intervale pri 90–115  % maksimalne aerobne hitrosti (MAS) ter tudi samoregulirane zmerno intenzivne kontinuirane vadbene enote. Vrednosti TSI so spremljali med testom ponavljajočih se sprintov (dva 15-sekun- dna maksimalna sprinta s 15-sekundnim pasivnim okrevanjem) pred intervencijo in po njej. Mišična reoksigenacija je bila ocenjena z najnižjimi doseženimi vre- dnostmi med sprinti in najvišjimi dose- ženimi vrednostmi med 15-sekundnim okrevanjem ter med 90-sekundnim obdobjem po testu. Ugotovili so, da se je mišična reoksigenacija po intervenciji pomembno izboljšala, pri čemer so bile izboljšave močno povezane z izboljša- njem MAS (r = 0,63). Rezultati nakazujejo izboljšano oksidativno funkcijo mišic, povezano z izboljšano dostavo kisika med največjim naporom. Hitrejša reo- ksigenacija je lahko posledica izboljšane oksidativne kapacitete mišic ter izbolj- šane kapilarizacije, kar omogoča hitrej- šo obnovo ravnovesja med dovodom in porabo kisika. Zanimivo je, da avtorji niso odkrili povezave med reoksigena- cijskim indeksom in zmogljivostjo pri teku na deset kilometrov, vendar prizna- vajo, da na vzdržljivostno sposobnost vpliva več dejavnikov kot samo maksi- malna aerobna funkcija (npr. MAS). Študija Jones idr. (2015) je proučevala spremembe pri skupini visoko treniranih hokejistov, pri čemer so analizirali para- metre mišične deoksigenacije med po- navljajočimi se sprinti na stacionarnem kolesu. Trening je vključeval dodatek ene vadbene enote intervalnega tre- ninga sprintov k običajni obremenitvi, sestavljene iz ponavljajočih se 60-se- kundnih sprintov, ki so ustrezali maksi- malni moči, doseženi med testiranjem, s 75-sekundnim aktivnim okrevanjem med napori. Po intervenciji so zaznali pomembno povečanje ∆TSI (velikost učinka [ES] = 0,75, p < 0,05) ter poveča- nje ∆HHb (ES = 0,65, p < 0,05). Poročajo tudi o izboljšanem, čeprav statistično nepomembnem času do dosega maksi- malne desaturacije (ES = 0,53, p = 0,07) po intervenciji. Rezultati kažejo, da lah- ko intervalni trening sprintov povzroči pomembne in zaznavne spremembe pri visoko treniranih posameznikih (ra- ven treniranosti 3 in 4). Povečanje ∆TSI pomeni povečano sposobnost mišic za ekstrakcijo kisika. Caen idr. (2018) so si prizadevali prou- čiti povezavo med kritično močjo (CP), točko respiratorne kompenzacije (RCP) in izboljšanjem vadbenih pragov, dolo- čenih z metodo NIRS, po šestih tednih intervalnega kolesarskega treninga. Tre- ning je obsegal šest ponovitev štirimi- nutnega kolesarjenja pri CP z vmesnimi tremi minutami aktivne regeneracije, ki je ustrezala intenzivnosti pri GET (angl. gas-exchange threshold). Rezultati so pokazali sočasno izboljšanje vseh nave- denih kazalnikov maksimalnega staci- onarnega stanja (RCP in CP), pri čemer so vse metode zaznavanja pokazale po- dobno stopnjo izboljšanja. Kljub temu so se delovne obremenitve, povezane s temi pragovi, med seboj občutno raz- likovale, pri čemer se je prag, določen z NIRS (HHb), pojavil pri največji delovni obremenitvi. V razširitvi študije iz leta 2018 so se Caen idr. (2019) osredotočili na učinek treninga na vadbene pragove mišične oksigena- cije in amplitudo odziva. Proučevali so vrednosti TSI, O2Hb, HHb in tHb med stopnjevanim obremenitvenim kolesar- skim testom do izčrpanosti pred inter- vencijo in po njej. Rezultati niso pokazali sprememb v skupni amplitudi TSI, ven- dar pa so opazili povečanje amplitude tHb in HHb. Te spremembe je mogoče pripisati s treningom povzročenim spre- membam v difuzijski kapaciteti za O2 in/ ali konvektivni oskrbi s kisikom ter pove- čani kapilarni gostoti in prilagoditvam v nadzoru ciljne vazodilatacije, ki omogo- čajo boljšo redistribucijo krvi v aktivne Glas mladih 143 dele mišic. Zato je TSI počasneje upadel, kljub nespremenjeni amplitudi tega pa- rametra. Najnovejša študija v tem pregledu, Eser- haut idr. (2025), je 23 veslačic (raven 3) proučevala večkrat med tekmovalno sezono. TSI so spremljali na mišici vastus lateralis med stopnjevanim diskontinu- iranim vadbenim protokolom, ki je ob- segal sedem ponovitev po štiri minute veslanja. Cilj je bil proučiti povezave med vadbenimi pragovi, pridobljenimi z NIRS in meritvami laktata v krvi (LT1, LT2, TSI- BP1, TSIBP2) med diskontinuiranim testom z naraščajočo obremenitvijo, ter ugo- toviti, v kolikšnem obsegu se kinetika okrevanja med posameznimi stopnjami (reoxyslope) spreminja skozi sezono. Re- zultati so pokazali pomembno poveča- nje naklona reoksigenacije (reoxyslope) med testom z naraščajočo obremenitvi- jo. Povprečne vrednosti reoxyslope so se zvišale tudi skozi tekmovalno sezono, kar kaže na uporabnost tega parametra za spremljanje prilagoditve športnic na trening. Primerjava vadbenih pragov, določenih z NIRS, je pokazala dobro uje- manje med LT2 in TSIBP2, medtem ko je TSIBP1 bistveno podcenil LT1. Avtorji po- udarjajo razliko v metodologiji izračuna obeh pragov, saj pragovi, določeni z NIRS, ocenjujejo lokalno razpoložljivost O2, zato časovno prehitevajo sistemski porast laktata. Zanimiv vidik študije je ocena reoxyslope kot spremljevalnega parametra. Reoxyslope se med testom običajno povečuje, vendar kaže zmanj- šan odziv v zadnji fazi testa. Povečanje reoxyslope z naraščajočo intenzivnostjo je pričakovano, saj mišično tkivo pri višji intenzivnosti kaže večjo afiniteto do O2. V zadnjih korakih testa pa je ta presnov- ni pogoj v okolici mišice lahko moten zaradi povečanja koncentracije laktata in vodikovih ionov. Povečana glikoliza vodi do preferenčnega prenosa laktata v mitohondrijsko matriko v primerjavi s kisikom. Druga zanimiva ugotovitev je, da reoxyslope potencialno odraža aku- tno adaptacijo na vadbeni program, kar je lahko posledica izboljšane kinetike presnove metabolitov, hitrejše reperfu- zije oksigenirane krvi v mikrokapilarna omrežja skeletnih mišic ter izboljšano zmogljivost za dostavo kisika. „ RAZPRAVA Namen te študije je bil celovito proučiti literaturo glede uporabe metode NIRS za longitudinalno spremljanje prilagoditev na trening v športu. Cilj je bil oblikovati pregled različnih pristopov, ki uporablja- jo različne parametre in metodologije. Glavni ugotovitvi tega sistematičnega pregleda sta: a) parametri, pridobljeni z metodo NIRS, uspešno zaznavajo lokalne prilagodi- tve na trening, b) parametri, pridobljeni z metodo NIRS, kažejo podobne izboljšave kot bolj uveljavljeni sistemski kazalniki, vendar ponujajo vpogled le v lokalne, in ne sistemske prilagoditve. Rezultati vključenih študij večinoma ka- žejo izboljšanje lokalnih prilagoditev na trening, vendar je bilo število vključenih študij majhno, poleg tega so bile večino- ma metodološko podhranjene. Čeprav uporaba metode NIRS omogoča spre- mljanje več različnih parametrov, je bilo izboljšanje večinoma zaznano pri spre- menljivkah HHb in TSI. Tudi metode pri spremljanju prilagoditev na trening so se močno razlikovale. Nekatere študije so uporabljale testiranje s stopnjevanim obremenitvenim testom, medtem ko so se druge odločile za teste pri stalni obre- menitvi z zmerno ali visoko intenzivno- stjo, teste ponavljajočih se sprintov in vadbo s nespremenjeno obremenitvijo za določanje razlik v odzivu parametrov NIRS med submaksimalno vadbo v raz- ličnih območjih intenzivnosti. Metodologija in pristop k zaznavanju sprememb se med izbranimi študijami precej razlikujeta. Uporaba HHb in TSI kot potencialnih spremenljivk za zazna- vanje pozitivnih perifernih adaptacij je upravičena, saj HHb in TSI veljata za posredna kazalnika mikrovaskularne ek- strakcije kisika. Njuna uporabnost izha- ja iz dejstva, da sta v primerjavi z O2Hb manj občutljiva za lokalne spremembe krvnega volumna ter zato bolje odra- žata dinamične spremembe razmerja med oksigeniranimi in deoksigenirani- mi kromofori v opazovanem mišičnem tkivu (Delorey idr., 2003). Poleg tega ča- sovni potek HHb tesno sledi časovnemu profilu arteriovenske razlike v vsebnosti kisika (mVO2) po začetku mišične kon- trakcije (Grassi idr., 2003). Zato je smisel- no domnevati, da se HHb in TSI lahko uporabljata kot posredna kazalnika mi- krovaskularne ekstrakcije kisika. Študija Ferreira idr. (2007) je proučevala dina- miko mikrovaskularne ekstrakcije kisika med postopnim naporom (stopnjevana vadba), da bi bolje razumeli fiziološke mehanizme tega odziva. Na kratko, di- namiko HHb med postopnim naporom določata predvsem mišični pretok krvi in arteriovenska razlika v vsebnosti kisika v delujoči mišici (Slika 1). Njihovi podatki kažejo, da je mikrovaskularna ekstrakcija kisika, merjena z NIRS (HHb), med vadbo nizke intenzivnosti odvisna predvsem od povečanja pretoka krvi. Ta povezava se, potem ko vadba preide v območje visoke intenzivnosti, postopno toliko upočasni, da kinetika mišičnega pretoka krvi in mVO2 naraščata linearno pri ve- likih obremenitvah. To vodi do platoja vrednosti HHb in posledično do platoja mikrovaskularne ekstrakcije kisika, kar se kaže v sigmoidnem časovnem profilu krivulje HHb. Vzdržljivostni trening povzroči več pozi- tivnih prilagoditev, ki se kažejo kot pre- mik v desno v časovnem profilu HHb med stopnjevanim naporom. Uporaba HHb med stopnjevanim naporom za za- znavanje adaptacij na trening lahko zato strokovnjakom ponudi dodaten vpogled v fiziologijo športnika, saj pomeni doda- tno perspektivo za analizo prilagoditev. Vzdržljivostni trening povzroči premik v desno časovnega profila sistemskega VO2 in višje najvišje vrednosti, kar ponuja ključne informacije o profilu in zmoglji- vosti celotnega telesnega privzema kisi- ka. Meritve z NIRS pa ponujajo drugačen vpogled, saj odražajo periferno kapaci- teto ekstrakcije kisika (Ferreira idr., 2007). Premik tega profila v desno torej kaže na prilagoditve samo v perifernem delu žil- nega sistema in mišičnem tkivu. Te informacije lahko strokovnjaki nepo- sredno uporabijo za spremljanje prilago- ditev na trening, pri čemer upoštevajo tako sistemske kot lokalne adaptacije (pljučna kapaciteta, utripni volumen, žil- ne adaptacije in periferne adaptacije), da bolje razumejo, kateri tipi treninga pov- zročajo največje prilagoditve in kako to vpliva na vzdržljivost. Čeprav to ni bila 144 osrednja tema tega sistematičnega pre- gleda, so bile vrednosti HHb in TSI upo- rabljene kot markerji za ločevanje med visoko in zelo visoko intenzivnimi obmo- čji vadbe, kar dodatno potrjuje njihovo uporabnost pri spremljanju športnikov (Boone idr., 2016; Fontana idr., 2015; Ian- netta idr., 2017; Sendra-Pérez idr., 2023). Parametri, pridobljeni z NIRS med sto- pnjevanim obremenitvenim testom za spremljanje dolgoročnih intervencij, so se izkazali kot uporabni tudi v vključe- nih študijah. Obe študiji (Caen idr., 2018, 2019) sta pokazali, da se parametri NIRS izboljšajo vzporedno z izboljšanjem sis- temskih kazalnikov aerobne telesne pri- pravljenosti (npr. VO2peak). Konkretno so ugotovili, da se je TSI po intervenciji zmanjševal počasneje, medtem ko sta se amplituda HHb in tHb povečali, kar kaže na izboljšano mikrovaskularno ekstrakci- jo kisika. To je v skladu z že opisanim teo- retičnim okvirom adaptacije, saj so upo- rabljeni kazalniki pokazali tako premik časovnega profila v desno kot izboljšano amplitudo, to pa je vodilo do višjih ma- ksimalnih vrednosti. Povečanje skupne amplitude HHb med postopnim napo- rom se nanaša predvsem na funkcional- ne adaptacije na ravni delujočih mišic. Visoko intenzivni intervalni trening, ki so ga uporabili v študiji, je močno povezan s povečano vsebnostjo in funkcijo mito- hondrijev v skeletnih mišicah (Dinenno idr., 2001; Jacobs idr., 2013). To poveča gradient parcialnega tlaka kisika med ka- pilarami in skeletnimi mišicami ter s tem kapaciteto ekstrakcije kisika. Podobne fiziološke prilagoditve so bile opažene tudi v študiji, ki je za oceno adaptacij na trening uporabila napore submaksimalne intenzivnosti (Costes idr., 2001). Pred intervencijo je bil med vadbo z zmerno intenzivnostjo zaznan izrazit upad TSI, medtem ko je po intervenciji ostal na enaki ravni. Razlika v odzivu je bila pomembno povezana z odzivom koncentracije laktata v krvi, kar nakazu- je, da so vrednosti TSI zrcalile odziv lak- tata v obratnem razmerju. Čeprav med obdobjema pred intervencijo in po njej ni bilo razlike v amplitudi signala TSI, je bila po intervenciji zaznana močno po- večana prekrvavitev (posredno merjena z NIRS). Glede na rezultate študije Ferre- ira idr. (2007) lahko pričakujemo, da so adaptacije v prekrvavitvi izrazitejše med vadbo nizke do zmerne intenzivnosti. Ti rezultati kažejo, da so prilagoditve na vadbo z zmerno intenzivnostjo večino- ma povezane z izboljšanjem mikrovasku- larne strukture, kar potrjujeta povečani prekrvavitev med vadbo in kapilarizacija, potrjena z mišično biopsijo. Povečana kapilarizacija verjetno poveča razmerje med kapilarami in mišičnimi vlakni, kar omogoča boljšo redistribucijo pretoka krvi v delujoče mišice med vadbo zmer- ne intenzivnosti, v nasprotju z adaptacija- mi, povezanimi z maksimalno kapaciteto ekstrakcije kisika. Zanimivo je, da se je po intervenciji povečala tudi aktivnost citrat sintaze, medtem ko aktivnost fosfofruk- tokinaze ni bila spremenjena, kar doda- tno kaže na adaptacije skeletnih mišic, povezane z vadbo nižje intenzivnosti. Navedeno potrjuje tudi to, da ni bilo sprememb v vsebnosti fosfofruktokina- ze, ki je omejitveni dejavnik moči gliko- lize (Atkinson in Walton, 1965). Druge študije so proučevale uporabnost metode NIRS kot orodja za spremljanje prilagoditev skeletnih mišic med pona- vljajočimi se maksimalnimi sprinti po vadbeni intervenciji (Buchheit in Ufland, 2011; Jones idr., 2015). Študija Buchheit in Ufland (2011) je po- kazala, da se je stopnja reoksigenacije TSI po intervenciji pomembno zvišala, medtem ko je bila najnižja vrednost reo- ksigenacije med sprinti nižja kot pred in- tervencijo. Te izboljšave so bile povezane z izboljšano največjo hitrostjo sprinta in sposobnostjo ponavljanja sprintov (r = –0,52 in –0,4), kar nakazuje, da izboljšana kinetika okrevanja v periferiji zmanjšuje upad zmogljivosti pri ponavljajočih se sprintih. Hitrejša reoksigenacija nakazuje izboljšano sposobnost uravnavanja rav- notežja med periferno oskrbo s kisikom in njegovo porabo, kar vodi v hitrejšo reoksigenacijo in obnovo fiziološkega ravnovesja. Avtorji so ugotovili, da iz- boljšanje v maksimalni aerobni hitrosti zmerno napoveduje izboljšave v stopnji reoksigenacije (r = 0,63), kar kaže, da so periferne izboljšave aerobne kapacitete povezane z izboljšanim okrevanjem med sprinti. Podobno je študija (Jones idr., 2015) po- kazala izboljšanje v amplitudi TSI, HHb in O2Hb po vadbeni intervenciji. Prednost te študije je v uporabi paralelnih skupin v nasprotju z drugimi vključenimi štu- dijami, pri katerih so raziskovali le eno skupino. Rezultati kažejo, da že vključitev ene dodatne vadbene enote intervalne- ga treninga sprintov povzroči pomemb- ne periferne adaptacije v primerjavi s klasičnim vadbenim programom, upo- rabljenim v kontrolni skupini. Rezultati nakazujejo povečano kapaciteto mišične ekstrakcije kisika, kar potrjuje povečana amplituda izbranih parametrov po inter- venciji. Študija Eserhaut idr. (2025) se je osredo- točila na drug vidik spremljanja športni- kov, in sicer na povezavo med spremem- bami LT1 in LT2 ter ustreznimi pragovi, določenimi z metodo NIRS. Rezultati ka- žejo, da se prag TSI (natančneje TSIBP2) ni razlikoval od LT2, medtem ko je TSIBP1 sistematično podcenjeval LT1. Čeprav so se rezultati osredotočali na izvedljivost določanja pragov z metodo NIRS v pri- merjavi z določanjem laktatnih pragov, kažejo, da se izboljšave v laktatni krivulji zrcalijo v parametrih, pridobljenih z NIRS. V nasprotju s prejšnjimi študijami, ki so proučevale povezavo med TSI, HHb in točko respiratorne kompenzacije, rezul- tati kažejo, da pragovi, določeni z NIRS, izkazujejo večjo variabilnost v primerjavi z določanjem laktatnih pragov. Ključna razlika je v pristopu k testiranju. Prejšnje študije, ki so poročale o višjih korelacijah in vrednostih intraklasnega korelacijske- ga koeficienta (ICC) med pragovi, dolo- čenimi z NIRS in ventilatornimi parame- tri, so uporabljale kontinuirani protokol z naraščajočo obremenitvijo, medtem ko je navedena študija uporabila diskonti- nuirani protokol veslanja (7 × 4 min). Li- teratura prikazuje širok razpon korelacij (od zmernih do visokih) med pragovi, določenimi z NIRS in ventilatornimi para- metri, ter na splošno nižje korelacije pri primerjavi z laktatnimi pragovi. Ta raz- lika je lahko posledica tega, da se NIRS meri na kontinuiran način, podobno kot ventilatorni parametri, medtem ko se laktatni pragovi določajo z uporabo ek- sponentne funkcije za analizo podatkov. Ta razlika v pristopu k testiranju onemo- goča natančno določitev, ali razlika izha- ja iz laktatnih ali parametrov, določenih z NIRS. Glas mladih 145 V literaturi kot celoti in vključenih študi- jah (skupaj z neobjavljenimi podatki naše skupine) je mogoče opaziti več metodo- loških razlik, pa tudi razlike v pristopu k določanju pragov in postavitvi senzor- jev. Zato bi se prihodnje študije morale osredotočiti na razlike med laktatnimi, ventilatornimi in pragovi NIRS z uporabo stroge metodologije in standardizirane- ga pristopa, da bi bolje razumeli razloge za razlike med temi parametri. Skupno gledano parametri, pridobljeni z metodo NIRS, kažejo obetavne rezultate za spre- mljanje različnih perifernih adaptacij na različne vadbene intervencije. Potencial teh parametrov za uporabo pri spremlja- nju športnikov je jasno razviden iz izbolj- šanja, opaženega pri postopni vadbi, naporih s stalno submaksimalno obre- menitvijo in protokolih ponavljajočih se sprintov. Čeprav so ti protokoli usmerjeni v različne kazalnike vzdržljivosti, se zdi, da so adaptacije podobne in periferno pogojene. Ena izmed omejitev parametrov, prido- bljenih z NIRS, je nezmožnost neposre- dne primerjave absolutnih vrednosti. Različni proizvajalci naprav uporabljajo različne metode izračuna in razpone, v katerih se ti indeksi lahko opazujejo. To onemogoča neposredno primerjavo vrednosti HHb in TSI, v nasprotju z ven- tilatornimi parametri. Te razlike so prive- dle do različnih pristopov k normalizaciji podatkov, pri čemer nekatere študije po- ročajo o absolutnih vrednostih, druge pa se odločajo za normalizacijo podatkov glede na razpon vrednosti (0–100  %), normalizacijo na izhodiščne vrednosti ali fiziološko kalibracijo z arterijsko okluzijo, kar dodatno otežuje neposredno primer- javo med študijami. Majhno število vključenih študij poudarja potrebo po razširitvi raziskav o perifernih adaptacijah z uporabo metode NIRS v longitudinalnih študijah, da bi bolje ra- zumeli temeljne fiziološke mehanizme ter zagotovili smernice za trenerje in stro- kovnjake. Parametri NIRS se kažejo zelo uporabni kot dopolnilo ventilatornim ali drugim kazalnikom, kar bi omogočilo dodaten vpogled v fiziologijo posame- znega športnika in prispevalo k napred- ku na tem področju. „ ZAKLJUČEK Uporaba NIRS izkazuje velik potencial za uporabo skupaj z bolj uveljavljenimi kazalniki (npr. laktat, VO2, obremenitev). Naši rezultati kažejo, da je parametre NIRS mogoče uporabiti za zaznavanje specifičnih perifernih adaptacij, pove- zanih z regulacijo porazdelitve krvi v delujoče mišice, lokalno kapilarizacijo in kapaciteto ekstrakcije kisika v skeletnih mišicah. Uporaba parametrov NIRS lahko skupaj z drugimi uveljavljenimi kazalniki strokovnjakom pri spremljanju športni- kov omogoči globlji vpogled v naravo teh adaptacij ter boljše razumevanje fiziologije posameznega športnika in odziva na različne tipe vzdržljivostnega treninga. Kljub obetavnim rezultatom sta za prenos v prakso potrebna standardi- zacija metodoloških pristopov pri merje- nju in večje število kakovostnih raziskav. Omejitveni dejavniki Čeprav ta sistematični pregled obsega celovit pregled longitudinalnih študij, je treba priznati več omejitev. Prvič, vklju- čene so bile le študije, pri katerih je inter- vencija trajala štiri tedne ali več. Tako so bile izključene študije s krajšim trajanjem intervencij in omejeno število vključenih raziskav. Drugič, zaradi razlik v pristopu k testiranju ni bilo mogoče izvesti kvan- titativne primerjave parametrov NIRS pred intervencijo in po njej, zato smo se odločili za kvalitativni pristop. Prihodnje študije bi se morale osredotočiti na spe- cifično testno metodologijo, da bi omo- gočile lažjo primerjavo in boljši vpogled v izvedljivost uporabe NIRS za spremlja- nje športnikov, ob predpostavki, da se literatura razširi z ustreznimi raziskavami. Tretjič, zanesljivost in veljavnost parame- trov NIRS za določanje pragov ter njihova dnevna variabilnost za zdaj niso povsem jasne. Neobjavljeni podatki naše razi- skovalne skupine kažejo vrednosti ICC = 0,33 za meddnevne razlike v izhodiščnih vrednostih TSI. Vrednosti v mirovanju so lahko pod vplivom različnih dejavnikov in lahko predstavljajo pristranskost pri normalizaciji podatkov na izhodiščne vrednosti. Razpoložljiva literatura kaže tudi, da je pri interpretaciji maksimalnih ali minimalnih vrednosti med različnimi dnevi potrebna previdnost (Desanlis idr., 2022). Ena izmed študij o meddnevni variabilnosti je pokazala koeficient vari- acije (CV) 0,6–4 % za TSI, kar kaže, da so manjše razlike v vrednostih TSI lahko po- sledica inherentne dnevne variabilnosti (Biddulph idr., 2023). „ LITERATURA 1. Atkinson, D. E., in Walton, G. M. (1965). Kine- tics of Regulatory Enzymes. Journal of Bio- logical Chemistry, 240(2), 757–763. https://doi. org/10.1016/S0021-9258(17)45240-9 2. Barstow, T. J. (2019). Understanding near in- frared spectroscopy and its application to skeletal muscle research. Journal of Applied Physiology, 126(5), 1360–1376. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00166.2018 3. Biddulph, B., Morris, J. G., Lewis, M., Hunter, K., in Sunderland, C. (2023). Reliability of Ne- ar-Infrared Spectroscopy with and without Compression Tights during Exercise and Re- covery Activities. Sports, 11(2), 23. https://doi. org/10.3390/sports11020023 4. Boone, J., Barstow, T. J., Celie, B., Prieur, F., in Bourgois, J. (2016). The interrelationship be- tween muscle oxygenation, muscle activati- on, and pulmonary oxygen uptake to incre- mental ramp exercise: influence of aerobic fitness. Applied Physiology, Nutrition, and Me- tabolism, 41(1), 55–62. https://doi.org/10.1139/ apnm-2015-0261 5. Buchheit, M., in Ufland, P. (2011). Effect of endurance training on performance and muscle reoxygenation rate during repea- ted-sprint running. European Journal of Ap- plied Physiology, 111(2), 293–301. https://doi. org/10.1007/s00421-010-1654-9 6. Caen, K., Vermeire, K., Bourgois, J. G., in Boo- ne, J. (2018). Exercise Thresholds on Trial: Are They Really Equivalent? Medicine & Science in Sports & Exercise, 50(6), 1277–1284. https://doi. org/10.1249/MSS.0000000000001547 7. Caen, K., Vermeire, K., Pogliaghi, S., Moerman, A., Niemeijer, V., Bourgois, J. G., in Boone, J. (2019). Aerobic Interval Training Impacts Mu- scle and Brain Oxygenation Responses to Incremental Exercise. Frontiers in Physiology, 10. https://doi.org/10.3389/fphys.2019.01195 8. Coates, A. M., Joyner, M. J., Little, J. P., Jones, A. M., in Gibala, M. J. (2023). A Perspective on High-Intensity Interval Training for Perfor- mance and Health. Sports Medicine 2023 53:1, 53(1), 85–96. https://doi.org/10.1007/S40279- 023-01938-6 9. Costes, F., Prieur, F., Feasson, L., Geyssant, A., Barthelemy, J.-C., in Denis, C. (2001). Influen- ce of training on NIRS muscle oxygen satura- tion during submaximal exercise. Medicine & Science in Sports & Exercise, 33(9), 1484–1489. https://doi.org/10.1097/00005768-200109000- 00010 146 10. Delorey, D. S., Kowalchuk, J. M., Paterson, D. H., in Paterson, D. H. (2003). Relation- ship between pulmonary O 2 uptake ki- netics and muscle deoxygenation during moderate-intensity exercise. J Appl Physi- ol, 95, 113–120. https://doi.org/10.1152/ japplphysiol.00956.2002.-The 11. Desanlis, J., Gordon, D., Calveyrac, C., Cottin, F., in Gernigon, M. (2022). Intra- and Inter-Day Reliability of the NIRS Portamon Device after Three Induced Muscle Ischemias. Sensors, 22(14), 5165. https://doi.org/10.3390/s22145165 12. Dinenno, F. A., Tanaka, H., Monahan, K. D., Clevenger, C. M., Eskurza, I., DeSouza, C. A., in Seals, D. R. (2001). Regular endurance exerci- se induces expansive arterial remodelling in the trained limbs of healthy men. The Jour- nal of Physiology, 534(1), 287–295. https://doi. org/10.1111/j.1469-7793.2001.00287.x 13. Eserhaut, D. A., DeLeo, J. M., Provost, J. A., Ackerman, K. E., in Fry, A. C. (2025). Moni- toring skeletal muscle oxygen saturation kinetics during graded exercise testing in NCAA division I female rowers. Fronti- ers in Physiology, 16. https://doi.org/10.3389/ fphys.2025.1538465 14. Ferreira, L. F., Koga, S., in Barstow, T. J. (2007). Dynamics of noninvasively estimated micro- vascular O 2 extraction during ramp exer- cise. Journal of Applied Physiology, 103(6), 1999–2004. https://doi.org/10.1152/japplphysi- ol.01414.2006 15. Ferreira, L. F., Townsend, D. K., Lutjemeier, B. J., in Barstow, T. J. (2005). Muscle capillary blood flow kinetics estimated from pulmo- nary O 2 uptake and near-infrared spectro- scopy. Journal of Applied Physiology, 98(5), 1820–1828. https://doi.org/10.1152/japplphysi- ol.00907.2004 16. Fontana, F. Y., Keir, D. A., Bellotti, C., De Roia, G. F., Murias, J. M., in Pogliaghi, S. (2015). De- termination of respiratory point compen- sation in healthy adults: Can non-invasive near-infrared spectroscopy help? Journal of Science and Medicine in Sport, 18(5), 590–595. https://doi.org/10.1016/J.JSAMS.2014.07.016 17. Grassi, B., Pogliaghi, S., Rampichini, S., Quare- sima, V., Ferrari, M., Marconi, C., in Cerretelli, P. (2003). Muscle oxygenation and pulmo- nary gas exchange kinetics during cycling exercise on-transitions in humans. Journal of Applied Physiology, 95(1), 149–158. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00695.2002 18. Iannetta, D., Qahtani, A., Mattioni Maturana, F., in Murias, J. M. (2017). The near-infrared spectroscopy-derived deoxygenated ha- emoglobin breaking-point is a repeatable measure that demarcates exercise intensity domains. Journal of Science and Medicine in Sport, 20(9), 873–877. https://doi.org/10.1016/J. JSAMS.2017.01.237 19. Jacobs, R. A., Flück, D., Bonne, T. C., Bürgi, S., Christensen, P. M., Toigo, M., in Lundby, C. (2013). Improvements in exercise perfor- mance with high-intensity interval training coincide with an increase in skeletal muscle mitochondrial content and function. Journal of Applied Physiology, 115(6), 785–793. https:// doi.org/10.1152/japplphysiol.00445.2013 20. Jones, B., Hamilton, D. K., in Cooper, C. E. (2015). Muscle Oxygen Changes following Sprint Interval Cycling Training in Elite Field Hockey Players. PLOS ONE, 10(3), e0120338. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0120338 21. Lachman, M. E. (2001). Adult Development, Psychology of. International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences, 135–139. https://doi.org/10.1016/B0-08-043076-7/01650-8 22. McKay, A. K. A., Stellingwerff, T., Smith, E. S., Martin, D. T., Mujika, I., Goosey-Tolfrey, V. L., Sheppard, J., in Burke, L. M. (2022). Defining Training and Performance Caliber: A Partici- pant Classification Framework. International Journal of Sports Physiology and Performan- ce, 17(2), 317–331. https://doi.org/10.1123/ij- spp.2021-0451 23. Orcioli-Silva, D., Beretta, V. S., Santos, P. C. R., Rasteiro, F. M., Marostegan, A. B., Vitório, R., Gobatto, C. A., in Manchado-Gobatto, F. B. (2024). Cerebral and muscle tissue oxyge- nation during exercise in healthy adults: A systematic review. Journal of Sport and Health Science, 13(4), 459–471. https://doi. org/10.1016/J.JSHS.2024.03.003 24. Perrey, S. (2022). Muscle Oxygenation Unlocks the Secrets of Physiological Re- sponses to Exercise: Time to Exploit it in the Training Monitoring. Frontiers in Sports and Active Living, 4. https://doi.org/10.3389/ fspor.2022.864825 25. Perrey, S., in Ferrari, M. (2018). Muscle Oxime- try in Sports Science: A Systematic Review. Sports Medicine, 48(3), 597–616. https://doi. org/10.1007/s40279-017-0820-1 26. Perrey, S., Quaresima, V., in Ferrari, M. (2024). Muscle Oximetry in Sports Science: An Up- dated Systematic Review. Sports Medicine, 54(4), 975–996. https://doi.org/10.1007/s40279- 023-01987-x 27. Rasica, L., Inglis, E. C., Mazzolari, R., Iannetta, D., in Murias, J. M. (2024). Methodological considerations on near-infrared spectro- scopy derived muscle oxidative capacity. European Journal of Applied Physiology, 124(7), 2069–2079. https://doi.org/10.1007/s00421- 024-05421-6 28. Sendra-Pérez, C., Sanchez-Jimenez, J. L., Mar- zano-Felisatti, J. M., Encarnación-Martínez, A., Salvador-Palmer, R., in Priego-Quesada, J. I. (2023). Reliability of threshold determi- nation using portable muscle oxygenation monitors during exercise testing: a syste- matic review and meta-analysis. Scientific reports, 13(1). https://doi.org/10.1038/S41598- 023-39651-Z Simon Iskra, mag. kin. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani simon.iskra@fsp.uni-lj.si