UREDNIŠTVO IN UPRAVA tabor — Ljubljana Tel. št. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416 Leto II. IZDAJ# FIZKULTURNA ZVEZA SiOVENUE Štev. 40 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Velik uspeh našega nogometa Jugoslavija - češkoslovaška 412 (2:1) Beograd, 29. septembra V nedeljo je bila na igrišču Centralnega doma Jugoslovanske armade »Partizana« v Beogradu meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in češkoslovaške. Zanimanje za tekmo je bilo ogromno in se je na stadionu zbralo rekordno število 35.000 gledalcev. Potek tekme je prenašal radio v srbohrvatskem in češkem jeziku. Z današnjo zmago nad nogometno reprezentanco Češkoslovaške je Jugoslavija še bolj utrdila sloves jugoslovanskega nogometa, ki je trenutno med najboljšimi v Evropi in na svetu sploh. Čehoslovaki so se temeljito pripravili Za povratno letošnjo meddržavno tekmo med Jugoslavijo in češkoslovaško so se češkoslovaški nogometaši vztrajno in temeljito pripravljali, ker so hoteli z zmago ali vsaj z neodločenim rezultatom dokazati, da je češkoslovaški nogomet v teku letošnjega poletja znatno napredoval. Izjave voditeljev češkoslovaškega nogometa in tudi državnih reprezentativcev glede izida današnjega srečanja so bile po večini optimistične in so se glasile v prid češkoslovaški reprezentanci. S prepričevalno zmago pa je jugoslovanska nogometna reprezentanca ne le ovrgla pričakovanja, temveč znova potrdila svetovno raven našega nogometa. že zgodaj popoldne se je stadion »Partizana« začel polniti z gledalci. Mnogo jih je prišlo še pred pričetkom tekme med najboljšima mladinskima moštvoma Zagreba in Beograda, reka občinstva pa se ni ustavila vse do začetka glavne tekme med reprezentancama Jugoslavije in češkoslovaške. Igrišče je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami, na velikem transparentu pa je bilo napisano: Naj živi bratstvo narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. Kmalu po 3. uri so prišli na igrišče najprej gostje, potem pa naša enajsterica. Jugoslavija je zmago zaslužila Po otvoritvenih pozdravih je dal sodnik Raškota znak za začetek igre. Gledalci so se komaj dobro zavedli, že je češkoslovaška reprezentanca dosegla prvi gol za svoje barve. Toda naši niso klonili, vrnili so nekaj napadov in res se jim je že po 2 minutah posrečilo izenačiti. Do odmora so potem povišali na 2:1, v drugem polčasu pa na 3:1 in 4:1 in šele v zadnji minuti se je čehoslovakom po- srečilo zmanjšati razliko na 4:2. Po poteku igre so Jugoslovani zmago popolnoma zaslužili. Ves čas tekme so bili v terenski premoči in so mnogokrat dominirali na igrišču. Naša reprezentanca se je odlikovala s smiselno, grajenimi napadi, pa tildi obrambno delo je brezhibno vršila. Vsi deli moštva so bili tesno povezani med seboj in so drug drugega uspešno podpirali. Krilska vrsta s Horvatom v sredini je docela onemogočila sistematične napade nasprotnika, tako da se tudi sloviti Bičan ni mogel uveljaviti. Tempo igre je bil izredno hiter in ni popustil do konca. Situacije so se hitro menjavale in so zlasti naša killa z dolgimi pasovi bliskovito prihajala pred nasprotnikova vrata, kjer je notranji trio z ostrimi streli pogosto zaposloval češkoslovaškega vratarja. Kako je tekla igra Kratek potek igre je bil naslednji: Takoj v začetku čehoslovaki nevarno napadejo in že v prvi minuti je Kli-mek uspešen. V tretji minuti je naša reprezentanca po Mitiču izenačila. Jugoslovanski napad je pogosto pred vrati nasprotnika, toda streli gredo po večini mimo vrat ali nad prečko, šele v 23. minuti je obsedela žoga, ki jo je poslal v mrežo Frane Matošid. Do odmora se kljub veliki premoči naše reprezentance rezultat ni izpre-menil. V drugem polčasu so Jugoslo- vani še vedno v premoči. V tretji minuti dobi iz kota streljano, žogo Maj-tošič in iz pecejšnje daljvne . poviša na 3:1. Več ostrih strelov je nato češkoslovaški vratar uspešno branil. Popolnoma zrelo pozicijo zamudi Slmo-novski, ko pošlje žogo mimo praznega gola v aut. V 14, minuti je bila po Bobeku uspešno zaključena napadalna akcija Simonovski-Matošič-Mitid-Bobek in rezultat je 4:1. Naši igrajo nekaj časa. na polovici nasprotnika in češkoslovaški vratar ima precej posla. V 16. minuti je Brozovič lahko poškodovan. Takoj nato gostje dosežejo kot, ki ostane neizkoriščen. Tudi Jugoslovani svojega kota ne morejo izkoristiti. V 25. minuti je spet kot za Jugoslavijo. Oster Mitičev strel vratar jedva reši ponovno v kot. V 35. minuti je Mitič poškodovan in gre na krilo. V našem napadu se to takoj pozna in za nekaj minut je iniciativa, v rokah čehoslovakov. Po več obojestranskih napadih pride v zadnji minuti pred Monsidereva vrata, desno -krilo gostov, ki ostro strelja, žogo, ki jo je naš vratar odbil, Planicky pošlje v gol. S tem je postavljen končni rezultat 4:2 za Jugoslavijo. Jugoslovansko reprezentanco so sestavljali: Monsider, Brozovič, Lojen, Čajkovski, Horvat, Atanapkovič, Kapnik, Mitič, Bobek, Matošič, Slmonov-ski. Za češkoslovaško so igrali: Kope-cky, Kocourek, Vedral, Bradač, balah (Nožir), Hanke, Janik, Plan-Tk^, Bičan, Klimek, Zahar. Prva tekma med mladima reprezentancama Zagreba in Beograda se je končala neodločeno 0:0. Ljubljana : Trst 4:3 (2:2) Nogometna reprezentanca Trsta (Poročilo o tekmi je na 4. strani.) Preko aktivov v fizkulturo! Fizkultunna zveza Slovenije kot del celotne fizkulturne organizacije Jugoslavije že dolgo časa podčrtuje potrebo po organiziranju osnovnih fizkulturnih enot-aktivov v okrilju zlasti dveh množičnih organizacij, v okrilju LMS i>n sindikatov, V tem prizadevanju naše fizkulturne organizacije je bila zrela politična utemeljenost: vsa organizacijska po- vezava delavcev in nameščencev ter mladine in njih politično kulturno ter družabno delo se danes razvija v okrilju delovnega področja — v okrilju tovarne, šole, urada itd. Zato tudi naš zaključek: najširše bomo zajeli s temi fzkulturnimi aktivi sindikatov in mladine, ki jih bomo vključevali preko društev v flzkulturno gibanje. Vsekakor je ta zaključek že v praksi pokazal znatne uspehe: že dolgo časa delajo v Ljubljani aktivi MLO, elektrarne, poštarjev, TPD, plinarne, aktivi delavnic za Bežigradom, aktivi po tovarnah v Mariboru, Kranju itd. že prve dnj novega šolskega leta je bil ustanovni občin zbor fizkulturnega aktiva gimnazije v Zagorju, v katerega se js vključilo od 145 dijakov 140, z vsemi svojimi profesorji. Aktiv se je na svojem občnem zboru vključil v FD Zagorje. Letno telovadišče v Tivoliju v Ljubljani je že sedaj vedno prepolno mladine ljubljanskih šol: srednje tehnične, klasične gimnazije itd. Njih občni zbor-i bodo prav v teh dneh. Če danes lahko govorimo, da je imela osnovna agitacija in vključevanje ljudstva v fizkulturo velik uspeh ravn-o preko aktivov, pa moramo kot naj večjo pomanjkljivost omeniti ravno vključevanje aktivov potom društev v Zvezo: 1. društva ^niso ustanavljala, organizirala in dejansko vodila aktivov, ali pa so ozko postavljala svoj odnos do njih: 2. Zato so aktivi večinoma rasli spontano, niso se organizacijsko formirali in vključili v Zvezo ter so delali nesistematično. Vodstvo, ki hi ga bila morala in ga morajo društva prevzeti v odnosu do aktivov, bi v današnjem konkretnem položaju izgled-alo takole: društva naj bi dajala pobudo za ustanavljanje aktivov, sodelovala na občnih zborih itd. Društva naj b! zbrala poverjenike aktivov svojega terena in z njimi naredila načrt dela: izraba vseh porabnih fizlcultur-nih prostorov in naprav v njih območju. urnik vadbe za posamezne aktive, razpored vaditeljskega kadra, vzgoja novega vaditeljskega kadra in vrhunskih tekmovalcev med člani funkcionarji aktivov z vaditeljskimi ZREN-ovimi 1. dr. tečaji, s specialnimi vadbami za vrhunske tekmovalce. Danes ostairae torej dejstvo, da bo najbolj zavirala pravi razmah vsaka ozkost, ki se že deloma izraža z zahtevami, da naj bi bili aktivi samo in izključno propagamdnega zna. čaja, ne bi bili pa združenj, tudi pri vsakd-anji vadbi, tekmovanjih (seveda ločeno po starosti in spolu), ozkost, ki se izraža v nepostopnem vključevanju aktivov v tem, da naj- prej zahtevaš od člana aktiva prevzem legitimacije in plačanje članarine, še preden ga popelješ na igrišče, mu pokažeš lepoto in privlačnost fizkulture. Ob takem postopanju je razumljivo, da bodo ostali od 500 prijavljeinoev aktiva končno društvu to 4, kot je bil to slučaj v Ljubljani. Prav tako pa je jasno, da bomo potem, ko bo aktiv ustanovljen in bo že delal, živel, zahtevali izpolnitev 'prijavnic, plačilo članarine in gotovo naleteli mu večje razumevanje pri posameznikih, s tem pa na pravilno širjenje našega! gibanja. V. B. FcsMhapa z neredi na nsgometniii tekma?! Komaj je bil objavljen članek predsednika FZS, ministra Poliča, o odločni volji zatreti vse primere nediscipline v fizkulturi, že so se dogodili novi žalostni primeri nediscipline, surove igre v nogometu pri prvenstveni tekmi med FD Kranj in FD J. Gregorčič (Jesenice) preteklo nedeljo v Kranju. Vsied nediscipline in surove igre je bil sodnik primoran izključiti kar 4 igraice, po dva od vsakega društva. Uvedena je bila disciplinska preiskava, ki bo zbrala ves potrebni material z zaslišanjem krivcev in prič, nakar bo disciplinski odsek predlagal kazni po kazenskem pravilniku. Ne glede na izid kazenskega postopka je treba ponovno povdariti, da GO FZS v smislu sklepov na plenarni seji ne bo dopustil sličnih neredov, 'surovosti ter nediscipline in bo uporabil vsa sredstva, ki jih vsebuje kazenski pravilnik — strogo in d; sledno. čas je že, da na naših igriščih nastane red in disciplina, da preneha, udarjanje po nogah, prerekanje s sodniki, nedisciplinirano nastopanje publike, vzpodbujanje igralcev k surovostim itd., kar je še na večini igrišč stalen pojav. Brez ozira na društvo, njegove zasluge, brez ozira na to, ali je gorenjsko, mariborsko ali ljubljansko, brez ozira, kakšen je igralec, dober ali slab. Za vsako surovo dejanje, za vsak nediscipliniran nastop, bo po dokazanem dejanju kaznovan — naj- strcžje. Prav vseeno je pri tem, če bodo ostala nekatera fizkultuna društva brez tako zvanih najboljših nogometašev, prav vseeno je, če doslej na lestvici med prvimi pade takšno društvo na zadnje mesto. Ni važno, da imamo odlične — a nedisciplinirane nogometaše, temveč je važno, da imamo v prvi vrsti disciplinirane, vzgojne in pbieg tega še odlične nogometaše. V tej smeii je treba vzgajati našo mladino, vzgojiti nov kader iizkultur-nikov-nogonretašev, pri čemer moramo sodelovati vsi in pomagati, da končno že prenehajo taki in enaki žalostni dogodki na naših igriščih. Opozarjamo vsa fizkulturna društva, da vodijo računa o vseh sličnih nerodnostih, da vplivajo na svoje članstvo, ga stalno opominjajo na disciplino in ga navajajo, da se vsakdo* zaveda, da je član nove fizkulture, ki ima za cilj vzgojiti fizkulturnike, ki morajo biti moralno in fizično na višku in ki bodo prednjačili pied vsemi ostalimi ter tako koristili razvoju in ugledu fizkuturnega gibanja. Dokler v našem nogometu ne pridemo na ono višino, ki se bo izražala v lepi, disciplinirani igri, toliko časa bo FZS vse primere nerodnosti, nediscipline in surovosti strogo kaznovala po kazenskem jftavilniku. Fizkuitura v Novem mestu l?o povratku naše mladine z dela v Brčkem in v Beli krajini, je zopet oživelo fizkulturno delo v našem okrožju. Z velikim veseljem sodeluje mladina pri tekmovanju za tizkulturhi znak, kajti mladina se je v delovnih briga-llali intenzivno bavila tudi z fizkul-tuio in gojila posebne panoge, ki pridejo v poštev za ZREN. Mladina našega okrožja se je v fizkv.1 turnem tekmovanju . vedno častno odrezala. Zato je sedaj naša naloga, da vključimo vso mladino, posebno pa še tisto, ki se je v delovnih brigadah prvič spoznala s fizkulturo, v naše delo. Zelo se zanimajo novomeški fizkul-turniki v zadnjem času za nogomet in pozorno zasledujejo nastope svojega zastopnika v slovenski ligi. Nič manjše zanimanje ni za pričetek nogometnih tekem v okrožni ligi, v kateri 'bo tekmovalo okoli osem društev. Lahkoatleti ■ Ko je radovljiška podružnica SPD leta 1933. dogradila na Bsgunjščici v višini okoli 1500 m nad morjem na lepi razgledni točki sredi najbujnejše planinske flore novo planinsko po-sioj.nko, je ta novi planinski dem v spomin žrtvi fašizma in iz hvaležnosti do svojega mecena imenovala |>o Hugonu Robleku. Naravno je bilo, da se je otvoritvena slovesnost meseca julija 1933. razvila obenem v manifestacijo za naše Primorje in trpeč6 primorsko Ljudstvo ter v protest preti fašistični silovitosti. Od tega, dne dalje je v novem Roblekovem domu visela slika požganega tržaškega Narodnega doma, k; je vsakeg pasetni-ka spominjala na grozovitosti, ki jih je moral naš narod pr e naš ti v fašističnem suženjstvu Med okupacijo je Bfgunjščicn kakor tudi večina naših pd-gjr:j ostala svobodno in po ckupatorjri nezasedeno ozemlje. Nudila je varao zavetišče in zatočišče naš m partizanom. Dohodna dolina Draga je bila. penovno prizorišče srditih bojev med n.č rni edinkami v »Zelenci«. Ta odpor naših borcev je povzročil, da se nunski Grstapo ni več upal merki naših talcev v Dragi. Po drugi-, strani pa je ravno radi tega podvzel okupator večje hajke iz rezilih smeri proti Begun jščlei in pred vsem proti Roblekovemu demu. Ker je obstojaj« nevarnost, da ne bi okupator svojih vojaških edinic zasidral v samem domu, je bil dem zažgan. Obnovljena radovljiška podružnica PDS se 'je nato v letošnjem poletju lotila dela, da obnovi to s-iaro postojanko in jo stavi na razpolago e-plcšii uporabi ljudstva, obenem pa dn b š v teh z na-šo Primorsko odločilnih dnevih penovno opozori na fašistična nasilja, ki nit-; danes še niso prenehala. S pomočjo lastnih sredstev, udarniškega dela naše junaške JA, članov fizkultumega aktiva »Elan«, kakor tudi vsega ostalega članstva, je uspelo v rekordnem času štirih tednov obnoviti novi Roblekov dom v toliko, da bo že letos mogel služiti svojemu namenu, ter bo slovesna otvoritev 15. septembra 1946. Mnogo je bilo opravljenega z udarniškim deicm in sicer 3996 udarniških ur članov iizkultumega aktiva Emn« iz Zgcš ter 805 udarniških ur članov podružnice PDS v Radovljici. To je doiaz. koliko zmore skupno delo pri obnovi. Motorne dirke v Murski Soboti Motosekcijo. FD Maribor je na željo FD Murske Sobote priredila v času turističnega tedna v Murski Soboti cestne motorne dirke, na katerih so tekmovali turist j iz Maribora, Celja, Slovenske Bistrice in Slovenjgradca. Proga je bila izpeljana skozi Mursko Soboto, start :n cilj pa sta bila pred kavarno Central. Proga je bila dolga okoli 1500 m in je bila zelo dobro izpeljana. Dirko je organiziralo FD Maribor zelo dobro. Vzdolž proge so bili nameščeni zvočniki, ki so sproti obveščali’ gledalce o poteku dirke. Rezultati dirk so naslednji: Motorji do 2G0 ceni (5 krogov): 1. Jager Jože (Slov. Bistrica), DKW, 2. Tiškar Anton (Maribor) Ardie, 3. Hvalec Mirko (Olimp) Puch; motorji do 250 ceni (5 krogov): 1. Horvat Albin (FD Maribor) TWN, 2. Januška A. (Olimp) NSU, 3. Do. manj ko Srečko (FD Maribor) TWN, motorji do 350 ccm (5 krogov): 1. Horvat Albin (FDM) TWN, 2. Januška (O) NSU, 3. Breznik Rudi (M) NSU; motorji do 500 ccm (8 krogov): 1. Toplak Miran (O) Norton, 2. Horvat Albin (M) TWN, 3. Cigoj Albert (O) BMW; motorji s prikolicami vseh jakosti (5 krogov): 1. Trupkovič Ivan (OJ BMVV, 2. Kovač č Drago (M) EMW. 1.EČAJ ZA SESTAVO MNOŽIČNIH PROSTIH VAJ FZ-S razpisuje natečaj za sestavo množičnih prostih vaj al: vaj z orodjem za leto 1947 za tsle> oddelke: pionirji, pionirke. mladinci, mladinke, člani, članice. Naaečaj je javen n se ga lahko udeleži vsakdo. — Sestava. Glede c. viži ne in značaja vaj dajemo natečajni kr m vso prostost vendar morajo b;t: take. da za. posle vse telo in da v mn žici slikovito i.-.okujejo. Spisane morajo biti yatan.cn,■> •no veljavnem naziv ju. Tipkane samo na eni strani lista z dvojnim oresledk m med vrstami v trojniku. Besedilu je tre- ba priložiti note v enojniku za glasbeno •premijavo za klavir. Natečajniki morajo vaje naučiti z ustrezno skupino telovadcev oziroma telovadk, da jih bedo pokazali razsodišču. Rokopise (v trojniku) z notami ie treba p -stati najkasneje do 1. novembra 1946. FZS v Ljubljani- Tabor — telovadni dom v zapečatenem zavitku, ki je na njem zapisano ge^lo Razen tega mora do tega dne poslati vsak natečajnik v posebnem zavitku, ki je na njem zapisano Ista gei=lo kot na rokopisu vaj svoj natančni naslov. Razsodišče bo sestavo ocenilo in 10. novembra 1946 poklicalo tiste natečajnike, ki njih sestave ustrezajo, da bodo P°* kazali vaje s svojimi skr,Dinami telo-• d cev pi telovadk Razsodišče bo sesta- vila strokovna komisija FZS. FZS. TEČAJNIKI S PRIMORSKE SO K Trije tedni uspešnega de!a na išakultumem tečaju v Ljubljani mm ■ I'-., - j: : v.'ajnicte s Slovenskega Primci ja -d . i isečejo žof spodaj: 'Tečajniki med iv.!: i . .1, :.•> vadilo že skoraj tri tedns traja ‘ £'•?.. kulturni tečaj za primorsko mladi, co, ki _ ga je priredila .Fizkulturna zveza Slovenije. Že tri tedne se razlega veselo petje }n strumno korakanje g telovadišča, in telovadnice na Tet _vu. 22 temperamentnih tečajnike v in 44 tečajnic z naše Primorske je i i velo sicer miren prostor o ir p Tabora. Z velikim zanimanjem zašli kujejo izvajanja svojih predavat, ij: v in nato v praksi preizkušajo, kar so slišali na predavanjih. Kile. gre mimo telovadišča, jih lahko v di, kako telovadijo na orodju, se uče prostih vaj, igrajo košarko tečejo, skačejo, mečejo jin vadijo .še druge fizkulturne panoge. Med njimi je največ takih, ki so s. šele pred kratkim odločili, gojiti f zkulturo, kajti prej jim to ni bilo . mezeče. Tudi sedaj se še pritožujejo, da jim oblasti, v coni A ne dajo v vporrbo ni;; enega igrišča, na ka-terem M lahko vadili. Je pa med njimi seveda tudi nekaj takih, ki že dalje časa goje fizkulturo im se udeležujejo tudi tekem. Med njimi je n. - pr. Marija Sulejčeva iz Trsta, ki je lani zmagala na zletnih lahkoatletskih tekmah v Ljubljani v teku ; d 60 m. Njc^ia .želja je, da Tovariš Marijan Žerjal iz Trsta v stoji na bradlji Tečajniki zclc i? ... » 1 acli igrajo o&i^jko O postane dobra sprinte l ita in je od lami že izboljšala svoj rezultat za tri desetinke sekunde. Gotovo ji bo tudi zelo koristil ta tečaj, ker je v. njem lahko izvedela dosti podrobnosti, ki jih bo lahko koristno uporabila za vadbo. Med orodnimi telovadci je najboljši Marjam Žerjal, tudi iz Trsta, ki ga vidimo na sliki v stoji na bradlji. Njihova naloga da bodo, ko pridejo domov, res vsestransko poučevali svoje tovariše in tovarišice. Sicer pa je njihovo delo precej tež ko, kajti poskrbljeno je, da bodo šli domov s čim večjim znanjem in zato se morajo pridno učiti, že samo površen pregled njihovega urnika nam pokaže, da s o v tem času napravili ogromno delo, ki ga lahko vzdrže le zato, ker ga izvršujejo z veseljem in v zavesti, da bodo oni Vsti, ki bodo morali razširiti fizkulturo med ljudstvom v Slovenskem Primorju. če jih vprašate, kaj imajo na tečaju najrajši, se težko odločijo. sOd predavanj, pravijo, da najrajši poslušajo tista, ki niso pretežko razumljiva in so enostavno podajana. Na začetku jim- je teorija delala pr cejšnje preglavice, sedaj pa, ko so se tudi v praksi seznanili z raznimi panogami, imajo tudi več od predavanj. Dnevno osem ur dela Tečaj traja dnevno osem ur. Začne se zjutraj ob 8. in traja do 12., nato pa zopet od 14. do 18., dočim je v nedeljo pouk samo dopoldne. Na sporedu so skoraj prav vse panoge, tudi tiste, ki jih iz katerega koli vzroka, ne morejo preizkusiti, v praksi. Največ časa je seveda posvečenega splošni vadbi, ki po pravici zavzema prvo presto. O ! ostalih panog pa zasledita na umiku, še ce o" vrsto drugih, kot je sabljanje, smučanje, lahka atletika, plavanje, nogomet, košarka itd., poleg t ;;i pa tudi učenje sistemov t; lesne vzgoje, učenje. nazivoslovja, metodika vadbe in vzgoje, igre, učenje narodnih kol. vadba točk in seveda ' tudi osnove fziologije, kn ti poznavanje sestave človeškega telesa je ena od osnovnih potreb, ki jo mora vsaj de'oma ob vladati vsak fizkulturni vaditelj. V ponedeljek. 30. septembra, se bo vsa ta množca GG vodečih vadit ljnv. in vad teljic razkropila po raznih krajih cone A in B ih začela vzgajati tamkajšnjo mladino v naši novi fižkulturi. Tisoči mladincev in mlati lik jih gotovo že željno pričakujejo, kajti radovedni so ne ..urno kaj jan bodo tečajniki po tritedenskem bivanju v Ljubljani povedali zr.ninii-voga o svojem bivanju, ampak 1 :ribo:}, kaj so se v tem času naučili n koliko znanja jim bedo 1 ir.o nu--di’i. Množici fizkultumikov in fiz-kulturnlc s Primorske, ki je ko. skala na proslavi fizkulturflcga v Ljubija n , sedanje število ..tečajnii;ov verjetno re bo v dcstovalj, i >d .■e prebit in vname, dr bodo ti, !;i odhajajo sedaj c d na r. 'mnnl. boj njihovi tovariš; od njih pričakujejo in jih vsaj deloma naučili toga, kar o sami pr-'dobil j v Ljubljani, da tudi predavateljem, ki. so vloži; v svoja rrodavahja1 ves svoj trud, ne bo žal, ampak bo io veseli, zavedajta- se, da so opravili koristno delo. Pnprc5¥l;o'fe se sa 6. oktober V n aloljo, G. ci lobra''bedo tek. movafcl, kj so se prijavili za ZliilN, izpolnjevali nalogo iz preizkušnja hitrosti, ki jo lahko dokažejo s tekom, plavanjem, drsanjem, z vožnjo na kolesu in tekom čez ovjre, časa je torej Knino še t ub n.dni in tisti, ki doslej niso dovolj \ adili, morajo reg napet: vse < ile, če hočejo, da ?m-do dosegli predpisani minimum v skupini, za katero so se prijavili. VAJA V TEKU Zelo ve l i: . i pomena je pri teku tehnika teka,- to se pravi, kako držimo trup in kako gibljemo roke :r, noge. Za hiter tek velja pravilo, da mora biti trup nagnjen nekoliko na-, prej, ker olajša delo nogam. SeVeda pa ta nagnjen t ne sme biti prevelika, ker bi tekača lahko ovirala. To tudi n. pometi, da mora biti trup med tekom,zgrbljen, ampak samo nagnjen naprej, tako da je pokončna os trupa ravna črta. DELOVANJE NOG Napačno bi bilo, če bi kdo mislil, da bo lahko tekel hitreje, če bo delal večje korake. Korak mora b ti naraven, to se prav', da n-e smemo ko raka hote med tekom povečavati ali zmanjševati. Napačno je tudi, da nogo po "odrivu vi.i.emo močno naprej, ker to ovira ritem teka in je zato boljše, da dosežemo hitrost pri teku samo z odrivom noge in ne tudi z zan banjem noge po odrivu. Dolžina koraka in hitrost sta odvisna skoraj edino od intenzivnosti odriva. POTREBNA JE SPROŠČENOST Okoren in trd človek ne more biti hiter tekač, še tako sposobne mišice ne morejo izrabiti svoje sile, če so ovirane - gibanju kost; v sklepih. Pa tudi same mišice morajo biti prožne, to sg pravi lahko raztegljive, da ne ovirajo gibanja. Kajti pri vsa. kem gibu se ena skupina mišic, ki izvaja gib, krči, druga pa sc mora ob istem času raztegniti, če mišica ni prožna, ovira tisto mišico, ki opravka dem RAZPOREDITEV UIl-JENJA Kdor bi mislil, da bo v 14 dneh pred tekmovanjem pridobil potrebno hitrost, sc vsekakor moti. - Pravilo, da se sp nter rodi, gjerr So vo lno drži, toda tudi nadarjen tekač mora dolgo vaditi. Zato je tuba začeti ■ prej, najpr j - počasnim tekom in nato po-stopoma prehajati v čim hitrejše. To splošno pravilo "pa velja dan vadbe posebej, kajti tudi takrat irio-ramo začeti, najprej s počasnim tekom in nato vodno hitreje. Pridobiva mc p n hitroM samo s teki na kratke razdalje' in samo takrat) kadar smo 'spočiti, čim je mišica utrujeni, prenehamo vaditi hitrost, ker je takrat več ne bomo pridobili. Kot osnovna vaja za pridobitev hitrosti je stopnjevanje. Začnimo počasi, nato pa vsakih 10 m hitreje, tako da smo do 60 m ali pozneje do 100 m dosegi; naj v “jo hitrost, še ero pravilo je važno za sprihterje. čim močnejši je, tem več izgledov trna, da bo hitro tekel. Treba je torej tudi telovaditi! Z. RAZPIS LAHKOATLETSKEGA MITINGA V NOVEM MESTU F D Novo mesto razpisuje na dan 6. oktobra t. 1. lahkoatletski miting na stadionu v Novem mestu s pričetkom ob 9. uri zjutraj. Tekmovanje bo obsegajo naslednje discipline: C lani in m 1 a d i n e i : fifl m. 130 ni, 1000 m. 1501) m. skok v višino, Skok v daljino ter met krogle, diska in kladiva. (' 1 a n i c e in in 1 a d i n k e : 00 m, 100 m, 800 m, skok v višino in daljino ter met krogle in diska. Upoštevane so zlasti tiste diseiplir.e, ki pridejo v poštev za tekmovanje za Z 1{EN. Prireditelj prosi vsa fizkulturna društva v Sloveniji, da pošljejo na to tekmovanje čim vet tekmovali ev in tekmovalk, da popularizirajo to tiz-kulturno panogo v Novem mestu. — Pravočasno prijavljenim bomo skušali preskrbeti prenočišča. FD NOVO MESTO Tudi ti si sposoben doseči norme za fizkulturni znaki Ljubljana — Trst 4:3 (3:2) Ljufoljina, 29. sept. Danes se je -na ifjrišu Svobode zbralo tako veliko število ljubiteljev nogometne ,igre kot še nikoli doslej po osvoboditvi. Čez 5000 gledalcev j.e prišlo gledat zanimivo nogometno borbo- med reprezentanca-,ma Trsta in Ljubljane, obenem pa manifestirat- povezanost Slovencev s prebivalstvom Trsta in Julijske krajine. Točno ob 4. uri so pritekli na igrišče igralci tržaške reprezentance v rdečih majicah in belih hlačkah. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. Zatem so pritekli na igrišče igralci ljubljanske reprezentance v belo - plavo - rdečih dresih. Po pozdravnih govorih je zaslep«! vo ljubljanske reprezentance izročilo gostom lepo sliko, gostje pa domačinom tržaško zastavico. Vodji moštev sta si izmenjala šopke rož. Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah. Trst: Tutta, Pietrobelti. Trebi?, Brandoiisio II., Giamiini, Brandolisio I., Pečar, Kert. Padovanj Belli, Toma-sini. Ljubljana: Razbornik I.. (Že-fran). Sočan. Lah, Žigon, Zavrl, Volavšek, (Medved). Razbornik II., Fajon. Kumar, Haeier, (Brodnik). Smole. Po začetnem udarcu moštvo Ljubljane takoj preide v napad, toda obramba gostov vrača žogo v polje. Napadi se hitro menjavajo. Nobeno moštvo nima skupne igre. V 23. m,in. uspe domačinom doseči vodilni gol. Iz gneče pred vrati je Razbornik II. poslal žogo v prazna vrata. Tržačani ne popuste in jim v 31. min uspe izenačiti po Pečarju, ki je z desnega krila poslal visoko parabolo preko vratarja pod prečko. Sedaj je igra postala veliko bolj živa. Moštvi igrata ostro, toda v dovoljenih mejah. Trudita se, da bi dosegli vodstvo. Med do- mačimi igralci.so dobri Razbornik II., Kumar in Smole v na.padu, Zavrl v krilski vrsti in Lah v obrambi. Med gosti ni nikogar, ki bi se posebno odlikoval, toda moštvo kot celota igra tehnično zelo lepo in kombinatorno. V 34. min. lep napad Ljubljane, ki rodi uspeh. Rizbornik II. pošlje oster strel v desno gred, od katere se žoga odbije v gol. Gosti zopet mobilizirajo vs.e sile, da bi izenačili, kar jim tudi uspe'po Pečarju, ki pošlje žogo z glavo neubranljivo v desni kot. V drugem polčasu je moštvo Ljubljane šlo na igrišče nekoliko spremenjeno in sicer je Žel ra n zamenjal Raz-bornika v vratih, Medved Volavška kol levi krilec, Brodnik pa Haclerja na levi zvezi. Prve četrt ure ima Ljubljana veliko več od igre in igra na polovici Tržačanov, toda obramba-gostov uspešno čuva svoja vrata. V 1.3. min. po nepazljivosti vratarja Tutte uide žoga po lahkem strelu Fajona v desni kot Tržačanov — 3:2 za Ljubljano. Minuto nato Medved pošlje žogo pred vrata gostov, kjer je Kumar na mestu in iz daljave 5 metrov pošlje v gol. Tržačani počasi prehajajo v napade in ustvarjajo nevarne situacije n ved vrati domačinov, toda nimajo dobrega strelca. Ljubljana v 38. min. nenadoma prodre. Pietrobelti z ruš' Razbornik a v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko Lah kavalirsko strelja v ant. Tri minute pred koncem igre uspe Tržačanom po -Belliju znižati rezultat na 4:3. Občinstvo bodri goste, ki pritiskajo na vrata domačinov in ustvarjajo nevarne situacije v kazenskem prostoru Ljubljane, toda žoga noče v vrata Igro je objektivno vodil sodnik Macoraiti. Današnja tekma je bila lepa in zanimiva. tako da je občinstvo zadovoljno odšlo z igrišča. Nogometno prvenstvo Slovenile Ljubljana, 29. septembra. Danes je bilo na sporedu VI. koto v nogometnem prvenstvu Slovenije- Zaradi medmestne tekme Ljubljana :Trst je bil program okrnjen in so bile odigrane samo tri tekme. V Trbovljah je Rudar igral neodločeno s celjskim Olimpom 2;2, v Celju je enajsterica FD Cele premagala moštvo Novnme. šewnov 6-'0, v Mariboru pa je Železničar visoko porazil Edinost iz Ljub. Tjane IGLO. Tekma med FD J. Gregorčič z Jesenic in ljubljanskim Borcem, ki spada v VI. koto. je bila odigrana že prej, tekma Krim : Železničar L j- iz 4- kola pa v četrtek- Po Krim z 9 točkami. Vrstni red moštev v tabel; je naslednji: Krim 5 Rudar 6 Svoboda 5 Celje 6 Železničar L j- 4 Kranj 5 Železničar M. 5 J- Gregorčič 5 Olimp 6 Borec 4 Maribor 4 Edinost 4 Novo mesto 4 Murska Sobota 5 4 1 0 25:9 - 9 4 1 1 19:8 9 3 1 1 12:8 7 3 1 2 19:13 7 301 8:4 6 3 0 2 9:12 6 212 17:3 5 203 15:10 4 1 2 3 12:10 4 2 0 2 2:4 4 1 1 2 7:10 3 0 2 2 4:20 2 0 2 2 4:20 2 0 0 5 4:21 0 Prihodnjo nedeljo je na sporedu VII. kolo, v katerem se sreča -o: v Mariboru Železničar M. in Olimp, v Ljubljan; Žeteznicar Lb. in Rudar ter Borec in Svoboda, v Murski Soboti ID Murska Sobota- n Krim. 'na Jecentoah FD J. Gregorčič in Edinost. v Novem mestu FD Novo mesto in FD Maribor ter v Celju FD Celje in FD Kranj. O nedeljskih tekmah smo prejeli naslednja poročila: FD Rudar : FD Olimp 2:2 Trbovlje. 29. sept. Domačini so bili fatorjti, vendar je OImpu uspelo doseči neodločen rezultat. Moštvi sta pred vedli hitro in borbeno igro- Razmerje moči je bilo precej enako, tako da sta se morah enajsterici zadovoljiti z delitvijo točk- Olimpu je s tem uspelo pomakniti se z 10. mesta na 9. železničar !Vf. : Edinost 10:0 Maribor, 29. sept- V Mariboru je bila na sporedu prvenstvena tekma med 2elezn.ičarjem in Edinostjo iz Ljublane. Kakor je bilo pričakovati, je Maribor zmagal z visoko . razliko gotov. Enajsterica Edinosti je imel-a na igrišču podrejeno vlogo in se kljub prizadevanju nekaterih igralcev ni mogla izogniti katastrofi. Železničar si je s kopico gotov močno popravil, količnik, obe. nem pa se je z 11. mestu povzpel na 7- mesto v tabeli- FD Celje : FD Novo mesto 6:0 (1:0) Današnja prvenstvena tekma med enajstericama FD Celje in FD Novo mesto se je končala s pričakovano zmago domačinov. Kljub temu, da se rezultat glasi visoko v korist Celja, nobeno izmed moštev ni zadovoljilo, zlasti v prvem polčasu je bila igra raztrgana in so bili gledalci priča brezsmiselnega nabijanja žoge. šele v drugem polčasu so se Celjani zbrali in zaigrali taktično boljše, kar se je takoj pokazalo tudi v doseženih uspehih. Gole so dali v prvem polčasu Dobrajc, po -odmoru pa Potočnjak 2 in Dobrajc 3. Gledalcev je bilo okoli 400. Sodnik Cimperman je dobro in objektivno vodil tekmo. Krim ; železničar Lj. 4:3 (4:0) V. Trbovljah sta se danes srečali enajsterici Rudarja in Olimpa iz Celja. V petek je bila na igrsču Krima na. Rakovniku odigrana preostal« pr- venstvena nogometna tekma 4. kola med Krimcm in Železničarjem Lj. Tekma se je končala z zrna,go Krima 4:3. Prva polovica igre je pripadala enajsterici Krima, ki si je do odmora zagotovila štiri gole naskoka in je izgledalo, da bo Železničar doživel katastrofalni poraz. Po odmoru se je slika spremenila. Kljub temu, da ‘ so Krimovci vodili 4:0, ena-jstorica Železničarja ni izgubila volje 'do igre. Moštvo- se je požrtvovalno borilo in malo je. manjkalo, da ni izenačilo. Tekmo je 'objektivno vodil sodnik Macoraiti. Samo ena tekma v zvezni ligi ŽELEZNIČAR N. — LOKOMOTIVA 2:1 (2:1) Niš, 29. sept. Zaradi meddržavne nogometne tekme Jugoslavija — češkoslovaška in gostovanja Hajduka v Češkoslovaški je bila danes odigrana samo ena nogometna tekma za državno prvenstvo in sicer preostala tekma iz I. kola med domačim železničarjem in zagrebško Lokomotivo, ki nista dala svojih igralcev za državno reprezentanco. V zelo razburljivi igri, ki ji je prisostvovalo 5000 gledalcev in ki jo- je vodil sarajevski sodnik čolič, je uspelo domačinom že v prvem polčasu postaviti končni -rezultat. Vodilni gel je dosegla Lokomotiva po Krniču, nato pa je Petrovič dosegel oba gola za železničar. S to zmago se je niški železničar s 4 točkami povzpel z 10. na 7. mesto v lestvici, Lokomotiva za je z 8. padla na 9. mesto. Nepričakovan visok poraz Hajduka v Pragi Praga, 28. sept. Danes je moštvo split. Hajduka v Pragi igralo tekmo s kombinirano enajsterico Slavije in Bohemiansa. »Mojster z morja« je igro izgubil z nepričakovano visokim rezultatamo 2:6 (1:1), V prvem polčasu je bil Hajduk enakopraven nasprotnik, po odmoru pa se je položaj zasukal v njegovo škodo. Tudi v Bratislavi je Hajduk izgubi! tekmo Bratislava, 29. sept. Po včerajšnji igri v Pragi, na katero je moštvo Hajduka prišlo po dolgotrajnem in napornem potovanju naravnost iz vlaka, so igralci Hajduka po ponovnem potovanju še bolj utrujeni nastopili danes proti domači »Bratislavi« in tekmo izgubili z rezultatom 1:3 (1:2). Tekma JA za ZREN v hoji na 20 km V nedeljo 29. sept. je Garnizctnski center ZREN-a izvedel tekmovanje iz L obvezne gru-pe, to je pohodi na 20 km; Že v zgodnjih urah se je na letnem telovadišču FD Udarnika v Tivoliju zbralo 609 tekmovalcev, borcev in oficirjev JA, kandidatov za vse znaike. Med njim j je bilo tudi 24 tovarišic in 3 mladinci. Proga je vodila izpred telovadišča na Celovško cesto, po Vodnikovi za Rožnikom na Večno pot, po Rožni dolini do železnice in po Lattermanovem drevoredu na start. Ker je proga merila 10 km, so jo morali tekmovalci preit j dvakrat. Med tekmovalci za zlati znak je bil prvi Milkovič Gorazd v času 2 uri 37 min. Minimum je 3 ure 20 min. V skupini za srebrni znak je bil prvi Ritonja Milan v času 1 ura 56 min. — Mladinski prvak je Koprivca Čedomir v času 1 ura 18 min. Od tovarišic je prišla prva na cilj Tr-čon Danica v času 1 ura 37 min. Zadnja je prišla v času 2 ur. Pogoje so topolnili vs; in ni nihče izostal a-ii iskal zdravniške pomoči. 'Razpoloženje vseh tekmovalcev je pri vsakem tekmovanju prav čudo- vito. Že ob prihodu na zborno mesto s'o prepevali, prav tako je pesem spremljala ves pohod. Tekmovalci našo zadovoljni, da tekmujejo samo vsako nedeljo. Pravijo-, da gre to prepočasi jn trdijo, da so si pridobili že dovolj kondicije, pet na-stop- Daši so bili na čelu kolone tovariši, ki so z uro v ret k i kontrolirali čas, so vendar nadobudnejši zapustil1 kolono in jo mahnili napiej. Na vprašanje zakaj, odgovarjajo, da je zanje vsako tekmovanje tudi trening, Zakaj ne b( merili svojih meči, ko pa je vse res zabava. Pri pregledu nog po tekmovanju (nihče ne sme imeti krvavo ožuljenih nog) smo ugotovili, da imajo vsi neverjetno utrjene noge. Goričanka Trčen Danica, prva od tovarišic, je po njenem pripovedovanju tako navdušena za tekmovanje, da je ves teden sanjala o teku. Splošen vtis c ib pogledu m tekmovalce je bil ta, da imajo Vredno kondicijo. Nekateri so bili kar razočarani, ker so že pri sij na cilj. Enoglasno pa so spraševali. Tedaj bo zopet nastop. Kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije V nedeljo 29. i. m. je bilo kolesarsko gorsko prvenstvo Slovenije na vrh Krima. Proga je merila 10 km. Cest« je bila odlična jn tudi vozači so bili razpoloženi, tako da so dosegli prav dobre rezultate. Prvenstva so se udeležili tudi tržaškj dirkači, ki so vozili izven konkurence. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo jn napeto. Ob 9.30 je starier Pleško pustil na progo prvega Tržačana in nuto v presledkih po 3 minute ostale dirkače. Razglasitev rezultatov je bila v novem hotelu v Iškem Vintgarju, kjer je poverjenik za kolesarstvo pri FZS Lazar pozdravil bratske tovariše iz Trsta, Gorski prvak za leto 1946 je postal Rozman Oskar. Mladinski prvak je Krašovec Franc. Rezultati so -bili; Mladinci (proga je merila 5 km): 1. Krašovec Franc (Gregorčič, Jesenice) v času 15:58,5, 2. Kos; Edvard (Bratstvo) 16:11,5, .3. Gorše (Jože (Krim) 16:40,1. Člani: -b- Rozman Oskar (Slovenj-gradec). 27159, 2- Usar Zdenko (Krim) 29:02,5, 3. Mrak Milan (Jesenice) 33:38.8. 4. Štirn Tcmaž (Krim) 31:08,5. 5. Štibernik Franc (jfcrim) 31:39,5, 6. Starma-n Adolf (Svoboda) 32:38,8, 7. Bukvič Ivan (Jesenice) 33:17.7. 8-Fabijani Mirko (Celje) 34:55,5, 9. Ke-sič Franc (Celje) 34:59,5. 10. Grabec Ivan (Slovenjgradec) 35:12,5. Tržačani izven konkurence — vsi Sctimperle: 1. Kette Branico 29:18.2, 2. Turk Rabijo 29:30,2, 3. Tomasi Jože 33:16,3. ZADNJE TEKME NAŠIH LAHKO-ATLETOV PRED BALKANIJADO Beograd, 28. sept. Na igrišču Avale ..je bil včeraj lahkoatletski miting Cr-vene zvezde, na katerem so nastopili tud: lahkoatleti in lahkoatletinje, ki nas bodo zastopali na balkanijadi v Tirani. Doseženih je bilo nekaj zelo " dobrih rezultatov. V metu krcgle je Marinčkova (Udarnik. Ljubljana) do' segla z metom 10,95 najboljši rezuUa* "o osvoboditvi. V n k eku v višino je zmagala Deržkova (Celje) s 135 cm, Marcel ja je vrge-l kopje 54.80; m. štafeta 4Xioo m v postavi Sl.nac. Tur-kaj, Račič to Stefanovič e doseg!« čas 43,7 sete, na 1009 m je zmaga'-Mikuška v slabem času 2:40,4, na 15 km pa Krajcar v času 58:58,6 pfe.d Štajnerjem (Olimp, Celje) 59:26 minut. Sovjetski boksarji so zmagali na vseslovanskem prvenstvu Po 4 dneh napetih borb je bilo v ponedeljek 23. t. m. v Pragi končamo Vseslovansko prvenstvo v boksu, na katerem so tekmovale reprezentance ŽSSR, ČSR, Poljske in Jugoslavije. Zadnji dan tekem so biti dosežem,i naslednji rezultati: v mušji kategoriji Korolev (ZSSR) Livadskega (ČSR) v prvem kolu tudi k. o. Zmagovalci v posameznih kategorijah so: Mušja: Zahar (ČSR) -in Segalovič (ZSSR) oba po 5 točk. Reprezentance ZSSR, ČSR, Poljske in Jugoslavije pred pričetkom tekmovanja v Prag! je Stas ja (Poljska) izgubil po točkah od Segaloviča (ZSSR). V kategoriji bantam je Štrbar (ČSR) premagal po točkah Pavloviča (J). V peresni kategoriji je Barbadoro (J) zaradi izpah-nitve palca predal partijo brez borbe Leskovškemu (P). V lahki kategorij,! je Geiner (ZSSR) premagal po točkah kratička (ČSR). Šeerbakov (ZSSR) je v polsrednji kategoriji premagal po točkah (Mejnika (P), Skudrik (ČSR) v isti kategoriji tudi po točkah Džep.ino (J), v polležki je Krleža (J) brez borbe zmagal nad Nelukom (ČSR), v težiti kategoriji je Virag (J) premagal k. o. Nevadzila (P) in v isti kategoriji Bantam: Avdjejev (ZSSR) in Krivce z (P) po 4 točke. Peresna: Barbadoro (J) in Knjazev (ZSSR) po 4 točk6. Lahka: Greiner (ZSSR) G točk. Polsrednja: Šeerbakov (ZSSR) 6 točk. Srednja: Kariste (ZSSR) 6 točk. Poltežka: Szimura (P) G točk, 2. Krleža (J) 4 točke. Težka: Korolev (ZSSR) G točk. V skupni oceni moštev pa'j e vrstni red naslednji: 1. ZSSR 38 točk, 2. ČSR 21, 3. Poljska 20, 4. Jugoslavija 17 točk. Jugoslovani vodijo v dirki noko!i Esmunijeu Že teden dni traja kolesarska dirka i Okoli Romunije«, na kateri tekmujejo tudi jugoslovanski kolesarji, ki so Že ves čas dirke na čelu in vodijo z velikim naskokom celo pred Francozi, ki veljajo za ene najboljših kolesarjev na svetu. Podrobni rezultati posameznih e'ap so naslednji: Permski »Jugoslavija), je doslej najboljši na dirki »okoii »Romunije« 1. etapa: Zmagal je Francoz Emil Roli e, v času 4:51:28' ur, drugi je bil Piosinek (Jugoslavija) 4:55:31 in treti: v istem času Branko Bat (Jugoslavija). etapa: Na drugi etapi, ki je voli,da od Kampalumga do Fadarasa in je merila 150 km, je zmagal Romun Sicomban, drugi je bil Poredski (Jugoslavija). tretji Nordihan (R), slede Prosi,nek fJ), Bat (J). Barbaroux (F) itd. Po tej etapi je bil na prve,m mestu Rolle (Francija) v času 0:56:58 ur pred Poredskjm (J) 10:00:12 ur. med moštvi pa je bila prva Jugoslavija pred Francijo. 3. etapa: Na 117 km dolgi progi od mesta Patro Ne ant a do Toptioe je zmagal P ros in ek (J) v času 4:15:26 ure. V skupni oceni j.e bil prvi po treh etapah Francoz Rolle 14:15:51, drugi pa Prosenik (J) .14:15:57 in med moštvi Jugoslavija,. v skupnem času 42:59:24 ur. 4. etapa: Na tej etapi je zmagal Poredski (J) v čaeu 4:19:48, 2. Wa'tsr-schoot (Fr), 3, Prosinelc (J), 4. Nor-diham (R), 5. St ra in (Trst), '6. Puy (ir), 7. Bat (J), vsi v istem času. V skupni oceni pa j.e bil na čelu Poredski (J) 18:35:17 pred P rosi nekom (J) 18:35:27, dočim sta Francoz Rolle in Babaroux zaradi poškodbe odstopila. Tudi po 4. etapi je bila v oceni moštev na čelu Jugoslavija. 5. etapa: V soboto. 28. septembra, so tekmovali kolesarji na 150 km dolgi etapi od Cluja do Oradea Mare. Zmagal je Francoz (Vatersehcot v času 4:50:47 pred Prosinekom (J) 4:51:31, dočim sta dosegla tretje mesto v istem času Poredski (J) in Puy (Fr). Po 5. etapi vodi v tekmovanju moštev še vedno Jugoslavija, druga j.e Romunija, I ret ja Francija, četrta Romunija B in pela Albanija. ŠE EN POPRAVEK Tovarišica Jelico Vazzazova nas je naprosila za objavo, da :-potp punci’e. Strokovnjaki trdijo, da ta udarec ni niti uppercut n tj crocbet. VVilliams drži levo podlaket vodoravno, medtem ko je njegova nadlaket pritisnjena k trupu. Udarec izvede s hipnim c bi toni trupa z vso svojo težo. Ta tidarec ima izredno velik učinek kajti udarec zadene navadno ple. xus Solaris, srce ali želodec. Strokovnjak; ga označujejo za smrtnega. Ta edini udar c zadostuje, da se nasprot. Po uspelem udaren s; boksar vrne v normalni položaj iri nadaljuje borbo z običajnimi udarci. Od koti naziv ? Zanimivo je zakaj je dobil ta udarec tak naziv. Naziv izhaja z Malajskega polotoka, kjer Malajci cazivajo s tem imenom svoje podvige z nožem na. velike škodljive kače, ki jim tam pr-avijo »polo«. Malajci jim mečejo nože v telo, toda tako,' da se orožje skrije v telesu, da ga žival n? bi opazila. In ker je tehnika tega novega udarca pri boksanju ista, je dobil naziv : polo punch;. Ta udarec pa si morejo privoščiti samo boksarji z veliko brz no udarcev in veliko okretnostjo. Upamo, da bomo kmalu sibtii . Ike VViliams, iznajditelj novega udarca ***♦*♦«»♦•»«**>♦**+*♦« **•*+*&>+* *<■© ><>*♦♦ C *♦ * **»♦*«■•♦♦*€-&** v©*4K>*** MA TRIGLAVU V TEKMOVANJU ZA ZREN se v bleščeči sončni svetlobi dviguje kralj gora — naš krasni Triglav. Oko zamaknjeno strmi v to krsrolo. .Mogočno skalovje s: z vseh strani vzpenja v višine, m; pa stoj mo pod njim in komaj moremo verjeti, da bomo kmalu v objemu te divje ubranosti. Tominškova pot je • dodobra za nami. Kr/tek počit k, skoraj bi človek ne imel liam sesti, tako ozka je steza. Pred nami strm; v nebo severna stena Triglava. Krasna je, okrašena z neštetim; žlebovi, ki potekajo povprek in delajo videz lahko nakodranosti. Ko jo opazuješ, se ti zdi, da tam ni in nkdar ne bo mogla stopiti človeška noga. Tako mogočna je stena in vendar je mogočnejši človek, ker jo je že toliko in tolikokrat premagal. čas hiti, treba je naprej. Š? dobro uro Jioda in v varstvo nas je sprejela prijazna kiča na Kredit :ei, Triglavski dom. Norina za ZREN je dosežena. Spet krasno jutro. Naprej nas vleče srce, naprej na vrh Tr.glava. Ni nam dovolj, da smo do/gl: določeno višino, lepota sama nas vleče naprej. Minila je ura, ostanejo nam še,‘zadnji klini, še skromen napor in že smo planili naprej, da se dotaknemo rdeče zvezde na vrhu Aljaževega stolpa, najvišje -točke naše lepe domov"ne. Gregorin Dušan, tekmovali-e za ZREN. Monotono drdra vlak v mračno megleno jutro, nad- njim pa se zbirajo težk; oblaki. Bo dež7 Vsakemu Izmed nas tiči to vprašanje v grlu, tod kljub temu smo dobre' volje, saj gremo za ZREN na Triglav. Sami mladi ljudje smo, veselih, pogumnih src- stopamo proti očaku Triglavu. Mokr; smo do kože in d-ž še kar naprej lije kot iz škafa, toda na obrazih tekmovalcev n; nejevolje; le odločna volja sije iz njih, volja, da dosežejo kar zahteva od njih tekmovanje za ZREN. N:č več se ne gode čudeži na tem svetu, toda ta dan se ge zgod; — za ZREN se je zgodil ih videli smo ga vsi,, ko smo premražoni stopili iz /fVA //"- mik Aljaževega doma v Vratih. Pred nekaj trenutki še- vse v meglah, ploha za ploho v divjih zagonih prešernega gorskega vetra — zdaj pa nenadoma nikjer n:t; oblačka. Nebo je jasno kot kristal in svetlo sonce poljublja oprano, zemljo. Pred nami Predvojne kožni in diskvalifikacije Predvojni športni forumi v Jugoslaviji so izrekali razne kazni pa tudi doživljen.toke diskvalifikacije nad po. edinimi športniki zaradi raznih prekrškov pravil ali drugih, po takratnem merilu kaznivih dejanj. Ker so bile te kazni v nekaterih primerih izrečene nepravilno in je bil njihov cilj. da poedine športnike odstrani n iz društvenega življenja, se morajo te kazni revidirati. Pri odločitvah se morata upoštevati predvsem dva momenta: prekrški športnih pravil in dejanj, napravljenih proti takratnim športnim forumom in upravnim oblastem, ki so kvalificirana kot kazniva. V kolikor so dejanja napravljena iz razloga in pobud, zaradi katerih bi bili t1 športniki kaznovani tudi danes, kazni še veljajo. V kolikor pa bj bila dejanja napravljena iz pobud, ki so se nanašala na takratni družabni red in bi bila razlog kaznovanja, se morajo kazni revidirati. Fizkulturne zveze ljudskih republik," v kolikor dobe prošnje kaznovanih pred vojno bodo razmotrile vsak primer in izrekle pravilno rešitev v duhu novega fifek ul turnega gibanja FLRJ. Priprave na tekmovanje za F Z — osnovno delo iizkulturne organizacije! NOV SVETOVNI REKORD V ŠTAFETI 4X800 m V Stockholmu jo švedska štafeta v postavi Sten, Lindeo. Lindegard in Strand dosegla nov svetovni rekord v teku na 4X800 m v času 7:29,0, s čemer je za. dobro sekundo izboljšala dosedanji rekord, ki ga je imel nemška štafeta. 4., 5. in G. OKTOBRA NOGOMETNO PRVENSTVO UNIVERZ V BEOGRADU Prvenstvo univerz v nogometu, ki bo izvedeno kot prvo v sklopu tekmovanj akademikov v-raznih fizklutur-nih panogah, bo v Beogradu v dneh 4., 5. in 6. oktobra. XVI. kongres FIS*® — velik uspeh Jugoslavije Biro je Jota 1934. V Pirnic; so padi1 p;vi svetovni rekord! Svet ni hotel verjeti in resni svetovni tisk je pisal: »Ker imajo v Jugoslaviji krajše metre kot sicer v Evrcpi, prih: j i od tam senzacionalna vest, da je dosegel Birger Kuud z 93 m nov svetovni rekord.« Norvežani suni -o raznašali slavo• Planice s pclno hvale — toda sam,o kratek čas. V letih 1935 in 1936 so bili Norvežani v Planici samo še :(darovalci, d c segli so sicer prvo leto svetovni rek: rd 99 m, n naslednje leto je bila dosežena, znamka lOJUn od Svednje-evr roejca. FIS je leta 1935 prvič nastopila proti Planici, z letom 1936 pa je pričela odkrito borbo proti njej, prepovedala prireditve, zabro-nila uporabo .-kakalnice, soušala diskvalificirati skakalce itd. Ukrepi mednarodne smuške federacije nas Predvojna karikatura v zvezi s Planico: FIS-a je morala uporabiti za uk rotitev jugoslovanskih smurčarjev že protiletalske topove, ker drugače »smuški h letalcev« ni mogla več zadržati niso ravno preplašili, tudi nadaljnjega dela nam niso preprečili, povzročil; pa so vendar veliko škodo k: bili so nam velika ovira na - naš: h ati za razvoj smuških poletov in skakalnice. Zato' smo se upirali prot1 neupravičenim ukrepom FIS-e, vlagali smo proteste, dosegli povelj no rešitev, « ob naslednji prireditvi je FIS zapet' izdala prepoved m jo onemogočila. Šele leta 1938 smo dosegli na kongresu FIS-e v Helsinkih, na katerem -mo vložili obširen protest, ki je obravnaval nič manj kot 13 nepravilnih odločitev FIS-e v zadevi Franice, da proti Planici ni več na-s*spaja. Samo še leta 1933 smo mo~ r-i- na zadnjem predvojnem sestanku FIS-e v Zakrpanih protesdr. ti proti zapisniku kongresa, ki :e bil dragoče sestavljen, kot pa se je glasil ik.ep kongresa o Planici. SMUŠKI POLETI Lela .1937 smo stavil; FIS-i pted-kg, de se uvede nova smuška disci-Pkna: smuški poleti. Tu naš predlog je »d obravnavan naslednje leto na kongresu, ki je z ozirom na razne P govore zahteval od nas obširnejša ln z načrt; ter računi podprto ute-tY>r’j:tc-v ter predložitev načrta tekmovalnega pravilnika. Kiongr&s nam Je aal rc-k do leta 1940, toda vojna Je Pmpiečila naslednji kongres in nuraljnje deio v Planici. Lep šnji kengres nam je podaljšal ta rok do Jetn 1948. , v$a ta leta so vodili FIS-o Norve-ani, ki so leta 1935 nastopiti zadnji-(n:it v Planici in postavili svetovni rCnord 95 m. Od takrat dalje so bili Postavljeni v Planici novi svetovni rekordi: 101 m, 107‘m, 103 m, 111 m, 112 m in 118 m, toda — vsi brez Norvežanov! Dosegli so j:h Srednje-evropejci, kj so izvedli tudi vseh 55 poletov predlo ICO m, kolikor jih je bilo. doslej izvedenih na svetu, in to edino v Planici. 12 smučarjev je na svetu, ki sp-skočil; preko 100 m, med njimi ni niti enega Norvež na, p';ič pa 2 Jugoslovana! To je rezultat neumestne borbe Norvežanov preti Pia" niči, ki so doumeval:,. da jo bodo onemogočili. DVA PREDSTAVNIKA JUGOSLAVIJE V FIS-i Prvj povojni kongres je zasedal te dni v Pau. Na njem ni bilo več borbe proti FIS-i zaradi Planice, ker ni bilo povoda, pač pa je Jugoslavija sodelovala konstruktivno pri novem oblikovanju pravili, pravilnikov za tekme in ustroja FIS-e. XVI. kongres je končno dal Jugoslaviji zadoščenje: dobita je mesto v direktoriju FIS-e, s tem odločilni vpliv na vodstvo te važne mednarodne federacije in smuškega športa v svetu. Pri tem je zanimivo, da je postal predstavnik Jugoslavije v direktoriju ravno tisti, ki je vodil vso borbo s FIS-o, ki je organiziral toliko osportivano Planico, to je naš smuški delavec Joso Goreč. A ne samo to: v strokovni ■dsek za skoke in skakalnice je bil izvoljen še naš drugi predstavnik, inž. Stanko Bloudek, kateremu je bila obenem poverjena funkcija enega izmed treh FIS-inih strokovnjakov za skakalnice. A Bloudek je graditelj Planice! Kljub temu, da je bila na tem kongresu večina delegatov, ki so sodelovali že na vseh prejšnjih kongresih, na katerih se je obravnavala zadeva Planice, kljub temu, da je bil vsem delegatom razdeljen zapisnik zadnjega kongresa, iz katerega je' borba za Planico dobro razvidna, je Jugoslavija dobila 2 predstavnika. Povsem jasno je. da je s to izvolitvijo izraženo Jugoslaviji priznanje in dano zadoščenje, ker se je pošteno borila za pravično stvar in pozitivno delo. Zagreb, 29. sept. V petek, 27. sept-. o> se pričele v Zagrebu finalne tekme za teniško prvenstvo Jugoslavije, na katerih tekmuje poleg Palo.de, Mitiča in Pun-čeca tudi zmagovalec narodnega turnirja Šarič. V prvi igri sta se rešln Mitič in Šarič. Mitič je brez posebne-težave zmagal v treh setih z rezultatom 6:2. 6:2. 6:2- V Fuboto sta se n' ta sest ,la Punčcc in Šarič, ki je nud 1 bivšemu evropskemu prvtuku precejšen odpor in izgubil z rezultatom 6;1, 10:8, 6:2- Nato sta -igrala še Mitič in Palada- V igri, ki je bila precej mirna .je 'zmagal Mitič, toda Palada je bil mnogo boljši kot bi se d.ilo, -ktapati iz rezultata, ki se glas; 6:3. 6:2, 6:2 v korist Mitiča. V današnjih finalnih Igrah državnega prvenstva v tenisu je najpreje Palada premagal išariča z rezultatom 6:2, 6:4, 6:2, nato pa je Mitič zelo • • <> • * A • • • • ■ • • » C ■ • C * • • « • • • • •• • • • • • * * 8 • • • • • • • Popravek V zadnji številki smo. pod sl ko prvaka Slovenije v orodni telovadbi pinotoma navedli, da je omenjeni član FD Udarnika, doč.m je v resnici član FD Svobode, kar s tem radi popravljamo. Uredništvo 1tMt»«t**9*>f**t*|C*(f'*#t*t**C**t*tt'>t**f*i.|* RAZ II A Z P I S PRVENSTVA FLRJ V ORODNI TELOVADBI ZA LETO 1946 V zvezi z odlokom gla-vne skupščine FISAJ-a je GO FZS pooblaščen razpisati tekmovanje v orodni telovadbi - za prvenstvo FLRJ za leto 1946. 1. Prvenstvo bo 8. in 9- novembra v Ljubljani. 2. Organizacijo tekmovanja ima FZS. Tekmuje se po pravilih FISAJa (veljajo zadnja okmpijska pravila). 3. Tekmujejo posamezniki, in to: A. Člani v zveznem razredu v obveznih vajah na drogu, bradlji, krogih, konju z ročaji, pre-uoku čez ■ konja in prosti vaj: (vse vaje so opisane v »Biltenu« št. 10 od 13. maja t-1. in v posebni okrožnic;- društvom) in v poljubnih sestavah r.a vseh štirih glavnih orodjih, preskoku čez konja in proti; vaji. B. Članice v zveznem razredu v obveznih vajah na dočel. bradlji, krogih in preskoku čaz konja (vse vaje so opisane v »Biltenu« št. 10 od 13. maja 1.1. in v posebni okrožnici društvom) in v poljubnih sestavah na dvoviš. bradlji, visoki gredi in prosti vaji. 4. Pravico do tekmovanja imajo vsi registrirani fizkulturniki in pripadnik; JA, k; fvdo pravilno prijavljeni. o. Spored tekmovanja: Petek 8. novembra ob 15. uri; Člani tekmujejo na Taboru v vseh obveznih vajah in v poljubni sestavi na krogih in preskoku čez konja. Članice tekmujejo 'na Taboru v obveznih vajah na bradlji, krogih, v preskoku čez konja. Sobota 9. novembra ob 8. uri: Vsi tekmovalci in tekmovalce razen prvoplasiranih 8 članov in 8 članic tekmujejo v vseh prostih sestavah. Ist; dan zvečer bo svečana tekmovalna akademija, na kateri bo 8 pr-vopla sirarni h članov in članic dovršilo svoje tekmovanje. Po končani tekmovalni akadenr.ji bodo objavljeni uspehi in prvaki države v orodni telovadbi. Punčecem ni nihče pričakoval, posebno po ekshibicijskih igrah naših mušketirjev prejšnjo nedeljo v Čakovcu, kjer je Punčec igral zelo dobro. Tako je Mitič postal državni prvak Babič in šildhabet zrušila Buttierjev rekord Zagreb, 29. sept. Na današnji tradicionalni višinski motorni dirki po Vončinov! ulici v Zagrebu, ki jo je nisu za 1946. leto, priredila FD Mladost in ki ni bila že od 1938. leta, je nastopilo veliko število tekmovalcev, med njimi tudi najboljši jugoslovanski dirkači Babič, Metz. brata Jakšič, Vukelič, Širca (vsi Metalac. Zagreb), šiklhabel, Jazbec, šnjanč, Jungfleiseh, Zemljak (vsi Mladost), Glebov, Mihaljevič, Par rič (vsi JA), pet dirkalcev Narodne milice, pa tudi dirkalka Boškovičeva in drugi. Rc-kord 1 km dolge proge je imel do sedaj Angjcž Buttler z 42 sekundami, ki ga je dosegel 1937. leta. Dirkalci so startati po dva in dva. Tako sta skupaj startala tudi Babič in Šildhabel, ki se jima je 'posrečilo zrušiti dosedanji Buttierjev rekord in sicer Babiču s časom 39.8 sekund, kar je za 2.2 sek. boljše od Buttlei jevega rekorda, šildhablu pa s časom' 41,7 sek., kar je tudi boljše od Buttler jevega rekorda za 0.3 sek. AD DRžavno prvenstvo v tesnisu------- Prvenstvo Jugoslavije v tenisu lahko premagal Punčeea s 6:0, 7:5, 6:1. Tako lahko zmago Mitiča nad F I S I 6. Prijave tekmovalcev in tekmovalk je poslati na nas1 ov: Fizkutiur-na zveza Slovenije, Ljubljana, Tabor, najkasneje do 25. oktobra 1.1. 7. Tekmovalci(fce) morajo biti v Ljubljani najkasneje 7. novembra. 8. Tekmovalci(tce) potujejo na stroške svojih društev ali okrožij, vse ostale stroške (prenočišča in prehrano) nosi prireditelj 24 ur pred začetkom in 12 ur po končanem tekmovanju. Opozarjamo na prijavni rok 25. oktobra 1.1. V prijavah je navesti točen dan prihoda in število tekmovalcev in tekmovalk. Za tekmovalno akademijo naj prijavijo okrožja do 15. oktobra, koliko vstopnic naj se jim rezervira. Okrožja so dolžna prijavljeno število vstopnic razdeliti pravično med prijavljence, ki se resnično zanimajo za orodno -telovadbo in jim bo tako omogočeno videti res kvalitetno« akademijo. Posilužite se U-gcdnoti; polovične voznine za skupine najmanj 5 oseb. GO FZS. * RAZPIS PRVENSTVA FLR SLOVENIJE V ORODNI TELOVADBI V LETU 1946 ZA MLADINSKI RAZRED Fizkulturna zveza Slovenije razpisuje prvenstvo v orodn j telovadbi za mladinski razred. 1. Prvenstvo bo 10. novembra 1.1. v Ljubljani na Taboru. 2. Vsako okrožje je dolžno poslati eno najboljšo društveno ali okrožno vrsto (sestavljeno iz najboljših tekmovalcev društvenih vrst). 3. Vrsta šteje 6 tekmovalcev z 1 ati 2 namestnikoma. Za pceno se štejejo ocene šestih najboljših, 4. Tek;nu,je se za prvenstvo vrst n posameznikov. 5. Mladinci tekmujejo: v obvezni prosti vaji, na bradlji, drogu ali na krogih, preskoku čez kozo in skoku v višino- Mladinke tekmujejo v obvezni prosti vaji. na nizki gredi, krogih ati dvoviš inski bradlji, preskoku čez ko-' zo in skoku v višino. Tekmovalni red in opis vaj je bil objavljen v »Poletu« št. 23 in 24 z dne 5. in 12. junija 1946 in v posebni okrožnici društvom. 6. Prijave je poslati na Fizkultur-oo zvezo Slovenije preko okrožij — najkasneje do 1. novembra 1946. 7. Tekmovalci potujejo na stroške svojih društev fili okrožij. FZS Poverjeništvo za orodno telovadbo. * RAZPIS TEČAJA ZA VADITELJE Fizkulturna zveza Slovenije, odbor za odbojko in košarko, razpisuje v ■ mesecu oktobru dva tečaja za vodnika odbojke in košarke v društvih. Tečaja bosta od 7. do 13. oktobra 1946 za moške in od 14. d:o 20. oktobra za ženske v telovadnem domu na Taboru. Vsako iizkulturno okrožje mora •prijaviti v tečaj po 7 udeležencev, ki naj bodo po možnosti že v igrani ali pa vsaj že vajeni iger z žogo. Tečajniki morajo prinesli s seboj pcerebno telovadno opremo in copate. Društva naj pošljejo prijave direktno na Fizkulturno zvezo Slovenije, Ljubljana—Tabor, v prepisu pa naj obvesie o tem svoja okrožja. Prijave je poslati najkasneje do 4. oktobra 1946. Radi pregleda sodniškega kadra in verificiranja novih sodnikov zn košarko n odbojko bo v nedetio 13. oktobra cb 8. dopoldne na Taboru zbor vseli sodnikov in kandidatov za sajenje za obe igri. Ob tej priliki bodo, tudi sodniški izpiti za kandidate, ki še nimajo izpitov iz do eh iger. G. O. FZS. 1313 (% | @ [i_| |wj K zmagi ZSSE nad ZBA Po matohu med reprezentancama ZSSR in ZDA so vodilni igralci obeh moštev podali za sovjetske Ciste svoje vtise o igri v tekmi. Ameriški velemojster Reshevsky je poudaril visoko kvaliteto večine igranih partij. Fiohr je opozoril, da je sovjetska zmag« v matchu tem pomembnejša, ker so Američan: v otvoritvah večinoma stali dobro in so izgubili šele v borbi v končnici. Sovjetski prvak Botvinnik pravi, da so bili Američan} za maleh dobro pripravljeni in so se posebno v otvoritvah izkazali. Ameriško moštvo je bilo tokrat ojačeno z Ulvestadcm in Dakecm, k: sta bila šele letos demobilizirana lcot vojaka in zato lani nista sodelovala v radijskem matchu S svojo igro v matchu Botvinnik ni povsem zadovoljen. Ovirala ga je še utrujenost po turnirju v Groningenu. Vrhovni sodnik matcha, bivši svetovni prvak dr. Euvve, je igral po matchu simultanko s 30 nasprotniki v Centralnem Domu KA. Rezultat simultanke zgovorno priča o izredni moči sovjetskih šahistov. Po več kot šesturni igr; je dr. Euvve samo 8 partij dobil, 15 jih je izgubil, 7 Pa remiziral! Simultank; je prisostvovalo večje število sovjetskih generalov in oficirjev. P A R i I J E ANGLEŠKA OTVORITEV Bell; Keres Črni: Fine (2. bodo.) Sa.j mora dopustiti še zamenjavo skakačev, pa ima potem z dvema kmetoma manj brezupno končnico. 1. č2—c4, c7—05, 2. Sgl—f3, Sg8— f6, 3. Sbl—c3, d7—do, 4. c4:d5, Sf6: d5, 5. e2—e3, (V partiji inž. Vidmar ml. — Gli-gorič na Turnirju osvoboditve v Ljubljani je sledilo 5. e4, Sc3:j, 6. bc3:, g6, pa je črni prešel v ugodno varianto Grunfeldove indijske obrambe. — Poteza v partiji je manj preizkušena.) 5___Sd5:c3, (S to zamenjavo se še ni teko mudilo. Res je takoj g6 zaradi 6. Se4 sumljivo, toda šlo je Sc6 in na 6 Lb5. ‘ Sc7.) 6. b2:c3, g7—g6, 7. Ddl—a4+. Sb8—d7, (Približno edini odgovor, kajti na Ld7, 8. Db3 je grožnja Lc4 zelo neprijetna.) 8. Lol—fi3, Dd8—c7, 9. Lfl—e2. Lf8—g7, 10. 0—0, 0—0, 11. d2—d4, a7—a6, (Tudi takoj eo prihaja v poštev.). 12. c3—c4. e7—e5, 13. Tal—dl, e5: d4, 14. e3:d4. b7—b6! (Te8 in nato od4: je v toliko neprijetno, ker je potem Sd7 vedno vezan.) 15. d4—d5, (Ta prosti kmet je sicer močan, toda črni ima na desnem krilu dovolj protiigre.) 15____ Lc8—b7, 16. Da4—b3, (Grozilo je b5.) ,16___ TaS—b8, 17. La3—cl, b6— b5, (Žrtev 'kmeta, ki j.e verjetno korektna, saj dobi črn; kmeta z razpletom nazaj.) 18. c4:bo, a6:b5, 19. Le2:b5, Lb7— a6, 20. a2—a4, La6:b5, 21. a4:b5, Dc7—b7? (Tu pa krene črni s prave poti. Mnogo izgledneje je Da5, da bi mogla po potrebi vzeti kmeta trdnjava.) 22. Sf3—g5! (Pričetek presenetljivega napada, ki je zelo nevaren.) 22. ... Db7:b5. 23. Db3—h3, Sd7—16, 24. Lel—f4, Tb8—c8? (Po tej napaki izgubi črni takoj kmeta. Pa tudi druge poteze ne zadovoljujejo več popolnoma, ker postane d-krnet premočan.) 25. Sg5:f7!, Db5—d7, (Črni se odloči za končnico, k; pa se hitro izkaže kot brezupna.) 26. Dh3 :d7, Sf6:d7. 27. S£7—d6. Tc8—d8, 28. Lfl—e3, Sd7—b6, (Sicer postavi beli skakača na c4.) 29. Le3:c5!, Sb6—a4, 30. Lc5—a3. Sa4—c3, 31. Sd6—b7! (S tem sta dve trdnjav; napadeni, pa je večja zamenjava neizbežna.) 31____ Sc3:dl, 32. Sb7:d8 črni se vda. " I FRANCOSKA OBRAMBA Beli; Reshevsky Črni; Botvinnik (2. kolo.)) 1. d2—d4, e7—e6, 2. e2—e4, d7— d5, 3. Sbl—c3, Lf8—b4, 4. e4—e5, c7—c5, 5. a2—a3, Lb4—ao! (Do tu je partija identična s partijo Alekander — Botvinnik iz ra-dicmatcha ZSSR—Anglija. Tam je nadaljeval Botvinnik slabše Lc3: + . Foteza v partij) je važna novost.) 6. Ddl—g4, (Tak-o je igral tudi Alexander v omenjeni partiji. Če je črni lovec še ohranjen, pa se ves ta manever ne obnese.) 6--- Sg8—e7, 7. d4:c5, (Na 7. Dg7: bi sledilo Tg8, 8. Dh7:, cd4:, 9, b4, Lc7 in nato Le5: z očitno, prednostjo za črnega. Zato mora bel; razbiti svoje kmete v središču.) 7.... La5:c3 + , 8. b2:c3, Sb8—d7, 9. Dg4:g7, Th8—g8, 10. Dg7:h7, Sd7: e5, 11. Lfl—e2, Dd8—ao, 12. Lel—d2, Da5:c5, (Črni je dobil enega kmeta nazaj, ima mečno središče in prednost v razvoju.) 13. Sgl—£3,' Se5:f3+, 14. Le2:f3, e6—e5, 15. Lf3—h5. Lc8—f5!? (Tudi Le6 je prihajalo v poštev, poteza v partij; pa je mnogo podjetnejša.) 16. Lh5:f7 + ! (Po 16. Df7:, Kd7 bi imel beli zaradi grožnje Taf8 velike težave.) 16. Lh5:f7+ g2, 18. Thl—fl, Dc5—b6, (Črni se odloči za končnico, ki je zanj - res ugodnejša.) 19. Dh6:b6 a7:b6, 20. 0—0—0, (Enega izimed kmetov je bilo treba dati. Belemu se zdj važnejše, da brani kmeta c2.) 20. ... Ta8;a3, 21. Kcl—b2. Ta3— «4, 22. Ld2—e3, Lfo—e6. 23. L£7:e6+, Kd7:e6, 24. Le3:b6, Tg2:h2, (Najbrž je bolje takoj Sfo z grožnjo Sd6 in Sc4.) 25. Tfl—gl, Th2—h6, 26. Tgl—g7. Th6—g6, 27. Tg7—h7, Se7—£5!?. (Pričetek zanimivega zapleta. Črni pa je tako moral nekaj podvzeti proti grožnji Ld8.) 28. Th7:b7, Sf5—d6, 29. Kb2—b3! (Edino tako pride kralj v igro, ker ga sicer Sc4+ odrine na 1. linijo.) 29---Ta4—a8, 30. Tb7—c7, TaS— b8, 31. Tc7—c6, Ke6—d7. 32. Tc6— c7 + , Kd7—e€, 33. Tc7—c6, Tb8—b7, 34. c3—c4, (Proti grožnji Kd7 je bila to edina obramba. Sedaj pride še druga bela trdnjava do igre in partija kaže na remi.) 34___d5:c4+, 35. Kb3—b4, Ke6— el. 36. Kb4—a5?! (Beli se s kradem podaja v nevarno podjetje. Ni razvidno, kako bi prišel črni naprej na primer po 36 Td5.) 36.... Ke7—d7, 37. Tc6:c4. Tg6— e6, 38. Ka5—<16?!, Tb7—b8, 39. Tc4— c7+, Kd7—e8, 40. Ktt6—«7?, Tb8— d8, 41. Tdl—hi? (To izgubi celo kvaliteto in s tem tudi partijo. Grožnji Sc8+ in Sb5+ bi bil beli lahko pariral z 41. Ka6.) 41. ... Sd6—b5+, 42. Ka7—b7. Sb5:c7, 43. Lb6:c7, Td8—d4, (To potezo je črni ob prekinitvi kuvertiral. Pozicija je bila za belega brezupna, ker sta oba bela kmeta slaba, črni trdnjavi pa omogočita celo še napad.) 44. c2—C3, Td4—c4, 45. Lc7—a5, Ke8—d7, 46. Thl—h8, Te6—£6, 47. Th8—d8 + , Kd7—e7, 48. Td8—d2, T£6—d6, 49. Td2—a2, Ke7—d7 50. Ta2—b2, Tc4—c5, 51. La5—b6. Tc5:c3> 52. Tb2—b4, Kd7—e6, 53. Tb4—b2, Td6—d3, 54. Tb2—32, Td3—d7 + , 55. Kib7—a6, Tc3—b3. 56, Lb6—e3, Td7— d6 + , 57. Ka6—a5, Td6—d8, 58. Ka5—|—a6, Tb3:e3! beli se vda. Tudi na 58. Ka4 bi sledil .isti odgovor, ker po splošni zamenjav- e-kmet dobi. Igra z živimi figurami na jeseniškem festivalu Turnir v Pragi Dne 2. oktobra se prične v Pragi večji mednarodni turnir, k; menda po. meči ne bo mnogo zaostajal za onim v Groningenu. Število udeležencev še ni točno znano. Po nekaterih vesteh bo udeležencev 18, po drugih 20. Zasigurano je sodelovanje sovjetskega prvaka Botvinnika ter velemojstrov Keresa, Smi-slova in Flohra. Tudi dr. Euvveja imenujejo kot udeleženca. Izmed Američanov so prireditelj; povabili Reshevskega, Fine« in Steinerja, vendar je Fine že odpotoval v Ameriko, Reshevsky pa je stavil previseke denarne zahteve. Češkoslovaška sama bo zasto- pana z naslednjim; igralci; Kcttmu-er, Foltys, Pachman, Rohaček, Kartelov in Z;ta. Predvidena je tudi udeležba Najdorfa ter po enega zastopnika Francije, Anglije in Švedske.. Za nas pa bo turnir posebno zanimiv, ker se ga udeležita tudi lanski jugoslovanski prvak dr. Trifunovič in mojster Gligoric. Češkoslovaška šahovska zveza je namreč poteg dr. Trifunoviča povabila na turnir še drugega jugoslovanskega zastopnika in je Jugoslovanski šahovsiki savet v Beogradu delegiral za to mesto Gligoriča. Prvenstvo srednješolcev v lahki atletiki Ljubljana, 29. septembra Včeraj popoldne je bilo na stadionu Partizan prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v lahki atletiki, na katerem je tekmovalo okoli 250 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je pokazalo, da imamo na naših srednjih šolah obilo nadarjenih tekmovalcev in tekmovalk, ki jih je pač treba pritegniti v fizkulturna društva, da bodo redno, vadili. Tekmovanje je uspelo tudi v propagandnem pogledu, saj so se seznanile s fizkulturo zopet nove desetine mladine. Tudi v kvalitetnem pogledu je bila prireditev na veliki višini, ker so bili doseženi rezultati, s katerimi bi nekateri oziroma nekatero lahko tekmovali celo na državnem prvenstvu. Povprečno je tekmovalo v vsaki disciplini 50 tekmovalcev, največ pa jih je bilo v teku dijakov na 60 m in sicer 84. Tekmovanje je bilo v propagandnem pogledu neprecenljive važnost; in bi bilo treba v bodoče na taka tekmovanja polagati več pažnje. Med dijaki je vzbujal največjo pozornost Kravanja Boris (I. m. gim.), ki je pdsebno nadarjen v skoku v vi- šino, kjer je izven konkurence preskočil 170 cm. Med dekleti pa sta ae najbolj izkazali Orehek Meta (II. ž. • gimn.) in Glavač Bibijana (učiteljišče). Zmagovalci in zmagovalke srednješolskega prvenstva za 1946 so naslednji; Dijakinje: tek na 60 m: Orehek Meta 8,6 sek., višina: ista 130 cm, daljina: ista 4.18 m, met krogle (2,3 Ivilogr.): Glavač Biba 10.05 m, me* diska: Jug Božena (trg. akademija) ■ 22.15 m. Dijak* 1 * * * * 6 * 8 * * * 12 * * 15 * * 18 * * * 22 * * 25 26 * * 29': tek na 60 m: Rožman Mar-»I. m. gimn.) 7,7 sek, 100 m: Kunst Ivan (I. m .gimn.) 12,0 sek., višina: Kravanja Boris (I. m. gimn.) 165 cm, daljina: isti 5.30 m, krogla (5 kg): šubelj Franc (III. m. gimn.) 12.34 m, disk (1.5 kg): Brod Bojan III. m. gimn.) 35,25 m. To tekmovanje bo veljalo obenem tudi za ZREN in sicer je doseglo minimum v teku na 60 m 46 dijakov i« 64 dijakinj, v skoku v višino 57 dijakov in 47 dijakinj, v skoku v dar ljmo 22 dijakov in 40 dijakinj, v metu krogle 30 dijakov in 8 dijakinj, v teku na 100 m pa je izpolnilo celo 11 tekmovalcev normo za zlati znak. Tisk Tiskarne »Slovenskega porečeva lea« v Ljubljani. — Glavni urednik Zdenko Valitar.