8. Številka.
V fe|l        ••• i        wj0 II* JI Hsjfl IMS«
Hll. Mi»
m             ^LV       ^      Lk               P            L      m <^B   m        w                P- <^B>                  A ■^sP      I   I      M          m     mm   *          m
UW      ^H              ^H ^S                        ^S  ^H ^B     ^H  ^S   ^B ^S      ^Bv Bw^M Sim     ^^H             ^Sb S^^            SV^ ^Sb      '               Sw    ■    S»^         ^BBBBBV^                             ^rBl              ^BBBBT              BBBBBBBB               bBBBBBT   vB                BBBBBT   rfl                m   bt   ^bi
^ bW               BIH           BmV     SmS             I II          n^BBSi                 11           ^  ^         |                                ^^M                              H           I                       ^^| W      ^H    ^H      ^H   ^^B
v   lL                  nSSS                    ^aSm,      aSSS                  kali                   al^t^t^t^H                avBV«vB^n^n^B                   ■    ^                                     ^B                      B^B^B                                       B^B^B^B^B^B^Bj             ■■                 ^_                                    B^i            B^B^B      B^B^Sl           B^B^H      B^B^B*
Utrnit tu* Um popoldni. tsvseamsi nsialf ta srasmlk*.
fin* BMBl t Proitor 1 m/m X M m/m u navadne  tn male oglase SO vin, u madnt razglase 120 K.  za poslano in reklame 2 K.  -  Pri naročila
n»«J 10 objav popast Vprašanjem  glede biseratov na)  se  priloži  snamka za odgovor
Oprivnlatve „Slov. Naroda4'  la    .Narodna   TIskarna11   finaflora ulica it S9 pritlično. — Telefon it 90.
MH*tea*kJ laNf   veJU « Jntoelarttli
celoletno naprej plačan  .   K Wr-
polletno......   .   m   HO*—
3 mesečno......m    30 -
i    -    .......  io--
t fcJeMjaat la popcmtti
celoletno......K 140*«
polletno .   •.....H 70-«
3 mesečno .*•••*» 85*' ......   .  12--
Novi   naročniki a* j  pof1)«|o v prvič naročnino   vedno   asV  po nakaznici Na samo pismena naročila trm poeiatve denarje se ne moremo ozirati
Tnlef on Mor. s«,
ajajr*   ■ta)ke)S)ls# v mm vrata*   ^Hfl
Posamesna Itevilka velja 60 vinarjev,
Časi spominov.
Kakor bi ne mogli nekateri ljudje pozabiti nekdanjih časov in bi jih hoteli pričarati pred oči še enkrat tudi svojim sosedom, tako se zdi. če gleda človek legijo spominov, privatnih in uradnih spisov, ki rom.?io ta čas po evropski javnosti. In da ic tudi sosed hvaležen in rad bere. priča dejstvo, da so ponudile »Times* šest milijonov knezu \Vindischgra-tzu, da opiše dogodke, ki so se odigrali na avstrijskem dvoru zadnje tedne pred razpadom monarhije. Hotzendorf. Ludendorff, Tirpttz. Czernin, zdaj menda še cesar Viljem — sami spomini iz nekdanjih lepih časov. Poleg tega ohiavlia pariški »Journal« zasebno korespondenco ruskega cesarja s cesarjem Viljemom in »Opinion« je objavilo znane oredloee nekdanjega cesarja Karla Ententi potom Siksta Parmskega za dosego miru. Karlovi predlogi so kot poiav najzanimivejši.
Na spomladi 1017. je skušal rešiti Kari svoj prestol in hotel skleniti z Cntento mir. Pozneje je zvedela za te demarše Nemčija — in pogajani ie bilo konec. Javnost za to ni vedela, se-le ko se je grof Czernin poleti 1918. otročje zaletel v Clemenceauja in je po navadi dunaiskecra zunanjega urada obrnil deistva na glavo in hote! imputirati prošnjo za mir Cle-menceauju. je Francoz kratkomalo odgovoril, da grof Czernin laze. Vnela se je uradna debata, ki ie odnesla grofa z ministrskega stolca in bi bila kmalu avstrijskega cesarja s prestola. To je ceja zadeva.
Ne glede na resničnost ali neresničnost Czeminove trditve, je bilo jasno, kaj je zasledoval grof s tem manevrom. Hote] ie dvigniti nogum doma in ubfti zaupame do Clemenceauja na Francoskem. To ni bila slaba poteza na prvi pogled. Da pa ni pomislil, kako razpoloženje je s tem vzbndfl na Češkem, ker je delal Masarvka naravnost odgovornega, da se ni hotela Francija daHe podajati, ker je upala na revolucijo v Avstriji ter da je poleg tega osovrazU česana pri Nemcih v Avstriji in Nemčiji, to kaže, da nI imela Av-striia v zunaniem uradu ministra — o cesarju ne govorim — ki bi bil na svojem mestu.
Ker se pojavliaio tu In tam plaht glasov!, da bi bil S'*Vst lahko prepreči združenje Jugoslovanov, če m bili imel! tačas na Dunani zmožnega zunanjega ministra, ni odveč, če se reče beseda tudi o eventualnosti dobrega zunanjega ministra — v Avstriji ie bila ta eventualnost 1 : 90.
Cela Ententa je hotela AvstrHo ohraniti, saj je še Wilson spomladi 1918.  govoril samo    o   avtonomHan
raznih narodnosti v Avstriji. Na to stran so bile torej šanse za Avstrijo ugodne.
Vse do seda] znane države so nastale potom podjarmljenja eneg-ali več plemen pod drugo, tako tucu Avstrija. In države, ki niso znale ali mogle stopiti teh plemen v eno. n* da bi ravno govorila en jezik, ampa* da bi smatrala državo, v kateri bivajo, za svojo, so razpadle prej au slej. Ko je bila iztisnjena Avstrija iz Nemčije in Italije, ie imela na svojem predvojnem teritoriju še vedno možnost, da vstvari avstrijsko državnost. Nagodba iz leta 1867. je uničita to možnost. Kaiti s tem. da je razdelila državo v dva dela in ustvarila v "beh zopet primitivno stanje zasuž-nenja dmgih plemen po Nemcih In ■Madžarih, se je predala neizogibnemu novinu, kaiti posamezne narodne individualnosti v obeh delih so blie tako razvite, da je bila somitev v eno potom sile nemogoča. Takrat so v Avstriii instinktivno občutili — ce tudi ne priznali — da so se začei« tla zibati, zato so se skušali nasloniti fn se naslonili na tisto silo, ki je b?1a naisorodneiša in ki je priVnai* Avstrijo na to točko. Pavno tako ie vemčna občutila da ie m^d vsemi njenimi sosedi Avstrija edina nezmožna za vsak daHui imperializem m se ?e zvezala z Ho za pHhodnfi neizbežni obračun. Zveza ie postala za obe državi ž'vlie^ska mirnost, oslablienie ene ie pomenilo oslabljene dru^e. Vendar so Madžari kot Izoliran narod M^^laH koUVor mogoče vstvartr* madžarsko državnost, ker so vedeli, da ostanejo «amf, v Av-°trti? na so z inVmo Pad*»zk*ga veteranov Nemci obupali nad t*m no-sknsom fn so zač^t Hodati v Npmčf-*o kot v svoio domovino. Da ni«o ^ctM' na^nrof čm^m narodnostim nasivni. ie p*č *ociia!oončeu zakon.
Tako je prišla neizo^bna svetovna voina. katere negativen uspeh bi pomenil za Avstrijo raznad in za Nf*mČifo nnlčenie nie svetovne silno-sti. In ker ie bila Nemč;.u3 crlavni faktor in Avstriia le privesek, je bilo iasno. da bo šla vojska tako dolgo, dokler bo hotela Nemčiia. in ker te šlo pri N^mčii? za to. a!i postane nal-mo^očneiša s?la aH pa na! pade med države ćmve vrst**, nf bilo dvomiti, da bo vodila volno tako dolgo, da ali zmaga, ali se zruši.
In vzemimo zdai. da bi bila sedela na Dunaju leta 1917. bolj zmožna moža. kot sta bila Kar! in Czernin. Kal bi bil usneh Sikstovih romanj? Neglede. da so bile ob tistem času čete čisto pomešane in so zapovedovali taktično Nemci, bi bil prvi
vzrok separatnega miru z Nemčijo revolucija pri avstrijskih Nemcih, ki bi bili s svojimi generali vred neusmiljeno spodili Karla, kajti kot pravega svojega vladarja so že davno smatrali Viliema. Da pa bi bili mogoče Čehi ali pa Jugoslovani postavili Karlu prestol in mu ga poleg te-^a še varovali — vzbuja predpustno razpoloženje!
Karlovi in Czcrninovi predlogi Ententi kažejo samo, da je imela Avstrija v zadnjih svojih dneh majhnega cesarja, kar ni nič čudnega, tn majhnega zunanjega ministra, kar ie bila v Avstriji navada, ki nista sluta-la toka časa. Seveda, če bi bili zmagali centralni sili, bi bila Avstrija se živela nekaj let, v Nemčiji so računali — trideset!       Joso Jurkovlč.
Igno us:
Borba proti krinki deklaraciji.
Krfska deklaracija je kralja Nikolo silno razžalila- Naravnost pa je pobesnel, ko je v imenu »Črnogorskega odbora za narodno ujedinjenje« izjavil A. Radovjć, da se popolnoma priključuje tej deklaraciji. Čim je njegova vlada uvidla, da se podpisniki ne Šalijo, je tudi ona začela živahno akclio v svr-ho, da bi diskreditirala krfski pakt V ta namen so se skupljalj po vseh mestih, kier so žfvelj črnogorski begunci, podpis« za proridekJaraclio črnogorskih podanikov. V tej izjavi se pred vsem protestira proti temu, da se v krfski deklaraciji pometa s Črno goro, kot deL bi to bila nekaka cunja. Zbrali so zares precejšnje Število podpisov, toda med niimi je b?k> vsaj 80% takšnih, ki niso mogli imeti nobene veljave, ker niso M!i Črnogorski podaniki, nego begunci izpod Avstrije, ki so se slučaino nahajali pod črnogorskim varstvom (protežeš Monte negr"ns).
S to protldeklaracijo je bil napovedan s strani kralta Nikole in njegove vlade boj na življenje in smrt krfske> mu paktu. Trn v očetu Jim je bil tudi * Jugoslovanski odbor« v Londonu, sa) ie tr! njegov predsednik <fr. Trumbič, cćtn od glavnih tvorcev kriškega Pakta, v katerem je krali Nikola č'tal svojo obsodbo na smrt. Kralj se je napot.l v Italijo k svojemu zetu in po njegovi vrnitvi le moda črnogorska vlada celo zabeležiti nekoliko diplomatskih uspehov. Takšen uspeh je bila že poprej nmeniena fzs:liena udeležba kraljevske Črne erore na balkanski konferenci. V prvi polovici leta 1918. je prišlo zraven odlikovanje, ki sta iih podelila črnogorskim ministrom angleški in itaHlan-ski krali, za nlegov največji uspeh pa se lahko smatra privoljenje ameriške vlade, da se lahko ustanovi v Wa-sMngtonu črnogorska legacija. Krali Nikola ie b?1 takrat tako zadovoljen ?n navdušen, da ie povodom odpotovanja svojega izrednega poslan'ka (generala Ovozdenoviča v Wash!ngton) izdal poseben reskript, naperjen proti krfski deklaraciji. Nalinteresantnejši odstavek tega manifesta je oni. kjer se pravi, »da bo eksistenca Črne rore nafboljša garancija, da bo Jugoslovenska zajed-n:ca dostojen član družbe narodov«. To pa Je ost proti krfski deklaraciji, ki U-kliučuie obstanek črne gore, ker Je ne-
združljiv z jugoslavenskim programom.
Ob času teh diplomatskih uspehov je imel motrilec skoro vtisek, da se je kraljeva Črna gora nekako osokolila In da bo prišla na dan z nekimi novimi koncepcijami iugoslovenskega problema, skratka, da bo kralj Nikola proglasil svoj jugoslovenski program, ki bo »brljšj nego Je bila krfska deklaracija«. Tn res, nekega lepega dne se ie razne-sel glas v Franciji in celo v Švici, da pripravljajo ministri kralja Nikole neko novo iugoslovensko akcijo. To je bilo nekako v mesecu juliju leta 1918. Imel sem priliko zvedeti, o čem je šlo. Gospodje so zamislili nič manj in n!č več kot ustanovitev novega iugoslovenskega odbora, ki bi imel delovati proti londonskemu odboru, kj bi bil pod protekcijo Črne gore, S tem bi kralj Nikola imel nekak, četudi malenkosten dokaz, da hna tudi on za seboj Jugoslovane, M se ne strinjajo z jugoslovenskim programom londonskega jugoslovensketa odbora.
Ministri so rudi zares pozvati na prijateljski razgovor nekoliko Jugoslo-venov, večinoma takšnih, ki so se nahajali pod varstvom Cme gore In ki so bili obenem činovn:ki. Na teh »posvetovanjih« pa so bili gospodje ministri takoj razočarani, zakaj, dasi ja bilo med lugosloveni takšnih, ki *> verjeli, da se vprašanje glede kralja Nikole in njegove dinastije lahko konča na lep način s tem, da se poseže po sredstva pogajanj, vendar so bili ti ljudje Jugo-slovenj, ki jim šlo za to, da se Jugoslavija ustvari brez ozira na to, dali ta ali oni pri tem kaj izgubi ali dobi. Radi tega so ti Jugosloveni svetovati, da *e kraljeva vlada loti te-le politike: »črnogorska vlada naj pošlje vladi kraljevine Srbije na Krf noto, v kater! bo priznala v principu, da je program krfske deklaracije tudi nI en program. Istočasno bo o tem svojem koraku obvestila tudi »Jugoslovenski odbor« v i ondonu. Srbski vladi tn jugosloven-skemu odboru bo dalje predlagala kraljeva vlada revizijo krfske deklaracije v tem zmislu. da se ta deklaracija modificira, v kolikor se tfCe Cme gore, tako da jo bo mogla tudi ona podpisati. Ako bi se posrečilo najti solucijo za vsa  sporna  vprašanja, tedaj bi  srbska
vlada, črnogorska vlada In »Jugoclo-* venski odbor« podpisali novo »Jugo-slovensko deklaracijo«, proti kateri bi ne mogel nihče več protestirati. Ako pa bi to ne bilo mogoče, potem bi naj krtska deklaracij ja ostala kakršna Je, kajti in« teresi Jugoslavije zahtevajo to. Dalje so zahtevali tj Jugosloveni od ministrstva kralja Nikole, da naj takoj napravi zakonski načrt o tem, kako se ima podrediti snvereniteta Črne gore novi jugoslovenski suvereniteti, ter da se ima ta zakonski načrt takoj objaviti v uradnem »Glasu Crnogorca«.
Namen teh Jngoslovenov je bi! dvojen: 1.) poskusiti rešitev dinastlč-nega spora, ako bi bilo mogoče na mf-ren fn bratski način, tako da bi bilo takorekoč vse gotovo fe v inozemstvu, ne da bi bilo tega treba čakati na vrnitev v domovino. 2.) Glavni njih citj pa je bil, dovesti kraljevo Črno goro do tega, da se definitivno zameri Itafijf s svojim postopanjem in na ta način izgubi za vselej njeno zanpanle. Tedaj se je namreč na dolgo In široko govorilo, da ima črna gora z Italijo tajen! sporazum, v katerem H Italija garantih ra neodvisnost kot nagrado za njena intransigentnost, torej negativno fn z iugoslovenskega stališča izdajalsko dr* žanje. Ministri kralja Nikole so tudi takoj tzprevIdeS, da bi aa s takšnim ko-i rakom smrtno zamerili Italtt, a name-3 sto omenjane note se je notavft ie pari dni potem dolg pragtas» — ki le bil kajpada naročen — grnogorakfli sepa-j ratističnih študentov v Svtef, ▼ kare-; rem so zahtevali od vlade, da se im izogfba« prenagljenih odločitev 1» pre pustit! vte, kar se tiče črne gore, edi no le voDi črnogorskega naroda, ki pai se tu v tnofiemttvu ne more konsuT-i tiratf.
Takšno držanje cVnogorsIfe kranj ljevske vlade pa je že bflo za psiholog ga jasen dokaz, da ao bjle govorice « črnogorsko - italijanskem vorazmmi,1 in celo o takšni zvezi, resnične. Narav-J nost prepričevalen pa Je sledeči f^ktJ kojega resničnosti ni v stanu nikdat odgovornih faktorjev antijugoslovenske polivke kralja Nikole oporekati. Znanor je, da je vsaki vladi na svetu mnosa. na tem, da lahko tajno korespondira s, svojimi zastopniki v Inozemstvu na tak način, & ne more nikdo drugI v©wj deti. o čem se govori. Zato ima vsakat; država šifre, ki so njena tajnost In kt jih skriva tudi prod svojim najbotjšmi' zaveznikom, če sporočajo države druga, drugi svoje šifre, tedar to pomeni, da M zveza med njima tako tesna, da je nji-, hova politika Te ena sama poEtika. Da^ je torej črnogorska politika tvorila a italijansko politiko le eno samo politi« ko, o tem ne more biti nobenega dvoma, kakor hitro vemo, da ie dobtf čf nogorski poslanik v Washingtonu    OJ
LISTEK.
Izlet na Koroško.
i.
Iz Maribora drdra naš »fiat« po široki cesti proti Kamnici. Od severne strani nas gledajo oni prijazni griči. Jo tvorijo najboljšo severno obrambo naše dravske doline. Po teh krajih severno od Drave se je prej širila germanizacija z vso silo: še nekaj let in zadušili bi bili slovenski živeli v teh lepih vinskih goricah. Sedaj smo rešeni morečefca pritiska. Na jugu nas spremlja zeleno Pohorje: njegovi najvišji vrhovi so s snegom pobeljeni. Tam pod Pohorjem na drugi strani Drave smo se Slovenci boljše držati. Po dolini se vali Drava počasi mogočno, kakor da bi se zavedala svoje važnosti: njen tok se zajeda ob mehke bregove in zdi se ti. kakor da hoče odnesti s seboj gozde, ki raste Jo tik nad njenimi vodami.   Ob reki stoja
mlini, žasre, brodovi: kaj bo tu čez petdeset let. ko se razvije industrija. Kamnica? Tu so imeli mariborski nemški mogotci svoie vile. vinograde, posestva . . . Hudo nemško gnezdo — zdaj je vse tiho. Takoj za vasjo zaoazimo velike železne rdeče pobarvane stolbe. To so drogovi. ki vod»'*o elektriko iz Fale. Sedaj se-^aio od Fale do Limbuša. torej še kakih pet kilometrov in falska elektrika bo v Mariboru: pravijo, da se to z^odi v par mesecih: Maribor si bo oddahnil, ko bo imel tako lepo razsvetljavo, saj imajo v Fali elektrike za celo Slovenijo dovolj — treba Jo ie samo speljati v svet. Zato so « drogovi, ki stoie <zdaj še prazni brez žice. vesili oznanlevalci bodočnosti. Cesta se vije ob Dravi navzgor. Tam pod Pohorjem na oni strani Drave se kažejo Ruš> in pod niimi se vali d»m Iz kemične tovarne. Veliko nemško podietje. kier izdeldieto dušik. Vsa oodietla v dravski dolini so Imela biti nemške trdnjave — sada! bodo viri naS^a bogastva. O© cesti je le malo hi§. Prostora je Še dosti. Edino krasna bsls stavba *»->
budi našo pozornost. Badlova gra>-ščina. Zelo primerna zgradba n. pr. za kak sanatorij. V ozadju se dvigajo gost! smrekovi gozdi.
Avto drdra naprej. Selnica, Mula vas. za katero se je bil hud boj. Zdaj je vse slovensko. Cesta se dviga navzor. Ko pridemo na vrh, se nam pokaže v dolini razjarjena Drava, ob nji pa nekaj velikih novih stavb. To je Fala. Reka Drava je tu zagrajena in čez njo vodi visok most. ki obvlada zatvornice. Voda šumi čez jezove. Na prvi pogled nit! ne slutimo vseh velikih skrivnosti, ki jih je tu ustvarila moderna tehnika. Treba bi bflo izstopiti in si ogledati notranjost. Toda sedaj ni času.
Takoj nad Falo se dolina reks Drave zniža. Zdi se H, kakor da bil tu vhod v njeno gorsko kraljestvo. Vsled jeza se je tu reka dvignila m je bilo treba prestaviti cesto nekoliko višje. Deroča In nemima Drav* je tu tiha In počasna, kakor da bi oremišliala, zakaj ne more naprej. Nje gladina ie skoraj podobna mirne-■« Jamra.   AU prssniiUa o leta oa
je človeška sila silnejša od nje In Je zagradila njen prosti tek zato, da jo ukroti in izrabi njeno moč, da žene turbine in — razsvetljuje svet? Da, čudna izprememba po prejšnji neomejeni svobodi.
Cesta gre sedaj ves čas prav ob reki, ki s krepkimi valovi drvi proti Fali. Brezno. Prijazna vas sredi gor; od vseh strani derejo vode proti Dravi. Vidi se. da smo se že nekoliko dvignili, kajti gozdovi so pokriti s snegom in tudi cesta je pobeljena. Pred nami se dvigajo veličastni gozdovi, kakor ogromna božična drevesa preprežena z zlatimi žarki in nasipana z belim snegovjem. Pot srn dviga in tudi mraz Je občutnejši.
Marbreg! Včasih se je reklo: Marenberg. Ljudje pravijo: Marbek. Ako je prvotno ime slovensko, se Je mogoče reklo: Mamibreg. Res. breg ozir. klanec je tu prav velik. In prav lepa gora visi nad njim. Trg je precej velik in živahen. Povsod vidlS napise: Občinski urad Marbreg, Posojilnica Marbreg, sodnija, razni uradi Na koncu trga je krasen gra-
dič s parkom. Res romantičen kraj. Toda naš avto drvi čez klance na**; prej. Dolina je najprej ozka potem se razširi. Pot se dviga. Ob cesti je f tu pa tam kaka hiša, mlin. žaga. V( de drvijo od vseh strani v dolino« Bližamo se koroški mejL Kameni steber ob cesti nam naznani prel v to prečudno deželo Korotansko.
Sv. Ožbalt. Cerkvica ob cesfl nosi ta napis. Sv. Ožbalt fe varutf naših prelazov. Eden je v Črnem. Grabnu, eden je nad Krko bi menda še kje. Dolina se sožl. Na levo gorJ ski greben, na desno gorski greben. vse pokrito £ lesovi v sredi Dravay na oni strani železnica, tu cesta. Tai ko Mtfmo proti Dravogradu. Tam naj onfl strani se kaže visoka razvalina; starega gradu — ponosen stolp na: skali in malo niže lep grad. Tu je bil lansko leto hud boj, ko je nenM ška četa. sestavljena iz samih oficir« jev, prišla pod puške naših v »takov Mno**o jih je padlo. Dravograd Vrata v Koroško deželo. Ima nekaj posebnega v svojih starodavnih1 hišah. Tiči tik ob gori in varuje prehod. Cesta zavije m dasao p**« L*
diran 2
.SLOVENSKI NAROD« dat U. jamarje ina
itcv. 8.
oje vlade naredbo, v kateri se mu priporoča, da naj lavi, ako bo imel kal posebno važnega al! tajnega, potom Italijanske ambasade v Parizu. Torej tukaj se lahko reče, da »facta lo-ftmintur«.
Sploh pa ni znala vladfca kralja Nikole bogve kako dobro skrivati svojih In kraljevih pravih namenov. Manevri iste vrste, kot je bil proglas Švicarskih Studentov, kraljevih štipendl-(Hstov, so se Često posluževali oospodi ministri... Po navadi so kralja vpo-!rabliali kot glumca, vlogo, k| jo Se Izborno vršil s svojimi manifesti in svo-iiimi jugoslovenskimi proklamacUaml Kot tipičen primer naj navedemo ono jfcratko ali pompozno deklaracijo, ki so 30 podpisaH vsi njegov! ministri in ki jje bila objavljena v eni izrednih Številk »Glasa Crnogorca« takoj, ko je na. ftal polom na vseh sovražnikovih frontah. V tej deklaraciji poživlja kralj Ni-ola vse Jugoslovene, da naf se ž njim adujejo, ker da je napočila ura, ko se do vresničile stoletne sanie Jugoslo-Venskega plemena. Samega sebe pa pazivlja »najsretnijega Jugoslovenina«. »Kakor hitro pa se je nekaj tednov pozneje izvedelo, da se je vrš;!a doma v Crni gori »Velika Narodna Skupščina«, jfci !e proglasila ujedinjenje Crne gore p Srbijo, so se takoj začeli zbirati podpisi za novo deklaracijo Črnogorskih e»podanikov«f v kateri se zahteva nič jpeč in nič manj kot »integralna restavracija Crne goreč.
fn potemtakem sta kralj N:kola in njegova vlada ostala zvesta do kraja fevojemu programu, ki je šel za tem, da jse prepreči izvršitev tega, kar se je za-pnovalo v krfski deklaraciji. Smisel ce-jle njegove defenzive je bil ta, da po jvsaki ceni črnogorsko vprašanje obdrži svoj karakter mednarodnega vprašanja. Akcija črnogorskih patrijotov v I jjnozemstvu in doma pa je imela ravno j •temu nasproten cilj, L j. po vsaki ceni H skušala predstaviti to vprašanje kot jnekaj čisto domačega, kar se tiče iz-ključno Srbov in Jugoslovenov.
Posebno pa je antipatičen tisti načrt kralja Nikole, po katerem so se brnele obrazovati tri države namesto ^ene same nerazdeljive Jugoslavije, In jsicer Črnn gora povečana in povzdig-jnjena^ Srbila in Hrvatska s tem, kar bi (ostalo od Slovenije, potem ko bi si Ita-|fl$a osigurala svoje »strategične* meje tla naš račun.
Trud kralja Nikole, da prepriča na ivsak način mirovno konferenco, da [vprašanja njegove bivše kraljevine ni-(kakor ni rešila Velika Narodna Skupščina, ampak da je bilo in da je še to rašanje mednarodno in ne samo no-anja zadeva Jugoslavije, je imelo v (zadnjem času obliko bombardiranja fmirovne konference v Parizu z brezštevilnimi notamf. na katere ta poslednja ne samo da ni odgovarjala, temveč ni niti potrjevala prejema- Obenem pa fee je tudi mnogo delalo na informaciji jljstov o zločinih komi taških band. fida bf te imelo časopisje nekaj pisati o ^žalostnem stanju« v Crni gori in o ^zatiranju ubogega črnogorskega ljud-tstva« po Srbuancih. kater? so baje, ka-jkor pravi ena takšna *nota«, napravi!! jveč škode in zadejali večje zlo Crni gori  nego  avstrijska okupacija.
Mogoče m celo sigurno je, da je (neki del, ali le neznaten del Črnogorcev nezadovoljen. To so oni Crnogorci, ki so bili tako navajeni gledati »gospodara« in »pristupati njegovoj ruci*, na sj seda] ne morejo več predstavljati |'da se lahko živi tudi brez nJega v veliki Jugoslaviji. Sicer pa pravijo ldujje, ;ki poznajo te »junake«, da imajo mno-■go denarja in sicer lir. Ko bi ne bilo ;*eh lir, potem bi skoro gotovo ne bilo 'tudi njih — koinitaŠev. Ako obtožujem Hire. tedaj se nadejam, da me bo vsak Irazumel (ali bi se varal). Vendar same jiire ne bi mogle kaj, ker bi se morali fee najbolj zabiti privrženci kralja Ni-jkole naveličati, če bi ne našli nekaj imovalne podpore v popolnoma pasivnem držanju cele mirovne konference.
Ko analizira Človek stališče poenu** zaveznikov, tedaj se mu vsiljujejo sledeča vprašanja: Zakaj niso sledila velesile primeri Srbije, ki Je takoj p* vje-dinjenju odpokllcala svojega poslanika Prt črnogorskem dvoru? Posebno le, ko sta Francija |a Anglija priznali dr-žavo SHS., zakaj sta le daBe držali svoje zastopnike pri črnoforskem dvoru in zakaj Hh le sedaj držata? Tudi je le vedno črnogorska legacija v Wa-shlngtonu, čeravno je Amerika prva priznala našo novo drŽavo. Ravno tako ima kralj Nikola celo mrežo konzulatov takorekoč v vseh delih sveta In njegovi konzuli imajo »eseotiahiM dotičnih držav.
Ce se vzame vse te momente v po-Stev, tedaj se pride do logičnega zaključka, da vprašanje kralja Nikole Se ni izčiščeno na mirovni konferenci. Zelo je verjetno, da se smatra kot sestaven del celega kompleksa jadranskega vprašanja, in sicer na zahtevo Italije. V kolikor pa se tiče cela stvar črnogorskega ljudstva, je njegova ogromna večina to vprašanje že rešila, in sfcer že dvakrat od premirja sem: prvič na Veliki Narodni Skupščini, a drugič o Božiču lanskega leta. ko je sama brez nobene pomoči vdušila vstalo nekih zapeljanih plemen iz cetinjske okolice, ki so se nahaiala pod neposrednim vplivom tedanjih in še sedanjih gospodarjev Ulcinja« Bara in Vjrpazarja,
Po zatrjevanju dopisnikov francoskih listov se ni razpoloženje zdravega jedra črnogorskega liudstva prav nič izpremenilo. Ljudstvo vidi svoj spas edino v Jugoslaviji, ker edino ona mu je v stanu zagarantirati kulturni razvi-tek v modernem pomenu te besede, če pa se nahaja v oni peščici vstašev, ki skuša sabotirati mirni razvjtek črnogorskega ljudstva in veliko delo ujedinjenja celega jugoslovenskega naroda, res izvesten procent pristašev kralja Nikole, tedaj predstavljajo samo ono odvratno kasto, ki ji še zmirom diši kraljevo korito. To so oni, ki bi si želeli takšno Crno goro, kjer bi vladale takšne nekulturne razmere, da bi lahho vsak Črnogorec postal minister v svojem življenju. Postati minister pa je najvišji ideal takorekoč, ne kako pravo, na koje je reflektira! vsak Črnogorec, ki je imel srečo biti imenovan za kraljevega činovnika. Da pa se pri takšnih imenovanjih v politični službi ni gledalo ne na kvalifikacijo, niti na sposobnosti komp et en tov, to je do vol J-noznano vsakemu Črnogorcu in Jugo-slovenu snloh. Zato pa je bila ona prava, pravilno šolana inteligenca vsa za ujedinjenje in proti separatizmu kralja Nikole. Izjeme so zelo zelo redke, in če se vendar najde kak inteligent, ki ne želi ujedinienia, tedaj se ga lahko za-frkne s popolnim pravom, češ »da je v Beogradu težje postati minister nego na Cetfnni«, fn ti ne bo vedel ničesar odgovoriti.
JugosJoveni se nadejamo, da Se zaveznikom vrlo dobro znano, da je interes Cme Gore v Jugoslaviji in da bj njena neodvisnost bila naperjena protf naši mladi državi. Ko sem čital pred nekoliko dnevi v hrvatskih in slovenskih časopisih, da niso stale karte kralja Nikole nikdar tako dobro pri mirovni konferenci kot sedaj, tedaj sem pomislil, da bi mogla morda skleniti mirovna konferenca pod pritiskom Italije, da se ima Cma Gora vzpostaviti kot nedvjsna država. Ali od sklepa do njegove izvršitve je precej dolga pot, kakor je nam pokazalo vprašanje sestanka vseh ruskih strank na otoku Prinkfpi, na kateri je bila konferenca povabila faktične vlade ruskega teritorija.
Prepričani smo, da bi bilo ravno tako s sklepom mirovne konference glede neodvisnosti Crne Gore. V tem eventualnem ali neverjetnem slučaju bi morali vporabiti najmanie 100.000 vojakov za integralno izvršitev tega sklepa, čeravno bi se morala uradna Jugoslavija popolnoma dezjnteresirati. Ali
****** tamo H *e uprto vsaki fepnv tO. pod kakrtanfcoM firmo.
Radi tega ao oaravtteae aade, da ie bilo ćraogprsko vpiaiiaji deUaltivaa rešeno ia lanskega leta po Veliki Na-rodni Skapftčini, a nekotfto stotin n> gijonašev kralja Nikole v druibt z oe-kolikimi amavtskimf razbojniškim] bea-dami niao v stanu ibiulatHO ničesar |t-premenitj na stvari
Ce pa je kralja Nikoli kolikor toliko na tem, da mobo vsal bodoči zgodovinar naše velike dobe milostiv, tedaj naj Javno izjavi, da se tudi en klanja interesom Jugoslavije. Nobene in* tnge, tudi najbolj zvite, ne morejo prizadeti Jugoslaviji Škode v oni meri, kot bi on želel, a še manj pa povrniti
prsatot, ki Ja sanj deflatttvno izgubljen; kajti takšna Jugoslavija, kakrfiao Ja morda on teki. t J. nekako federacijo, aJJ bolje raeaao nnOo al sveto nekoliko držav — Craa Oorg, SrbUa, Hrvatska, Slovenija Uar bi lahko bile nekatere republike a drage aaonarhUe, — Jugoslovansko Sudstvo ne mara. Ono Mi čvrsto, enotno, nedeljivo Jugoslavijo, a pr| tam aa v enem pa le strinja a kraljem Nikolom, ki je v neki svoj} proklamaciji Isiavii da smatra Črno Ooro kot »sestavni del Jugoslavenske domovine«. Tudi Jugosloveni stojijo namreč in bodo stali odločno na tem stalllču, ter gs bodo tudi branili v slučaju potrebe z vso odločnostjo, ki je zahteva njihov Interes In njihovo pravo.
V Palestini in Egiptu.
Pred kratkim se je vrnilo več | bivših avstro - ogrskih vojakov iz angleškega vjetništva v Egiptu. Iz mnogega njihovega pripovedovanja navaiamo le par stvari Nemci so se obnašali v Turčiji kot gospodar)*. Avstrijske topničarje so pridno pošiljali v ospredje v bojih, Turki pa so služili za maso. katero so Angleži postreljali ali polovili. Turk je moral sploh molčati In ubogati. Nič čudnega ni bilo, ako je pruski vojak obložil z zaušnicami turškega oficirja. Bavarci so avstrijske vojake še na-govariati »Kameradc drugi pa samo »du Osterreicher-:. Živeli so Nemci dobro in dobivali so zlato, avstro-ogrski vojak pa suh papir. Nemci so izvažali iz Turčije, karkoli se Jim je zdelo vredno za izvoz. Turkom so napravili ogromno škodo. Pa je prišel iz Nemčije avtomobil z bencinom. Spravili so ga v kraj in prodati turškim ali arabskim trgovcem. Pripetilo se je. da so jim na to avtomobil odvzeli in ga prodali čez čas drugim trgovcem. Presneto drag je bil tak avtomobil. Zdravstvene razmere med avstro - ogrskim vojaštvom so bile slabe.    Največ so trpel!    na
spolnih boleznih. Ženske so kar dne za vojaštvom. Vojaki so se javljali bolne, kar na kratko: >orientalisch«. Bolnici v Damasku in Carigradu sta bili vedno polni takih »orientaliscn« bolnikov. In strašna je ta bolezen, mnogo hujša od evropske. Od 30tw avstro - ogrskega vojaštva je ostaiu zdravih komaj 500. —- V vjetništvu se jim je godilo slabo. Nihče se ni brigal za nje. Avstro - Ogrska je razpadala. Nemška vlada pa se je brigala za svoje ljudi in tako so nemški vojaki r vjetniki dobivali mnogo veC hrane nego avstro - ogrski. Najboljše se je godilo Turkom. Ti so imeli vsega takorekoč v izobilju, kruha. mesa, drugih stvari, tobaka, sploh, kar so želeli, so dobili. Angleži že vedo, zakaj so tako lepo ravnali s Turki! Turkov je bilo v vjetništvu ogromno, pa jih je tudi obilo pomrlo. Tako jih je iz jednega tabora pri Kairu od 30.000 poginilo 10.000. Izmed avstro - ogrskih vojakov jih je tudi nekaj pomrlo, bolnih je bilo obilo, nekateri so oslepeli, drugI zblazneli. Strašno je vjetništvo, naj si bo kjerkoli. Globoko so se oddahnili oni, k! so se srečno vrnili domov.
Polltiine vesti.
ssa Pesem o »kapitalu«. Pri nas se poje v gotovih krogih pesem o kapitalu; lajna se neprestano goni, in kamor se obrnemo, povsod čujemo divje glasove te pesmi. Sedaj se Je nekdo oglasil v »Jugoslaviji« ter zagovarja izmenjavo krone v dinarje v razmerju 1 :4 z razlogom, da bodo s to zamenjavo slovenski kapitalisti raztrgani in krvavo zadeti. Vsak človek uvidi, da je tako mnenje anonimnega finančnika neutemeljeno. Bilo bi torej brezplodno, Dričkati se z gospodom, ki stoji prej-kone v vrstah narodno-socijalistične stranke: primerno pa se nam vidi, da enkrat pri hladni pamet! in pri polni zavesti spregovorimo besedo o slovenskem kapitalu, ki ga nekateri tako silno preganjajo. Kdo je kapitalist med nami? Tisti, ki kapital najbolj sovražijo, so prepričani, da je že vsakdo kapitalist, če je v današnji dobi lastnik dveh srajc. Po njihovem mnenju na svetu ne bo prej boljše, dokler ne bo vsak* človek Imel eno samo srajco. Drugi zopet govore, da je vsak polu-gruntar ali pa vsaj gruntar kapitalist, ter napadajo gruniarja ali poluarun-tarja kakor da sta največja škodljivca človeštva. Tudi taki so, ki smatrajo hišnega posestnika v Ljubljani za največjega kapitalista: v resnici je pa tisto bitje, ki čuie danes na ime hišnega posestnika ljubljanskega, silno zapuščena reva pod božjim solncem! Tega hišnega posestnika je imela uprava od pričetka vojske pa do danes na trdi verigi. Vse drugo je šlo na vatle — kaj na vatle, na kilometre kvišku! —* hišni posestnik ljubljanski pa je obtičal na verigi, tako da mu danes puščajo strehe, in če hoče dati napraviti polovico strešne cevi, odpade mu s tem vsai naiemščina enega stanovanja. In ta revež, ki svojih vknjiženih dolgov ni plačal, kakor jih ie plačal naš kmet, je eden najbolj sovraženih kapitalistov! Po našem je ena največjih bedarij, klicati in ropotati proti slovenskim kapitalistom, ker ie vzlic »Napreju« in »Narodnemu Socijalistu« krvava resnica, da slovenskega kapitalizma sploh ni. Ml smo berači, kakor smo bili berači pred vojsko, in če so ponižni prihranki ljudstva organiziran! oo naJMh hranilnicah, o© naJHh bankah in naših posojilnicah, ni to organizacija kapitala, temveč organizacija varčnosti, brez katere tudi v prihodnje ne bomo mogli izhajati. Vse bučanje proti kapitalizmu je pri nas prazno bučanje, bi krfčači ne bodo dosegli drugega, kakor da med nami ne bo niti najmanjše domaČe glavnice,   s katero
—  nabrano Iz sadov ljudske varčnosti
—  H mogli podpreti Industrija poljedelstvo In druga podjetja. Ideal teb razgrajačev bi neomadefevanffli politikov je pač ta, da bi moral mi nas vsakdo Imeti prazen žep. — odkod naj se vzamejo podjetja in odkod na] se nabere davek, ta skrb Jih ne mor)? AH preganjan! naši »kapitalisti« to danes ie vodno tisti lonček. Iz katere« vlada največ jemlje. aH bati se Je, da bo kmalu prazen ta lonček; potem na nam ne bo drugega ostalo kakor poklicati kapital iz tujine, potem bomo oa res postali pravi robov] tega kapitala! To bodo dosegli tisti, ki danes _hnnne proti heraikim kapitalistom v Sloveiii-
tega, da se je oo celi Sloveniji namar-kiralo komaj 300 milijonov kron. To ni kapitalizem, to je beračija. in če hočete po sili raztrgati to beračijo, potem bo od srlada umiral ne samo kapitalist recimo ljubljanski hišni posestnik, temveč tudi ljubljanski delavec!       —r.
= Ministrske krize zaradi valutnega vprašanja ni. LDU. Beograd, 9. januarja. Današnja >Tn-buna« prinaša vest, da je radi valutnega vprašanja prišlo do ministrska krize in da sta ministra dr. Kramer in Kristan podala ostavko, ker vsi Slovenci stoje na stališču, da je treba izmenjati krone z dinarjem al pari, in odklanjajo projekt dr. Veljkovi-ča. Napram tej vesti se ugoravlja, da je neresnično, da bi slovenska ministra podala ostavko, kajti ministrski svet o valutni reformi še ni sklenil ničesar končnega. Seja ministrskega sveta, pri kateri se bo sklepalo o n*-daljnih korakih glede valutnega vprašanja, se bo vršila bržkone šeie prihodnji torek dopoldne. — »Slovenec* piše, da je finančno ministrstvo že začelo izvajati sklep, da se izmenja po en dinar za štiri krone. Ta vest je brez podlage. Dejstvo je samo, da se je še r>^d Božičem v ministrskem svetu sklepalo o valutni reformi, da pa Je bilo končno sklepanje preloženo na čas po novem letu in sicer na prošnjo ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja. Finančni minister je ori raznih tiskarnah uvedel poizvedbe in drage pripravljalne korake, ki pa imajo le namen, ugotoviti proračun za provedbo izmenjave in zagotoviti, da bi se v primeru, ako bi ministrski svet sprejel oredlog finančnega ministra, izvedba nemudr^a motrla izvršiti.
= »SlovenČeve« izmHHjotlne. (Uradno.) »Slovenec« prinaša vest, da je deželni predsednik dr. Žerjav predlagal na posvetovanju Jugoslovanske demokratske stranke, naj se za stare dinarske novce da novih dinarjev v razmerju 1 : 5 ali I : 6. Ta vest je prosto izmišljena.
= »Slovenec« In Kristan. »Slovenec« je razširil vest, da je tevrse-valnl odbor Jugoslovenske soclalno-demokratske stranke odpoklical ministra ca šume (n rudo Antona Kristana. Ljublianski dopisni urad je pooblaščen Izjaviti, da je ta vest popolnoma Izmišljena, kakor tudi vest da se le sploh v tem oziru vršilo kako posvetovanje. Snoči je minister Kristan dospel v Ljubljano. Danes je med dr. sprejel večjo deputacijo železničarjev in se ž njimi posvetoval o njihovem položaju. Dasi so bili v te) deputaciji tudi vodie političnih godalno * demokratskih organizacij. nI nihče omenil, da se zahteva odstop ministra.
— K aretacH dr. Benkovfca. LDU. Zagreb, 9. januarja. (Službeno.) Aretacija dr. Viktorja Benko-vtda s petorico uradnikov te le tsvr-Ha ndk kiiankaaUh (vacroikov peta-
ti državi. Po razpustu zveze Javnih nameščencev ledr. Benković organiziral, aeveda tajno, udruženje prot* odredbam državne oblasti in Je priredil v Zagrebu več tajnih sestankov. V pokrajinska mesta, tudi v Slovenijo, so odSli v Imenu tega udruženja posebni odposlanci, med njimi tudi dr. Benković, Potek preiskave ne dopušča, da bi o tem več govorili. Vest »Hrvata«, da je predsednic deželne vlade sa Slovenijo, dr. Žerjav, nastopU proti postopanju zemaljske vlade v Zagrebu odnosno bana, ne odgovarja resnici Predsednik deželne vlade za Slovenijo ter ban in minister za notranje posle so v tem vprašanju enega in istega naziranja.
= Razprava o valutnem vprašanja v Zagrebu« Z a g r e b . 9. januarja. Včeraj se je vršila v tajništvu demokratske stranke seja pristaSev te stranke, katere se je udeležil tudi minister Svetozar Prlbičević. Razpravljalo se je o valutnem vprašanja in se je o tem vnela živahna debata. O rezultatu teh posvetovanj, ki je popolnoma uzadovoljil prisotne, bo referiraj minister Pribičevič na seji ministrskega sveta. Minister je poročal ob tej priliki tudi o zunanjem In notranjem političnem položaju naše kraljevine.
sa Radikalna stranka Izgubila svoje postojanke. Beograd, 9. januarja. Kakor se zatrjuje v privatnih, nestrankarskih krogih, raste dan na dan število pristašev demokrat* ske stranke v Vojvodini in Bosni To uvidevajo tudi radikalci. Upali so, da bodo svoje prvake, katerim je vsleđ nezaupanja ljudstva nemogoče kandidirati v Srbiji, vtihotapili v volilne liste v Bosni in Vojvodinji. kjer bi jih nato kandidirali. To pa jim ne bo uspelo, ker v teh pokrajinah izgubljajo dan na dan radikalci več svojih postojank, na katere so računali.
= Medakovičev organ o demo« kratski zajednici. Zagreb, 9. januarja. »Narodno Djelo«, organ Meda-kovičeve grupe prinaša na čelu lista sledeče obvestilo: Po Zagrebu se Širijo glasovi, da se pogajajo razni od-ličnjaki, ki stoje za našim listom t demokratsko zajednico, kako bi se mogli vrniti zopet v to zajednicu. Proglašamo, da so ti glasovi tendenciozni in brez vsake podlage, ker nikomur ne prihaja misel stopiti v dogovor z demokrati
= Italija se z nami noče direktno pogajati Kakor poroča »New York Herald« iz Londona, je Italijan-ski ministrski predsednik Ni t ti izjavil v pogovoru, da se Italija nikakor ne more neposredno pogajati z Jugoslavijo o rešitvi jadranskega vprašanja in da se bo eventualno pogajala z Jugoslavijo o tem predmetu samo s posredovanjem pariške konference. Kakor bi bilo želeti, da pride do pametnega sporazuma, je dejal nadalju, vendar bi direktna pogajanja z Jugoslavijo pomenila žalitev italijanskega nacionalnega čuta, Italija ve. da Reka je In hoče biti italijanska in da bo prej ali slej tudi postala italijanska,
— Čeho ■ slovaška - Italijanska pogajanja. Dne 6. t. m. dopoldne so se končala interna posvetovanja med rimskimi delegati, zastopniki generalnega civilnega komisarijata in zastopniki tržaške trgovske in obrtne zbornice. V teh posvetovanjih se je določil program, ki ima priti v razpravo na plenarni konferenci. Izvolili so se posamezni odseki. Dne 7, t m. popoldne prične plenarna konferenca z čehoslovaškim odposlanstvom, ki Je že prispelo v Trst.
m Češkopoliskl sporazum? AA-dovl Denik« poroča: Z verodostojne strani javljajo, da se poljski politični krogi nameravajo odpovedati plebiscitu na Tešinskem in izročiti vso te-šinsko deželico čehoslovaški republiki. S tem bi Poljska dokazala svojo krepko voljo, da sklene s sosedno Cehoslovaško tesno prijateljstvo m spremeni svojo dosedanjo politiko na temelju poljskočeškega sporazuma. Poljska dobi zato, da odstopi Te-šinsko Cehoslovakom, kot odškodnino neke pokrajine na vzhodu. Prea končno izročitvijo vsega Tešinskega se uvede v tej pokrajini prehodno stanje in bodo sporne kraje upravljale posebne mednarodne komisije. Tudi moravsko ostrovska »Morgen Zeitung« javlja, da ni izključeno, oa bi na podlagi pogajanj Antante s poljsko in cehoslovaško vlado ne došio do mirne rešitve češkoporjskega spora na ta način, da bi Poljaki dobrovoljni izročili Tešlnsko čehoslovaški. Tudi »Prager Tagblatt« objavlja slično vest in naglasa, da se zavzemajo zavezniki za mirno rešitev poljsko • češkega spora v glavnem z ozirom na protiboljševiško politiko in akcijo, ki jo nameravajo v kratkem započeti. Tz teb vesti je razvidno, da ni izključeno, da bi ne prišlo med Poljaki in Cehoslovaki do mirnega sporazuma glede Tešin-skega. To bi bilo ne samo v interesu obeh bratskih držav, marveč tudi v splošnem   Interesu   vsega   slavjan-
fcodit. Pred nami se razgrinja snežena pokrajina, iz katere mole tu ta [tam okrogli griči vsak s svojo p&* sebno cerkvico na vrhu. To je Koru-Ika . . . Sneg pokriva daljne   gore,
£se kažejo v ozadju. Lalrod. Str*-nas ustavi. Moramo, se legitimirati. Vprašamo fante, kako se poču-iijo. Dobro, samo mraza je preveč pi cigaret premalo. V prvi zadevi |im ne moremo pomagati — v drugi pa vsaj za silo. Ker smo se na po-[veljstvu izkazali s papirji -~ lahko jgremo naprej. Cesta se tu hitro dvi-&a nad bregovi vesele Drave, kl Sukni globoko pod zaraščenimi podmo-ll Tu se Drava razigra kipeče po-jskočno in hiti divje po razdrapan« Strugi. Kmalu pa nam izgine Izpred oči, naša pot zavije po visoki planoti oroti Rudi. Krasna široka cesta z obširnim razgledom po koroških gorah. Tam na severu se že kažejo vrhovi, ki tvorijo severno mejo našegu pasa. Tam stoje na straži naš! vola-ki in čuvajo osvobojeni del Ni lahka njih služba v tej žimi. Toda če pogledalo z onih vrbov na to lepo zem-gjto pod seboj, gotovo čotlto, da atoa> *
žijo najlepši del slovenske domovine. In gotovo jim je lažje pri tem krasnem pogledu na slovensko koroško zemljo. Naša cesta gre vedno bolj navzgor. Mrzel veter brije čez široko gorsko planoto, ki se razteza okrog nas. Konečno smo na vrhu. Ruda. Lep gorski kraj. Tu so nekdaj kopali rudo. Gore okoli in okoli hranijo v sebi še neizmerno podzemeljskih zakladov. Saj ie Koroška v tem oziru prava zakladnica: pravijo, da so tudi zdaj zasledili zopet baker fn srebro.
Prvi mrak le pokrival tO čudovito krasno deželo okrog nas. Zdela se ml je kakor bajka, kakor zakleta kraljičina, ki spi oozimsko spanje, da se spomladi prebudi Cesta je za-medena s snegom. Skora] nI sledu od ljudi Par vojaških voz z drvml vidimo pred sabo). Cesta gre med samimi mladimi gozdovi Pred nekej leti so tu gosoodovafi Italijanski lesni kupci Izsekal? so vse do tal: zdaj rastejo novi gozdovi: daleč okrog in okrog: gora in gozd, bogastvo In krasota. To ie naša koroška dežela. KDaVt MppMBJ
Stran S.
.SLOVENSKI NAROD- d»t 11. jamoj« 1M0.
BWV* c%
lodia nskil atijahll MHft M Kkselrid e boljteflitn.
»Suisse Orient« priobčuje zanimiv dopis znanega voditelja ruske socijalne demokratske stranke Pavla Akselroda o boljševizmu. Akselrod piše med drugim: »Gotovi krogi skušajo boljše viško gospodstvo olepše-vati s tem, da je primerjajo z vlado Jakobincev v veliki francoski revoluciji. Toda analogija med njima je prav takšna, kakor med karikaturo in njenim originalom, med herostrat-skiin posnemanjem in med elementarnim svetovnim dogodkom, ki sili k posnemanju. Boljše viška diktatura je samo pustolovska in skrajno tragična parodija na diktaturo Jakobincev v prvi francoski rev^Iuciii. Po svojih vladnih metodah skozinskozi protirevolucijonarna ustvarja sovjetska ruska vlada objednenvpotrebne predpogoje za zmago meščanske protirevolucije. Ta sovjetska vlaaa je strmoglavila vso Rusijo v propad, potisnila proletarske in kmetske mase v neizrečno bedo, pri tem razdejala vse organizacije teh mas. ki so vzklile na razvalinah carizma. ali pa jih spremenila v birokratsko slepo orodje te vlade. Z brutalno silo je prekinila razvojni proces njihovega organizatoričnega in političnega sa-mouveljavljenja. udušila popolnoma delavsko časopisje in oropala ljudske mase vseh njihovih političnih svo-bodščin. Zato obstoja nevarnost, da bo ta neznosni položaj v zvezi z des-organizacijo in obupanostjo ustvaril v masah takšno razpoloženje, da bodo pozdravliale tudi eventualni pro-tirevoluciionarni prevrat s stran! meščanskih elementov protiboliševi-ške opozicije kot pravcato osvoboditev.« Akselrod priporoča kot edino sredstvo, da se prepreči ta prevrat. da se takoj skliče ustavotvorna skupščina in se uvede na demokratskih temeliih sloneča samouprava. Ker vladajo celo v socijalističnfn krogih na zapadu popolnoma napačni pojmi o boliševikih in bolišev*-škem gospodstvu, pr^dlaea Akselrod, da bi se poslala v Rusiio mednarodna preiskovalna komisija, ki bi si nai ustvarila konkretno sliko r» boHševiškem »komunizmu«: in o pogubnih metodah njihovega gospodstva.
Spomitiiaitf* se
Dražbe sv. Cirila m Metodu.
Nnt ivukiuiim ntttiL
Iz uradnl$kih krogov se nam poroča: Hrvatska vlada je razpustila »Savez Javnih namještenika« v Zagrebu ter začela proti voditeljem disciplinarno preiskavo, češ, da Ima vse Ribanje subverzivno, državi s**» vražno tendenco. Da bi U\ očitanja ovrgli, so zagrebški javni nameščenci sklicali za 6. t. m. laven shod, na katerem so hoteli doka z iti ncopr*-vičenost obdolžitev. ki slona baj& u» na napačnih informacijah, na zavijanju in pretiravanju. Namen shne-a je bil prinesti resnico ter izčipno pojasniti, da ima ves uridniški pokret izključno stanovski značaj, na ni v njem niti sence poiiti:nii mahi-nacij ter da ima vse gibmie edino le krušno, eksistenčno tendenco Ker shod ni bil pravočasno t. i. 3 ini Poprej, naznanlen, jo vlada «hod nrepi^ vedala. Nato so uradniki nemndem« sklicali shod z istim r>ro*ramom za 11. t. m., tako da ni bilo nikakejni formalnega povoda za novo prepo-ved shoda. Shod je bil torej dovoljen. A vlada je dala bivšega predsednika Saveza, dr. Viktorja Benk >viča in S« 16 višjih uradnikov vseh kategorij v četrtek zvečer aretirati. Or. V Hen-ković in nekateri tovariši so bili še 6. t. m. v Ljubljani ter so slovenjfm uradnikom dokazovali, da >o popolnoma nekrlvi preereškov. ki se Urn očitaio. da niso bili in niso iti v najmanji zvezi s poIUiko in s politiki, skratka  da   se  bodo  na  6.   t.   m    na
shodu oprali vseh očitkov. Slovenci so sklenili, da se shoda v Zaerebu udeleže po dveh delegatih, ki imata nalogo izjaviti nopolno solidarnost sloven. uradniških ortranizacii s hrvatskimi, ako se izkaze, da so za-crrebški kolegi postonali pravilno tn zakonito ter hrez primesi kakšne no-1'nčne aH celo prot*dr/ivn«? 7^hrbi-nosti. Ker te shod 10. t. m. prep ve-dan in so zagrebški urnc'ni^kr voditelji zaprti, so snoči slov. uradniške oreranizacfie sklenil^ nosi iti danes, v soboto don. h £. de?el. oredse^eniku dr. Or. ?erjavu deputaciio. ki na| orosi, da oosreduie hikaisnia vlada v Beogradu in Zagrebu v tem smislu, da se naj postopa proti obdolžencem sfrosro po zakonu nemudoma in da nai se obtožnica in usoeh preiskave naznanita slov. uradniškim organizacijam, ki na to zavzamejo v tei zadevi svoie stališče. Za torek zvečer se skPče shod vsen or?3n;7aoi* slov. iavn'h nameščencev v Li"bMani. da se nofasn? namene in uspehe dosedanjih akcii Slovencev in Hrvatov v stanovskfn vprašanjih. Na shod se povabiio ča$-nfkarskl poročevalci ter so naši p^-
RnrnkferlzDclja Ulatfrmlra Uljanoua - Uenfna.
V »Suisse Orientc podala dr. Mi-hail $abat tole uspelo karakterizac^jo voditelja ruskih boljševjkov, Vladimira Uljanova - Ljenina: »V Ljeninu nam stopa nasproti PeČerfnov duh kot okosteneli, neizprosni, nespremenljivi fanatizem dejansko vse rušečega dejanja in navidezno ustvarjajočega povelja. Ne sentimentalno utopijstvo, marveč jekleno hotenje; ne sanjajoči hu-manitarizem, marveč plamteča mržnia: ne entuziazem, marveč monomanija. Zaničevanje Liudi, brezškrupoloznost, nemoralnost, vendar pa tudi prikrita ljubezen do brezpravnih fn izrabi Je va-Djh, vroča, brezsrčna, strašna in tragična ljubezen, ki se z morilno obupno in mrzlo mržnjo proti tradjciionelnim ?n obstoječim razmeram amalganVra v nepopisen zagoneten monolit titanske bolesti in machijavelistiške pretkano-sti. Sredi neizrečnih grozot državljanske vojne, ki je že zdavna prenehala biti razredna borba, na pustih razvalinah ojrromnesra carstva, na gorah mrli-čev, ki zatirajo solnce, se dviga rud? v negativih inponuioča pojava tega strašnega, logično odkritega in preprostega, psihologično si nasprotujočega in neizčrpnega moža, ki se kot Mesfas četrtega stanu, kot prorok sociialfst'č-ne bodočnosti, kot simbol fn vtelesenie svetovne revolucije komunističen proletarijata čuti poklicanega spremeniti kanitaltst'čho - meščanski svet v grandiozno grmado, iz katere pepela se ima potem dvigniti Feniks socijalne pravičnosti. Kai ga briga pretresujoče trplieije cele generacije, kaj ga briga stor»soč eksistenc? Ali ni svetovna volna stala milijone človeških živi jeni? Njegova argumentacija Je jeguljasto-gladka. stvarne ugovore enostavno odbija oklopna plošča njegove sofistike. Niecovega silogizma se formalno ne da
izpodbijati. Vrhovna njegova premisa uve! Javlja potrebo uresničenja socijalnih idealov. Druga premisa izraža nujno posledico, da mora mednarodna revolucionarna akcija slediti ruskemu vzoru. Končni zaključek se glasi: V imenu socijalizma se mora v Rusiji vzdržati boljševička diktatura. Djeniki-nova protirevolucija, francoske parlamentarne volitve, poraz Soartakistov v Nemčiji: vse to ie za Lien'na ne proti-dokaz. marveč potrdMo pravila. In ker tail veliavnost prve premise, se smatra vobče za nevezanega, da b? se posluževal duševnega orožja. Zakaj za meščanske strme ima na razpolago samo kitaiske mučilne instrumente kot proti-dokaze... Tn kal ie bil ruski boliSevl-zc*m v preteklosti? BolKevizem Je bil elementarni razkroj ruske fronte, po-^ratek domov po zemli* h^e^ečih polie-rtelcev, ki so dolga tri leta pogrevali svojo ro/mo crn^o. RnMSevKtvo Je bilo nri tem nevzdržli^vem desorganizacij-skem procesu samo jdeolo^ično figovo neresce ali. ako ie ta prisnod^ha bolj iasna, slanina v m;*ii pasti. Mase so skočile na grjžljai »M?r. svoboda, zemlja in kruh« in so se tako strmoglavile v pekel državUanske voine, tir^nstva in lakote. Lienjn je spretno Izrabljal ta "Tote^t, on ea le posr»e^e^ral. ne da bi ra HI on sam prvotno poklical v ž*v-'ic^ie. ker srloh prvotno ni imel moči, da bi sra sam započel. Ln^endorff »e bil prepričan. 69 bo^o pas^žfrji plombiranega vlaka <nem*ka vlada je dala leta 1917. no prvi ruski revoliiciil Lienina ?n Trockera v plombiranem vlaku prenehati skori NemčHo fn skozi nemslco fronto v Rnsfik>. Opom. pr.) spretno opravila!? posle cesarske Nemčije na ruskih tleh. LJenln se je prav dobro zavedal, kdo bo še tefebnfl v grob, kf le bff Izkopan za l?tisffo.€
ITALIJA V KRATKEM PRIZNA KRALJEVINO  SnS.
Beograd. 9. januarja. Kakor znano je bil določen orlndpe Borghese takoj po ujedtnienlu nafe kralievine od Italijanske vlade m akreditiranega poslanika Italile na srbskem dvoru. Ko Je bil akt o ujedinjeni« Srbov. Hrvatov ta
Slovencev podpisan. Italija te nate kraljevine ni priznavala in principe Borghese je odpotoval na dal«! dopust. Kakor se sedaj izve iz Rima. M NI moral principe Borrnese ostati v Beorradu in Caka«, da se odnofaji med Ttaliio In Jugoslavijo nhlaZe. Me* *<*m časom pa so se odnofaji mod obema driavaoMi   vodao   fcott poosliavaM ta
dopust princip« Borgbese se Jo rasne- t
nil v neskončnost. Italijanska vlada Je zato pred nedavnim časom poslala v Beograd svojega odpravnika konte Gaiantija, ki ie imel nalogo, da sondira teren za dosego sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj mu Je italijanska vlada dodelila v pomoč urednika rimske »Epohe« dr. Tulija Oiordana, Id Je prispel že v Beograd tal prinesel s seboj informacije ministra zunanjih del Scialole In ministrskega predsednika Nittija. — Dr. Giordano. ki ie na licu mesta prejel natančne informacije o položaju tudi s strani Jtigostovenov, Je takoj odpotoval v Pariš, da tamkaj Informira Italijansko mirovno delegacijo in Nittija o položaju. V političnih kro-gih Beograda se zatrjuje, da bo prišlo, če konferenca zunanjih ministrov in ministrskih predsednikov zavezniških držav ne reši v najkrajšem času jadranskega vprašanja, do direktnega sporazuma med Beogradom In Rimom. Prvi akt tega sporazuma bo. da Ko Italija priznala našo kraljevino SHS. — italijanska vlada je sklenila, da mora priti do sporazuma v jadranskem vprašanju na konferenci v Parizu do konca tega meseca.
NAIML.INE    NITTUEVE     IZJAVE
GLEDE   SPORAZUMA   Z   JUOO-
SLOVENL
Trst. 8. anuarja. Današnji »U Piccolo« poroča: »Ministrski preo-sednik Nltti je dovolil londonskemu dopisniku New York Meralda inter-wiew. Časnikar pravi, da je bil to odkritosrčen interwiew, ker je Nittl ra-devolie privolil v diskusijo glede Jadranskega problema in svetovnega polo£aia nastalega vsled nastopivŠe-ga mirti, dočlm se mu Je zdelScialom težak in zagoneten. — Nltti ne veruje, da se reši reški problem v kratkem in na definitiven način in smatra tudi udefstvftev svojih želj še za precei oddalfeno; mnenja pa je. da se sporazumljenje. naisi bo kakršnokoli, ne more še nadalle zavlačevati z ozirom na to, da se zamorejo vsa vprašanja, ki jih trna mirovni posvet še na dnevnem redu. vsaj v principu rešiti še pred koncem meseca januarja. — Nittl je Iziavil. da z Llovd Oeoreem ni Imel nikake prave konference, marveč samo pogovor, v katerem se je preiskoval teren po starih in novih formulah z namenom. ćb se naide izhod za rešitev reškega vprp*a«'a. Oasiravno se ie v tem po-eledn izdatno napredovalo, se vendarle še ne namerava določiti kake posebne formule pred pariškim se-stanVom. kateremu bodo služili londonski poeovori kot podlaga. — Na vprašanje, kakega mnenja ie glede vesti, da bi zamoo-la dobiti Ttaliia na Vzhodu kak mandat ali pa protektorat kot komnenzac^o v slučaiu neugodne rešitve reškega vprašanja, je odgovoril Nltti: »Ne morem ničesar novedati raznn tega. da so bfll ta m ćnurt enak! predlogi stavlienf v preteklosti m <\b je treba o njih Še sklepati.« Olede konference med Italijo in Jugoslavijo je rekel Nittl. da se o tem ni mnogo govorilo, vendar misli, da se bodo morala pričeti po-caiania z Junroslavllo ne glede na pariško konferenco.On in niegovi tovariš? so prinravlieni snrejeti katerikoli pameten način, ki bi privedel oo soglasja z Jugoslavijo. (Tozadevne Nirtijeve besede, ki so sledile, le tržaški cenzor zanlenll.) Nltti ie nato ponovil svoje iziave glede itallian-stva Reke in glede njene volje zdru-JHti se z Ttaliio ter ie prioomnir: »Želim pa predvsem prijateljsko rešitev, ki bi nam dovolila prijateljsko spo-razumllenie z Jugosloveni.« — Olede notranjega položaja Italije se ie Nitt? omejil na iziavo, ki io je dal že v Parizu: »Nikakega strahu pred revolucijo.« — Časnikar je omenil Wil-sona In delavno di*k"«ik> ameriškega senata glede versaillske pogodbe, na kar mu je odvrnil Nitti z nasmehom: »Meni donpde Wflson«. in nato resno: »Uoam. da se restabflira. Najini osebni odnošaji so bil? vedno prisrčni. Jaz upam in tudi Italiia upa, da Amerika kmalu ratificira mirovno po<rodbo.«
RATirnCACTTA   VFPSAILLESKE MIROVNE   POGODBE.
LDU Lfoii, 8. Januarja. (Brezžično.) Končnoveljavno je določeno, da se versaWeska mirovna pogodba uveljavi prihodnjo soboto, dne 10. januarja. Ceremonija nveliavllenja se bo vršila v pariškem ministrstvu za zunanje stvari v takozvanem Salon de L* Horloge ob 16. uri. Naiorej se bo podpisal protokol ki ie bil sestavljen 1. novembra 1919. nato se bodo izmenjale rarlflka-cijske listine In končno bo predsednik mirovne konference Izročil načelniku nemške delegacije pismo, ki vsebuje nekatere olajšave k določbam protokola z dne 1. novembra glede Izročitve ladijskega materijala. Aktu nveHtv-Benja bodo prisostvovali zastopniki onih držav, ki so ie ratificirale ver-saillesko mirovno pogodbo, namreč: Frandle. Velike Britanije. Italije, Japonske. Belgije. Bolivije. Brazfflle. Ouatemale. Penila. Pnliska. Cehosfo-vaSke. Slama. Uruguaya m Nemčffe. Do sobote se bodo z vso nagHeo uredi-la ie zadnja ne popolnoma pojasnjena vprasania glede uprave na slebiscttaJh
POSLANO IZ ZASEDENEGA OZEM-UA    V    ITALIJANSKEM    PARLAMENTU.
Rika« 9. januarja. Iz Rima poročajo, da so imenovani za poslance iz osvobojenih (zasedenih) pokrajin sledeči: dvorni svetnik dr. Ernesto Cri-stofatti iz Gorice, svetnik Otelio Bre-lich iz Reke, svetnik trgovske komore v Trstu Eduardo Tomassinl In svetnik Emiho Smertka iz Kopra.
LENA   EVROPA.
LDl) \Vashlaaton. 8. januarja. (D. kor. ur.) Kakor doznava »Associated Press« iz Londona, se je Hoover izrazil v neki objavi v časopisih, da nikakor ne so K lasa z mnenjem onih, ki slikajo gospodarski in finančni položaj Evrope kot obupen in ki trdijo, da ie Evropa popolnoma navezana na Ameriko. Hoover se izjavlja proti ameriškemu posojilu Evropi in pravi, da bi bilo umestneiše, ako bi se evropski narodi sami poprijeli dela, ne pa vedno računali na pomoč Amerike. Olede Italije je izjavil, da je gospodarski položaj te države zelo težaven, da se bo pa hitro izboljšal. Čim se bosta vojska in mornarica demobilizirali. Zedinjene države ameriške da so se umaknile iz Evrope z namenom, živo predočiti evropskim narodom, da je prišel čas res-nega mirovnega dela,
PROTI ANARHISTOM V AMERIKI.
LDU VVashlnaton. 9. januarja. (D. kor. ur. — Brezžično.) Justlčni depar-tement je dosedaj ugotovil 46.000 anarhistov, katerih imena pa bodo objavljena šele potem, ko bo zakonodajna oblast izdala zakon, ki ie potreben za njih kaznovanje. Po vladnem predloaru se bodo kaznovale anarhistične zarote z dvajset leti prisilne delavnice, oziroma s smrtjo, ako se je ustala ali veleizdaja resnično izvršila. CRNOGORSKI EKSKRALJ NIKITA UMIRA.
Beograd. 9. januarja. Črnogorskega razkralja Niklto ie zadela srčna kap in je njegovo zdravstveno stanje brezupno. Vsak čas se pričakuje katastrofe.
PROTI BOLJŠEVIKOM.
LDU Moravska Ostrova, 9. jan. (CTU) Poljska vlada ie sklenila z De-njikinovo armado pogodbo, v zmislu katere bodo poljske čete pričele ofenzivo proti Kilevu in preprečile nadaljnje orodiran le boliševikov. JAPONSKA.  SIBIRIJA,  AMERIKA.
LDU London, 8. januarja. (Dun. kor. ur.) Kakor ugotavlja Reuterjev urad. Japonska na svoje predloge glede sibirske politike Še ni prejela odgovora iz VVashingtona.Zedinjene države se v tem vprašanju še niso odločile. Po najnovejših vesteh Japonska svojih posadk v Sibiriii ni ojačila.
LDU Pariz. 9. januarja, (Dun. kor. ur.) Kakor doznava Reuterjev urad, armada admirala Kolčaka ne more veljati več za vojaškega činiteUa. Čeho-slovaki in druge čete, ki se nahajajo v bližini sibirske železnice, so imele liute spopade z boliševiki.
BOLJŠEVIKI  ZAVZELI  ODESO.
LDU Bokareita. 8. januarja. (Dun. kor. ur.) Romunski dopisni urad Da-cia poroča: Tz Ukrajine preko Jasa dospeli potniki potrjujejo vest da so boliševiki zavzeli Odeso.
IleodreSena domovina.
— Državni svetniki za okupirane pokrajine. Kralj je imenoval s svojim odlokom od 4. t m. nove svetnike, ki bodo tvorili VI. oddelek državnega sveta. V h jih delokrog bo spadalo reševanje problemov in političnih ter administrativnih interesov novih italijanskih provinc Izmed petero novoimenovanih svetnikov bodo zastopali okupirano Primorje trije, dva pa Tren-tin. Zastopniki primorskih provinc so: Francesco Salata, znan izza reških dogodkov. Njemu ie poverjeno predsedstvo VI. oddelka. Salata je bil najprej časnikar in poslanec v istrskem deželnem zboru. Ob izbruhu vojne se je nahajal v Rimu. Po sklenjenem premirju je bil poslan od italijanske vlade v tajništvo civilnih zadev pri italijanski delegaciji na mirovni konferenci. — Druga znana osebnost je Giorgio Pitacco, bivši tainik tržaške »Lege Nazionale« in poslanec v dunajskem parlamentu, kjer se ie zlasti žfvo zavzemal za ustanovitev italijanske univerze v Trstu. Kot tretji zastopnik Primorja je Itlno Brocchi. bivši podpredsednik tržaškega občinskega sveta.
K sedanjim razmeram na Goriškem. Iz nekega pisma posnemamo: »Vodilni kroai naših domačih Lahov se niso tekom vojne prav ničesar naučili. Ostali so taki kakor so bili poprej. Zrastli so v gonji Proti Slovencem in to gonjo nadaljujejo. Med Lahi so sicer rudi ljudje, aH vse obvladajo voditelji, kf vplivalo radi na vlado. Dombig, sinda-ko v Gorici, gtovo ne bo zinil nobene dobre besede za slovenske Sole v mesta, saj se goriški municipij vedno bor? proti Slovencem namesto da bi jim bil pravičen. Lepe besede, ki prihajajo iz Rima na nas**v zasedenega ozemlja, obdrže svojo lepoto samo tedaj, ako se začne takoj s spravljiv© fn dobrohotno pa vseskozi pravično politiko napram Slovencem. Najprvo pa treba med domačimi Lahj spraviti v kraj hujskače In oživiti med nUmj misel za prijateljsko razmerje s Slovenci To le nujno potrebno. Drage nntne potrebe pa le dobri odnošaji med Italijo in Jugoslavijo Mislimo,  da  bodo v ItatM žjvfjenske
vanja la da is potrebe dpvedsio loško vlado do korakov k dobrim odno&ajem med državama. Jugoslavija pa tudi potrebuje laškega prijateljstva in na Slovane v Primorju se bo tudi ozirala, ker jo bo napotilo do tega, da bo iskala koristnih zvez z halijo. Več kot na vse obljube, napovedi, zagotovila pravic n.anjšinu:n itd. polagajo primorski Slovenci važnost ua dobre oditošaje med Jugoslavijo in Italijo. V teh odnasijih visi bodočnost našega Primorja, ali bo dobra aH slaba. Ako bodo L^odnl, bo živelo Primorje in se razvijalo, druga* Te pa bo naši Adriji bedno življenje in trpljenje. In laški pesnik Sem BenelH je lani v Puliu rekel glede naiih odno-feajev ob Adriji, da z jadranskega morja more vzcveteti lepo življenje ali pa izbruhniti straSno klanje« . . .
—   Odločnost   Reke.    Tržaški    »11 PiccokK    od 7. t. m. prinaša   članek z Reke pod forenjim naslovom, v katerem pravi, da izgledi na usodno refi-tev reškega   vprašanja   za IfcaHjo niso posebno   rožnati.    Za Ciemenceauevim prlobčenjem    razglasila    ie reška »Ve-detta d* italia« tekst memoranda, ki so ga Doslali zavezniki Italiji.   Ta memorandum je napravil na Reki zelo mučen vtis. Delegati reškega Narodnega sveta: dr. Belasich   in Mini   ter poslanec Rizzo tolažijo sicer iz Rima. da se italijanska vlada ne bo spuščala v zadevi reškega vprašanja v nikaka pogajanja, vendar pa je mogoče po  drugi   strani razumeti, da bo boj še oster in dolgotrajen.   Dne 6. t. m. je odpotoval tudi major Giuratti zopet v Rim.    Reka in D* Anuunzio se pripravljata vsled teea" na čim daljši odpor. Z dolgotrajnostjo reševanja    reškega   vprašanja,   pravi »Piccolov« dopisnik,   ie v zvezi   tudi okrožnica D' Anuunzia   svojim   Icjdio-narjem. v kateri se pozivlje vse one. ki še niso dovršili svojih studii, da zatm-; ste mesto in nadaljujejo  učenje.  Med prostovoljci    ie    namreč   več   mladih častnikov in navadnih vojakov    (baon Julijske Benečije šteie velik del tržaškega  dijaštva), katerim bi vstraianje na Reki prineslo veliko škodo. Z odhodom par stotin dijakov pa bi se sila le-sriionarjev nikakor bistveno ne zmanjšala,   ker dijaki tvorijo boli   moralno kot materijalno    pomoč.   —   Demisija Ossotnacka kot člana Narodnega sveta, ki jo je on opravičeval z nespora-zumljenjem med komandantom in Narodnim svetom,   pravi poročevalec, da se komentira na Reki na razne načine. Gotovo pa da je, da je bil Ossoinack v seji Narodnesca sveta,   ko   se   je raspravljalo o Badofclievih predlogih, nai-odločnejši    zagovornik    sporazuma    z vlado. —   Končno govori o razpoloženju jugoslovenskega časopisja,   ki   ze vidi v duhu zmago v jadranskem vpra-i šanju.   »In kakor je rese,   pravi poro-, čevalec,  »pripraviti jusroslovensko časopisje   bodisi do entuzijazma ah* malo-; dušnosti,   tako je po drugi strani tudi res,    da ie jugoslovensko novinarstvo^ često zelo dobro   informirano   In   da, motri včasih situacija ki je sicer spre-j menljiva,   vendarle v reami  luči.«   V: podkrepitev svojih trditev navaja nato neki članek »Riječi SHS«, ki ga je pa^ cenzura malone    celotno    zaplenila in zaključuje, da prikazuje »Riječ« vspeb tako ugodne   zunanje politike kot zaslugo demokratov in ideje ujedinjenja, kar naj služi   kot   tolažilno   sredstvo onemu,   ki hoče za vsako   ceno upati dobro. »Uradni listi slikajo zunanji položaj kot    pretirano    rožnat iz ozirov notranje politike:    mogoče pa storimo bolje,   ako smatramo te vesti resno in se pripravimo, da dokažemo, da zamere Italija   čakati,   če   treba,   tudi do 1921. — Reka se na to že pripravljaj
—  Na Reki pricafcnMo »emlre? Bakar, 9. januarja. V itabjanskih krogih Reke se govori, da je general Davila izjavil, da bo z rednimi italijanskimi četami zasedel Reko. če pride do nemirov. Med delavstvom vlada veliko ogorčenje radi raznih nedostatkovj in se je bati izbruha splošne stavke.
= Frankovski dnevnik na RekL Dr. Frank in Sachs bosta izdajala na Reki pod zaščito in s pokrovitelj* stvom D* Annunzia dnevnik »Hrvat*
sko pravo«.                                    ^
—  Amerikanska volna ladla v P** fju. B a k a r, 9. januarja. Včeraj je dospela v Puli velika amerikanska vojna4 ladja. Kakor se sodi, je ladja s posad* ko vred namenjena na Reko.
1} naie kraljevine.
«* Minister dr. Krizman obolel, Beograd, 9. januarja. Minister za* agrarno reformo dr. H. Krizman je lah* ko obolel in ne sme zapustiti stanova* nja. Njegovo stanje ni opasno.              i
—  Sporazumi glade ožjih vcfftef pri sofcotskln draštvlh v Zagreba? Z a-greb, 9. januarja. Kakor smo že poročali, se vrše ožje volitve staroste in podstaroste skupnega Sokola v Zagrebu 11. t m. Današnji »Obzore poroča, da je došlo med Hrvatskim hi Srpskim Sokolom do sporazuma In da bo Izvoljen za starosto dr. Mazzura, za pod-starosto   pa dr. Srgjan Budisavllević,
—   VsUka zabava Novinarskega iiilrnisnla v Sarajeva« ki se je vršila dne a t nu, je Izpadla nepričakovano dobro. Dvorana je bfla prenapolnjena odličnega občinstva. Navzočih je bife zlasti zelo mnogo častnikov.
—  Potres v Serajevau Dne 7. JL m. popoldne so čutfll v Sarajeva la-han potres. Potres fe bil lokalen; tnv-govo ognjišče je bilo v neposredni bližini Sarajeva.   Trajal Je šm «N
■„"-■'JU
šsh'a:
.SLOVENSKI fUMOD* dni ti. Jimurj« 1950,
8. štev«
I PnamOEiafi Wmtb * Btfikm Kakor Javlja »Jujoetovemal Ost«, po-
staja pomanjkanje denarja v Sarajevu uprav neznosno. Mnoco knpčii vsled tega ne more v rada izvesti. V banke [nihče več ne vlaga večjih zneskov. Pri [tem trpijo slasti kupčije, kjer Je treba ! plačati v gotovini. Struokovnjlki trdi-i jo, da je vzrok pomanjkanju denarja iolkovanje kron.
nov. li Cettnla poročalo, da se dela tam ta fuzijo denarnih tavodov, da bi te tako skupno In s pomočjo drugih jugoslovanskih Jzavodov pripomoglo h kolikor mogoč« dobremu razvitku črnogorskih trgovsko-eko-aomskih  od noša Je v.
—   Praaood v MakedonrJL Is Aten poročajo, da proučava francoski to ž eni r iBuches hidravlično moč makedonskih rek. [Po zadnjem njegovem izvestju bi se dalo .porabit! do 150,000 konjskih sil v Industrijske svrhe.
—   Nova revtja. LDU Sarajevo, .*. Januarja. Cez neka} časa začne tukaj !z-! ha jat! mesečna revija za kulturo, politiko Ar gospodarstvo v nemškem, deloma tudi v •francoskem jeziku. Revija se bo Imenovala
»Sava•.. Izdajal jo bo Jostp Pran Knaftič, Id bo med drugim priobčeval tuđi svoje "spomine iz let 1908—1018, Qosp. Knaflič je bfl v tej dobi predstojnik avstrijskega pres-biroja bosanske vlade In je imel vpogled v razne važne akte. Javnost pričakuje iz-ilanje tek spominov z veliko napetostjo.
Harodno gospodarstvo.
«*=  Carlnenje  ustvarja  v prometa *natne težkoce. Iz raznih razlogov ca-[rmenje na naših  carinarnicah  ne teče [rako gladko, da bi bilo mogoče sproti [zmagati nanovo po železnici dohaiajo-•ce blaga Blago zastaja na carinami-:cah v znatni množini. Občuteva se to jsedaj tudi zsl blago, ki prihaja iz Italije jPO vzpostavitvi železniškega prometa. Ker je bil kolodvor v Zagrebu s skladišči vred s carinsko robo zelo natr-ipnn, se Je nameravalo, cariniti za Hr-fvatsko namenjeno blago  deloma  tudi W Ljubljani in Mariboru. Na ta način [se Je hotelo razbremeniti postajo Zagreb. Hrvatje so se proti tej nameri od-ijocno uprfi. Odpori e imel stvarno upravičenost, ker je za prejemnika blaga do-stikrat  velike  važnosti,   da  je  navzoč tn*i carinjenju- Šlo pa je hrvatskim interesentom  tudi za načelno vprašanje, ker so pač na Hrvatskem zelo čuječi, če gre za varovanje njihovih naprav. Prt nas je popustljivost ali apatija velika tudi v prometnih vprašanjih,  sa! smo   med   tiskarskim   štrajkom   brez Vsakega večjega odpora pustili, da se $e razpustilo ravnateljstvo državnih Železnic v Ljubljani. Da ta ukTep Slove-niff ni bil v korist se bo po moji sodbi pokazalo kmalu. Interesantno je žabe-"ežiti, da se sedal za Hrvatsko name-eno blago deloma ocarfnjuje v Ljub-ani na poti v Zagreb, Dogajajo pa se fetelo često primeri, da hrvatski trgov-fd zarad; hitrejšega poslovanja pošTje-4p celo blago iz Zagreba nazaj v Ljub-jhana, kjer se zacarini. Potem gre bla-g?o zopet nazaj, podraženo za dvojno LTOznino. Pojav  ie zanimiv, ker kaže, [kako vefika je lakota po bfagu. kako jmajhno ulogo Igra pri nufno potrebni jrobi tudi najvišja voznina in konečno, Icako si živ promet pomaga praktično, jceprav govore lokalno - patriotični interesi   proti   zacarinjevanjn   izven la-Btee dežele.
— Naredba   deželne   vlade  ,gfede ustanavljanj strokov. In obrtnih zadrug jje te dni izšla v uradnem listu. Dolo-jsjfa obrtnega reda glede preosnavljanja [splošnih obrtnih zadrug, katere družijo [v svoji sredi vse obrtnike kakega okraja, v strokovne obrtne zadruge, katere fso namenjene le obrtnikom določenega tobrta, so Sako okorna ter zahtevajo ja-tko dolgotrajno in zamudno postopanje. JCer je pri nas v Sloveniji danes giba-jnje v obrtni organizaciji tako, da si že-Ido obrtniki zaradi boljšega zastopanja iavojih    interesov    strokovnih    zadrug imesto starih splošnih zadrug, so nepripravne določbe obrtnega reda    mučno [»svirale  stremljenje  po  reorganizacij*. |*Jako hvalevredno je zategadelj, da je ^predsedstvo  deželne  vlade    poskrbelo n nova določila,    katera    omogočajo Igladko  in  hitro poslovanje, kadar  se [ustanavlja strokovno zadrugo.     Nova jnaredba,    ki jo bo vsak    poznavalec ^obrtniških potreb pozdravil kot dobro pjf* umestno, prinaša tudi še drugo no-jvost 'in sicer to, da uvaja prisilno pri-vpadnost  obrtnih zadrug obrtnim zve-jzam. V Sloveniji imamo že zveze obrt-jnih zadrug, vendar Je bilo doslej po-'sameznim obrtnim zadrugam dano na SroBo, ali pristopijo k obrtni zvezi ali jne. Ta prostovoljnost se umakne sedaj {obveznosti. Za dovrSItev obrtne organizacije v obrtnih zadrugah Je novo .določilo Jako srečno. Tudi sa trgovske todrage m gremije določa nova naredba, da treba zanje ustanoviti zvezo trgovskih gremijev,   kateri     moralo •pripadati vsi trgovski gremi-|i fn trgovske zadrege. Za vse uveze obrtnih zadrug v Sloveniji se [osnuje v Ljubljani    osrednja    deželna |jcveza obrtnih zadreg. Temeljem novih [določb Je pričakovati,   da bo moč v Sloveuifi v kratkem čase izvesti In do-{vrlHt čvrsto in strumno organjfacflo ■■p^pfera In obrtBUt^Hi _w
— Na bon| ▼ ZitotcJm se Je plače- ( vato dne 5. januarja t 1.: za 100 franc frankov 52 20 švic tres,, za 100 mark 11-20 švic fres., za 100 lir 43-20 švic. fres, za 100 dunajskih kron 2-90 švic fres., za 100 čeških kron 9 fres., za 100 lugosloveuskih 5 fres-, za 100 lejev 15 frca,, za 1 angleški funt 21*25 švic. frca«, za 1 dolar 5*60 švic. fres.
—  Borza na DnnaJu dne 9. januarja* SHS krone 195, lire 1515, franki IS00, švic franki 3800, lei 515, marke 415, dolar 203, napoleondori 700.
~ Borza v Zagrebu dne 9. januarja 1SC0. dolari: 3c*— S9 marke 214 do 222, tranki iflO, lire 7f0, dinari 405.
Turistika in spori.
Ljubljanski športni klub. Občni zbor dne 29. januarja t. 1. ob pol 20. uri v restavraciji pri »Roži«. V slučaju nesklepčnosti se vtSI ob 20. uri drugI občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Sokolstvo.
Občni zbor »Sokola II.« se vrši dne 18, januarja 1920 ob 9. dopoldne v telovadnici IV. mestne šole na Prulah.
Mladinska akademija Sokola I. r LJubljani. Sokol I. priredi v nedeljo, dne 18. januarja ob 2, popoldne v prostorih Narodnega doma mladinsko akademijo, pri kateri nastopi naraščaj društva. Spored se objavi pravočasno.
Sokol v Sleparij! vasi ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. januarja ob 2. popoldne v društveni telovadnici. Zdravo! — Odbor.
—   Primorski sokolski krožek. Članice imajo svojo redno telovadbo od seda] naprej zopet ob sredah od 19, do pol 21. ure na Ledini.
—  Sokol PoUe ima svoj redni občni borz dne IS. januarja 1920 ob 14. (2.) uri na Vevčah pri bratu Avg. Kuharju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. januarja 1920.
—  Seia upravnega odbora »Narodne tiskarne« ie v ponedeljek, dne 12. januarja ob 18. v uredniških prostorih >Sloven$kega Nar odat.
—   Pismo iz Slovenije. Pod tem
zaglavjem priobčuje gospod L. C. Meurville, direktor francosko - slovenske organizacije v Ljubljani, v pariškem listu ^Journal des Debats« obširno poročilo o gospodarskih razmerah v Sloveniji, ki ga je na željo uredništva spisa! gospod dr. Fran Windischer. Poročilo podaja vsestransko sliko o našem ekonomskem položaju. Poročilo oklepa eleganten uvod in sklep gospoda L. C. Meur-ville-a, prevet prijateljstva in ljubezni do našega naroda in naše zemlje. Slovenci smo dolžni dosnodu L. C. Meurville-u. ki je v družbi s svojo gospo soprogo ves čas svojega bivanja med nami vneto na delu za nase zbližanje in iznoznanje s francoskim narodom, odkrito hvaležnost za njegovo zaslužno in nrepomembno publicistično delovanj'e. Zal Še mnogo oremalo znanim med svojimi prijatelji na zapadu, nam je v največjo korist publicistično delo mož. ki seznanjajo zapadne dežele z našimi gospodarskim' ?•• oolitičnimi prHikami.
—   Želimo porasnfla! Iz trgovskih krogov nam pišejo: Za izvoz Živil je pri nas sedaj količina določena. Količino, H odpada na Slovenijo, si je glasom poročil pridržala vlada za izvoz. Dasj stojimo na stališču, da gre izvoz izvoznem firmam, bi se danes, ko se je najbrže Že izvozilo več živfl Iz države, kakor dopušča skrb za našo prehrano, uklonili sili razmer in pristali na to, da vlada postopa po svoif prevdarnostf. Ne moremo pa vzeti molče na vednost govorice, ki se siri po deželi o tem, komu se je poveril Izvoz važnih živil. Zato moramo prosit? pojasnila, kaj fe na tehle vesteh: Pripoveduje sef da se je nedavno tega dalo dovoljenje za izvoz v izvozuiSkih krogih mak) znani firmi Volta & Pele. Nadalje, da se socijalna oskrba poslužuje pri svojih lesnih kupčijah g. Deghengfja. dasf je v Ljubljani vendar velika slovenska družba za izvoz lesa. Končno se Čuie, da se je zopet dovoli! znaten izvoz svfni na Laško. Pri tej kupčiji nai bi igral veliko in zelo donosno vlogo socijalnodemo-kratski odvetnik g. dr. Ferfolja, o Čigar sedanjih žfvljensklh udobnostih v Trstu se pripoveduje z občudovanjem kot o-novem Nabobu. O teh stvareh prosimo za pojasnilo.
—  Iz Pisarne Univerzitetnega Sva* ta v Ljubljani se nam poroča, da Članek »Demokrati fn ljubljanska univerza«, priobčen v ^SIovencu« dnt 8. Januarja t U It 5, ni izšel iz krogov ljubljanskih vsenčitjščnih profesorjev.
*■*- fg^ectoranJa« Agrarni stavbni svetnik Ivan Prešel ie Imenovan za agrarnega višjega stavbnega svetnika v VI. čin. razreda pri noverjeniilrvn sa kmetijstvo. — Jakob Sknbic v Ljubljani m Simon Mersol v Novem mesta sta imenovana za višja komisarja finančne strate I. razreda.
—  V pekoj |e stop« {s zdravstva-J afe odrov vladni svetnik Oton Oeleta.
—   lainnovanie Gozdarski uadko-misar inž. Vladimir Snklje pri pover-ieništvu za kmetijstvo v Ljubljani je imenovan za gozdarskega svetnika.
—  V aferi dr. Pogan - Breoce je, kakor čujemo, uvedena disciplinarna preiskava, zato se za sedal do končne rešitve te preiskave vzdržujemo vsakega nadaljnega komentiranja. Iz istega razloga ne moremo priobčiti tudi nobenega pojasnila.
—  Protj vojnemu oderuštvu in sHč-nim dejanjem. »Uradni List« priobčuje izvršilne predpise deželne vlade za Slovenijo k naredbam o kazenskem postopanju zoper vojno oderuštvo in slična kažnjiva dejanja.
—  Upravn] prispevek in sicer »malenkostni* računa sporazumno z drugimi družbami od 1. marca 1919 naprej poleg že obstoječih pristojbin zavarovalna družba »Feniks«, O tem sedaj obvešča svoje interesente. Za prispevke so doslej prosila dobrodelna in podobna društva. ZavarovalHe družbe pa imajo svoje pogodbe z zavarovalnicami, U določajo plačila za pogodbeno dobo. Ker gre prj tem »računanju* upravnih prispevkov od strani bogatih družb, od katerih glasom ponovnih pritožb v časopisih, nekatere tuje slabo plačajo uslužbence, za važen interes zavarovancev, prosimo za favno pojasnilo, na kakšni postavi ali pogodbeni podlagi si sme računati zavarovalna družba celo za nazaj »malenkostne upravne prispevke*. Kakih »prostovoljnih« prispevkov občinstvo pač ni voVno plačevati.
—   Češki transporti. Čeho - slovaško zastopstvo javlja: Danes ie dosoe-lo v Ljubljano 331 vojakov, 28 častnikov ter iJ žena in otrok, ki so pripluli v Trst z japonskim parnikom »Scot-lausrnaru'-. Jutri se pričakuje nov transport.
—  Redni promet na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne Železnice javlja: V nedeljo 11. t. m. se vzpostavi osebni promet na južni železnici, kakor ob delavnikih.
—  Ponarejeni stokrofiski bankovci. Kakor se nam poroča, krožijo po Gorenjskem stokronski bankovci s ponarejenimi kolki. Kolki se spoznajo po slabem risanju notranjega kroga okoli državnega orla, po slabem zobčamu ali sploh pomanjkamu istega. Pečati imajo besedilo raznih uradov, ki je pa več ali mani zama?ano in nejasno.
—  Služba božja v slovenskem je-zflru se bo vršila v nedeljo ob 3. popoldne v tnkatšflfl evangeliski cerkvi na Gosposvetski cesti. Vstop vsakomur
prost
—Selska pošta. Dne 15. januarja se uvede prj kr. poštnem uradu Zagra-ćec na Dolenjskem dostavljanje poštnih poŠJijatev po selškem pismonoši v tele vasi: I. okraj: Deča vas. Draška vas. Brezov dol, Bakrc, Višnje, Primča vas, Ambrus, Kamni vrh, Kal. Mali Koren, Kuželjevcc in Grjntavec; IT. okraj: Malo Globoko, Marirrča vas, Gabrovka, Kitni vrh, Tolčana, Valična vas, Male Rebree, Velike Rebrce in Cešence. Dostavljanje se bo vršilo v okraju I. vsak ponedeljek, sredo in petek, v okraju H. vsak torek, četrtek in soboto.
—  Oster mraz nastopi v kratkem, tako prorokujejo meterologični izvedenci. Dne 2. januarja se je pojavil nad Severno Evropo izredno močan zračni tlak, ki se širi proti jugu. Želeti bi bilo, da se ta meterotoška prorokovauja uresničijo.
—   Poroka. G. Ljudevit Skuhala, inž. kapetan 1. razreda v Ljubljani, se je poročil z gdč. Olgo Sirca iz ugledne narodne obiteUi Sirca - Verbajs v Ljubljani. Iskrene t^e^titke f
—   V italijanskem ujetništvu le umrl dne 7. julija 1919 Adam Peter, rojen 29. junija 1884 na Štajerskem. (Natančnejši podatki niso znani) — Slovenski Rdeči križ, Ljubljana.
UmrH v vjetnHrva. »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani javlja: V Italijanskem vojnem vjetništvu v Di&taccaflttttto prl-gJonteri dl gnerra, GuaMo Cattsneo. Prov. Peruda, so umrli: Majšler Ivan, pešec rojen dne 8. decembra 1900, VideS, Štajersko, umrl dne 15. februarja 1919; Najbrž Anton, pešec, rojen dne 23. maja 18**. Rle-gersdorf. Kranjsko, umrl dne 9. februarja 1919; Slnčnik Pavel, pešec, rojen dne 16. aprila 1894, Doberlavas, Koroško* umrl dne 13 Januarja 1919; Skitek Jakob, pešec, rojen dne 5. julija 1892, Libeliče, umrl dne 1.9 aprila 1919: Kregar Ivan, pešec, rojen
5.   oktobra 1877, Bistrica, Kranjsko, umrl dne 3. aprila 1919; Matko Albin, pešec, rojen ? 1897, pristojen neznano, umrl dne 4. marca 1919; Juh Franc, pešec, rojen 1. aprila  1898, Pttštaja, Štajersko,   umrl dne
6.   avgusta 1919: Lederer Ivan, pešec roj. dne 20. decembra 1875, Maribor, Štajersko, »mrl 16, februarja 1919; Marlnič Janez, peiec rojen dne 8. novembra 1885, Skoke, Štajersko, amrl ? 1919; Centrih Martin, pešec, rojen 9. novembra 18*4, Prevorje štajersko, umrl dne «& januarja 1919; SerbčK Alojzij, peiec, rojen dne 17. laaffa 1900, CerMle, Kranjsko, umrl 25. marca 1919; Soba Valentin, pelec rojen 18. februarji 1908, Sfhmiea, Sta'ersko, antft dne 11. februarja 1919) Novkovfč nV fa, aeiee. rolen ?. DafmecHa, umri 7. februarja 1919; Ktemeneie fvan, podatki ne* znani, umi dne 1 juliji 1919. — V aanta-Snem vojnem vjernfštvu so emrn*: Hočevar Anton, desetnik, 17. peleoma* umri atmfl 1SL junija 191«, pokopa* t Pergnefe Vidne; Dtimrtk Joiet 17 neipolka, vJetiHSka H. ta.174 amrl oko« is |mnw 1918, potopen ▼ i^nnivum Jtnea Tmroono ou sinpn, Adamič Karei 17, pet*, aanrl okoB 1* la-
ni ja 1918, pokopan v Pergnefe Anea; BIzlO D., vjetniika it 37.284. 17. peSp^ antri 21. junija 1918 v General Hospital, London, pokopan 22. junija 1918; Majerhold Franc, desetnik 17. pešp^ umrl 15. junija 1918, pokopan v Pergnele Anea, — Svojci zgoraj navedenih naj naznanijo »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani svoje naslove.
— Poboims morilke. Pred meseci se je prisodil v okolici Središča na Štajerskem grozovit umor. Mati z dvema hčerkama je umorila svojega moža na ta način, da mu je priredila toplo kopel ter mu med kopanjem iz zasede vrsrla vrv okrog vratu in ga obesila. Pri tem sta ji pomagali njeni dve hčerki. Porotno sodišče v Mariboru je obsodilo zversko Ženo in njeno starejšo hčerko na smrt, mlajšo pa, ki je stara jedva 13 let, na primemo, v zakonu predpisano kazen. O tem slučaju je razpravljalo te dni tudi tukaišnie kasa-cijsko sodišče, ki je prvotno sodbo seveda v celem obsegu potrdilo. Zanimivo je, da so morilke tekom preiskave in razprave pred porotnim sodiščem v Mariboru izpovedale, da so se takoj po izvršenem umoru napotile v Varaždin, da se ori spovedi opero strašnega greha. Spovedal jih ie, tako zatrjujejo, neki kapucin, ki jim je dal — kar se nam zdi skoro neverjetno, — kljub temu, da so oriznale svoj strašni zločin tudi odvezo.
— Umrl je na Dunaju po daljšem bolehanju v 59. letu svoje starosti dne 2. januarja Ljubljančan Fran Rudolf, črkostavec avstrijske državne tiskarne. Akoravno je bil nad 34 let na Dunaju, je bil vnet in zaveden Slovenec, ki se je toplo zanimal za naše razmere. Zapušča ?eno in troje otrok. Pokojnikov oče je bil sin Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta. Lahka mu bodi tuja zemlja!
Dopisi.
— Iz Št Petra pri Novem mesta. Kakor povsod, so tudi v St Petru postali ŠusterčijancI zelo živahni Opogumili so se osobito zadnji Čas in začeli vzdigovaU glave in sika ti s svojimi strupenimi želi proti vsakemu, ki se jim ne pokori. V tej občini so t! posebni prijatelji nase države zadnji čas dvakrat imenitno pogoreli. Iskali so izgubljene časti pred sodiščem, a so našli le sramoto, ker se je potom obravnave po veščakih in strokovnjakih dokazala zanemarjenost njihovega gospodarstva zlasti pri krajnem šolskem svetu. Ker so obravnavo izgubili in imajo zdaj poravnati ogromne stroške, blujejo svoj srd na vsakogar, Id jim ni hotel pomagati iz zagate. Okrajni šolski svet je pa krajni šolski svet razpustil in odredil nove volitve. Zakaj so se razpisale ravno v te) občini nove volitve krajnega Šolskega sveta za ta kratek čas, ki mu je odmerjena funkcijska doba, medtem ko so se v večjih občinah pri razpustu krajnega šolskega sveta nastavili kar enostavno gerenti, nam ie uganka, H jo bo na vsak način treba raz-vozljati. Izvolili so nov krajni Šolski svet in izmed teh izvoljencev se odlikuje najbolj občinski tajnik Fr. Florjančič. Ta mož je še vsem v občini kakor tudi Izven občine dobro v spominn, kako je znal gospodariti z aprovizaciiskim blagom. In glejte, kakor se ie izvedelo, so tega moža celo postavili za načelnika krajnega šolskega sveta. Kakšen ugled naj ima šola, če ji načelu je človek brez ugleda med ljudstvom? Radovedni smo, ali potrdi okrajni šolski svet njegovo Izvolitev?
—   Iz Notranjske. »Slovenec« se kar naprej v mene zaganja. V svoji 2. Številki mi očita, da sem se sam napravil za delegata, da nisem odredil glasovanja itd. Vidi se, da ima Jako resnicoljubne poročevalce. V resnici Je bila stvar sledeča: Na občnem zboru kmetijske podružnice sem omenil, da je bila doslej navada, da jo je zastopal načelnik na občnem zboru. Rekel sero izrecno, da jo bom zastopal, če temu pritrdi občni zbor. Odredil sem nato glasovanje in sicer za in prod. Pri tem se Je konstatiralo, da je bil proti samo 1 glas (g. župnik). Nato sem odredil volitev v odbor podružnice za leto 1920. Na predlog g. A. Debevca, da se zopet izvoli stari odbor, torej Jaz kot načelnik, odredil sem glasovanje za In proti, pri čemur se je konstatiralo, da sta bUa proti samo 2 glasova. Toliko tore] resnici na ljubo, SIcer pa le vpijte, kolikor vam drago, boja se ne strašim. Obelodanilo se bo marsikaj, kar bo z eengalično lučjo osvetlilo delovanje šuster-cljanske klike. <— Anton Meden.
—  Kje je premog za vpofcojence faf ne železnice? Vpokoiend južne Železnice smo sedaj že par mesecev brez premoga, nimamo ga niti toliko, da bi si mogli skuhati jedila, dasi smo ga že trikrat naročili! Kje leži krivda, da smo ostali mi ravno sredi zime brez kuriva? AH ni še dovolj našega petletnega nadčloveškega trpljenja? Saj smo ml edini, Id smo ostali bres dra-ginjskih doklad! Namesto istih se nam je podražil premog na 180 K tona In stane s vožnjo na 200 K Vprašali smo pri vladi, ako je tam krivda, da ne dobimo premoga, toda tam se ne zadržuje nam namenjeni premog. Krivda leti torej edino na fle-lesulškl upravi, Ml sedaj tem potom zahtevamo, da nam narava takoj prmhibl kurivo, do katerega Imamo pravico.
•" «manga seanne snmj za muvemje. Da se zadosti gospodarskim m eedago-gilkrm potrebam, se ie ustanovila zaloga šolskih knjig za Slovenijo, katere namen je, preskrbeti šolam nujno potrebnih m razmeram odgovarlalocTh knjig. Da ne bo zabredla v napake snfosbe na Dunaja, da no novi zavod zadobit zdravo, trgovsko podlago ter na ta naOn usposobljen sado-ScaH la ugoditi vsem potrebam Šolstva, ne vodstvo tato satno skrbelo in v ta namen nastavilo vse svoje moči Cene knjt* gam marajo nadati, sorske literatur© mo-rano avBnnu.      ■mnanananaBunuans se ne
ustvarja zato, da bi Škodovala zasebnim založnikom, Nasprotno! TI naj hI v svest z njo dobfvaH na eni strani pošten zaslužek, na drugi pa naj bi v prid povzdigi literature na šolskem polju stopili z državnim zavodom v zdravo konkurenco. Slovenski knjigotržci. Id se hočejo pečati z nadaljno prodajo, sa tem potom vljudno vabijo, da pri zalogi čim preje naroče potrebne šolske knjige, da more ta po možnosti ugoditi vsem naročilom.
■        ■   ■  —                ■    -i  m                   ,i          i                                                      ——*«^—
Hristos se rodi!
/Posvečeno komandanta dravskog mf-šadijskoz puka — junaka podpukovtf* ku Jovanu NaumovićaJ Hristos se rodil kličem i tebU juiiaće slavni, silni gorski lava. što slava srbska prinese daleko, od Soluna grada, do na batno Drava. U tezkom času naimučnlUh dana propasti fazne, tele od Kosova, nisi klonuo, već napred smelo pošo si stvarat slavno novo delo. Pošo si!? A gde?t . . . Na nova
Golgotu! . . . Ne! Ti si pošo, da pereš sramotu što je rod srbski proSivljnie sada. U Časovima ovim gorka iskušenja. Tebe nije bila ostavila nada. Da će doći dani srbskog Vaskrsenja; Da će nova zora Srbinu da sine. Koji tako stavno za slobodu zine; Tebe nisu mogli savladati boli Mučenika koji razdirnju gradi. — Već si pošo tamo zde lete Sokrtli od kud nova zora treba da zaradi 1 obasja sjajem brda. polja ravna Otačbine tvoje koia patit mora; A njeni će braći pružiti se tada. Do Trsta. Rijeki i ravnog Primorja.*,
Eto zvona braje a pesma se vije zahvalnoga roda nebu u visine. a zastava naša ponosno se vije kola si preno u Dravske doline. Molitva se diže s crkvenog amvona. Narod slavi Boga a puno Slobodi. — A glas što nam tiho dopuštaju zvona kliče ti junaće: »Hristos se rodiU
M. Dr. St.
Na Božič 1920. Ljubljana.
Kultura.
—   Sprememba repertoirja. V operi v petek, dno 16. januarja mesto »Sanje« na abonm. C »Ri gole t to«, izven abonm. — V soboto, dne 17. januarja: »Sanje« na abonm. C. — V drami v sredo, dne 14. januarja mesto »Korenček. — 2emtev« na abonm. D. »Hlapci« na abonm. C. — »Korenček. — Ženitev« na abonm. D se uprizori v ponedeljek ,dne 19. januarja
—   Iz pisarne dramskega gledališča. Vsled bolezni gosp. Ločnika se v nedeljo, dne 11. januarja popoldne predstava »Protekcija« ne more vršiti Mesto nje se uprizorijo Cankarjevi »Hlapci«.
—   Ražena Svobodova, uajodličnejša ČeSfca pisateljica, je dne 1. januarja v Pragi po dolgem bolehanju nagloma umrla. Pokojnica je bila pesnitdnja plamteče&a srca, velike fantazije m krasnega sloga, tako da je uživala vseobči ugled kot umetnica prve vrste. Vrhu tega pa je bila prehlada žena, ki je delovala na dobrodelnem pciiu, za • Cesko srce«, »Češko - slovaški tMeči križ«, za deco In bedne matere ter za akademično mladino z v*emo, ki ji ni para. Število njenih knjig je veliko, med najboljšimi so »Crni lovci«. Pokopali so jo
slovesno.
—     Zemljevid Jagoslovenske drža>e O. Frevtaga nam je bil doposlan. Zemljevid je izdelan v merilu 1 : 1,500.000, a izdelan zelo malomarno in tudi tendenčno. Meje v Đački in Banatu so zelo netočno zarisane. Koroških pasov A in B zemljevid ne loČL Reko smatra kot varstveno državo Zveze narodov s Sušakom vred. Vis pripisuje Italiji. Zader ter vse otoke pred Zadrskitn kanalom in obal v dolžini nad 50 km in širini kakih 15 km vzame Zveza narodov pod svoje varstvo. Istro vso, vso Goriško in Kranjsko do Snežnika in do Logatca seveda odstopa zemljevid definitivno Italiji Če so netočnosti že v teb delih zemljevida tako velike, nam ni treba še posebej naglašati, da se odlikuje zemljevid Se vedno z nemškimi imeni, da pa je vsaj toliko napredoval, da nosi pri glavnih krajih v oklepaju zaznamovana tudi potvorje-na In popačena slovanska imena.
—     Zemljevid Madžarske v merilu 1 i 1,500.000 Iz založbe G. Frevtaga ima namen, pokazati, koliko Madžarov bo ostalo neodrešenih. Največji del teb neodrc-šencev bi po tem zemljevidu pripadal Čeho - Slovaški, pa tudi naša država bi jih dobna v Bački veliko Število. Kar je bl!a posest kakega madžarskega magnata, je zarisano vse kot madžarska naselbina. Da Ja nase Prekmurje popolnoma definitivno madžarsko, nas seveda ne sme nič motiti. Dosti skrčene lise, Id naj označujejo naselbine tujih narodov v kompaktnih masah, pa nam predočujejo krivico, ki se je zgodila predvsem Ceh o - Slovakom in nam. ko se je potegnila mela.
—   Grafička Umetnost urejuje Milen-ko D. Gjurlč v Zagrebu, Wilsonov trg. — Knjiga bo izila v 2 do 3 delih na leto v velikosti 30X40. Oprema knjige in tekst je od M. D. Gjurica. Cena delu le 150 K, s lastnoročnimi podpisi avtorjev 500 kron. Prvi zvezek bo obsegal dela teh - le Jugoslovanskih grafikov: Mllenka D. Gjurica, Marka Rasice, Marijana Trepšeta, Mi-Uvoja Uzelca In Vere pl. Bojnlčlčeve. Kdor st namerava naročiti knjigo, mora to naznaniti na gorenji naslov, ker se bo knjiga tiskala samo ▼ omelenem števtiu.
—  "Ha* aeapmaaa se le »čel veeraj. ▼ petek, zvečer na realni gimnaziji na Poljanah. II. nadstropje.
mm i .smsv uF"
fl*M«fcaa«t«k  a>  W       -«-----------«—   aamrn a#
UlIHajVM V K. lffaiiaW*Jaf HIP H
Štev. 9.
.SLOVENSKI NAHOD' dat II. J—fr 1«0.
Stali 5«
Najnovejša poročila.
DEMISIJA DR. KRAMERJA IN A. KRISTANA? Beograd, 9. januarja. V političnih krosih se zatrjuje, da sta podala ministra dr. Albert Kramer in Anton Kristan radi valutnega vprašanja svoji ostavki. Demisija je v najožji zvezi z nameravano rešitvijo valutnega vprašanja po relaciji 4:1, proti čemur so se zavzele vse korporacije in celo javno mnenje v Sloveniji. Tudi v Vojvodini in drugih pokrajinah je opažati velik v)dpor proti tej zamenjavi po ključu 4:1. Uradno ta vest doslej še ni potrjena.
JADRANSKO VPRAŠANJE. — REKA, ZADER. DALMACIJA. — DRUGA VPRAŠANJA ZA VRHOVNI SVET.
LDU. Lyon, 10. jan. (Brezžično). Prvo vprašanje, ki ga bo načel vrhovni svet. bo jadranski problem. Britansko časopisje že piše o neki rešitvi. Reka in Zader bi bila proglašena prosti mesti, tako da bi se s tem upoštevala volja prebivalcev, ki zalitevajo neodvisnost. Dalmatinska obal bi imela biti nevtralizirana. Drugo vprašanje Turčije, predvsem Carigrada. Razen tesra bo imela konferenca urediti še tole: 1. ugotoviti mere. k? jih bo treba ukreniti, da se Dopnfnoma izvrši mirovna pogodba z Nemčijo. 2. sestaviti noto, ki se bo T)OS!a1a Holandiii z zahtevo, da izro-9 bivšesra cesarja Viljema, ki pride pred sodišče. 3. način, po katerem bi se z največjo gotovostjo dala izvestr izročitev drugih nemških zločincev * Trronprincem vred in ki jih zahtevajo zavezniki. 4. izdelati novo francosko - angleško pogodbo, ki bi imela nadomestiti francosko - angleško -ameriško zvezno pogodbo v slučaju, da Zedinjene države te ne ratificirajo. 5. rusko vprašanje, ki se bo obravnavalo čisto iznova.
\AŠ   POROČNIK  ZAPLENIL ITALIJANSKO JADRENICO.
Trst, 8. januarja. »I! Piccolot prinaša iz Zadra poročilo, ki pa ga ie cenzura deloma zaplenila. Poročilo pravi: »Na večer dne 5. decembra je prihežala vsled nevihte na morju v Erceenovl jadrenica »mana Filomena«, ki je vozila lez iz Trsta do Cane. Poveljnik Anton Spuco se je predstavi! pomorski oblasti. Predložil je pravilne dokumente in navedel vzrok pristaje v Hercegnovem. Poveljnik jugoslovanskega oddelka, neki srbski poročnik, pa je kljub zatrdilu pomorskega poveljnika, da so dokumenti popolnoma v redu, povabil s seboj brodofastnika, mu zaplenil listine In ?a poslal v spremstvu na jadrenfco. kjer postavil oboroženo stražo: dva oodčastrnVa in dva vojaka. Te sovražne odredbe so se dvignile šele 7. decembra, ko je dobil srbski poročnik navodite jugoslovanskega vojaškega poveljstva v Du-brovnffrti, na kar Je jadrenlca zopet odolula.
OTVORITVENA   SEJA   ČEHO - SLOVAŠKO - ITALIJANSKIH  POGAJANJ V   TRSTU.
Trst, 8. januarja. Kakor poroča »TI Piccolo«, se je vršila včeraj otvoritvena seja čeho - slovaško - italijanskih uosraianj v palači  sreneralneea  civilne-
ga komlsarijata ob navBOčnostl aene-ralnega civilnega komisarja Mosconiia, ki je od vlade pooblaščen, da predseduje konferenci; otvoritvi je prisostvoval tudi Izredni komisar za mesto Trst, Noriš, celotna čeho - slovaška in Italijanska delegacija, zastopniki generalnega komlsarijata in tržaške trgovske in obrtniške zbornice. Sejo ie otvorll s pozdravnim nagovorom generalni civilni komisar Mosconi, ki je poudarjal tradicijonalne prisrčne simpatije in prija tel fstvo obeh narodov. »V svetovni vojni sta se dvignila oba naroda: mi, da iztrgamo tujcu to sveto italijansko zemljo, vi, da pričnete svobodno narodno življenje. To bratstvo čustev in aspiracij se je potrdilo na bojnem polju, kjer so vaši in naši voiaki skupno prelivali svoio kri.« — Mosconiju je odgovoril polkovnik Seba, predsednik čeho - slovaške vojaške misije v Rimu, ki ie izražal trdno zaupanje, da bodo imela poscaiania med zastopniki obeh narodov, pobratimov v oroŽiu. z ozirom na skupno korist popolen uspeh. — Konferenca je prejela več pozdravnih brzoiavk. med niimi brzojavko italijansko - čeho - slovaške lige v Pracri in one v Milanu. Po prečitanju teh brzoiavk se ie prešlo na volitve podpredsednikov v osebi Čeho - slova skesra eeneralneea inšpektorja Poh-la in comrn. Camicia. italiianskejra ue-neralnecra kon7ula v zunanjem ministrstvu: generalnim tajnikom sta bila imenovana cav. dr. Anzillotti in dr. Ru-žieka, tajnikom odvetnik Paolo Artie-ri. dr. Giampaolo Benedetti, dr. Cor-batto in dr. Filippo Muri. Razpravnl iezik-italianski, ker večina Čehov pozna italijanščino. Za eventualne potrebe je imenovan kot tolmač cav. Balle-rini. delegat italijanskega poslaništva v Pragi. — Glede dnevnega reda se ie določilo, da se bodo posamezna vprašanja obravnavala v oododsekih. ki so štirje: železniško - prometni in poštni, odsek za železniške tarife .odsek za telegrafski in telefonski promet ter odsek, ki bo proučeval vprašanja pristanišča in pomorstva. Nato je bila seja zaključena in udeleženci povabljeni po comrn. Norisu na banket, ki ga ie priredil mestni municipij v hotelu Savoia. Mosconi ie povabil udeležnike na čaj. Posamezni pododdelki pričnejo danes z delom. V soboto bo v vladni palači imel Mosconi s svojo soprogo sprejem na čast čeho - slovaških in italijanskih delegatov. (Ne zdi se nam taktno, da se vrše te konference baš v Trstu. In to bratstvo čustev in asDiracij, o katerih je govoril Mosconi. kai si nai mislimo Jugosloveni o tem? Opomba uredništva.)
NOVI   ĆEHOSOV*£KI   POSLANIK V RIMU.
Trst, 8. januarja. »I! Piccolo« javlja iz Pra<?e, da se fe povrnil dr. Borskv definitivno v Praeo. kjer bo sodeloval v notrami politiki. Dr. Borskv ie zastopal v Rimu provizorično čehoslovaško vlado, ki se je bila sestavila v Parizu tekom zadnjega vojnega leta in vodil po prevratu isto-tam Češkoslovaško poslaništvo. Ni izključeno da bo kandidiral v prihodnjih volitvah kot kandidat na strani republikancev Caerarcev). Na mesto Borskega pride v Rim Vlastimil Kv-bel, kf bo imel naslov pooblaščenega ministra. Kvbel pripada soci«alno-demokratski stranki in služi sedaj kot profesor na oražKi univerzi. Je iskren ljubitelj Italije, kjer je bival nekai let o priliki svotih študijev v rirncV?h  arHvfb. Pofftflte  se  aktivno
nI udeleževal raaun nakaj časa, ko le
bil člen čebosrovaSke delegacije na mirovni konferenci v Parizu.
ITALIJA  !^g^^D2AMK<>
LDU BttdtaHMtta. 9. Januarja* (ČTU) Madžarska ie začela s Italijo postajanja dede valutnega posojila. — Odločitev bo padla po sklepa mira.
USTANOVITEV   ČEŠKE     NARODNE CERKVE.
LDU Praga. 9. januarja. (CTU) Na današnjem posvetovanju reformirane Češke duhovščine so z veliko večino sklenili odcepitev češke duhovščine od rimske cerkve in ustanovitev lastne češke narodne cerkve.
VOLITEV     FRANCOSKEGA     PRED-SEDNIKA.
LDU Pariz. 9. januarja* (DKU) V Versaillesu se pridno pripravlja kongres, ki ima voliti novega predsednika republike. Skoro gotovo ie. da bo izvoljen Clemenceau. V soboto se vrše senatne volitve. Drugi torek bodo ministrstva pod predsedstvom Poincare-ia določila osnovo novega proračuna in novih davkov. Od novih davkov se pričakuje prirastek sedmih milijard za proračun.
ALI BO CLEMENCEAU PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE.
Pariz, 8. januarja. Listi zatrjuje io, da Clemenceau ni prijavil svoje kandidature za ppredsednika republike. Gotovo pa je, da bodo skupine v zbornici in v senatu pred volitvi-io prosile Clemeceaua, naj prevzame kandidature za predsednika repu-menceau te prošnje ne bo odklonil.
V   tem slučaju je gotovo, da bo tudi z veliko večino izvoljen. Njegovo mesto bi potem prevzel kot ministrski  predsednik Millerand,
ENTENTA   IN   TRDOVRATNA ROMUNIJA.
LDU Berolin, 9. januarja. (ČTU) Ententna nota, na katero mora Romunija odgovoriti do danes, ie zadnja beseda vrhovnega sveta. Ako Romunija, kakor na prejšnje note. ne bi odgovorila, se bodo ž njo prekinili vsi odnosa j i.
W!LSON IN ZVEZA NARODOV.
LDU. Lyon. 9. jan. (Brezžično).
V   poslanici, ki je bila prečitana na
banketu v Jacksonu, izjavlja prea-sednik Wflson. da je edino sredstvo, v katerim se da jasno izraziti volja ameriškega naroda glede zveze narodov to, da se uredba zveze narodov izda pri prihodnjih volitvah kot bojno glasilo. Predsednik pravi, oa ni nasproten pridržkom, ki jih zahteva senat, če hoče senat s temi pridržki izrazito to, kaj je brez dvoma namen mirovne pogodbe, ter dodala: Toda mi ne moremo pisati mirovne posrodbe iznova, sprejeti jo moramo brez modifikacij, ki bi spremenile pomen traktatu, če na posrodbe ne sprejmemo, medtem ko je bo podpisal ves ostali svet, bomo stali pred novo neverjetno težko nalogo, da sklenemo z Nemčijo posebno mirovno pogodbo.
BOLJŠEVIŠKO    FRONTNO   POROČILO.
LDU Moskva, 9. januarja. (DKU Brezžično.) Frontno poročilo od 9. januarja: Na zapadni fronti se ie z uspehom začel protinapad rdečih čet med Takohstadtom    In    Dvinskom.    Poljske
čete ao Ma odbite. Na in« fronti tla bila osvobojena Berdfansk in Novočer-kask. Rdeča čete sloja osem vrat pred Roetovom.
Bospodarske wrti.
—     Borzna poročila Utibljaflskejca dopisaaca urada. Pišejo nam: LDU razširja iz »Cnriha« borzno poročilo z dne 9. januarja in sicer objavlja devizo Dunaj, Berlin. Praga ter kurz avstrijskega bankovca. Opozarjamo pa na dejstvo, da se na borzi v Curihu notira že dolgo tudi deviza Zagreb. Nas Jugoslovane zanima deviza Zagreb odločno v višji meri nego deviza Wien. Zato bi želeli poročila saj tudi o naši devizi. Mi vendar ne bomo stali na stališču trmoglavcev na Dunaju, ki Še vedno taje devizo Zagreb v poročilih iz Švice. Stara zagrizenost jim pa navzlic tajenju nič ne pomaga, ker za svoj denar ob zameni za jugoslovenski izgube celo polovico
—   g.   Kmetijsko   predavanje,
»Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov« priredi v nedeljo, dne II. t. m. ob ^4. uri popoldne v Trnovem (v župnišču) predavanje o pridelovanju zelenjadnega semena. Predavatelj sadjarski nadzornik M. Humek.
—   Narodno - gospodarski Vestnlk št. 13 In 14 ima to - le vsebino: 1. K naredbi o carinskih olajšavah. 2. Ugodnosti današnje trgovine. 3 Nacionaliziranje industrije. 4. Razna mnenja o valuti. 5. Naredbe zoper verižništvo in navijanje cen, 6. Ustanovitev trgovskega lista. 7. Objave organizacije. Gremij trgovcev za nezasedeni del logaškega okraja. 8. Raznoterosti. Prepoved izvoza srebrnega denarja. — širši sosvet za obrtni industrijski pouk v Beogradu. — Devizna centrala za Slovenijo. — Delavni čas v trgovinah. — Brzojavni odgovori trgovske in obrtniške zbornice. — Kredit naši trgovini, industriji in obrti. — Davek na Izvoznike. Nova pristojbina za brzojavke. — Amerišld leseni parobrodi. — Čudni elementi na Zagrebški borzi. 9. Društvene vesti. Izprememba uredništva. — Izkaz društvene posredovalnice. — Narodno - gospodarski Vestnlk. — Vseslovenski trgovski shod.
X. emisija delnic Ljubljanske kreditne banke. Vsled sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke povišuje se delniška glavnica na 30.000 000 K z Izdajo 25.000 novih delnic od katerih imajo dosedanji delničarji pravico prevzeti skupnih 20.000 novih delnic na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici po tečaju 700 K In ostalih 5000 novih delnic se bode dovolilo onim delničarjem, ki bi želeli imeti razven optiranih še večje število delnic in novim subskri-bentom po tečaju 900 K telcuel. Z ozirom na visoki tečaj, ki sedaj notira na borzi, je emisijski tečaj od 900 K zelo ugoden m ker poteče rok subskripcije dne 31. t. m. se opozarja gg. interesente, da svoje prijave pravočasno vpošliejo Ljubljanski kreditni banki ▼ Ljubljani odnosno njenim podružnicam v Maribora, Celju, Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Borovljah glasom današnjega inserata.
—  Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca decembra 1919. 13S1 strank je uložilo 4,519.778 K, 1251 strank je' dvignilo 3.538.613 K 96 v. Stanje ulo«r s kanitaliziranimi obrestmi vred 102.352.662 K 98 v. Število uložnih knjižic 43591. V IV. četrtletju 1919 se ie hipotečnih in občanskih oosoiil izplačalo 440.928 K, vrnilo 1,721.186 K 19 v.   Stanje posojil 19,642.167 K 59 v.
= Cene kruha in mrke na Dunaja. D it na L 8. januarja. Uradno se razglaša: Cena kruhu se zviša počenSi z
18. januarjem m 5 K 25 vin. za UebSeK moka za kuho pa na 10 K X te
DniStvene vesli in prireditve.
— Maček zacvflL če te a« stepi na rep, — vsaj tako trdi gosp. Vojska, novi tajnik političnega društva za Poljanski okraj. V »Jugoslaviji« je spustil ta mož dolg dopis s svojega cedila, prejkoae v nadi, da se bomo 2 njim radi tako neznatnega druStva, kot je Babnikovo drnStvo rta Poljanah, prepirali Tega veselja ura ne bomo napravil!, ker je po našem mnenju vsak prepir nepotreben! Će so somišljeniki naše stranke Se nadalje pripravljeni, Barv niku in Vojski plačevati svoj davek; je to stvar, o kateri ti sami odločajo. Upamo pa, da se bo tudi tukaj izkazalo, da ie le malo ljudi, ki plačujejo davek z veseljem in v namenu, da dobivajo za to — brce.     —r.
—    Redni občni zbor »Slov. zdravniškega društva v LJubljani« se vrši dne 29. januarja t. 1. ob 16. uri v magistratu! dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev novega odbora in preglednikov računov. 3. Volitev v pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo In Istro. 4. Poročilo častnega soda. 5. Slučajnosti. Vabi se vse zdravnike nečlane radi važnih zadev, ki se tičejo zdravniškega stanu.
—   Mesečni sestanek »Slov. zdravniškega društva v Ljubljani« se vrši dne 15. januarja ob 16. uri na med. oddelku dež. bolnice. Na programu so znanstvene demonstracije.
—Ljubljanski mesarji smo sklenili na sestanku dne 3. januarja, da se priredi shod vseh mesarjev iz Slovenije. Na tem shodu hočemo mesarji vsem merodajnlm faktorjem pojasniti naš nevzdržni položaj. Opozoriti hočemo vso naSo javnost na s stvarnimi podatki podprta dejstva, k! nas pri sedaj vladajočih nakupovalnih razmerah silijo v gospodarski pogin. V našem skupnem interesu vabimo vse tovariše iz naših slovenskih pokrajin na ta shod, ki se bo vršil v nedeljo* dne 18. januarja 1919 ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. — Andrej M a r Č a n, mesar In načelnik mesarske zadruge v LJubljani.
DruStvo babic. Ustanovilo se ie društvo slovenskih babic s sedežem v LJubljani; babice do sedaj niso imele pravice, staviti račun, ampak je bila odmera plač Izročena volji pocijentinje. PočenSi z dnem ustanovitve pa zahtevajo priznanje pravi-ce, da vsaka diplomirana baHea stavi račun za svoje odgovorno delo. to stcer primerno premoženju pacijentinje.
Pevsko drnitvn »Slavila« Vič - Gflnce vabi vse svoje člane in članice na svoj redni občni zbor, kateri se vri! dne 11. la-nuarja 1920 ob 3. popoldne v prostorih restavracije »Amerika« na Glincah z običajnim sporedom. — Odbor.                           ■
I       -■   —                               I      I                                    '                      ■'■■■   ■  ^————^^^—     I
Poizvedbe.
Zatekla se fe psica. Barve le tigraste, velikosti srednje. Rep in ušesa ima pristrižene. SHSi na Ime »Londa«. Pofiten najdite!] na) jo odda proti dobri nagradi pri t Bralniku, Glince 213.
V trgovini Tavčar na Kongresnem trgu SI 15 se je našla denarnica. Kdor Vf je izgubil naj se oglas! v trgovini.
Pozabljena je bila v sredo 7. t m. v Jadranski banki možka usnjata roko-vica. Najditelj se prosi Jo izročiti na Dunajski cesti Št. 11/17. prt g. Šoano proti nagradi
Glavni urednik: Rasto Piistoslemšelr.
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
Prodam fine citre.
Naslov pove uprav. Slov. Nar.          208
linam sa prodaj -«IM!! S
za dva, cena se zve pri prodajalcu Anton Jakom ni, ko?aČ; Koče?je.         114
Delnice MimU bank? se kopijo.
Ponudbe s ceno na poste restante Ljubljana št.   777                               50
inta ooill Sf^gSg
prodaj. Naslov rove upravniStvo .Slovenskega Naroda«.                           169
h~5U> K posojila tS^tt
»arnar proti kritin. -- Zadevne ponudbe prosi pod .Varna vloga/176* na upravo »Slovenskega Naroda*.                    176
l«oosi(o"oole^r»^
se proda. Ogleda se lahko med 2.-3. uro pop Kje, pove upravniStvo Slovenskega Naroda.                                   217
Želodčna tinktura ,*&£?&
r..-.bKa cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. — Naročila proti povzetju.                              10661
,                                                                              j   — T— —■•———
Sm!m nnram ¥ težkem Italijanskem >diUd OPldld slogo s stebriči, bogato rezljana, najbolje ohranjena, se le zaradi pomanjkanja prostora proda. — Vprašanja na aoltai predal 111.       101
Večja trgovina z itiaiii Mara
v kakem prometnem kraju s« vzame v najem ali se pa pod ugodnimi pogoji eventuelno s posestvom vred kapi v last Ponudbe pod .Vetja trgetisa IfttO/ 163-   aa tirava tega Usta                 1«
$tclaclIU#
obstoj* će iz enega al»^več prostotov, naipr kladnejle v okolici Zvezde ozir. frančiškanske cerim, se Hit n «•*•! Ponudbe pod »Skladišče« na Anoneno ekspedicijo Al flatetie, IJailjaat* Mm-frtaaj «rf 1                                     117
VinA SO hI Izvrstnega pridelka odda »•**«           takoj Koleaz, Erežice.   135
ttatiflVdnio v ^,JJ $c zarnenla s sta~
uiCiiUfulijc novanjem v Ljublfan*. -Nasiov se poi2ve v upravniStvu »Slovenskega Naroda«.                          147
Knuijo 12 telili Simerivi šivalni
ftmii    prS   (" '•   H*™1™-  Mestni trg  8
DrinflTflnmn brinJ**ec 45o/o. Zajamčeno rllliUlULalllU čfstega nudimo za ceno od K Q0-— po Lo/o, franko sod, stanica Nova-Gradiška.                             10«2n
Večja  miužina štedilnikov
ie naprodaj. Poizve se: Jeranova ul. številka 11.                                   1C424
Vestn. samostojen Hnilgovodja ali
MjigorodkiDja dobriai pogoji Ponudbe
s prepisi spričeval na naslov: Frtc Žemljic. ?eletrgaviai z vinom ? LJatemera.
DRVA
mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V. Scaajnettl« parna žaga za državnim kolodvorom. ______________ 9921_______________
ipM|SM M SprotM
tu o d I s tka.
Mesečna placa 900 kron. Ponadbc a natančno navedbo dosedanjega službovanja naj poSlfejo le Izborne prve moči pod Ufro .Mat salta ? LJaHJs-■MSt* aa aetav tega  Wafa.              1»
Kolesa
rabljena, k«p«|* JL ••>*••, fcMMlatt,   HgfMUttM #>
Vnrliefhi    dobra moč, se spre ime mUlIIJlIld, Ponud. pod .Dobra noč 101129,
na uprav. Slov. Naroda
Hfonri »pr«i"»* 1» Fttraagar, Ha-UtCHU dovlfica, trgorias z aesisHa blagom.                                              91
Vnnim   liln    v   Ljubljani   ali    bljižnji nllUlIO   flili      okolici   Naslov pove uoravništvo .Slov. Naroda*              198
flrnftam 6 mesecev staro p-ico prlst.ie H Udom  volčje pasme  Sesa, dež. vlada.
Bteiwei30?a cesta. Ogleda se lahko do-oldne                                             207
Koncertni čellst „Slov. nar. opere"
podučuje temeljito v igranju na čelo do virtuozne popolnosti. Oglasiti se je pri koncertnem čel istu Eov. FerseJta, timska cesta 18/11. leva. Vsak dan od 2—5. ure. _______________186_______________
Trgovino
v najem prevzame aH pa vstopi tudi kot poslovodja v Špecerijsko trgovino trgovsko mobraZen 32 let star aosnod, ki je že služboval kot poslovodja. Dopisi ako mogoče s pogoji na upravo tega lista pod šifro .Vestta t It*.    212
učiteljico
ki ni sadi Izpopolnila znanje slovenščine v avrho uprta is nie, lice mesta vzgojiteljici aH kal primero« ga, aa ont-raje ae aa alata. Ponudbe pod »gnaHti M* aa oprav. aSiovtaaktfi Naroda«. _______________________             20t
hfflRMMIMlia
oatotl v vaa% fraovirtah s papirjem
Kjer ni treovat, aaj ao naroča direktno pri Oabtiaaato la*taa*iaj tavaaal
L «Q«at»a*«*M,illU«i. Pri pottnai anjaSk aaj at daaat po-
|mJm m ronolnoma nova baržunasta rlBla J" obleka (rjava) po prav ugodni ceni. Naslov pove uprav. Slov zaroda.                                            201
Ini M ^°bro ohranjena kompletna Rlpl to oprava sa snatao šoto. Ponnd-t>e pod .Spalna oprava 93" na opravo •Slovenskega Naroda".                     93
DrnJ2 II f,na popolnoma nova, iz mir-rlulu 16 neg^ časa s svilnato podlogo francoski model, po meri narejena smoking obleka, radi smrti po nizki ceni. Potočnik, krojač, Seteabargova aLi l _______________152_______________
Kartilie pasode
(bobne), pločevinaste kapale v vsaW množini ter po najvišji ceni torolta ieanadk A Fritacat, trgovioa s telesooi LjaOljaaa, Caakarjevo aaofcijo it 1.   97
Čevlje H
na debelo in drobno
Ufcnjptlitljitot^ Ženitna ponudba
Mladenič A. lat star, vdrlaval frolbi, so eno sobo oarave, 4000 K proano-
^bM1b4    #^sMan>^iaa\   aWn%a^avA ^Ma^aSa^an^    nWf^aY laft*
štivo, lati aaaa|a s aotnadično ravno uksno in dobra leno staro ob 21. let Rtonc rnamdbe ako nfonoče o oliko, Id ao orne, na oprav. Sov« Naroda: pad flajjaonaj 0ltsJeTC/2tt0*
njoj luiOnv to
knpi m tako) tu dobavo do kon-
aaaa fjfftVA&A ^aj^pjam ta^atnB ^^^g^aft^flB B^aa^B^aV ansananan,     ^^m^^m^^m^^^^^^^        flft ^M^B^aW^Bk    a\aaa       a^haa^a^an2
■■■i Vf^vjVMi MaVa\ni prm m*k*m ptptjdjbe ta 100 kg
^^BW            ^BBBaiiBBiiiiiaBaaisiiiiaaaiaaBiaBia'na^^'^^^^^aj^^
Zamenjati želim
1 sobo in kuhinio z 2 sobama in prl-tiklinami ali plačani visoko nagrado onemu, ki mi to preskrbi. Ponudbe pod .Najae* na oprav Slov. Naroda. 204
Jrodasta se
dva nova dolga kožuha, eden iz \ ol-čie kože, drugi iz koitrunove kože. Poizve se: KoTizejska nI. 12. Podpritličje, naspr. I. drž. gimnazije.        203
Klementina PiŠ in Ladov iti Beroiard naznanjava preialostno
vest, da je najina ljubljena in dobra sestra, oziroma teta, gospa
Homo RorpBck n]. Papež
vdava po avatnlk« Hrt. ioloazOc
duc 10. prosinca 1920 zjutraj ob 4 uri, po dolgi, zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke bo v nedeljo dne 11« prosinca ob 4. ari popoldne in mrtvašnice pri Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Krtin.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V LJUBLJANI, dne 10. januarja 1930.
Zahvala.
Za vse dokaze Iskrenega socutia ob smrti našega arCnotjob« Ijenega sina, nilinnu brala, gospoda
Friderik RoNhoreko
izrekamo tam potom osem najprisrfnejio zahvalo. — Posebej pa se zahvaljujemo vnem, ki ao spremili dragana pokojnika aa ajana aadnji poti.
TR2JČ, dna 10. Jannarja 19J0.
■aiiMsia I«f^»a^W>atol^aWtfc-
Stran 6*
»SLOVENSKI NAROD* doc 11. Januarja 1920.
itev. S.
FotojMf$W aparat
18 X 24 prvovrsten, dobro ohranjen, prikladen za mali atelje z vsakovrstnimi potrebščinami in pripravo za povečanje slik se proda. Cena 3000 K. Naslov pri uprav. Slov. Naroda.                  220
1 —■    ■     '~"^T         - ■         ■ -      ——
Pozor1                  Pozor!
Skoro popolnoma nov, samo dvakrat rabljen invalidni voz, delo izpred vojne, s finim usnjnem prevlečen in na peresa, pripraven za invalide, mrtvoudne ali sploh na nogah pohabljene, se proda. Ponudbe ali ogleda se lahko pri Fraac Žlebn k, posestnik in gostila!: Ne-netz, Libeiiče. Korolko.                      141
SiiiTffMio,
v dobrem stanju. Hlev, krava, telica, drobnica, sadje, elektrika voda del oprave. Ne daleč od jezara. Za vilo porabna. Cena  52.000 K. — Ne  daleč
od nje večja »a 130 000 K. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „A. 1./21S'.              ____          ____
SlodMnik
železninske stroke (starejša moč), vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi (z lepo pisavo), i§če mesta za takojšnji nastop. Sprejme tudi vsako primerno službo. Pod šifro: .železni-nar'30*.____________________________30
Stanovanje,
obstoječe iz 1 — 3 sob, eventuelno tudi samo 1 — 2 sobi, išče m'ad zakonski parček brez otrok proti dobri denarni nagradi in različnim živilom. Cenjene ponudbe pod .Stanovanje — živila Štr. 6/210*   na  upravništvo  tega  lista.
Stanovanje,
obstoječe iz 2 sob, predsobe in kuhinje z električno razsvetljavo v II. nadstropju sredi mesta, se proti dobri nagradi zamenja za večje stanovanje, obstoječe iz 3 — 5 sob. Cenjene ponudbe pod »Stanovanje — živila štv. 6./211* na upravništvo tega   lista.
IhaMotal« visoki ženski črni Čevlji št M i JrJud]. 39, žični modroc (Drathma-draze), petrolejke z okroglim svetilom tičniki, aparat za učenje petja kanarčkov, steklenice, okvirji, dobro ohranjena ženska obleka iz surove svile, dvot-nati moški ovratniki št. 42 in otroški Čevlji (za 3 let otroka). Ogleda se lahko v gledališki nlici 10/111. desne steaiice pri L. Frauketn vsak dan od 3. pop. naprej.                                      200
Mi motor,
nov, 70 HP, iz Nemške Avstrije dobavljiv, ge proda. Cena K 300.000 — franko Ljubljana.   —   Vprašanja  na
„Poštni prodal 47«, Ljubljana.                                  179
Pil ]«
krojaški mojster v Sp. Šiški štev. 22.
priporoča svojo delavnico za napravo oblek po meri za gospode. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene.          216
: Darujem: vagon drv
in dam Še posebno   nagrado onemu, ki mi poskrbi v sredini oziroma tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob  s kopalnico, vsemi  pritiklinami  in Če možno z električno razsvetljavo. Ponudbe pod .Vagon* na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
V  stalno  službo  se  sprejme tako}
knjigovodja,
vešč polnoma dvojnega knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika, trezen, zvest, pošten in zanesljiv, pod zelo ugodnimi pogoji kakor tudi
ooniidaiSki pristav
s strokovno izobrazbo, večletno službeno prakso, zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, trezen, zvest; pošten in zanesljiv. — Obe mesta v prvi vrsti za neoženjene ter je ponudbe pošiljati s prepisi spričeval ni
knežje oskrtalitvo v Konicah.
sos
lato m lakaj
rmaslit nima imttta
za »Uradni lisi dietne vlade za Slovenijo-. VpraSaU je: Mikleitfm cesta it It.                                                   181
Stanooanle
z eno lepo sobo in kuhinjo v sredini mesta na lepem kraju te zaneaja za stanovanje z dvema aH tremi sobami najraje ob periferiji mesta. Pismene ponudbe pod . Zamenjava' ISS* aa sprave tega lista.                                                195
~~ Oglas.
Dobavitelji lesa za celulozo in lesovino nai blagovolijo poslat1 ofer'o vagon naložen oer ma tavaral za leoeeko družbi z o. z. Sladka gora, železniška postaji iS pošta Trnovo ob Mart. Pri ponudbah naj se vpošteva možnost traine dobave 105
Prva jugoslovanska zlatarski delavnica AlOtilf Fnc&s  Selenburgova   ul.
jem staro zlato ii srebro r;h cenah.
priporočam vel ko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briliantov i. t d. vsa popravila in nova dela se izvrSujejo v lastni delavnic? točno in solidno.  7928
Posestvo na proda)
tik Poljčanske postaje, 'epa nitksfns zidana hiša, s tremi pro .tornsml sobami, veža, kuhinja ter klet. Pet minut od h še 4 orale lepega bukovega gozda, 6 oralov je travišča, ktse da spremeniti poljubno v njive pa tudi vinograd, sadunosnsk s ISO najfsnt Mmi sadnimi drevesi. Skupna cena TO.OCU K. Popra-ša se pri gg. 1. Šterk v Poljčaaab     194
Soarilo.
Svari se pred nakupom dvigala (Flaschenzug), ki je bil ukraden v noči od 7. na 8. t. m. v Škofjiloki. Dvigalo ima železne verige. Kdor o stvari kaj ve, naj naznani proti primerni nagradi na poštnoležeče Škofjaloka, pod 1. H. ali telefon, št 17.           193
Obl   konces. informačni zavod
" Jraoo Beseljak.:
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abone-mentu   ter   posamezno   cene   zmerne
Ženilna ponudba.
Gospodični! pnjrtne ZLnani' sti, 30 let stara, išče veščega trgovsko zobra-ženega gospoda, ki bi imel veselje do trgovine v nekem trgu v Sloveniji Trgovina obstoji It nad 50 let ter izborno gre. Nekaj premoženja ter soretnost v trgovini in značajnost cog^j. Sam'-resne ponudbe, fe mogoče s sliko, se prosijo pod .Srečna bodočnost" na Anončni zaved Drago Beseijak, Can-kanevo nabrežje štv   5.                     172
mr Kupim ^5
vsako množino hrastovih hlodov od 25 c m debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m'm debele oziroma nažagane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljalna postaja na Ivan Šiška, tovarna parketov Id parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4.                                 10938
^ Anton Cernei
\S. A, GRAVEUR   a    N./
: PriniD bosanske:
••••    tllus    ••••
• •••          Ml V«          ••••
v sakattfe p« U kitogr.
Cnkolasla lestone
stakaoo
Kavni siMsisk
Knoijnot
LJk«r»jl ftaoBtojsMoJne ■•Misu« visi« M—»aUhsi Ro>attM
ParotoSlaaolU
Jn. FaMaSL UiUian
RaspoUlja po celeai  kraljestvu od 5 kg aanrej posnriaa prosto.
MHHL por!    Trmto z ita     MMif, mr ?
J- Jelenič, [Mu. ilira nI L
u*H ramvrataa stara Ia am vtas p* u|tol| ajajajstalh —nah. — sUsn+sKfta  vta# v —sita «4 M 1 ■—r#U
ZNAMKA      I       G mm*wmm\m+W%,i    1      »AMstA    1
..ito". 1,aarKO i ..tro", i
Novo,    o sestavi   in   načinu   zdravljen a  od   vseh   dosedanjih   mazil   bistveno razifku oče se arnslstofo »roti arfcoZiCt I« Mr|«Mn. Vsaka garnitura   'a
Gostujoča za eno odia^-n. n-ebo, se toji iz „MftstO" mazila st lltt|Asl* KO** ma7i>a it   2, nSAftHO*4   prah zs  posipanje,   in   natsnćn^a   n vodil vporabe     Cena 16 K, po po tt  13  K     Izdeluie in   razpoSilia:    MstMPflj •>•**
Eksportna lesna tvrdka
Josip Budinek,
Kranjska  forai
kuouje po najugodnejših cenah za di ektni eksport v Švico, Frsndio In Angl jo deske, trame,  stafeljne in pontone,  nada-je  okrogel les slasti smrekov, jelkov,
meče snov, hrastov in b  kov.
Restavraclia v Narodnem doma v Maribora
so odda w oafom s 1. aprflom 19M.
Pismene ponudbe je vložiti do 20. januarja pri Posojilnici v Mariboru (Nar. dom), kjer so tudi   razvidni najemninski pogoji
Ravnateljstvo.
Mesor-prekaleuotec
prvovrstna moč, v vsakem oziru zanesljiv, se> ss>r#Tans takoj oziroma nekoliko porneje. Biti mora zmožen Izdelovanja vseh vrst mesmh izdelkov, mora im^ti večletno rrakso n najboljša spričevala. °lača izvrstna oziroma tudi po dogovoru del čistega dob čKa. Stanovanje m vrt za zelenjavo dob' brezpla čno. Prednost imajo oženjeni z nekoliko kavcije. Pismene ponudbe sprejema
tvrdka Jonbo Pouovli v Uatllanl,
Bleiweisova cesta itev. 32.
G. F. Jurasek
vglaševslec klnvl-fsw   In  trgovec % glasbili
t LjeKjaiL WBlhfa tis.
Prva Jugoslovanska ipartiataa tvrdka so  v«taiovan|a in popravilo atašeu.

Tvornico salom in klobas
v večjem  mesta   Dalmacije  na  morju i i Če  izvrstnega in
sposobnega
izdelovalca klobas
U M tatol aastopU *«m1 sa atMtn alai« K «00'— d« ■ 8S0*— ia arana. Naslov pove uprava .Slovenskega Naroda*
Hotele obdržati svojo lepoto! Hočete imeti kakor borim mehko kožo? Nofcte soMMh dob. oiozollev in oortev!
soocoSUaite roSorte*« otOfO bojo oonaao* ooa* avoarojoca ooobmoi oocs« OOVObU 0000011 Iot/ OOOll i IOBCbb *■*        ■•» ancaajBB vttbv a a. a bbbv   i
Hotele io1W^"le^l2o^e, 'lisoVr^ss
pionio ca reat lao oooole oojoo ival M: pfefl fliooL Bferaao eotvoefe. labtoat ptoool I leeAkTS, SL HL S I. I Iobm SoAolt-
osno PotooOOa fOSO I SooSSs S a^Sotorloi oolpolBioiBjO arati vooooja leWe»j siTeloiJii ombooM ona oooot ftovov to s »otoi i ikarjtao
y.m.T7-T—*.'-:"'>».'"»—=*:J*"3i.* SboJbbojoj eSTsooSMtOo-
itaoScI leooMM st ■» oastoojB ooaSjoj ■ eotOjeJSai Sosooi
?LL? *TŽJ'aSE?u*mX!l Su. Saafof« tej~j**±
B}liNl>SSNSoas^oaO|iSj>o^
■uaBj y. rwum
Živila se išifejo za zdravilišče
samo najboljša kakovost na podlagi zakonitih določil. Ponudbe ns ol. TOUC, Wissi v9osoff«tis1torstra«sa U, olnroa Aaaoaooa« ____________MjrtJ Sebalak, Lt WaUiotfo It_____________
Stcvo Engelhardt
direktor ratnog plena SHS u Beću
Stanka Mušić venčana
j. januarja igao. 1
Broo   poaebaafa obvestila.
uavetniK
Dr. Janko Mencinger
naznanja, da je odprl pisarno
v Mokronogu.
Večja trgovsko maosrialrtiiriio pod)at|o
za vodstvo amerikanskega knjigovodstva in drugih pisarniških poslov
sssp    l^sri^i I i lajc^^r^^srllri*    mm
pod izbornim! pogoji. —  Ponudbe na poStnl  prodal 11. !■
Jože Kladnik Vilma Kladnikova roj. Vrtovšek
poročena. Sevnica              3   januarja 1920.             Kozje
zi leteejtd, »star: zelje« obrovt, kolerobice. peterittj. «ep« solatno pese. eadvlio lotaočo, fine vrste graha ia fttola ta ingo koipaje trgovina semenja
„SEKO", Zagreb,
se pošiljajo vzorci z označeno ceno
mmm.
182                                                                            A VIII 409/19-8
01 o Bitivolini dražbi npiDin.
Na predlog dedičev po Ivani Habe, posestnici v Št. Vidu št. 42, zastopanih po dr. Šviglju ozir. dr. Žirovniku, odvetniku v Ljubljani, se bodo dne
18. januarja 1920 ob pol 12 dopoldne
v Studenčicah št. 15, dražbenira potom prodale spodaj navedene nepremičnini in zemljišče in sicer najprej hiše in parcele posamič za določeno izklicno ceno.
Na ponudbe pod izklicno ceno se ne bode oziralo.
Na prostovoljno javno dražbo pride: a) hiša št. 15 v Studenčicah s podom, zidanim vodnjakom, sušilnico in 4 lesenimi kozolci. Izklicna cena snaša 3480 K. Na licu me$ta se bo določilo, če se bodo kozolci prodali posebej in vsak zase in po kateri ceni. Kupec hiše more prevzeti nase dolžnost, da bo Marijani in Mariji Srov dobavljal do njih smrti potrebna drva ter jima jih postavljal v hišo št 10 v Studenčicah vsako jesen za celo leto naprej.
Zdražitelj hiše št. 30 v Studenčicah, stavbena parcela št. 90/) mora prevzeti realno breme dosmrtnega stanovanja Marijane ir Marije Srov.
Izklicna cena znaša za to hišo 1500 K.
Istotako mora zdražitelj njive pare. št. 160 prevzeti Marijan1 in Mariji Srov pristoječi dosmrtni vžitek. Izklicna cena 460 K.
Razen tega imate Marjana in Marija Srov dosmrten vžitek treh tepk v Lipovcu.
Njive, travniki, pašniki in gozdi se izkličejo posamezno za cenilno vrednost, kakor je ugotovljena v cenilnem zapisniku i dne 4. avgusta 1919.
Ko bodo vse parcele izdražbane, se postavi celotno posestve skupaj ns dražbo za izklicno ceno, ki je enaka vsoti vseh doseženih najvišjih ponudkov. Domakne se« le onemu najmanjšem« ponudniku, Id ponudi najmanj 10% več, kot znaša izklicna cena,
Vsak prodajalec zase ima pravico, da prevzame katerikot predmet dražbe po ceni, ki mora biti enaka doseženemu najvišjem« ponudku.
Vsak najvišji ponudnik mora takoj založiti na roki sodnega komisarja 10% najvišjega ponudka bodisi v gotovini bodisi i vrednostnih papirjih, ali pa vložnik knjižicah kake pupilamo varni hranilnice ali posojilnice.
Kunec mora v gotovim plačati najvišji ponudek v 8 dne! po sprejetju njegove ponudbe na roki sodnega komisarja.
Vsi drugi dražbeni in plačilni pogoji se lahko vpogledaj« pri g. dr. Pran Pristan«, notarskem namestniku v Ljubljani ko sodnem poverjeniku.
Okrajno sodišče ? Ljubljani, odo. VID,
dat 10. deceatm 1010.
ttcv. a.
.SLOVENSKI NAROD-, *m II.Ja>a«)a 1980.
——————■—————                    —«p—»——^———■—.————p——>1
Stran 7.
Specialna
rubrika.
Avstrijska trgovina in industrija.

_o»cl, nabupooalci!
Kdor hoče ceno, dobro in U zanesljivega vira nakupovati prvovrstno blago, komur je na polteni, solidni, hitri fn zanesljivi postrežbi, naj se s potnim zaupanjem obrne na mojo firmo.
Stalna velika zaloga vseh kemičnih
predmetov n. pr.:
\ fedlii    natron,    viigaliee,
\ bakreni    vitriol,    vaniSJa,
f galun,    žveplo,   Jesihova
; kislina,    parafin,     gorski
vosek,     ceresin,     smola, i           rmmMovina itd.,
Hikolans fieistalll
in i., mmutt t.
Telefon 18.270.
Telegr: Mt. ..Grindnst. Win".
i                          ______________?86H
Jnllos Baamgartea ft Soline
Vereinigte Papienvarenfabriken Kommanditgesellschaft, WienVIl.
Seidengasse 42. Piseasse  nase.  itstaskt  kistre,  inunkt   tirate
„flTLftS VVERKE"
Wien VII. Neustiftgasse 66 dobavljajo
stroje    za    čevlje
vseh vrst in za mali in veliki obrat in vse potrebščine za izdelovanje obnval.                        28640
n "i" i      i  *
jiname, napeljevalni  in  elektro-ehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge
Philipg Haiei G. m. L l
Vien YH. Neabaugasse Nr. 38. Br-ojavni naslov - Agojegator Wien, *elefon   St.  31—2        23.    gsw
Prva Jugoslovanska
ban čistilnega nn
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »SIDOLIN* — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
A. Radesich nas!., Ramul*
Zastopnik za Slovenijo Ivan Koželj, Ljob-
IJana Tržaška cesta 27. ^rak te razpošilja todi  v  celita  vajenih
Tabu
Crpalnicc vseh vrst
brizgalnice Nori trpalnice vinske in špirltne črpalniee črpalntcc   aa    1 a tri ne   In
gnojnica.                2806!
Cyk!8p fiesellsclL MantiBeni d. ffeiss
Ven IX., JsUmanngasse 22.
Prlv. avstr. dri. žel. družba Ras. asstr. fužin is hromit
TiIiihm: Mapvartra Ttf.l73tttil7t44
Oex asiL tfsr. itralet Bsiai (Vin)I.
Vilalaai ŠU 00*71 lai S4S04.
Lokomotive na pami pogon za glavne in postranske železnice za tire vset širin, lokomotive brez ogaia, u rudnike lokomotive s stianj. zrakom, v s zadevni Specialni izdelki n. pr. etek-r in lokomotive za granike, popraviU lokomotiv vseh sistemov.             2862S
Npasllnt. Drahtiadostnt
FercL Jergitsch sa«
tflei   (Deaal)   frtsdrkastrasse  Srat, ffinakO- ilaaaafaii tCaaaaaci
BaHS
monroci.
Stta. železno   pohiltvo.  Katalog SH< gratis.                  28641
Dvigala
F.Wertheim&Comp.,A,6,
sVItri IV., LotfHengssse 6, Budaocst VL
Lehelutcs 12. Osebna, tovorna in dvigala za jedili <n akte vseh obratnih vrst Dvigala za prevajanje oseb (PaternosteraufzOge] po preizkušenem »istemu. Žerjavi <gra-nikf) vseh vrat                                28642
JL fUttmai ivia KO,
SrsatiBgerttraate 75,
lUraaaal 0L Si    *** <:
Dobavitelji za: kompletne naprave s stieajenim zrakom za rndaike, kamenolome, tvornice, lađjadtlntce. Kompresorji. Črpalka vakuum. Parni stroji. Cevi velika zaloga, Črpal-ke kratkodobni dobavni termini. Armarture. Ugodna  cene!         36298
Sil io
TMh velikosti la upetostt.
J. Frankel,
Wloa  I-9  Bathanaatr.  t«
Mnsi Bildlf 31 let ft*r» izvefban MUfll fllMl,      v vseh panogah
j m nega gozdarstva in gozdoreje vesc, relotne gozdne manipulacije in knjigovodstva, izvežban lovec in voditelj lovov Zeli izstopiti iz državne službe in stopiti v privatno kot oskrbnik manjšega [800*1500 ha) gozdnega kompleksa *li kot manipulant b kakšnemu večjemu lesnemu podjetju, kjer bi zamogei v polni meri udejstviti svoje znanje. — Plača po dogovoru; razen tega teli zaslguranje boljšega socijalnega stališča kot ga ima v državni službi. -—-Blagohotne ponudbe pod »Vestna astcV 72" na upravo »Slov. Naroda*.         72
Ravnokar je izšel
lin tirati ipM:
Ebirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike, sestavil Henrik Podkrajiek. proteste aa kr. državni obrtni
Mi v Ljabljaat.  --  Coma B 24--------
priporoča knjiga, neizogibno potrebna za pisemski promet za vsakega v vseh žtvljertskih dne a. Naroči se lahko v vseh knjigarnah ali pa pri založniku Ig. pl. KleiaaMjr A Ped. aaaaerg, Usta. IJana, KoDgresai trg Z.                      1064?
Irez ko_kuro-ce!                                     Bros konkuneace !
llugeslssensKa industrija mM
\    Gustav Seligmann, ~a„?eb,
ttlcoliiova uL 3« Telefon br. 0-38. Brzojavi: Jlp Nlkaliteva 3«
iaicenejša dobava in bogato skladišče: raznih vrst papirja kakor: tiskovnega, ■Kalnega, konceptnega, dokumentnega, konceptnega be^ ga i. t. d. Papi nat h frriov, rapirja za police (stelaZe), trgovskih in kane. asaotov, map, fcaset m pstalega v to stroko spada jočega blaga.   Prikladni darovi za 3oiič in novo leto
*—"                                                                                                                               _____
Cfam mWt9 nt ac^cu kot -atenjal-;Ui;!I HlcSId ni oskrbnik.računovodja, opora 5efu ali kaj podobnega rri stav-bmem podjetju, večji opekarnici, žagi, e^o'rstvu, mlinu ali podobnem tovarniškem podjetju ali graščini. Star sem 47 let, kat oženjen, brez otrok, zdrav fn čvrst, priora ven za potovanje. Trgovsko dobro izobiažen imam materijalne znanosti za vse navedene stroge in stm slov., hrvatskega in nemškega jezika zmožen popolnoma, ita-li anščsne za slnžbeno rabo. M»s*op fe-b uarja ali marca Cenj. ponudbe pod .R. F. S. 178* r.a uprav. Slov.   Naroda.
r
Transportno in prometno društvo.
Sred!šniica: SA0REB« nioa 43
Telefon 2—2a
Podružnica ; BSOOBAB, Taka Baradtloa SS.
Telefon 2—77.
Brzojavi: Transport Zagreb.
Odprenraiak! oddelek i
Hdpren:a In doprema vsakoiakega blaga.
Vat-ladžšcenje v velikih nahih magazinin.
Zbirni promet Wieo-Segreto -Beograd.
Strokovna ©carinjenja.
Agonton! in kO-ilstioaalBl oddoloki
Predaja blaga v/ ? onaisljo.
ffskap ta * rodaja za laaleo raCaa.
Skaport vaoh vrat pnijedala-Ut Izdelkov-
Import Indnsirljakih predmetov.
sy    Vse Informacije takoj brezplačno!
.Tirne-1' Uvoz-Izvoz Društvo 2 g. 1
a     ww
I              Banaj L                                          Bnofavi
S     Boboihofgaase 7.                             Timex-Dunaj.
I     Dobavlja takoj:
B     Pc4jedclj*ske stroje in orodje, kmetijske vozove; lopate,
1     motike, krampe, pohištva   za   spalne   sobe,   masiven 1                   trd les, kuhinjsko opravo, usnje itd.
I    Podplate, zgornje usnje in jermena. Kemično-tehnične
I    :n farmacevtske proizvode medicinske preparate. Stroji
■    in orodja za vse industrije. Elektro-motorji in ventilatorji.
Praga 11.                                    Brzojav:
Vaclavske namiatf 06.                   Ti me a* Praga
Oterlra:
Emailirano (postekfeno) posodo. Porcelan in steklenino. Šipe. stekla z* ogledala In brušeno steklo.
Komični  proizvodi.   —   VilgoUoo.
Stavbni materija] vseh vrst. Železniški materijal. Železne konstrukcije. Stroji   in orodja   zm vse obrte.
Zahtevajte naše najugodneje ponudbe
Združeno opekarno m
F. P. Vidic & Korap. Vič, Ivan Knez, Brdo
F zorezone strešnike
ll   (utorni crep) in zidno opeko
Slovanska eskemptea kapka ? IjnuliM
Ljubljana, decembra 1919.
Vabilo _a
subskripciio
15.000 novih delnic po K Mir- nom. v skupnem zneski
K 6,000.000--
P. B.
Izredni občni zbor Slovenske eskotnptne banke v L]abljan!t k! se je vrtni črn 28. septembra 1919, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter itnajoč pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, zvišati delniško glavnico od
4,000.000'- no 10,000.000'- bron.
Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svat sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji:
1.  Delniška glavnica od K 4,000.000*— se zvita z izdajo 15.000 delnic po K 400--- nom., torej za 6,000000-—, na K 10,000.000-—.
2.  Posestnikom starih delnic se ponudi 7300 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 stare delnice 3 nove po kurzu M 4M°—, prištevši K 5*— pri delnici za stroške izdaje delnic       t
3.  Ostanek od 7300 delnic se da na razpolago novim snbskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada po kurzu H SM'—»prištevši K 5.— pri delnici za stroške izdaje delnic
4.  Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920.
5.  Subskribdjski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920.
6.  Protivrednost podpisanih delnic se mora vplažati takoj, n_]kBSBCic M. |B_aur|B MM. Na vplačila za nedodeljene delnice povrnemo 3% obresti do vrnitve denarja,
7.  Prijave sprejema:
Slovenska eskomptna banka v Ljubljani Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srbska banka v Zagrebu,
Mariborska eakomptna banka v Mariboru in njena podrnlnica v Murski Soboti,
8.  Repartitijo novih delnic si pridrži upravni svet
9.  Kurzni dobiček (agio), Id ae doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zaklada banke, odttevši stroške in pristojbine.                                  109
imni nn Smh etavlB tate i UiUjaL
EEEE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA E=E3
uubuama. umamnoovB uuca rriv. i
INTERESNA SKUPNOST S  HRVATSKO ISKOHPTNO »ANKO iN SRBSKO BANKO V ZAGREBU.
osnaRNs taoos. - naaus* m t»nooaaa- sfarov, aaws, vamv. - ssmompt mbnk, Taaaavav. raanma. - sMaattssi - soata,
Stran S.
jgggggg NAKgu", gg 11, jgigiji gjg
>lt%. 6.
Glavnic« i 200,000.000 kron.
razna toimen on« a ininu i lin i lntlnn.
Razorvei okrog 150,000.0 "KI kron.
Prolornon« ulica ilov« M, v lastnem poslopja.
Prodaja in nakup vradncctnlh papirje* • tirm MroMlat serejesj hi eekrte dcpelai t ftttat mlnl|o frefcaMb efekte?: eatneskramba (Safe-Deooslts) ped lastnin zaklepom strank;   krediti in vrednimi vsake vrste; Inlraso in eakant menic; nakazila ii Unlaetla aa v« mesta ta- fa ineiemstva;  M)ta>vala>a  kredit* a alaaaai anreiem danarnlh vla« na kaliflee in teke« račun Ltd.
Iftlllllllflllllll     %f IIIIHItlilllHIll
Kupim    novejšo S|   g O Mm ^Os^  z   gostilno,    kavarno, :: ali trgovino ali :: ■■        ^1      I ki ima več prostorov,
dvorišče za trgovino ■   MtaW^Ba^  bolj na promet, kraju
iimiftiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitii
v Mariboru ali tudi v LJubljani.
Prodom aH zamenjam tudi dvonadstropno,v slogu vile zidano HIŠO, staro 15 let, s parketi, vodovodom in električno razsvetljavo, z lepim cvetličnim in sadnim vrtom, vse skupaj 600 D klafter v najlepši legi v Beljaku. Dopisi pod „H'ia" =====    pošta  tU Jakob v Rožu.       ■
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu,   lišajem,   nečistostim  kože   zahtevajte v naj-bližnji    lekarni    preizkušeno    in    zdravniško    priporočeno
9r. fieseha originalno Skabafcrmovo mazilo.
Ne hnaže, ne pušča barve, brez duha.   Po vteranju  puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
JSfcf Jn.*=$r»d ^«j*«ntTtt:
I              „pri Zlatem jelenu" IV. Marijin trg. —«==—
Tovarna      Barva :sa?r.rbuv.
Liubliana. PoManski nasip 4 PeT* jEggjj
Podružnica: SelenburgOVa Ul. 3 ^gBsg=aBEE3mEEE===E=jzE=
Jlospo^ha   olloa   »tev.   38.     r-s   9atS9a^zSaaaBSSS=aSS^=3EB^=S^===
Vaino!                                     Vatno!
Potmi poi svit uqq laveiskih novna i Časopisa
sadržavajuči 200 političkih i službenih,
120 stručnih i društvenih a ostalo knji-
ževno-kritičkih,   ilustrovanih, orriadin-
i teoloških
isaSao je upravo u    nfH1     rr|ipri      knjižara krati. svaaMIlta 1 ..KNJIŽEVNOM   VMESNIKU"     NI]        IIU lil      kgosImMkt    akademiji
I:  nakladom knjižare ::    •*■■*•      MyMll    : ■ ZAatiBU. Ilica, 30, :
:: uz čitanu 4 krnite sa poštarinom, ::
X5€L3GK UOBUflNg
IVAN JAX in sii
Dunajska cesta štev. 15,   Ljubljati
Šivalni stroji
in itroii sa pletenje.
—    Izborna   konstrukcija in e*ejf*ntna izvrSitev Iz tovarne v Lincu. Ustanovitei.a leta 1^67.     aMT   Vesaal* eoaOaJe bremplatti^    t»
Pisnim stroji .Affler'
Ceniki zastonj   in  franko.
Kolesa
Dflrkopp,   Stvria, Waffenra
Violine, strune, citre, harmonike, kitare, tamburice« telovad. rogovi, vse druge glasb, instrumenti In ootrebiiine v veli-;:    kanski zalogi.   ::
ALFONZ BREZNIK
glasbeni učitelj in edini zapriseženi izvedenec   dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 15.
ral»«ni«A«l nuna k a cerkve.)
Jugoslovansko inženirsko podjetje
dražba z o. z.
inženirska pisarna i« stavbno podjetj«
Ljubljana, Mu iHra it. 2    Maribor, MugliOiOfa ulica it. 34
Brzojavni iasl»ri: JIP — LjaMjaaa JIP — Maribor
OtfafaMc L
Projekti« proračuni. Nasvetovsn- in nastop   Presoja in stavbno nacLotitvo
OddaJek H.
Vodne gradDe; izrabi voinin sil; poljedelska melioracija.
OddeJak m.
Be on, železohrton.   2< lezna   konstrukcija.
Otf ve)fejK IV* Že leznice, cfSte   predo i.   mostovi.
o«*ciei«tc v.
Industrijska   \n eo*.p,Kjars>a roslopja. Ocfdalek VI
iTnmavii^laA     rntna^.,,.,.!,       r>pn/4tirr        stm/4i4     «<m     i m*Iii a*** t lm*r ila      Kfann
Krznarska moda M
Nemoderni mufi, boe i.t.d. se modernizirajo in iz-gotovlja v najkrajšem času. V zalogi doma izdelane garniture ter špecijelno damske kožuhovinste čepice.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture.
Lulovik Rot, krznu,
frradišše   7,   naanrott   Drantakecia   gledališta.
L__________________________________________________________________________________________
LjubllonsRo bredltno banko«Ljubljani.
Poziv k subskripciji novih delnic.
Valeči sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen je sklenil upravni avet na temelju odobrenja Poverjeni&tva za notranie zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27. okiobra 1919, Št.   9068  v svoji  seji  dne  21,  decemHra   1919   provesti  zvišanje delniške glavnice
od  SHS K 20,000.000-— na  SHS K 30,000.000-—
z  izdajo
25.000 novih delnic po SHS K 400—nom. v skupnem zneska S 10,000.000-—
pod sledečimi pogoji:
1. Snbskripcija prvih delnic se vrši od II. Slo SI. Januarja HM
a)  pri Lubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trata, Sarajevu, Gorici, Celju, Maribora in Borovljah;
b)   pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeka;
c)  prt Ž vnostenaki banki v Pragi in njenih podružnicah v ČehoalovaŠki in
d)   pri Podružnici Zivnostenake banke na Dunaja v Nemški Av«triii.
2.   Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vaakih S starta. 2 a.S)Vi Sfelalel t B 400-— BOB*. pO SHS B 700*— Mi qnol, ki ao plačljive naenkrat pri subskripciji      Odlomki delnic ae pri tem ne vpoštevajo.
3.   Novim interesentom ae ponudi ostanek §000 debato a K 400'— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne anbakribirajo, po III B NO* -  tol (Ms, ki ao plačljive naenkrat pri subskripciji.
4.  Nove delnice ao deležne čiatega dobička aa leto  1920 ter opremljene a kuponom srn leto 1920.
5.   Pri subskripciji ae morajo predložiti subskripcijskemu meetu v zgoraj navedenem roka plašči starih delnic v avrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emiaij, katerih izdaja valed tehničnih zaprek ni bila do aedaj mogoča, pravico do opcije v določenem anbakripcijakem roka na podlagi tozadevnih piamepih priglasnic in začaenih potrdil o vplačanih  delnicah.
6.   Od azijskega knrznega dobička nove emiaije ae dodeli po odbitka stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000'— pokojninskemu zaklada banke, ostanek pa pripade ažijakemn rezervnemu zaklada banke.
7.  Nove delnice ae izroče anbakribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdil oziroma obračunov o aabakribiranih delnicah.
8.  Reparticijo delnic, določenih aa nove delničarje, ai pridržmje upravni avet po končanem anbakripcijakem roka.
W IHiUMzj dae 29. decembra 191».
las                                             Oprani gfot Išjiib^aiiske kreditne banke.
LaOtariM in tisk »Naroduo tkkmm**
Za hreralal in odgovorea Vjhotti KoolUfc