Poštnina plačana v gotovini« Leto XIX., št. 143 Ljubljana, četrtek Zj. junija 1938 Cena t Din UpravnlStvo: Ljubljana. Knafljeva 6 — Telefon 6L 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-ljana St. 11.842, Praga čislo 78.180. VVien St 105.24L Avstrijski dolgovi Znano je, da so bila bivši Avstriji pod pokroviteljstvom Društva narodov dovoljena posebna posojila za obnovo avstrijskih financ in avstrijskega gospodarstva, ki so bivšo republiko rešila gospodarskega propada. Za ta posojila je jamčilo osem držav: Anglija, Francija, Italija, Belgija, Češkoslovaška, Švica, Holandska in Švedska. S posojili si je Avstrija ustvarila tudi svojo zlato zalogo, ki je ob priključitvi prešla v roke nemške državne banke. Države, ki so jamčile avstrijska posojila, so pričakovale, da bo Nemčija brez obotavljanja prevzela avstrijske dolgove nase in nadaljevala z odplačevanjem. Posebna angleška gospodarska komisija, ki je pod vodstvom znanega gospodarskega svetovalca angleške vlade sira Frede-ricka Leith-Rossa vodila gospodarska pogajanja z Berlinom, je imela nalog, naj pri teh pogajanjih uredi tudi vprašanje avstrijskih dolgov. Ze sir Leith-Ross pa je v vprašanju avstrijskih dolgov naletel v Berlinu na odpor. Bojazen angleških finančnih krogov, da se to vprašanje s pogajanji z Nemčijo ne bo dalo urediti, je pretekli četrtek še potrdil s svojimi izjavami v Bremenu nemški gospodarski minister Walter Funk. Komentarji angleških listov vzbujajo vtis, da so Funkove izjave naletele na zelo neugoden odmev v Angliji. Angleških finančnih krogov ni toliko presenetila nemška odklonitev prevzema avstrijskih dolgov, kolikor utemeljitev, ki jo je za odklonitev podal minister Funk v Bremenu. Funk je namreč izjavil med drugim, da gre v avstrijskem primeru za čisto politična posojila. Kdor vodi politiko s podeljevanjem posojil, pa mora že od vsega začetka računati s tveganjem takega početja. Politična posojila so že sama na sebi zoprna, povrh pa so nasprotna tudi samemu gospodarstvu, ker predpostavljajo obstoj ne le gospodarske, temveč tudi politične nevarnosti. Pravno je minister Funk utemeljeval nemško odklonitev s sklicevanjem na mednarodnopravno prakso v podobnih primerih, ki jih je navedel več. Tako na primer tudi Anglija ni priznala dolgov bivših južnoafriških republik Transvaal in Orange, Zedinjene države niso priznale posojih južnih držav po secesijski vojni, Francija pa je odklonila prevzem dolgov Madagaskarja, ko je anektirala ta otok. Angleški listi pobijajo vse te utemeljitve, navajajoč glede prve primere, da sta obe burski republiki podlegli v pravi osvajalni vojni, med katero sta najeli razna posojila, glede druge pa. da je bila secesijska vojna v Zedinjenih državah Severne Amerike državljanska vojna, v kateri zmagovalec ni bil dolžan plačati dolgov, ki so jih napravili poraženi uporniki; primera s francoskim Madagaskarjem tudi ne drži, ker ni znano, da bi bil Madagaskar pred osvojitvijo najel javna posojila na mednarodnem tržišču. Skratka, avstrijski primer je po mnenju angleških listov čisto svojstven. Predvsem ni mogoče trditi, da bi bili avstrijski dolgovi političnega značaja. Avstriji so bila podeljena posojila samo zaradi upoštevanja njenih gospodarskih potreb in zaradi njene gospodarske rešitve. Po mnenju angleških listov tudi ne drži izgovor, da bi Nemčija brez velikih pretresljajev v svojem gospodarstvu ne mogla izplačati avstrijskih dolgov, ko je vendar priključila Avstrijo k svojemu ozemljil z vsemi njenimi bogastvi in dobrinami. Ako je Avstrija vse do zadnjega lahko plačevala obroke svojih posojil, bi jih lahko tudi Nemčija. V tem je bistvo spora, ki je nastal zaradi priznanja avstrijskih dolgov med Nemčijo na eni ter skupino držav, ki so avstrijska posojila jamčile, na drugi strani. Z izjemo Italije, ki zaradi tega vprašanja ne želi poslabšati svojih od-nošajev z Berlinom, je ostalih sedem držav sestavilo poseben upniški odbor, ki sedaj razpravlja o nadaljnjih korakih za zagotovitev nadaljnjega rednega odplačevanja obrokov avstrijskih posojil. V angleških listih se pojavljajo glasovi o sporazumu teh držav za enostransko uvedbo posebnega kliringa z Nemčijo, ki naj bi služil za kritje zapadlih obrokov avstrijskih dolgov. Po računu teh listov znaša skupni uvoz prizadetih držav iz Nemčije še enkrat toliko kakor njih skupni izvoz v Nemčijo. Iz te ugodne razlike naj bi se krile zahteve avstrijskih upnikov. Seveda bi se utegnilo zgoditi, da bi se Nemčija izognila tej nevarnosti z zmanjšanjem svojega izvoza v prizadete države, toda v angleških krogih na splošno sodijo, da bi taka represalija Nemčiji ne kon-venirala, ker bi težko našla druge poti za svoj izvoz. Težko je že zdaj predvidevati vse mogoče nadaljnje komplikacije tega vprašanja. Med upnicami je najbolj angažirana Anglija, ki je tudi glavna govornica za vse prizadete države. Zato je ureditev avstrijskih dolgov izrednega pomena ne le za bodoče gospodarske, VELIKI CHAMBERLAINOVI NAČRTI Vsebina londonskega sporazuma - Za čimprejšnje sklicanje španske konference v Londonu London, 22. jun. o. O sporazumu, ki je bil včeraj dosežen na seji ožjega nevtral-nostnega odbora, so današnji listi objavili podrobna poročila, ki poleg komunikeja v precejšnji meri osvetlujejo uspeh Cham-berlainove politike za pomirjenje in uravnoteženje sil v Sredozemlju. Precej je k temu uspehu pripomogla tudi popustljivost Italije in Rusije, ki sta načelno pristali na takojšnjo izvedbo doseženega sporazuma. Ruski delegat se je na snočnji seji, na kateri so že razpravljali o tehnični izvedbi sporazuma in razdelitvi finančnih prispevkov na posamezne države, upiral le zahtevi, da bi tudi Rusija prispevala za umik italijanskih prostovoljcev iz nacionalistične Španije. Sporazum obstoja po informacijah angleškega tiska v naslednjih točkah: 1. V 25 večjih španskih lukah bodo stalni mednarodni opazovalci nadzirali ves pomorski promet. 2. V manjših lukah bodo delovali mobilni opazovalci, ki bodo potovali iz luke v luko. 3. Vse ladje, ki bodo v bodoče pristajale v španskih lukah, bodo morale še pred svojim prihodom v španske vode sprejeti na krov vsaj po enega mednarodnega opazovalca. To velja tudi za ladje, ki bodo plule po španskih vodah, ne da bi se kje v Španiji ustavile. 4. Opazovalci bodo morali imeti dostop tudi na ladje, ki se bodo le tranzitno ustavile v kakšni španski luki. 5. Umik tujih prostovoljcev se bo izvedel po proporčnem sistemu. 6. Ko se bo iz španskega tabora, v katerem bo mednarodna komisija naštela manjše število prostovoljcev kakor v drugem, umaknilo vsaj 10.000 tujih prostovoljcev, iz drugega tabora z večjim številom tujcev pa sorazmerno večje število prosto- voljcev, bodo obema taboroma priznane pravice vojujočih se držav. 7. Kontrola na kopnem se bo izvedla po sistemu, kakršen je bil pred njeno ukinitvijo že v veljavi, tokrat le še bolj formalno in strožje. Angleški politični krogi sodijo, da bo sporazum le polagoma do kraja izveden. Vsekakor bo mogoče že po umiku prvih kontingentov tujih prostovoljcev v smislu gornjih določb računati z uveljavljenjem italijansko-angleškega sredozemskega sporazuma. Popolnoma bo mogoče umik prostovoljcev iz Španije izvesti šele do oktobra ali najkasneje do novembra. Po nekaterih domnevah bi italijansko-angleški sporazum stopil šele tedaj v veljavo. Istočasno bi morala Italija docela umakniti tudi svoje vojaške sile z Balearskih otokov. V Londonu pričakujejo sedaj, da bodo borbe v Španiji že takoj ob pojavu mednarodnih komisij zastale, štetje tujih prostovoljcev in njih demobilizacija bosta vsekakor v mnogem prispevala k stvarnemu premirju. Angleški diplomaciji se bo morda takrat posrečilo pripraviti obe španski stranki tudi k formalnemu pristanku na mirovna pogajanja. Po Chamberlainovih načrtih naj bi se čim prej v Londonu pričela španska konferenca, na kateri naj bi se ob sodelovanju vseh prizadetih določili pogoji za mir v Španiji. Chamberlain se je ponudil, da sam prevzame vodstvo te konference. Po informacijah iz Rima je Italija pripravljena točno izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela po tem sporazumu, ker se vedno bolj zaveda velikih koristi, ki jih bo imela od sporazuma z Anglijo ne glede na svoj položaj na Sredozemskem morju in v svojih kolonijah, nego sploh v Evropi, vendar pa italijanski politični krogi še Gospodarska ofenziva Velike Britanije V čem naj bi obstojala angleška gospodarska pomoč srednji In jugovzhodni Evropi London, 22. junija, b. O načrtih za angleško gospodarsko pomoč srednji in jugovzhodni Evropi se iz gospodarskih krogov doznavajo naslednje podrobnosti. Gospodarski in finančni značaj poživljenih gospodarskih stikov angleške vlade z državami v tem predelu Evrope se bo ravnal po gospodarski strukturi posameznih držav, ld prihajajo v poštev. Na splošno pa se bodo pri tem upoštevale naslednje smernice: 1. V trgovsko-političnem pogledu bo potrebno predvsem proučiti vprašanje, v koliko bi bilo mogoče povečati izvoz določenih izvoznih predmetov iz držav srednje in jugovzhodne Evrope v Anglijo, tako da bi bili tem državam zagotovljeni devizni presežki. 2. Drugo vprašanje je, v koliko bo lahko Anglija finančno prispevala za izboljšanje produkcije, izkoriščanje naravnih bogastev in industrializacijo v teh državah. Po- sebej bo treba v vsakem primeru zase proučiti obliko posojil. 3. Tretje vprašanje se nanaša na oboroževanje držav v srednji in jugovzhodni Evropi. Tu bo treba zlasti proučiti možnosti udeležbe angleške industrije in kapitala ter posebnih vojaških kreditov. Kakor v zgornjem, tako bi tudi v tem primeru angleška država sama prevzela jamstvo za ta posojila. Po izjavi konservativnega poslanca Boothija se angleški fond za gospodarsko pomoč srednji in jugovzhodni Evropi ceni na okoli 30 milijonov funtov ali okoli sedem milijard in pol dinarjev, pri čemer je treba še posebej upoštevati, da Turčija, ki je že prejela posojilo, in Ru-munija, ki je prav sedaj v živahnem stiku z angleškimi krogi, v tem programu nista všteti. Tu pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do stikov tudi z jugoslovenskimi gospodarskimi krogi. Flandin spremenil svoje nazore o ČSR Bivši francoski ministrski predsednik o pomenu svojih nedavnih izjav o obveznostih Francije do ČSR Pariz, 22. junija, b. Pred dnevi je bivši francoski ministrski predsednik Flandin govoril v Vienneu o francoski zunanji politiki in je ostro kritiziral namero francoske vlade, da priskoči Češkoslovaški na pomoč. Flandin je tedaj med drugim tudi izjavil, da so bili »kritično soboto« dne 21. maja na Daladierovi mizi že pripravljeni mobilizacijski dekreti, kar je zelo neugodno tolmačil. Včeraj je Flandin spregovoril v radiu in je pri tej priliki poskušal popraviti slab vtis, ki so ga v francoski javnosti povzročile njegove izjave v Vienneu. Vztrajati je sicer pri očitkih, da je zavlačevanje španske državljanske vojne zakrivila predvsem francoska vlada, v češkoslovaški zadevi pa je dopustil, »da se mora francoska politika točno ravnati po angleški politiki«. Berlinu je bilo sporočeno, da se mora češkoslovaški spor rešiti brez uporabe sile, istočasno pa je bil tudi Pragi dan nasvet, naj se s sudetskimi Nemci pogaja »v duhu, ki je bil značilen za mirovna pogajanja ob nastanku češkoslovaške države, torej v skladu z načelom o samoodločbi narodov in spoštovanjem manjšin«. Samo v tem smislu, je poudaril Flandin, sem v Vienneu govoril o arbitražnem in spravnem postopku v tej zadevi. Nikdar nisem zahteval, da naj se Francija odpove svojemu prijateljstvu in svojim obveznostim do ČSR, toda katera francoska obveza bi bila v nasprotju z arbitražnim postopkom? Flandinu je takoj po njegovem govoru odgovoril poslanec Grumbach, podpredsed- nik parlamentarne zunanjepolitične komisije. Izjavil je, da je vsega obžalovanja vredno, ako bivši francoski ministrski predsednik vaili vso krivdo za zavlačevanje španske državljanske vojne na francosko vlado. Flandin operira z dokumenti, ki jih je mogoče čitati samo v inozemskem časopisju, ki Franciji ni naklonjeno. Bistvo češkoslovaškega vprašanja je po njegovem mnenju v tem, ali se lahko sudetski Nemci na svojo pest in brez kakršnihkoli zunanjih sugestij pogajajo s češkoslovaško vlado. V pozitivnem primeru bo popuščanje napetosti neizbežno, v negativnem pa se bližajo Evropi zelo resni časi. Pred novimi volitvami temveč tudi za politične odnosa je med Anglijo in Nemčijo ter s tem za odnosa je med velesilami sploh. v Angliji London, 22. jun. h. Na današnji letni konferenci narodne liberalne stranke je bivši notranji minister sir John Simon izjavil. da bodo v Angliji najbrže še pred prihodnjo letno konferenco volitve. V političnih krogih je ta izjava zbudila vefliko pozornost in se vedno bolj zgoščujejo vesti, da bo vlada že letošnjo jesen ali najkasneje prihodnjo pomlad razpustila parlament in razpisala nove volitve. Novi predsednik sejma Varšava, 22. jun. h. Polkovnik Slawek je bil izvoljen z«a predsednika sejma s 114 proti 30 glasovom, ki jih je dobil poslanec Nowak iz Poljske Šlezije. S to izvolitvijo se polkovnik Slawek zopet vrača v aktivno politiko, v čemer vidijo znatno okrepitev vpliva še vedno obstoječe tako zvane skupine polkovnikov. vedno računajo s končno Francovo zmago. V Španiji je sedaj skupno okrog 200.000 prostovoljcev. Njihovega problema ne bo mogoče likvidirati v nekaj tednih, nego komaj v 5 mesecih, dotlej pa se lahko španski problem do kraja reši že na španskih bojiščih. Po informacijah »Daily Maila« vlada v Burgosu ne nasprotuje več tako odločno angleškim načrtom. C nacionalistični Španiji se že uveljavljajo ukrepi tehničnega značaja, tako da bi se mogel umik tujih prostovoljcev čim hitreje izvesti. Najkasneje v treh tednih se bodo italijanski prostovoljci po teh vesteh že pričeli zbirati v Sevilli in Cadizu, odkoder jih bodo tran-sportirali nazaj v Italijo. London, 22. jun. h. V viadnih krogih danes potrjujejo, da se je min. predsednik Chamberlain na včerajšnji seji spodnje zbornice nalašč izognil vsaki izjavi o ita-lijansko-angleškem sporazumu, čeprav se je s tem izpostavil ostri kritiki ne samo opozicije, marveč tudi konservativne stranke. To je storil, ker se med Londonom in Rimom še vedno nadaljujejo živahna diplomatska pogajanja, ki bodo trajala bržkone do konca prihodnjega tedna, ker bosta Anglija in Francija izmenjali misli in se dogovorili glede skupnega stališča v vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih šele ob obisku angleškega kralja v Parizu. Pri tej priliki bosta lord Halifax in Bonnet obravnavala vse probleme, ki se tičejo tako od-nošajev z Italijo kakor z Nemčijo, problemov Srednje Evrope in Balkana ter španskega vprašanja. Poleg Halifaxa bodo prišli v času obiska angleškega kralja v Pariz tudi še nekateri drugi člani angleške vlade, med njimi vojni minister Hore Be-lisha. Halifax in Bonnet bosta razpravlja- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^—. Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. la o skupnem stališču Anglije in Francije glede češkoslovaškega problema in rešitve krize v srednji Evropi v zvezi s finančno in gospodarsko podporo podunav-skim in balkanskim državam Angleško-italijanska diplomatska pogajanja doslej niso dovedla še do nikakega konkretnega rezultata. Angleška vlada sondira sporedno s tem teren tudi v Burgosu, kaže se pa. da general Franco ni voljan pristati na premirje in da bo tudi nasprotoval umiku tujih prostovoljcev. Danos je min. predsednik Chamberlain v spodnji zbornici zopet odgovarjal na razna vprašanja glede italijansko-angleškega sporazuma in med drugim izjavil, da je italijanska vlada izrazila željo, naj bi ta sporazum stopil čim prej v veljavo. Na vprašanje delavskega poslanca Hendersona glede prekinitve pogajanj med Francijo in Italijo, je Chamberlain izjavil, da Anglija ne bo dovolila, da bi Italija zabila klin med Francijo in Anglijo, kakor se je izrazil Henderson, da pa mu o kaki taki nameri tudi ni ničesaT znanega. Nemčija in Španija Berlin, 22. junija, b. V angleških zunanjepolitičnih krogih reagirajo za sedaj na pobude za likvidacijo španskega problema in uveljavljenje angleško-italijanskega sporazuma z rezerviranim zadržanjem. V krogih blizu zunanjega ministrstva tolmačijo vsekakor te pobude tako, da gre prav za prav za dve ločeni vprašanji: čimprejšnjo rešitev španske zadeve na eni ter uveljavljenje sporazuma na drugi strani. Nemčija je pripravljena sodelovati v naporih za rešitev španskega vprašanja, vendar s pogojem, da se v bodoče ne stori prav nič, kar bi zmanjšalo verjetnost Francove zmage, ki mora biti izven vsake diskusije. Zato Nemčija tudi odklanja pobude za sklenitev premirja v Španiji, v vsem drugem pa je pripravljena izkoristiti svoj vpliv pri vladi v Burgosu v znamenju rešitve španske zadeve v enaki meri kakor bi Francija uporabila svoj vpliv pri vladi v Barceloni. Uredba o cestnih So Včeraj je ministrski svet izdal uredbo o državnem cestnem in banovinskih cestnih fondih Beograd, 22. junija. Ministrski svet je na predlog ministra za zgradbe in na osnovi § 53. finančnega zakona, ki se nanaša na ustanovitev državnih in banovinskih cestnih fondov, izdal uredbo o teh fondih, po kateri naj se zagotovijo sredstva za izpopolnitev in izboljšanje cestnega omrežja. Po tej uredbi se pri Drž. hipotek, banki ustanovijzo drž. cestni fond in banovinski cestni fondi. Z njihovimi sredstvi se bodo vzdrževale državne in banovinske ceste. S posebnim pravilnikom pa b ominister odredil, kako naj se dela na cestah izvajajo in kako naj se razdele zbrana sredstva. Cestni fondi so pravna telesa. Njihova denarna sredstva bodo tvorili redni dohodki, posojila in dotacije. Državnemu cestnemu fondu pripadata dve tretjini dohodkov državnega fonda za javna dela, predvidenih po uredbi o izvajanju javnih del. Uredba nadalje predpisuje posebne dajatve, ki se bodo letno plačevale za vsako vozilo. Te dajatve bodo znašale za potniški avto 200 din, za motorno kolo 50 din, za motorne kolo s prikolico 75 din, za kolo 10 din, za kočijo in vozila na peresih 50 din, za navadna vozila 40 din, za vozila na dveh kolesih 20 din na leto. Državna in banovinska vozila bodo oproščena teh taks. Državni fond bo prejemal tudi dohodke od taks na tuje avtomobile. Te takse se bodo plačevale na osebo in na število kilometrov, prevoženih na našem ozemlju. Višino te takse bo določil minister za zgradbe. Med sredstva, ki se bodo stekala v državni cestni fond spadajo tudi dohodki od prodanega materiala in reklame. Pobirala se bo 1% taksa od vseh prodanih posestev ob cestah, in sicer pri posestvih v mestih, ki štejejo preko 5000 prebivalcev do 1000 kv. metrov površine, v ostalih naseljih do 5000 kv. metrov, izven naselij pa se bo od vrednosti prodanih posestev do 10.000 kv. metrov površine pobirala še dodatna taksa J/2%. Nadalje se bodo v fond stekale mostnine in drugi taki dohodki. Dohodke banovinskih cestnih fondov bodo tvorile takse od prekomernega izkoriščanja banovinskih cest, 50% odkupnine za osebno delo, ki jo plačujejo državni in banovinski aktivni in upokojeni uradniki in uslužbenci, 25% odkupnine za osebno delo v smislu zakona o nedržavnih cestah, nadalje vse ostale takse in kazni, ki se nalagajo za razne prekrške šoferjem in drugim vozačem. Uredba določa tudi uvedbo davka na premije za zavarovanje motornih vozil in drugih prevoznih sredstev kakršnekoli vrste. Ta davek bo znašal 10% letne kosmate premije. Vsi zavodi, tvrdke in poedinci, ki sprejemajo v plačilo omenjene premije, bodo morali najkasneje v dveh mesecih po poteku vsakega koledarskega leta predložiti pristojni banski upravi seznam plačanih premij za zavarovana vozila, ki so registrirana na ozemlju prizadete banovine. Kdor teh seznamov ne bi v redu predložil, bo kaznovan z globo od 50 do 1500 din. Novi zapletljaji v Aleksandretskem sandžaku Pariz, 22. jun. o. Pred meseci je bila poslana v aleksandretski sandžak komisija Društva narodov, da bi vodila tam priprave za volitve. V tej komisiji je tudi ljubljanski vseučiliški profesor dr. Tomšič. Odbor je v narodnostno spornem ozemlju aleksandretskega sandžaka razvil intenzivno akcijo, da bi pri volitvah preprečil incidente in nasilja ter sproti uredil vsa sporna vprašanja, ki bi nastala v odnosu med zastopniki turške manjšine in sirij-skimi oblastmi. Francoska vlada si sicer prizadeva, da bi z miroljubnim posredovanjem med Turčijo in Sirijo omogočila mirno rešitev problema, vendar pa doslej njen vpliv ni bil tolik, da se ne bi vedno znova in pogosteje ponavljali resni incidenti na spornem ozemlju. Turška vlada se je delno tudi iz načelnih razlogov upirala pooblastilom, ki jih je dobil omenjeni odbor, še pretekli teden so bila pogajanja, da bi se točno omejilo delo odbora, vendar pa niso uspela. Včeraj je namreč turška vlada nenadno prekinila stike z odborom. V tukajšnjih krogih je ta razvoj razmer v aleksandretskem sandžaku izzval veliko pozornost in pričakujejo splošno še nadaljnjih resnejših turških ukrepov. O tem najbolje pričajo poročila iz Ankare, ki pravijo, da je predsednik vlade Dželal Bajar takoj po svojem povratku iz Carigrada na sestanku parlamentarcev republikanske narodne stranke izposloval pristanek na pooblastila, ki jih namerava turška vlada zahtevati od poslanske zbornice še pred koncem meseca. Vlada naj bi se pooblastila, da v danem primeru odpove ali pa podaljša francosko-turško pogodbo in ukrene vse potrebno, da bi obvladala položaj, ki je nastal zaradi spora za aleksandretski sandžak. Bonnet pojde v Ankaro Pariz, 22. jun. w. Zunanji minister Bonnet je danes izjavil novinarjem, da namerava v jeseni obiskati Ankaro, če mu bodo dovoljevale okoliščine. V pariških političnih krogih računajo, da bodo dotlej končana francosko-turaka pogajanja, tako, da bi mogel Bonnet pri svojem obisku v Ankari podpisati novo prijateljsko in zavezniško pogodbo meo. Francijo in Turčijo. Vohunske afere v Franciji Pariz, 22. jun. h. V Franciji so prišli na sled široko razpredeni vohunski organizaciji generala Franca pod vodstvom grofa Revalsa. V njegovem stanovanju so našli mnogo dokumentov, ki se tičejo francoske državne obrambe, gibanja francoskih čet v obmejnem ozemlju, in več diplomatskih aktov, med drugim tudi beležk o razgovoru zunanjega ministra Bonneta z nemškim poslanikom. Razen tega so našli več pisemskih zavojev z znatnimi zneski. Zavoji so označeni s številkami in je denar po vsej priliki določen za Francove vohune. Preiskava je v polnem razvoju in je bilo doslej v zvezi s to afero aretiranih 12 oseb. Položaj na češkoslovaškem v italijanski luči Zanimive ugotovitve ugledne italijanske zunanjepolitične revije Rim, 22. junija, b- V poslednji številki ugledne in napol uradne italijanske zunanjepolitične revije »Relazioni Internazio- nali« je izšel članek o češkoslovaškem vprašanju, v katerem zastopa stališče, da je narodnostna pomešanost v češkoslovaški republiki tudi v krajih, kjer prebivajo narodne manjšine, tolikšna, da odcepitev kateregakoli dela od češkoslovaške države »enostavno ni mogoča«. Revija zastopa torej glede manjšinskega problema v CSR isto stališče kakor ga je pred kratkim iz-nesel vatikanski organ »Osservatore Romano«. V drugem članku razmotriva revija gospodarski položaj v CSR in prihaja do naslednjih zaključkov: 1. V češkoslovaškem gospodarstvu ni opaziti centralističnih tendenc, tako da narodnostni spori dejansko ne segajo na gospodarsko področje. 2. Uradni češkoslovaški optimizem, ki smatra češkoslovaški gospodarski položaj za ugoden, se reviji ne zdi neutemeljen. 3 V obmejnih krajih se sicer opaža, da politične prilike vplivajo na gospodarstvo, ne more se pa reči, da bi vsaj za sedaj gospodarski momenti igrali kako posebno vlogo v splošnem položaju češkoslovaške države in tudi ne v stališču posameznih narodnih manjšin. ČSR se lahko zanese na svojo armado Praga, 22. jun. b. Generalni inšpektor vojske, armadni general Syrovy je snoči govoril v radiu o temi: »Dvajset let češkoslovaške armade«. Po temeljitem zgodovinskem prikazu češkoslovaškega vojaškega razvoja je svoja izvajanja zaključil z besedami: Naša armada je na zelo visoki stopnji in je izborno oborožena. Ona je najboljši porok naših najvišjih dobrin, miru in svobode. Republika se lahko zanese na svojo vojsko. Angleški poslanik pri dr. KroSti Praga, 22. »unija. h. Angleški poslanik Newton je danes obiskal zunanjega ministra dr. Krofto Ln se pri njem informiral o stanju in razvoju pogajanj glede narodnostnega statuta. Danes eo imela predsedstva treh največjih vladnih strank, češkoslovaške na-rodinosooialifitične, agrarne in češke sociaJ-no-demokraitske stranke seje. na katerih so ministri teh strank obširno poročali o vsebini narodnostnega statuta in jezikovnega zakona ter o stanju pogajanj z narodnimi ma n išimanvi. Izmišljena vest Praga, 22. junija, h. »BerLine; Borsem-Zeitung« je danes objavila iz Pariza datirano vest, da ho prezident dr. Beneš letošnjo jesen uradno obiskal Pariz. Kakor je ugotovil vaš poročevalec, je ta vest brez vsake podlage in ne obstojajo nobeni načrti o kakem inozemskem potovanju dr. Bemeša. Nemško vojaško letalo v Plznu Praga, 22. junija, h. Pred par dnevi je pristalo na plzenskem Istaliilaču nemško vojaško letalo. Letalo so čsl. oblasti zaplenile, letalec pa je moral biti do konca preiskave na razpolago oblastem. Preiskava je bila sedaj zaključena in so danes letalcu dovolili. da se je z letalom vrnil v NeniSijo. Do meje ga ie spremljalo čel vojno letalo! Nem- ško letalo se je pojavilo na Češkoslovaškem baš onega dne, ko so Nemci po radiu razglašali da je baje neko M. letalo preletelo nemško mejo in krožilo pol ure nad bavarskim moteni Lam, kaor pa se je izikaaaio za popolnoma neresnično. Gospodarska pogajanja z Nemčijo Praga, 22. junija, h. Gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo, ki se vodijo v Berlinu, se razvijajo popolnoma normalno. Sedaj obravnavajo predvsem vse orne probleme, ki so se pojavili po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Dr. Beneš častni doktor pribramske rudarske šole Praga, 22. jun .AA. Rektor visoke rudarske šole v Pfibramu je včeraj izročil predsedniku republike dr. Benešu doktorsko diplomo. Svečani promociji so prisostvovali prosvetni minister Franke ter predstavniki univerze. Pribramska rudarska visoka šola je podelila doslej častni doktorat pok. prezidentu Masaryku, pre-zidentu francoske republike Lebrunu in sedanjemu prezidentu dr. Benešu. Vojska Male antante na praškem zletu Praga, 22. jun. AA Na vsesokolskem zletu v Pragi bo 6. julija nastopilo tudi vojaštvo Male antante. Iz Rumunije in Jugoslavije bodo prispele skupine po 300 vojakov, dočim bo čsl. vojska posilala k nastopu 3000 vojakov. Pri vojašikih nastopih bo sodelovalo tudi 160 letal. Med drugim bo tudi znani češkoslovaški letalski akrobat Novak izvršil nekaj svojih akrobacij v zraku. Odhod sokolskega naraščaja v Prago Beograd, 22. jun. AA. Jugoslovenski so-kolski naraščaj bo odpotoval jutri z dvema posebnima vlakoma na vsesokolski alet v Prago. Odpotovalo bo nad tisoč naraščaj-nikov in naraščajnic. Popusti na italijanskih in madžarskih železnicah Beograd, 22. jun. AA. Direkciji italijanskih in madžarskih državnih železnic sta odobrili znižano voznino udeležencem 10. vsesokolskega zleta v Pragi. Na italijanskih železnicah je odobren popust 30°/o na progah preko Brenerja. San Candilo do Trbiža in Podbrda Potniki se morejo v Italijo vračati tudi po drugi progi skozi drugo obmejno postajo Ugodnost popusta je omejena na rok od 6. do 9, julija. Potniki, ki se hočejo okoristiti s to ugodnostjo, morajo priložiti v dupdikatu legitimacijo, ki jim jo bo izdal pripravljalni odbor sokolskega zleta. Madžarske državne železnice so odobrile za skupine najmanj 8 oseb popust 20%. za 25 oseb 33%, za najmanj 100 oseb pa 40%. Pri skupinah, ki štejejo najmanj 30 potnikov, ima voditelj skupine pravico do brezplačnega potovanja, pri skupinah s 50 potniki pa imata to pravico dva vodnika. Ugodnost velja za udeležence zletu do 12. julija. Proti Hankovu Kitajci so zgradili okoli Hankova tri pasove utrdb in se pripravljajo za odločno obrambo Nanking, 22. jun. o. Padec Ankinga je gotova stvar. Japonci so prodrli že 70 km daleč proti zapadu in so njihove prednje straže že pod zidovjem mesta Tajhu. Zato je kitajska vlada v Šanghaju sklenila preseliti se v Nanking, ki naj bi postal tudi središče nove kitajske države pod japonsko zaščito. Kakor poročajo, je več članov te vlade že odpotovalo v Nanking. med njim ije tudi njen predsednik Liang-hungši. Med tem se pred Tajhujem, važnim cestnim križiščem na pol pota iz Ankinga v Hankov, že zbirajo večji oddelki japonske vojske. Deloma prihajajo z Jangceja, po katerem so japonske vojne in transportne ladje prodrle že do Tunglija, deloma pa po cesti iz Ankinga. Kitajski vojaški krogi računajo, da se bo okrog Tajhuja razvnela prva večja bitka na tem področju. Tajhu je dobro utrjen. Kitajci sedaj mrzlično izpopolnjujejo svoje utrjene postojanke in pošiljajo nanje vedno nova ojačenja s hankovške strani. Boji so se pričeli že okrog Madanga ob Jangceju, kjer skušajo japonska letala s sodelovanjem monitorjev in topničark raz-dejati umetne zapreke, ki so jih Kitajci zgradili na reki Japonska letala so pričela tudi napadati vse kraje od fronte do Hankova, da bi onemogočila razmestitev kitajskih čet. V Hankovu so se Kitajci že pričeli pripravljati na odločno obrambo. Okrog mesta so bili zgrajeni trije pasovi utrdb, o katerih pravijo, da jih Japonci zlepa ne bodo mogli zavzeti Japonci so ojačili svoj pritisk tudi v vseh odsekih hopejskega bojišča Njihove kolone prodirajo tam sedaj proti Lian?-lauriu Na poplavljenem področiu med Čenfjčovom in Kaifengom v voiaškem pogledu ni še nikakih sprememb. Poplave se širijo. Izkrcavanfe iaponskih čet na jugu Hongkong. 22 jun. o. Japonci so izvršili nov sunek proti južni Kitajski. Zavzeli so otok Namoa in pritisnili tud' na luko Svatov, ki ležita sredi med Amojem in Hong-komgom. Po njihovih informacijah so operacije docela uspele, po kitajskih pa so zavzeli le delno omenjeni otok iz luke Svatov pa »o jih kitajske obrambne baterije pregnale. Včeraj popoldne se je nenadno pojavilo pred Svatovom veliko japonsko vojno bro- I dovje in obenem večje število transportnih ladij z vojaštvom Z ladij so takoj pričeJi obstreljevati utrdbe na otoku Namoi in v luki Svatov, kitajsike obalne baterije pa so takoj odgovorile na napad. Borba se je precej zavlekla, nato pa so posegli vmes ja-ponski hidroplani, ki so zilasti utrdbe na otoku naravnost zasuli z bombami. Po topniških spopadih in letalskem bombardiranju so se Japonci takoj pričeli izkrcava ti na obrežju pri Svatovu. Tedaj so v borbo posegi5 motorizirani oddelki kitajske vojske, ki se jim je posrečilo Japonce zopet pregnati s kopnega. Istočasno so se Japonci začeli izkrca vat i tudi na otoku Namoi, kjer borbe še trajajo. Davi je bil Kanton ponovno bombardiran. Japonski bombniki so strašno razdejali okolico glavne železniške postaje. Večje število poslo-pij je bilo porušenih. Nastalo je več požarov, ki pa so jih gasilske čete še ob pravem času omejile. Ubitih je bilo precejšnje število ljudi. Francoski poslanik v Berlinu bo odpoklican? Berlin, 22. jun. b. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih, bo francoski poslanik v Berlinu Franeois Poncet v kratkem odpoklican. Podobne govorice so se v zadnjem času v Berlinu sicer že večkrat razširile, vendar se zdii, da so to pot utemeljene. Daladier in vodilni vojaški krogi v Franciji so že dalje časa naklonjeni spremembi na poslaniškem mestu v Berlinu. Za Poncetovo mesto se kot kandidata označujeta bivši francoski z.u-nanjl minister Delbos ter generalni tajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Leger. Smrt .skladatelja Vladimirja Djordjeviča Beograd, 22. jun. p. Davi je umrl znani komponist Vladimir Djordjevič. Pridobil si je velik sloves s svojimi nabožnimi skladbami. Beograjski balet v Sofiji in Pragi Beograd, 22. jun. p. Beograjski balet je snoči odpotoval pod vodstvom upravnika dr. Vojnoviča v Sofijo, kjer bo nekaj dni gostoval. Iz Sofije bo odšel na sokolski zlet v Prago. Beležke O obisku dr. Mačka v Beogradu V zadnjih dneh se vedno bolj zgoščujejo vesti, da bo dr. Maček po tolikih peripe-tljah končno vendarle vrnil šefom beograjske združene opozicije njihov lanski obisk na Hrvatskem. Vesti je v ponedeljek zvečer potrdil tudi staroradikalski prvak dr. Laza Markovič na sestanku v svojimi somišljeniki v Sarajevu. Kot najbolj verjeten dan za prihod dr. Mačka v Beograd se označuje nedelja, 3. julija. Nekateri listi so poročali, da bo dr. Maček o priliki svojega beograjskega obiska nastopil kot govornik tudi na kakem večjem shodu združene opozicije v Srbiji. Te napovedi se označujejo za netočne, pač pa bo na sestanku v Beogradu sprejeta in podpisana nekaka deklaracija o skupni politiki srbske združene opozicije in bivše Kmečkodemokratske koalicije. Mladina JNS v Sarajevu V nedeljo je bila v Sarajevu skupščina omladine JNS Udeležili so se je delegati vseh organizacij OJNS iz sarajevskega okrožja, poleg njih pa tudi mladi nacionalisti iz krajev, kjer se te organizacije šele snujejo Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki poudarja načelne smernice omladine JNS ter pozdravlja nacionalno mladino širom države, »posebno pa še našo kmetsko mladino, ki se v borbenem duhu zbira pod jugoslovensko zastavo.« Shod JNS v Črnomlju V nedeljo dopoldne je bil v Črnomlju v hotelu Lackner lepo uspel shod JNS. Stekleni salon hotela je bil nabito poln. Zborovanje je vodil lekarnar g. Vrankovič, ki je toplo pozdravil vse navzoče, posebno pa nar. poslanca Milana Mravljeta. G. poslanec je nato v skoro dveurnem govoru na svoj zanimivi in privlačni način očrtal politični, gospodarski in socialni položaj v državi. ZborovalcI so sledili njegovim izvajanjem z napeto pozornostjo ter često pritrjevali z navdušenim ploskanjem. V najlepšem redu je bilo opoldne zaključeno to nepričakovano lepo uspelo zborovanje, ki so se ga udeležili številni okoličani. Popoldne je bilo slično zborovanje v Metliki. JRZ in unitarizem V Sabcu je v nedeljo kumoval poštni minister Cvrkič zastavi tamošnje organizacije JRZ. Pri tem je imel daljši govor v katerem je svečano naglasil, da je »narodno edinstvo postulat Jugoslavije, o katerem nima danes nihče več pravice se pogajati. JRZ je bila ustanovljena za to, da izvede duhovno edinstvo vsega ju-goslovenskega naroda. Do danes je na tem polju dosegla že take uspehe, da more biti na nje samo ponosna.« Nato je minister Cvrkič govoril o zgodovinskem razvoju jugoslovensklh plemen Srbov, Hrvatov In Slovencev. JRZ je proti vsaki plemenski nadvladi, vendar pa toplo priporoča bratom Hrvatom in Slovencem, da se nauče od Srbov, kako se je treba nesebično žrtvovati za državo in delati za njen napredek. Prav tako pa je potrebno, da se tudi Srbi marsičesa nauče od Hrvatov in Slovencev. JRZ koraka po stopinjah politike pokojnega Nikole Pašiča in zato nikdar ne bo pristala na to. da bi postala Jugoslavija federativna država. Mi hočemo, da ostane Jugoslavija unitari-stlčna in močna država vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Zmota »Vremena" Beograjsko »Vreme« priobčuje na svoji llustracijski strani tri slike s skupnim naslovom »V Ljubljani jc bil velik tabor slovenskih fantov«. Prva slika prikazuje skupino v znanem kroju fantovskih odsekov, druga nekega telovadca na drogu, tretja pa nosi podpis »Množice ljudstva na stadionu med svečanostmi«. Tako je »Vreme« že sedaj prineslo sliko o prireditvi, ki bo šele prihodnji teden. Slika prikazuje res veliko množico ljudi na stadionu na Tvrševi cesti, posneta pa je bila kolikor se da razvideti, že ob evha-rističnem kongresu pred tremi leti. Izseljeniška zbornica Pred meseci so listi »Slovenčevega« koncema s ponosom poročali, da je bila ustanovljena izseljenska zbornica kot nekaka državna ustanova. Najnovejša številka glasila Rafaelove družbe pa sedaj pravi, da »se ni dalo doseči, da bi postala naša izseljenska zbornica ustanova našega državnega življenja. Za danes je šele ustanova Slovenije. Pa nič zato! Se prav je tako! Slovensko izseljenstvo je tako svoj-sko, ima tako svoje posebne razmere, da ga je treba najpreje urediti svojski, kakor zahtevajo koristi našega celotnega slovenstva. Ko bo doseženo to, bomo pa napravili korak dalje in začeli delati za njeno državno priznanje in ureditev.« Kar priznanje moramo izreči glasilu Rafaelove družbe, da ni krivde naprtilo JNSarjem in »Jutru«. Iz otroške priloge »Slovenca" V otroški prilogi nedeljskega »Slovenca« čitamo mastno tiskano pismo urednika nekemu osemletnemu fantku. V pismu stoji tudi tole: »... in bi si na koncu prisegla, da se bova do zadnjega diha borila proti najhujšim sovražnikom slovenskega naroda »ilirskim kolofoktarjem«, ki so se kakor pijavke zahrbtno zagrizle v njegovo živo telo in mu piiejo kapljo za kapljo dragocene krvi. »Ilirski kolofoktarji« — to so ljudje, ki se jim vse, kar je tujega, zdi stokrat inrmitneje kot domače, ki suženjsko upogibajo hrbte in poljubliajo roke tudi tistim, ki jih bičajo; so to ljudje, ki so vsak čas pripravljeni svoj narod in svojo mater za skledo leče zatajiti, svoj jezik opustiti in ga nadomestiti s kakršnokoli jezikovno mešanico, magari tudi s tistim »svetovno znanim« umetnim jezikom »volaotikom«. Odhod madžarskega poslanika V torek je zapustil Beograd dosedanji madžarski poslanik Valdemar de Alt. Dovršil je svojo silužbeno dobo in odhaja sedaj v pokoj. V Beogradu je bil skoro polnih 9 let, od konca 1. 1929. S svojo simpatično osebnostjo si je pridobil zelo velik krog znancev, kar se je pokazalo tudi ob j Povratek predsednika vlade Bolcan, 22. Jun. AA.: Predsednik jugo-slovenske vlade dr. Milan Stojadinovič je s soprogo to Jugoslovenskim poslanikom v Rimu Boškom Rlitičem prispel snoči v Bol-can. Danes si Je ogledal moderne italijanske ceste na Dolomitih. S tem je bilo zaključeno njegovo bivanje v Italiji. Kranjska gora, 22. jun. AA. Popoldne ja prispel iz Italije v Slovenijo min. predsednik dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svojega čefa kabineta dr. Dragana Protiča. Dr. Stojadinovič je prestopil mejo pri postaji Rateče-Planica. Obisk naših izseljencev v Kanadi Beograd, 22. jun. p. Jutri bo prispela v Beograd večja skupina izseljencev, ki že dolgo živijo v Kanadi in so organizirani v tamkajšnji Narodni zvezi. V Beogradu pripravljajo izseljencem svečan sprejem. I Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna ln zdravilna \e samo ena. Ona z rdečimi srcL Zdravje hi užitek! Ogromen požar na Viču pri Ljubljani Zgorela je tvomica »Združenih opekam" — Požrtvovalno delo gasilcev — Skoda gre v milijone Ljubljana, 22. junija. V zgodnjih jutranjih urah je požar, kakršnega Ljubljančani ne pomnijo že nekaj desetletij, uničil na Viču pri Ljubljani ogromno poslopje Združenih opekam. Kmalu po četrti uri so Ljubljančani in okoličani, ki rano vstajajo in se podajajo na svoje vsakdanje delo, opazili za Vičem sprva ogromen oblak dima, kmalu za tem pa visoke zublje plamenov. Nekako v istem času se je ^oglasil tudi rezki glas tvornlške sirene, ki je tulila dobre pol ure. Se preden sta se ob 4.45 s stolpa ljubljanskega gradu oglasila alarmna topovska strela, je bdla truma ljudi na nogah in v smeri, od koder so se pod nebo vili krvavi zublji uničujočega požara so hiteli ljudje peš, na kolesih in z avtomobili. Na njihove glave pa so se kmalu začeli uripatl goreči ogorki, ki jih je veter zanašal preko Viča in bližnjih vasi, pa daleč v 3 km oddaljeno središče mesta. Na prizorišču, ki leži tik ob Gradaščid, je imela ljubljanska policija, v katere rajon še spada ta del predmestja polne roke opravka, da je vzdrževala red in potisnila radovedneže v primerno oddaljenost, da so imeli gasilci prosto pot za gibanje. Gasilci iz mesta in okolice so bili dokaj naglo obveščeni in hitro so se druga za drugo pojavljale njih čete na opozorišču. Prvi so dospeli ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci s petimi brizgalnami, skoro Istočasno z njimi pa so dospele tudi že prostovoljne čete z Viča, iz Zg. in Sp. šiške, Podutika, Kozarij, Dobrove in z Brda. Ob 5. je že s polnimi silami delovalo 11 motork ,kl so črpale vodo iz bližnje Gradaščdce. Gasilci so imeli dokaj posla s tem ,da so napeljali zadostno število cevi okrog prostranega, poslopja. Okrog 5. uro sta prišla že tudi župan dr. Adlešič in mestni fizik primarij dr. Rua, ki sta zasledovala besnenje ognja in vneta prizadevanja gasilcev. V oblasti plamenov Ogromno Štirinadstropno glavno poslopje je bilo popolnoma v oblasti plamenov ,ki so se dvigali preko blizu 40 m visokega tvorničnega dimnika. Z največjo silo je ogenj divjal v sredini poslopja a ognjeni zublji s» objeli tudi dolga trakta proti levi in desni strani. Z bliskovito naglico je v notranjščini dogarevalo ogrodje, saj je vsa zgradba slonela na lesenih opornikih. Stene poslopja so bile sicer iz opeke, a prav tanke in vezane tudi z lesenimi oporniki. Okrog 5. ure se je že zrušilo ostrefije in nI trajalo dolgo, ko so se začele sesedati tudi zunanje stene. Pokazalo se je, da tudi najizdatnejša pomoč r.e bo mogla rešiti glavnega poslopja, v katerem je bila največja vrednost tvornice. Tu so bile nameščene peči, sušilnice ta glavni stroji. Tu je bila tudi glavna zaloga blaga za sušenje. Gasilci so se, ko so videla položaj, odločili zastaviti vei snle predvsem v to, da se omeji požar na glavno poslopje, ki se je rušilo v temelje. Vročina, ki jo je požar razvijal ,je bila občutna celo za gledalce, ki so v krogu kakih 200 m oddaljeni opazovali pogumni boj gasilcev z divjim elementom. Sreča v nesreči je bila, da so imeli pri rokab vsaj v neomejeni množini vodo iz Gradaščice. črpalke in cevi, bo delovale brezhibno. V močmfli curkih se je ulivala voda na pogorišče z vseh strani, pa se j« vendar zdelo, da bodo zublji bolj naglo opravili svoje uničevalno delo tudi na stranskih stavbah, ki so zgrajene iz lesa, natrpane pa so bile z lesenimi modeli za opeko. Toda spretnemu vodstvu in pogumnosti slehernega člana gasilskih čet je zahvaliti ,da plameni niso objeli niti tistih lesenih zgradb, ki so bdle prislo-njene ob glavno poslopje. Največjo pozornost »o posvetili gasilci, strojnici, prislo-njeni k severni steni glavnega poslopja. Nad njo so se ie z velikim truščem podirali stropi v lesenem stolpu in dasi je bilo tu najnevarnejše mesto za gasilce, so požar vendarle zadržali. Enako so ga ustavili tudd ob ostalih straneh porušenega glavnega poslopja, tako da so si mogli okrog 7. ure vsaj malo oddahniti. Kako je požar nastal To je bilo vprašanje, ki je zanimalo vsakogar, nihče pa ni vedel nanj odgovora. V prvem razburjenju se niti nj moglo z vso gotovostjo ugotoviti, kdaj in kje se je najprej pojavil. V tvornicl, v kateri se je prav sadaj delalo s polno poro. je bil vso noč nočni čuvaj Ivan Jakom in. Odšel je iz službe ob 4., ko so prišli na delo že pečarji, ki bo zaposleni pri pečeh v pritličju glavnega poslopja. Tudi oni ničesar niso sumljivega opazili. Ko so že nekaj časa mirno delali, jih je okrog 4.15 opozoril Franc Dobnikar iz soseščine, da se iz podstrešja na južni strani vali dim. njegovem slovesu, ko se je na kolodvoru napolnil ves peron z ljudmi, ki so se prišli še enkrat od njega poslovit Naglo so delavci pohiteli navzgor, da vidijo". kaj je, in da ogenj pogasijo. Bili so že prepozni. Z bliskovito naglico je tedaj že bruhnil iz podstrešja in tretjega nadstropja dim in takoj za njim je ogromen plamen objel ves gornji del poslopja. Eden od njih je skočil k sireni, ostali pa so zbudili ravnatelja Vekoslava Karo, ki stanuje z družino v upravnem poslopju ob cesti. Ravnatelj je obvesti! gasilsko stražo v Mestnem domu. še preden se je na Gradu oglasil top .so bile alarmirane tudi okoliške gasilske čete, ki so se tudi zelo hitro pojavile na pozorišču- Ker se je ogenj razširil s tako naglico, da niti ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kje je najprej izbruhnil, je malo verjetno, da bo mogoče dognati njegov vzrok. Ta naglica je porodila tudi splošno domnevo, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke. Enako alf se bolj verjetna pa je možnost, da je začelo tleti izsušeno tramovje spričo vročine, ki se je iz peči razvijala v celem poslopju. Milijonska škoda Glavno poslopje, ki je postalo z vsem materialom vred žrtev požara ,je bilo sezidano 1. 1907. Pozneje so dozidali še nekaj stranskih objektov, toda glavno štiri-nadstropno poslopje je ostalo bistveni JUTRO* št 143 TSdbctdt, 23. TL I9S8. Močni beli zobje brez zobnega kamna! Spomenik Viteškemu kralju pri Sv. Trojici že ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o veliki slovesnosti, pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer so v nedeljo odkrili spomenik Viteškemu kralju, delo kiparja Dolinarja. Naša poročila naj izpopolnita pričujoči dve sliki. Na zgornji je pogled na spomenik, ki ga je odkril kraljev odposlanec polkovnik Maras iz Maribora sredi gaja sokolskih praporov. Na drugi sliki je pogled na del velike množice, zbrane pri slovesnosti. Na Turjak in na goro sv« Ahaca Bliža Turjaka, na griču med zelenimi smrekami, stoji kakor orlovsko gnezdo cerkvica sv. Ahacija. V nedeljo bo tam gori cerkveno opraiilo v spomin na slovensko zmago nad Turki pri Sisku leta 1593. Že davno so izletniki ta dan radi prihajali na goro sv. Ahaci ja, še posebno meščani iz zlatom in posejan z dragocenimi rubini, sa-firji in smaragdi. Pred 60 leti, dokler je bil plašč še na gori v zakristiji na ogled, so vse letne čase prihajali izletniki. Takrat smo fantiči dobro živeti, ker smo izletnikom kazali gorske poti. ln tudi siromašna cerkvica je dobivala lepe darove. Danes bele Ljubljane. »Jutro« je včeraj opisalo, kako so na dan sv. Ahacija 1593 kranjski fantje pod vodstvom Andreja Turjaškega pognali Turke v beg. V spomin na to zmago so Turjačani s pomočjo ujetih Turkov zgradili cerkvico sv. Ahacija na gričku, odkoder je prelep razgled po naši Dolenjski. Cerkvica hrani marsikaj zanimivega. Stopnice kažejo konjske podkve izza francoskih časov. Na levi strani cerkvice je turški grb. V zidu je kamnita plošča s turškimi napisi, ki povedo, da je pod cerkvico turška grobnica. Svoje dni so Hrvatje in Slovenci prihajali na goro, da so na ta dan ogledovali Hasanov plašč, vezen s čistim plašča ni včc, zp6ič in načelnik Anton Cerar. Ob grobu sta spregovorila tople besede sočutja pokojnikov tovariš Anton Hribar in Lanijev najboljši prijatelj ,sosed in poslednji družabnik na usodni poti g. Suli-goj. Ob pretresljivem joku štirih obrok, vdove, sorodnikov in prijateljev so padle grude na krsto in kmalu zakrile enega izmed naših dobrih, zavednih mož. K poročilu o smrtni nesreči Ivana La-nija nas je g. dr. France Pucelj, zdravnik v Kamniku, naprosil, da objavimo naslednje njegovo pojasnilo: »šofer avtomobila — to sem bil jaz sam — po nesreči ni drvel z avtomobilom naprej, temveč se takoj ustavil in prihitel ponesrečencu na pomoč. Nudil sem mu tudi prvo zdravniško pomoč sam s tem, da sem ga z lastnimi abvezili obvezal. Sam sem tudi stopil na btižnjo železniško postajo v Trzinu in prosil g. postajnega načelnika, da je telefoniral v Ljubljano po reševalni avto. Nato sem se odpeljal javit nezgodo mengeškim orožnikom, ki so na kraju nesreče ugotovili dejanski stan. — Kdo je zakrivil nesrečo bo dognala preiskava.« Inž. Franjo Dedek na zadnji poti Ljubljana, 22. junija. Ob 17.30 je Ljubljana ob veliki udeležbi občinstva spremila gradbenega podjetnika in rezervnega poročnika inž. Franja Dedka k večnemu počitku. Ko so oo. frančiškani na pragu mrtvaške veže ob zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti opravili prve pogrebne molitve, so krsto prenesli na lafeto, v katero je bilo, zasuto z venci, vprežendh sedem konj. Za križem se je razvrstil sprevod, ki je nazorno izpričal, koliko je imel pokojnik prijateljev in spoštovalcev. Poleg častne čete vojakov je korporativno zbrana stopala šišenska gasilska četa, ki jd je bil inž. Dedek iskren, požrtvovalen pod odbornik, in vojaška godba rki je ves čas turobno igrala žalne koražnice. Krsti so globoko užaloščeni sledili pokojnikovi starši in brat z ostalim sorodstvom, a poleg drugih odlič-nikov so bili v sprevodu številni člani mestnega sveta, predstavniki Zbornice za TOl, podpredsednik Tnženjerske zbornice inž. Lobe. predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovanskega inženjerskega združenja inž. Bevc s člani uprave, podpredsednik Prirodoslovinega društva inž. Hribar, pripadniki ljubljanske češkoslovaške kolonije s predsednikom češke obče Ryško in oficirji naše giarnizije. Preden je padel mrak, so inž. Dedka pri Sv. Križu položili v večno domovanje. Pokojniku ohranimo blag opomin! Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni. za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogl. reg. S. br. 15. 485-35 Znamke za letalsko razstavo Izdelava bi bila lahko dosti lepša Za letalsko razstavo, ki je bila v Beogradu, je izdala naša poštna uprava serijo posebnih znamk. Serija obsega štiri vrednote. Na vseh štirih znamkah je enak čr-tež, — kopija plakata za to razstavo. Vidi se v ospredju razstavišče, za njim pan-čevski most in v ozadju Beograd Nebo prepletajo odsevi žarometov in v njihovem soja je nekaj precej siabo atlftzinmli letal V zgornjem levem kota je raproduckan znak razstave, spodaj pa so napisi, jn sicer v latinici in cirilici. Napis »Jugoslavija« je pri najnižji ki najvišji vrednoti najprej v latinici, potem ▼ cirilici, pri dragih dveh vrednotah pa narobe. Piw tako jte tm£ % označbo »DIN«. V levem spodnjem kotu je zeto siabo izdelan napis »J. L A. L 1938« v dveh vrstah. Pomeni menda »4. Intenne-cianafaia aviatska izložba«, treba je pa precej ugibanja, preden Sovek te čike razbere. Najnižja vrednota se glasi na 1 din in petdeset par pribitka, In je v temno zeleni barvi. Znamka za 1.50 in 1 din je roeasto rdeča, za 2 din in 1 din škrLatoo vijoličasta, za 3 din in 1.50 din pa uttramarindca. O izdelavi znamk? Znamke so občutno prevelike in preveč piakatske, kar ni nič čudnega, aaj je slika na njih narejena po plakatih. Format imajo isti, kakor amo ga videli pri naših novih znamkah za letalsko pošto. Tiskani pa so spet na starih strojih za ofsettni tisk. ki bi jih naša markar-nica, ki ima montirane nove stroje, pa jih očitno še ne zna uporabljati, pač lahko naposled že prodala za staro žeiezo. Ali moramo po izvedbi znamk res capljati še daleč za Albanijo? Če ne znamo znamk izdelati doma — in sicer dobrih znamk — pa jih naročimo v kakšni drugi državi, kakor ponekod zlasti v majhnih ameriških državah, že dolgo delajo. In še nekaj je. Čemu je potreben pri teh znamkah pribitek? Druge države to metodo plenjenja žepov zbiralcev opuščajo, pri nas pa prihaja čedalje bolj v navado. Če pa pribitek že mora biti, naj bo znosen in naj bodo znamke takšne, da človek z veseljem odrine nekaj dinarjev po vrhu, ker pač dobi za svoj denar nekaj lepega. Naklada teh znamk znaša 200.000 serij. Kolikor so nam znane razmere na našem filatelistienem trgu, sodimo, da so bili izdajatelji vediki optimisti, ko so to naklado določali. Njena posledica bo le to, da bo zanimanje za znamke manjše, kakor pa bi brk) sicer, in da bo velik del naklade nazadnje sežgan, ker bo obležal, ali pa ga bodo za bagatelo prodali trgovcem z znamkami. Saj se tudi serija za zaščito otroka, ki je bila izdana samo v nakladi 150.000 serij prav slabo prodaja. Ali res ves Beograd niima irikogaT, ki bi mogel dati odločujočim krogom pameten nasvet, da bi dobili že vendar enkrat lepe znamke v primernih n^dadah? Polovična voznina v Sevnico je odobrena, vsem udeležencem proslave Sokola v Sevnici, ki bo v sofcofo m nedeljo. Udeleženci naj kupriljo na odhodni postaji žeL legitimacijo K Š ii oek> karto, katera veija a potrdilom o udeležbi tudi za povraitek. Ta vozna ugodnost veija od 24. do 28. junija. Ona ki pridejo ▼ Sevrtiico šele v nedeljo (od sobote opoldne do ponedeljka opoldne) se »uradi enostavnost lahko poshnrifjo nedeljske karte. Večje skupine sobotskega članstva, kS potujejo dcupno, pa Imajo itak po-kmano voznano z »verenji. PrSiJtite v Sevnico! rrije prizori velikega požara opekarne podala poročilo ga. Marij® Wirgterjev«. Knjižnica ima že lepo število knjig in 247 članov, od katerih si dobra polovica fcapo-»oja knjige. Po poročilu nadzornega odbora, ki sta ga podali ga. Martelančeva in ga. Gomilškova, so se vršile volitve nove oprave. Odbor je ostal v glavnem isti kakor v preteklem poslovnem lotu. Z« predsednico je bila soglasno izvoljena ga. Minka Krofta, » podpredsednico pa ga. Mira 2i-rovuikova in ga Albina Potokarjeva. V&tel] Janko Šhufca f V Kandiji pri Novem mestu je v ponedeljek umrl g. Janko Škufco, učitelj v pokoju star komaj 47 let. Pokojnik je delj časa služboval r Ljubljani, kjer je imel mnogo iskrenih prijateljev tudi izven učiteljskih vrst. d asi Je, skromen in tih, kakor je zmerom bil, živel največ delu v šoli in svoji rodbini. Javnosti je se v živem spominu tragična nesreča, ki je Škufčevim pred Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu / Domače vesli Kresna noč Nocoj je pa kresni večer, noč, ki je očarala že starodavne naše prednike, da so v radostnem razpoloženju prižigali kresove, slaveč višek sončne moči in bujno razra-ščene, z duhtečim cvetjem okrašene narave. In vselej ko se vrača kresni večer, se še dandanes razveseli staro in mlado, prižigajoč kresove po gorah, da zažari naša lepa zemlja daleč naokrog v neštevilnih utrinkih šentjanževega ognja. Na deželi, kjer je kljub razvadam prodirajoče civilizacije še zmerom ostalo dosti preprosto lepe poezije, je iia čar kresne noči navezanih mnogo navad in vraž. V počaščenje Janeza Krstnika bodo nocoj okrasili okna s praprotnim cvetjem, pod mizo bodo nastali mehko postelj, da bo popotni svetnik imel kam položiti trudno glavo. Nabrali bodo cvetja, ga povezali v šopke, za vsakega družinskega člana po enega. Zataknili jih bodo potem na podstrešja in hiša bo zavarovana pred strelo. Ob studencu ali potoku bodo nocoj videla dekleta v vodni gladini obraz svojega ženina, drugod spet bodo še pred večerno varjo poškropili polja z blagoslovljenimi šibami ter jih vtikali v njive. Belokrajin-ska dekleta, ki so nekdaj svečano vabile na kresovanje, bodo še dandanes marsikje metala na streho vence, spletene iz rumenih šentjanževih rož. Tista, katere venec bo obležal na strehi, se bo še pred letom omožila. Najstarejša, s kresno nočjo povezana vraža pa je vera v čudovito moč pra-protnega semena. Praprot je zelo zaničevana rastlina in gospodarji trde o njej, kaikor o bolhi, da nihče ne ve, zakaj jo je Bog ustvaril. Po znani prislovici: »Po polju raste prapro-ta — po hiši skače lakota« je vsak poljedelec preverjen, da praprot niti kot stelja ni prida. Na Goriškem znani vasi: Pšeni-čna in Praprotna polica se tedaj glede rodovitnosti že po imenih razločujeta. Kakor že rečeno pa ima zaničevana praprot enkrat v letu, na kresni večer čudovito moč. Stare pravljice nam zagotavljajo, da na Ivanje praprot cvete in komur so bile rojenice naklonjene, da s| je v Krstnikovi noči nabral praprotnega semena in ga na-sul v svoje obuvalo, je lahko čul o polnoči, kako se živina v hlevu pogovarja. Takšen-1« intervju s sivcem ali plavcem, pa ciko ali dimkp v kresni oči bi bil seveda zanimiv in diplomatski razgovor s štirinožni-mi parkljevci bi utegnil razkriti marsikatero nehvaležno plat sedanjega življenja. * SlovcnsKi udeleženci praškega zleta, ki se želijo priključiti posebnemu vlaku za Prago, naj se prijavijo biljetarnicam »Putnika« najkasneje do 25. junija. Voz-nina od meje do Prage in nazaj v IH. razredu je 360 din v H. razredu pa 520 din. Celotni vozni listek od vstopne postaje do meje velja izletnikom za brezplačno vrnitev na podlagi legitimacije K-13. Vse informacije dobite v biljetairmcah »Putnika«. .^HliuiiUitMOiuiiiijmiiitiiimuriiflM 1= »OGENJ" I DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE f MRLIČE V V MARIBORU, | a = jI oskrbuje upepeljevanje proti mesečni I p članarini Din 15.— in 1-kratnemu sta- | jI rostnemu prispevku. | V slučaju smrti člana zadošča prijava, || vse ostalo oskrbi društvo. Zahtevajte pravila in priložite znamke na: „OGENJ" — MARIBOR, KOROŠČEVA UL. 8. TEL. 28-05 • Stoletnica šole v Trbovljah. I. državna ljudska šola v Trbovljah bo slavila v nedeljo lOOietnicc svojega obstoja. Proslava bo na šolskem dvorišču ob pol 10. uri. Pri razpošiljanju vabil smo morda prezrli to in ono društvo ter korporacije obsežne trboveljske doline. Istotako morda pomotoma niso dobi-Ile vabila ugledne osebnosti, ki so nekdaj posečale k> šolo. Zato ponovno najprferčnej-še vabimo vse k proslavi. — Pripravljalni odbor. ♦ Akademski klub Edins^vo v Ljubljani sporoča članom ta prijateljem, da se bo po deputaoiji udeležil svečane spkmdbe našega novega torpednega rušilca Ljubljane, vendar pa iz razlogov, ki so izven njegove moči, ne to poklonil rušilcu bojnega prapora, kakor je to nameraval. Prijatelji kluba, ki so v ta namen dali svoje prispevke, jih bodo dobili v najkrajšem času povrnjene. * Glasbena šola v Vršcu. Na pobudo mestnega župana dr. Velimira Juga in prof. Silvija Miklea, predsednika eaveza romunskih zborov iz našega dela Banata, se bo otvorila v Vršcu prihodnje šolsko leto 1938/39 glasbena šola. Mestna občana bo izdatno podprla ta glasbeni zavod. * Jadranska razstava v Zagrebu bo, kakor pišejo zagrebški dnevniki, velika mojstrovina stoterih strokovnjakov. Pravijo da bo minilo še mnogo let, preden bo Zagreb imel spet tako zanimivo razstavo. Glavni del razstave, ki bo odprta od 25. junija do 5. julija ,bo v največji dvorani zagrebškega velesejima in bo imel 18 oddelkov. Najzanimivejši bo oceanografski oddelek, kjer bo v 16 akvarijih prikazano življenje v našem morju. Na prostem bo stal 30 metrov visok jambor, na katerem bodo učenci pomorske šole s Korčule kazali številnim gledalcem svoje vaje. V velikem bazenu bodo prikazovali delo potapljačev na morskem dnu. Velika razstava bo imela tudi svoje zabavišče, kjer boste postrežem na pristno dalmatinski način. Prav gotovo zasluži velika jadranska razstava v Zagrebu tudi od strani Slovencev čim večji obcsk. SALSOMAGGIORE ohrani vašemu organizmu večno mladostno svežost. Termalna sezija: normalna od L. aprila do 30. novembra, po zimi: od 1. decembra do 31. marca. Svetovnoznano zdravilišče za ženske bolezni, za bolezni presnove, protin in obolenje mezg (limf). Jodovoslane kure v Salsomaggiore se lahko — če nanese potreba — združijo z žveple-nimi kurami v bližnjem TABIANU, kjer je bilo urejeno naeijonalno zdravilišče za bolnike, trpeče na bronhialni astmi in pljučni emfizemi. V leta 1937 je bilo tu opravljenih približno dva milijona kur. Najbolj v poštev prihajajoči hoteli razpolagajo z lastnimi termalnimi opremami pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in nudijo gostom veliko udobnost, da lahko opravijo vse kure v hiši. Hoteli vseh kategorij, pensijoni, apartmani, opremljene sobe, športne in družabne prireditve. — Lepi izleti v okolico. Pojasnila, brošure itd. dajejo: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd; kakor tudi vsi potniški in prometni biroji ali pa tudi naravnost: Azienda di Cura di Salsomaggiore, Salsomaggiore. * Dve JugosiovenKi se učita v RInrm petja skupno z Giglijevo hčerko. To sta go. Mara Miletičeva iz Beograda in gospa Franja Golobova-Bernotova iz Ljubljane. V Rimu je še nekaj naših mladih pevk, toda ti dve sta v šok slovečega mojstra Astolfa Pešce. Maestro je močno zadovoljen s svojima učenkama, ki sta dobri prijateljici Giglijeve hčerke, takisto zelo nadarjene pevke. * 10-letna zmagovalka na Konju. V Orašju so imela v nedeljo velike konjske dirke, pri katerih je bilo več tisoč gledalcev. Senzacija je bfl nastop 10-letne Luce Tomičeve, ki je izredno sposobna jahači-ca. Na svoji kobili »Bosni« je odnesla drugo nagrado. Že prej je nekajkrat zmagala na manjših tekmah. TTVAR OBLEKE, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. * Brač in Hvar bosta efleKtrificirana. Sicer že imata oba otoka šest majhnih električnih central, ki pa nikakor ne zadostujejo in je tok predrag. Zadruga za elektrifikacijo Brača in Hvara, ki se je letos ustanovilia^ bo zvezala oba otoka s podmorskim kablom in bo poskrbela za izdatno elektrifikacijo. Stroški bodo znašali 6 milijonov dinarjev. * Planinske postojanke SPI* Od 25. junija t. L dalje bodo stalno oskrbovane vse planinske koče SPD. Planinci napravite si načrte za primerne plamnske ture v nase pianine. Planinska pota se urejujejo, markacije se obnavljajo in oskrbniki planinskih koč so založeni z v&em potrebnim. Kdor želj potrebnih informacij o raznih turah, se naj obrne na posamezne podružnice SPD ali na pisarno Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. * Izlet planfncev neznano kam. Osrednje društvo SPD v Ljubljani priredi v nedeljo 3. julija izlet planincev neznano kam. Udeleženci izleta ne bodo napref vedeli, kam jih pelje avtobus ob 5. uri zjutraj iz Ljubljane, kje bo pristal, ne bodo vedeli, kam jih vodnik odvedel v planine. Še le pred piamtimeko postojanko to razglašeno: Na cilju smo! Zbrala se bo prijetna družba, ki bo odhitela zjutraj v neznani cilj. Stroški za vožnjo bodo znašali din 40. Vsak udeleženec mora bati opremljen z dobrimi okovan-kami in primerno založenim oprtnikom. Na cilju v planinski koči bo vsekakor na razpolago dovolj dobrin. Število udeležencev je omejeno ter hdtfte s prijavama v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. * Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * »Klasiki«. Kakšno korist imamo od starih klasikov, grških in rimskih, o tem je pred 12 leti govoril predsednik najvišjega sodišča v Londonu lord Hewart of Bury in je slovenski prevod govora pravkar objavila poslanica društva Prijateljev humanistične gimnazije. Stari klasiki so po duhu mlajši ko moderni in najmodernejši pisatelji — to je ena izmed več lepih misli govora. Obenem objavlja Poslanica kratek povzetek dveh Sahietovih pisem, pisanih med leti 50—46, klasičen zgled, kako je Sa-lust hotel izlečjti socialne rane tedanje druž be. Obširneje o temi piše prof. M. Grošelj v predgovoru pravkar izišlega Salusta (Hel-lum Jugurthjnuml. Končno Poslanica sporoča, da ie še 75 izvodov Wiesthalerjevega velikega lat. — slovenskega slovarja (A-femi na) dobiti za 100 din pni škofijskem ordinar riaita v Ljubljani. Poslanica nas prestavlja v tišino stare Grčije in Italije im nami nudi prijeten pa tudi koristen oddih od dnevnega hrupa. Dosedanjimi naročnikom srno Poslanico razposlali; kdor jo izmed novih želi, naj piše ponjo na III. drž. r. gimnazijo v Ljubljani, (cena 10 din). Na počitnice In Izlete na Jezersko, 906 m, HOTEL KAZINO, visoko alpsko letovišče in okrevališče Prospekti brezplačno na razpolago. teL št. 3, komfortno opremljene sobe, prvorazredna hrana. — Penzija s sobo vred od 45.— din naprej. — Dnevna avtobusna zveza. * UL čefiujer dan v Bnftt(9h pri Novem me®tn. V nedeljo, 26. junija, bo spet razstava naših znanih češenj, brasniSkih hrustavk, ki so letos izredno lepe in zelo primerne za vkuhav&nje. Otvoritev razstave bo ob 10. tiri v ljudski šoli v Brusnicah. Z razstavo je združen tudi češnjev sejem, kjer si jih bo lahko -vsak nabaviL Zveze z vlaki in avtobusi so zelo ugodne. Prijatelji naše lepe Dolenjske in našega žlahtnega sadu, pridite! * Iz žalosti za pokradenimi kokošmi se je zastrupila kmetica Framjica Grgec v Dolnji Bistrici, živela je sama in je z velikim veseljem vzgajala kokoši. Ko pa je nedavno noč požrešen tat izpraznil njen kokošnjak je bila sirota tako žalostna, da je izpila steklenico octove kisline in je v velikih mukah izdihnila. * Harakiri in prerezane žile. Joško Krumpačndk je bQ mehanik v tobačni tovarni v Travniku. Te dni pa je zaradi denarnih zadreg obupal. Podal se je iz mesta. Kmalu nato so neki ljudje čuli obupne klice na pomoč. Našli so Krum-pačnika vsega okrvavljenega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je z ostrim nožem zadal 11 ram. Prerezal si je žile in si skušal preparati trebuh. Njegovo stanje je obupno. * Na razna vprašanja * poročamo vsem udeležencem izleta v Tnst, na Doberdob in Sv. Goro, Kalvarijo: Od naših oblasti ne potrebujemo nobenih potnih dovoljenj in vam zato ni potrebno delati nikakih korakov, ker bomo mi sami preskrbeli tako pri naših kakor pri italijanskih oblast-vlh. — Zveza bojevnikov do danes še ni nikogar odbila ali črtala. Pač pa bomo morali za skupni potni Ust sezname s podpisanimi slikami na prednji strani vsaj 12 dni pred odhodom predložiti kr. italijanskemu konzulatu v pregled, zato skrajni rok prijav določen do konca tekočega tedna. Kdor se še namerava udeležiti izleta, naj pohiti s prijavo. Kogar ne bi mogli sprejeti s seboj na potovanje, mu bomo po odbitku upravnih stroškov vrnili denar. Zveza bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska 25. * Z avtobusom na vsesokolskj zlet v Prago potujete s Putaikom. Prijave do 25. t. m. Točne informacije na razpolago v vseh tdljetarnah. * Zapustil Je premoženje cerkvi m s© obesil. Orožniki v Travniku so bili obveščeni, da so kmetje v okoliškem gozdu našli obešemea. Ugotovili so po pismu, ki so ga našli v obleki, da je mrlič Branko Zec, natakar iz Dobrljima. Obesil se je, ker so ga po krivem osumili, da je vlomil pri nekem trgovcu. V pismu zapušča vso svojo zapuščino cerkvi, ki naj moli za pokoj njegove duše. Iz Ljubljane u— Prvi poletni dan je bil včeraj še bolj vroč. že zgodaj zjutraj je bilo nebo popolnoma jasno in v prvih dopoldanskih urah je pritisnila prigrevica. Zrak je bil še bolj razgret zaradi ogromnega požara na Viču in velike krpe saj je prinašal veter pod Grad, do Vodnikovega trga im še dalje. Pri tem se je spet pokazalo, kako stroji v prvih jutranjih urah pod Gradom zrak z Barja na Ljubljansko polje kakor skozi široka priro&na vrata. Ljudje, ki niso utegnili takoj uganiti, kje goni, so se kmalu orientirali po smeri rahlega vetra, Id je prinašal večje im manjše krpice saj. Opoldne je somce še bolj pritisnilo in okrog 14. ure je bilo v Ljubljani v senci že 29.3° C. Popoldne je pritisnil z juga podsončnik in razgibal zrak. Posebno vroče je zdaj v srednji Dalmaciji, kier je imel včeraj Split 32, južno naše Primor-je im otoki pa dokaj znosnejšo temperaturo 26° C. Zagorij o naj kresovi dne 4. julija, na predvečer praznika sv. Cirila hi Metoda v dokaz naše čuječ-nosti in v bodrilo bratom v zamejnih in obmejnih pokrajinah! ii— československa obee v Lnblanj uspordda oslavu Metra Jana Husd v sobotu, dne 25. červma 1938. o p&l devate hodine večerni v restauračnich mistnostech >Zvez-dy«. — Dnes, jeste vice než kdykoliv jindy, jest nutno p?ipam«tov4ti si zlsady Mistrovy, očekavdme proto učaet oo nejvetži. — U pfileži+osti X. všesokotekčho slet-u sejdom se v Praze v nedčli, dne 3. července 1938. v >Meštanskč Besede« všichrai v Praze tou do-bou dlici Lublafičamč, nvmefši i oni. ktefi kdysi v LubOani žilj a nvni p^aobi v Češko slovensku. — Bude to pfatelski echuzka, pri ktere bude i porokov&no o tom, jake to b^vavalo a jake to je. — Všiohni »Lublan-čančc srdečne zvani. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. uri zadnjo vajo vsega mešanega zbora pred običajnimi letnimi počitnicami Danes premiera! Prelepa KAY FRANCIS predstavlja zgodovinsko vlogo plemenite Florence Nightingale, ustanoviteljice Rdečega križa KINO UNION — TeL 22-21 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri! BELI I ANGEL) Tragična smrt pri nadzorovanju ceste Zadet od avtomobila Je obležal in podlegel Maribor, 22. junija. Na svetolenarški cesti se je pripetila snoči usodna nesreča, ki je zahtevala življenje splošno znanega, priljubljenega pod-nadzornika mariborske policijske straže Antona Kunsta. Okoli 19. ure sta vršila cestno kontrolo na omenjeni cesti pod-nadzornik Anton Kunst in policijski stražnik Udovič. Motorno vozilo je upravljal policijski stražnik Udovič, v prikolici pa je sedel podnadzornik Kunst. Okoli 60 korakov od križišča svetolenarške ceste, ki vodi proti Mariboru, je patrola obstala. Udovič je ostal na vozilu, podnadzornik Kunst pa je izstopil iz vozila in se postavil na sredino ceste, da pregleda cesto v smislu kontrolne službe. V tem trenutku pa je pribrzel po cesti osebni avto, ki ga je hotel Kunst zaradi prenagle vožnje ustaviti. Nekako 70 korakov pred drvečim vozilom je dal Kunst znamenje »stoj«. Šofer je znak opazil in je pričel vozilo hitro zavirati. Pri tem je vozilo metalo z desne strani ceste na levo in obratno. Podnadzornik Kunst je — tako izpoveduje stražnik Udovič— stopil za nekaj korakov nazaj ter se je vozilu skušal umakniti. Pri tem pa se je zgodilo, da se je vozilo za-suknilo in je zadelo Kunsta. Vrglo ga je skozi dvojni telefonski opornik v velikem loku v Obcestni jarek. Kunst je bil ves v krvi in je obležal nezavesten v jarku. Vozač je očitno v zadnjem trenutku opazil sredi ceste stoječega Kunsta z dvignjeno roko. Z vso silo je zavrl limuzino, znamke Buick, ki jo je zaradi tega par metrov zazibalo na levo in desno. Kunst je brž skočil stran, vendar ga je pri tem zagrabil zadnji del avtomobila. Vozač je takoj skočil iz avtomobila in je skupno s stražnikom Udovičem priskočil na pomoč. Nesreča se je pripetila v bližini križišča banovinske in državne ceste v Košakih. Avtomobil je zdrsel po nesreči po cesti 12 korakov od motocikla. Kunst je utrpel hude notranje poškodbe, še usodnejše pa so bile zunanje rane. Obležal je v jarku z zlomljeno desnico in nogo, s polomljenimi rebri ter razbito čeljustjo. Navzlic skrbni zdravniški pomoči je Kunst sinoči okoli 22. ure preminil. Obdukcija je bila popoldne v mrtvašnici na Pobrežju. Vest o nesreči se je naglo razširila po Mariboru in je zbudila globoko sočutje z. nesrečno žrtvijo, ki jo bodo pokopali jutri ob 16. Anton Kunst je bil iz Obreža pri Središču, kjer se je rodil 2. januarja 1898. Pred nastopom policijske službe je bil pri orožnikih, kjer je služboval od 22. julija 1925. pa do 1. julija 1928. Dne 24. julija 1928 je stopil v policijsko službo kot policijski stražnik. Leta 1932. je položil z odličnim uspehom prvi strokovni izpit v Ze-munu, leta 1936. pa je bil imenovan za policijskega podnadzomika. Službo je vršil z vzorno natančnostjo in je bil deležen številnih priznanj. V Mariboru si je z ljubeznivim nastopom pridobil mnogo simpatij. Svojega nacionalnega prepričanja ni nikdar skrival in se je po prevratu takoj odločil za vstop v vojsko generala Maistra, v kateri se je odlikoval kot neustrašen borec. Nasproti tovarišem je bil vedno odkrit, iskreno, prijateljsko razpoložen. Zapustil je ženo Rozalijo in triletnega sinčka Tončka. I MASLENE DIETRICH na ] ANGEL razpotju življenja v družabnem velefilmu Herbert Marshall — Melvyn Douglas. KINO MATICA 21-24 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Nenadna smrt župnika, Josipa A hrama v Ljubljani. Iz Povrne pri Gorici je prispel na kratek obisk v Ljubljano g. župnik msgr. Josip Abram. Mudil se je pri svojem prijatelju g. primariju dr. Antonu Breclju na Mirju. Napadla ga je srčna bolezen, kateri je davi nenadno podlegel. Pokojnik je bil marljiv kuSturem delavec in eden izmed najožjih prijateljev dr. Janeza Ev. Kreka. Truplo počiva v mrliški veži sv. Jožefa na Vidovdamski cesti. Pokojniku naj bo ohranjen časten spomin! I Obiščite kopališče Ilirije Sodoben komfort! — Sončna lega! — Najmodernejše čistilne naprave! Voda kristalnočista in stalno kontrolirana po drž. higijenskem zavodu. — Posetite nas in prepričajte se! u— Zadnja produkcija ljubljanskega drž. konzerva torija bo v petek, 24. t. m. ob 18.15 v veliki Filh. dvorani. Na tej produkciji nastopita predvsem absolventki komservatorija in sicer Silva Hrašovčeva, ki bo absolvirala klavirski oddelek visoke šole in Sonja Ivančičeva, ki absolvira so-lopevski oddelek srednje šole. Poleg njih nastopita še Edita Logarjeva in Bojan Adamič iz klavirskega oddelka. Logarjeva in Adamič igrata vsak po 1 koncert za klavir s spremijevanjem orkestra. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da je že tiskam spored spremenjen v toliko, da nastopi v I. delu orkester drž. komservatorija. Dr. švajger Drago ne ordinira do 18. julija Noben KONGRES, potovanje aH izlet brez SANOPEDA, ker ohrani ZDRAVE NOGE Dijaki z veliko maturo, ki so že potrjeni za vojaško službo in bi radi letošnjo jesen nastopili kaderski rok, naj se vsaj do prvega avgusta t. L zglase med 11. in 12. uro pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja soba 16 v vojašnici vojvode Mišiča na Maistrovi cesti. Izven Ljubljane bivajoči, a ljubljanskemu poveljstvu pripadajoči dijaki se lahko zglase pismeno. I KINO SLOGA TeL 27-30 predvaja danes najlepši film češkoslovaške filmske umetnosti PATER VOJTEH _ Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. u— Diplomiran je bil 20. t. m. na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz germanske skupine profesor Oto Wfld-raanji iz Ljubljane. u— Desetletnico mature bodo slavili maturantje realne gimnazije na Poljanah iz L 1928. v soboto 25. ob pol 21. v gostilni pri Klememčiču na Krekovem trgu. Vsi tovariši, ki so tudi posebej obveščeni, naj se večera gotovo udeleže, ker so obljubili udeležbo tucfi gg. profesorji. Kopalne obleke in potrebščine K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18 Udmženje Jetnikov se pokloni svojemu mrtvemu častnemu predsedniku Radnvo-ju Pertoriimu-Petruski danes prt pogrebu z vencem. OetndBd, polnošteviino! a— Založba >Sloyensko delo«, Ljubljana. KariovSka c. 18. javlja, da je rok za subskripci-jo na romam Rudolfa Kresala, »Študent Štefan« (Prepovedana mladost) podaljšan do 1. septembra 1.1 zelo z exlibrieom akad. slikarja Ivana Carga in v opremi arh. Nrka Befifea bo obsegalo okoli 600 strani ter izide zadnji teden avgusta. ■— Nesreča pod avtom. V?eraj popotdtae so na kirurški oddelek pripeljali 19-letnega posestnikoveea sina Rajka Cankarja iz Na-klega pri Kranju. Fant je peljal orao po cesti, pa se je neki trgovski zastopnik z avtom zaileite! vanj, da mu je prizadejal precej hude poškodbe. u— Me»tnl vojagkf urad v Ljubljani bo ponedeljek 27 X. m. zaradi čiščenja prostorov zaprt. Ako se tel« peti - uporabljaj TsehambaPii! Dro-gerija Gregorič dr,e.o.h. Ljubljana, Prešernova a— »Beli angeU film o ustanoviteljica Rdečega križa. V kinu Unionu se predvaja od danes naprej krasen film o zgodovinski osebnosti mlade Florence Nfi#htimgale, ene najpožrtvovalnejšiih žena na svetu. Prikazuje nam, kako je prišlo po njeni zaslugi do morda najbolj plemenite svetovne organizacije. do medmajodnega Rdečega križa. BiJo je dieta 1850, ko so v Londonu bile vse bolnice v slabem steunju in pravi pokel za coi-nike. Preiskovalni komisiji je načeloval bogati Nightčngale, ki je potem doma pripovedoval o strašnih razmerah, v katerih žive biMd. Njegova hčerka Florence se je ob očetovem pripovedovanju odločila postati bolničauka. Čeprav so fi doma branili, je vendar zmagala. Pr.išla je v neko londonsko bolnico, kier je za počel a svoje pdemeiraSfco delo. Pojavila se je kolera, nastala je vojna proti Rusiji im bolničarko Nig^lutftngalovo so poslali na fronto. Z največjo požrtvovalnostjo je neuovala ranjence, tako da je dobilla priimek »Belti angek m da jo je končno kraljiica Viktorija osebno odlikovala z naj-večjinn priznanjem in odlikovanjem. Film je pretresljiv življenjski roman plemenite žene m ga zato naftopieje priporočamo v ogled. — Oblastni odbor Rdečega križa. Redni občni zbor Zveze za tajski promet v Sloveniji, Ljubljana bo v četrtek 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Iz Maribora a— Ob 50 letnici CMD. Ob nocojšnjem drugem delu proslave 50 letnice moške podružnice CMD nastopijo v mestnem parku ob 20.30 društva: Kamniški »Ko-bamcic, pevski zbor Poštnega roga, Nanosov pevski odsek, pevsko društvo Radost iz Tezna, pevski zbor Drave, pevski zbor Jadrana in pevski zbor Maribora. Pri zadnji točki sodelujejo združeni moški zbori omenjenih društev. Pojdimo poslušat našo prelepo pesem. Podprimo CMD. Mal" položi dar domu na oltar! a— Umrl je Josip Ošlak. v Maistrovi ulici 2. je preminil včeraj zjutraj v najlepši moški dobi 38 let bivši ravnatelj Ljudske tiskarne in trgovec g. Josip Oš lak. V mariborskih krogih je bil Ošlak znana osebnost. Svojčas se je zelo živahno udej-stvoval v bivši socialistični stranki, kjer je zavzemal razne funkcije. Dolgo vrsto let je bil član mariborskega mestnega sveta, v katerem se je ob raznih prilikah vneto udeleževal debate. Bil je družaben, prijazen in z vsakomur Ijubemrv. Rajnkemu časten spomin. a— Matura na mariborski učiteljski šoli. K letošnji maturi na učiteljski šoli se je priglasilo 7 kandidatov, in sicer 6 moških in 1 ženska. Izpit so napravili: Irma Jurič, Franc Lobniik, L Osterc in Boris Sfcudnička, ostali trije kandidati pa so bili za 3 mesece zavrnjeni. a— Dupleško razbojništvo. K včerajšnjemu poročilu o drznem nočnem razboj-ništvu pri šterlekovih v Dupleku dodaje-mo, da je 27-letni aretirani Ludvik Kelc v naporih okrožnega sodišča priznal, da je v družbi dveh. pajdašev izvršil še druge razne tatvine ,posebno koles, ki so jih potem prodajali raznim odjemalcem. Za pobeglima pajdašema je bila izdana tiralica. a— šajtegiov očim 38-letni delavec Mihael Obrni, ki je krušni oče zloglasnega morilca Ivana šajtegla, se je predsnoč-njim pojavil na vrtu Balanove gostilne na Pobrežju. Približal se je dvokolesu, na katerem je vdsela aktovka, ga dvignil na ramena in hotel kolo, ki je bilo zaklenjeno, odnesti. Jetniški paznik Josip Pelko je stekel za Obrulom, ki je kolo odvrgel, snel pa aktovko in izginil. Orožnikom je Obrul na stanovanju v Studencih priznal, da je ukradeno aktovko zakopala njegova pastorka, 25-letna Frančiška šajtegel, sestra Ivana šajtegla. v stražunskem gozdu, kjer so jo tudi res našli. a— Vsega porezanega in zabodenega so pripeljali v bolnišnico gostilničarja Ivana Bukovnika iz Smarhna na Pohorju. Vinjeni fantje so se radi malenkostnega povoda v njegovi gost^ni spopadli, pa Je Bukovafk pri roirjenuu dobil več bodljaiev. tako da je ves porezan. Njegovo stanj« je zelo resno. Iz življenja na deželi Iz Jesenic LETNO KOPALIŠČE na Jesenicah je odprto VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počena od Din 88— BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova 9. •u I! ŠPORT Italijansko-jugoslovenski plavalni turnir aH »tekme za Jadranski pokal" se bodo začele jutri na Sušaku, v soboto pa bo Ilirija nastopila na Reki Italijansko jugoslovenski plavalni turnir V petek zvečer se bo na Sušaku letos že drugič začel italijansko-jugoslovenski turnir v plavanju, skokih in v/aterpolu, ki je od lani pri nas že splošno udomačen kot »tekmovanje za Jadranski pokal«. Letos bo to tekmovanje še mnogo bolj zanimivo zaradi tega, ker se je število sodelujočih klubov še povečalo od 4 na 5, razen tega pa so bili v oficielni spored sprejeti tudi skoki. Kakor bo našim čitateljem še v spominu, se je to tekmovanje lani v plavanju, ki se je ocenjevalo posebej, končalo z lepo zmago naše Ilirije, v waterpolu pa je zmagal splitski Jadran in je Ilirija tamkaj zasedla tretje mesto. Letošnji spored je zaradi svetovnega plavalnega prvenstva, ki bo v sredini avgusta v Londonu, razdeljen na dva dela, in sicer na glavni del v dnevih od 24. junija do 27. julija in na zaključne tekme v dnevih od 28. avgusta do 6. septembra. Vseh srečanj bo 20, ki so razdeljena na 18 terminov, kajti vsak klub mora nastopiti proti vsakemu v svojem in tujem pla-vališču. Prvo srečanje v tem turnirju bo že jutri zvečer med Viktorijo in Triestino na Sušaku, v soboto zvečer pa bo naša Ilirija prvič startala v tem tekmovanju pri novem klubu, ki je bil letos sprejet med udeležence, pri reški Fiumani. Prihodnja bližnja srečanja bodo nato na praznik dne 29. t. m. med Triestino in Ilirijo v Trstu ter isti dan med Jadranom in Fiumano v Splitu. Glede izgledov posameznih klubov je težko kaj reči v naprej, ker njihovi pla-vači dozdaj še niso nastopili v nobenih javnih prireditvah in so se pač sami zase več ali manj temeljito pripravili za te tekme. Ljubljanska Ilirija, ki mora braniti naslov lanskega zmagovalca, se bo morala letos žal odreči nekaterim najboljšim zastopnikom in je komaj verjetno, da bo brez njih lahko tako uspešno zastopala naš plavalni šport proti močni italijanski in obmorski konkurenci. Med drugimi za start v tujini ne more računati na odličnega sprinterja Wilfana, prav tako je zaradi službe odsoten izvrsten crawlist in vvaterpolist Frič, pa tudi v ženski ekipi Nada Groschljeva, ki je lani priborila belo-zelenim precej dragocenih točk, letos ne bo šla več v vodo. Ze samo pomanjkanje teh treh plavačev bo bržkone igralo tako vlogo, da se naši Ilirijani ne bodo mogli več potegovati za najboljše mesto v teh tekmah. V skakalni disciplini ima seveda Ilirija v Branku Ziherlu, ki se je baš včeraj vrnil iz Varšave, najmočnejšega zastopnika med vsemi udeleženci in ji primata v skokih ne bo mogel nihče ogražati. Pri ostalih klubih je situacija zaenkrat tudi še precej nejasna. Znano je toliko, da bo Viktorija bržkone lahko nastopila z odličnim Defilipisom iz Zagreba, ki so ga prav zato preselili na Sušak in pred kratkim tudi verificirali, in pa da splitski Jadran tudi ne bo mogel nastopiti s svojimi najboljšimi plavači, ker jih je mnogo odšlo služit vojake, odlični inž. Gazzari pa se je stalno preselil v Zagreb in so ga tamkaj vzeli v vrste ZPK. Glede Triestine in Fiumane trenutno še nimamo podatkov, s kakšnimi močmi bosta letos šli v to tekmovanje. Vsekakor pa moramo računati s tem, da se bodo v interesu ugleda italijanskega plavalnega športa čim bolj pripravili, da bi lepi naslovi in dragocena darila s tega tekmovanja ostala letos bodisi v Trstu ali na Reki. (O plavalnih dvobojih v petek in soboto bomo objavili obširna poročila našega posebnega poročevalca. Op. ur.) V nekaj vrstah O nedeljskem lahkoatletsfkem dvoboju med izbranci Julijske krajine in dravske banovine so se zelo na široko in toplo razpisali tudi italijanski listi. Tako piše tržaški jII Popalo di Trieste« med drugim: >Ena sama točka razlike v 18 disciplinah ne more pomeniti mnogo, toda ta točka nas je stala na športnem igrišču v Ljubljani celo zmago. Pripomniti je treba, da je bila reprezentanca dravske banovine za to priliko ojačena s Kovačevičem, ki je bil prvi v metu krogle in drugi v metu diska in kladiiva in Stepišnikom ... Torej ni bife reprezentanca kluba, ki je zmagala nad Tržačami, temveč v resnici pokrajinska re-prezentenca, ki sta fj bila priključena dva odlična atleta. (Poročevalec je menil pri tem tudi Stepienika, ki pa je tudi po klubu spadal v reprezentanco dravske banovine op. ur...) V nadaljem pravi: jJugosJoveoi so se pokazali v odiličnj formi, morda bolj kakor smo pričakovali. V svojih vrstah imajo atlete odličnih sposobnosti. Videli smo onega Gorska v teku 800 m, kri je dosegel krasen čas 1:56.3 in nov jugoslovanski rekord in tekel na progi v štafeti 4 x 400 m različno. V redkih nasadih je ra«t4ma dose-2ia višino drogov, v nekaterih slabotnih nasadih pa še ni dosegla 2 metrov. V splošnem pa ima hmelj krepko rast in je zdrav. Gospodarske vesti = Pred odločitvijo glede Izdelovanja tovornih avtomobilov v naši državi. Poročali smo že o načrtu Industrije letalskih motorjev v Rakovici, da prične izdelovati tovorne avtomobile. Sedaj poročajo iz Beograda, da je 9 inozemskih tvrdk stavilo Industriji letalskih motorjev ponudbe za prodajo licence za izdelovanje avtomobilskih motorjev za tovorne avtomobile. Ponudbe so stavile naslednje tvrdke: Biis-sing, Fiat, Krupp, Mercedes-Benz, Praga, Renault, Saurer, škoda in Tatra. Imenovane tvrdke vršijo sedaj poizkusne vožnje s tovornimi avtomobili v Jugoslaviji. Prevoziti morajo 7500 km. Doslej so ti avtomobili prevozili okrog 5000 km. = Zamenjava avstrijskih šilingov. Z Dunaja poročajo, da se likvidacija avstrijske Narodne banke približuje svojemu zaključku. Na dan 17. marca je znašal obtok bankovcev avstrijske Narodne banke 1050 milijonov šilingov, dne 15. Junija pa je bilo v prometu le še 18 milijonov šilingov, to je 1.7% prejšnjega obtoka. Zamenjava šilingov v marke je torej izvedena že do razmeroma minimalnega zneska. Tudi kovanci, ki se glasijo na šilinge, so v glavnem že vzeti iz prometa. Medtem ko je bilo v marcu v prometu za 123 milijonov šilingov kovancev, je danes pretežni del že vzet iz prometa, tako da je treba zamenjati le še za 26 milijonov šilingov teh kovancev. Nemška vlada je že ob koncu marca prepovedala uvoz avstrijskih bankovcev in kovancev, ki se glasijo na šilinge v celotno področje nemške države. Bankovci in kovanci, ki se iz inozemstva uvozijo v Nemčijo (Avstrijo) v nasprotju s predpisi, se morajo po najnovejšem odloku državnega gospodarskega ministra odstopiti nemški Golddiskontbanki. Devizna obla-stva, ki dobe ovadbe o uvozu šilingov v nasprotju s predpisi, morajo poskrbeti, da prejemnik teh šilingov vse sprejete bankovce in kovance izroči nemški Golddiskontbanki z navedbo imena in naslova inozemskega odpošiljatelja in vseh ostalih informacij. Tudi devizne banke, ki prejmejo iz inozemstva bankovce in kovance, glaseče se na šilinge, jih morajo oddati nemški Golddiskontbanki, če niso bili poslani in inozemstva za dobrovpis na posebnem blokiranem računu, za kar pa ni potrebno nobeno posebno dovoljenje. = Polemika zaradi zastoja hrvatskega gospodarstva. Trgmvsko industrijska zbornica v Zagrebu ie imela včeraj svojo plenarno sejo, na kateri se je predsednik dr. Stjepam Krasnik dotaknil tudi! polemike, ki se je v zadnjem času sprožila zaradi zastoja hrvatskega gospodarstva, ki je po zatrjevanju predsednika Saveza industrijcev Arka posledica političnih akcij KDK. Dr. Krasnik je v svojem govoru zavračal to trditev in se postavil na stališče, da je vse stagnacije kriv nasprotni politični tabor. Vodstvu HSS ni mogoče naprtiti niikake odgovornosti za sedanji položaj. Najhuje čuta zastoj industrija v savski banovtin; in izmed njenih panog predvsem lesna industrija. Vzroke težav pa je treba iskati povsem drugod. Predvsem smo izgubili nemški trg in izvoz v Italijo se je prav tako pričel zmanjševat«. Z velikimi težavami se bor; tudi tekstilna industrija ki je proti konkurenci vse premalo zaščitena. = Visoka davčna kazen. Svoj čas smo poročali, da je finančna direkcija dunav-ske banovine v Novem Sadu kaznovala novosadsko Trgovačko in obrtno banko zaradi utaje dohodkov na davčno kazen v višini 30.5 milijona din. Proti temu odloku se je novosadska banka pritožila na upravno sodišče v Beogradu, ki je kazen znižalo na 20 milijonov. Ker se s to razsodbo novosadska banka ni zadovoljila, niti se ni zadovoljil zastopnik državnega erarja, je stvar prišla pred državni svet kot najvišjo instanco. Sedaj poročajo, da je državni svet razsodbo potrdil. = Pravilnik o izvrševanju zakona-o sladkovodnem ribarstvu je objavljen v »Službenem listu banske uprave dravske banovine« od 22. junija t. 1. — Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala ponovno prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo gradbenih del pri preložitvi banovin-ske ceste št. 2. v odseku Podvin-Lesce (proračun 8,937.000 din) in prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni reki Muri pri Cmureku (proračun 1,443.000 din). — Nova carinarnica v Mariboru. Mestno poglavarstvo v Mariboru je razpisalo drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela za novo carinarnico v Mariboru ob Einspieler-jevi ulici (proračun znaša 5,299.000 din). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jožefa Vidmarja, neprotokolirane-ga trgovca v Kranju (poravnalni upravnik dr. Josip 2enko, odv. v Kranju; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Kranju 20. julija ob 9., prijavni rok do 15. julija). = Neoljeni apneni dušik uničuje uši! Letošnje leto je ušivo leto. Na hmelju, sadnem drevju in vrtnem grmičju je vse polno uši, ki uničujejo rastline Z 2% škropivom neoljenega apnenega dušika lahko uničimo to zalego. Na 100 litrov vode vzamemo 2 kg neoljenega apnenega dušika. Dušik moramo dobro presejati, tekočino pa stalno mešati, da se dušik ne vsede na dno škropilnice. Na ta način se lahko najhitreje ter najceneje rešimo uši. Kmetovalci, preizkusite to novo učinkovito in enostavno sredstvo proti ušem! Borze 22. junija Na ljubljanski borai so se danes angleški funti v privatnem klirangu trgovali po 238. V zagrebSkem privatnem kliringu je bil promet ▼ angfleških funtih po 238 in v grfckih bonih po 28.96. Nemška klirinški fieflai stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 15.50, za konec julija pa v Zagreb« 15.20 m za 15. avgust 15.18. za 15. september 16.0750 in za konec oktobra 15.10. Na zagrebškem efektnem trž&fiu je bila tendenca nadalje slaba in se je Vojna škoda nudila po 474 (v Beogradu po 470 — 473). Zaključki pa eo bili zabeleženi v 6% begiu. rtVVETTE BRITVICE BRITVICE uporabljene vGILLETTE-a parati h omogočajo ugodno britje ških obveznicah po 89 — 90.50 (v Beogradu po 89.50 — 90), v 8% Blairovem posojilu po 97 in v delnicah Trboveljske po 185. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2403.66 — 241S.26, Berlin 1748.03 — 1761.91, Bruselj 735.95 — 741.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.55 — 216.61. New York 4306 — 4342.32. Pariz 120.48 — 121.92, Praga 151.14 — 152.24, Trst 226.69 — 229.78. Curih. Beograd. 10, Pariz 12.1150, London 21.56 New York 435.25, Brusedj 73.80, Milan 22.8250, Amsterdam 240.85, Berlin 175.20, Dunaj 38, Stockhoim 111.12, Oslo 108.30. Kobenhavn 96.2250, Praga 15.17, Varšava 82, Budimpešta 86.50. A tone 3.95, Bukarešta 3.25.__ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 474. bi., 4°/o severne agrarne 59.75 bL, 6% begluške 89 — 90.50, 6% dalm. agrarne 89.50 — 90, 7% invest. 99 bi., 7% Drž. hip. banka 99.50 den.. 7%> Blair 92.50 bL. 8% Btair 96.50 — 97: de'nice: PAB 225 bi., Trboveljska 185 — 190. Gutmann 60 bL, Šečerana Veffiki Bečfcerek 600 bi. Beograd. Votna škoda 470.50 — 472 (470 _ 473), 4% severne agrarne 60.25 bL, 6n/o tegluške 89 — 90 (89.50 - 90), 6% dalm. agrarne 89 - 90 (89.50). 7% Drž. hup. banka — (100.25), 7% Blair 92 bL, PAB 236 bL (225). Blagovna tržišča ŽITO + Chieago. 22. junija. Začetni tečaj*: pšenica: za julij 77.1250. za sept 77.875, zadet, 79.75: koruza: za julij 57.375, za sept. 58.50, za dec. 57.75. + Winnipeg. 22. junija. Začetni tecajji pšenica: za julij 109, za okt. 87.75. + Nov0gg« 355 — 365; >2« 335 — 345; 315 — 325; ?6« 295 — 305; 220 — 230; >8c 122.50 — 127.50. Fižol: baški, sremski v vrečah 117.50 — 125. BOMBA2 r+~ Liverpool. 21. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za junij 4.64 (prejšnji: dan 4.58), za avg. 4.69 (4.63). za dec. 4.81 (4.76). + New York, 21. junija. Tendenca stalna, Zaključni tečaji: za julij 8.61 (8.52), za dec. 8.68 (8.60). Iz Julijske krajine Nekaj podatkov o gospodarskem položaju sta Goriškem Te dnii je sGazzettino« objavil daljše poročilo o ljudskem gibanju in gospodarskem položaju v goriški pokrajini. Iz njega posnemamo nekaj zanimivejših podatkov. Organizacija vsikladišcenja poljskih pridelkov in drugih kmečkih proizvodov se je v zadnjem letu preced izpopolnila. Obvezna, oddaja žila, volne in sviloprejkinih kokonov se je izvedla z vso strogostjo, tako da .je mogoče reči, da so bili v zadnjem času doseženi že totalitarni rezultati. Tako je lam 2197 posestnikov oddalo v javna skladišča 119.000 stotov pšenice, samo v januarju L L pa še 25.000, 146 rejcev ovac skoraj 25 stotov volne, 2521 svilogojcev nad 183.000 kg eviloprejkinih kokonov. Na industrijskem področju se je položaj nekoliko zboljšal. Gradnja eleiktram na Soči, v Doblarjih in pri Kanalu, je do neke mere nadomestila javna dela, ki eo se v zadnjih dveh letih skrčila na minimum, 3e da pri teh delih ni zaposlenih baš mnogo delavcev iz domačih krajev. Tovarne cementa v Anhovem in tkalnic v Podgorj pri Gorici so v polnem obratu Votče se je število industrijskih in obrtniških podjetij za malenkost zvišalo od 2958 na 2967. &tcsv;ilo trgovskih tvrdk se je povzpelo na 4370. Donos davka na posilovni promet je znašal lani 3.950.500 lir, dobro tretjino več ko v letu 1936. Za kreditno gospodarstvo sta v pokrajini merodajnfi predvsem višini vlog pri poštni in goriški mestni hranilnica. PTi prvi 90 se vloge lani zmanjšale za dobrih 200.000 lir na 23. 731.500, pri drugi pa povečale za 1.4 milijona na 64,733.000 lir. Potrošnja nekaterih vrst blaga pa se je zmanjšala. Tako je znašala pri mesu 8.039 sitotov, medtem ko so porabili leto prej 8.478, leta 1935 pa celo še 9.663 stotov mesa m mesnih izdelkov. Zvišala se je pri vinu od 38.715 v letu 1936 na lanskih 41.488 M in nekoliko tudi prj tobaku. Drobne novice Nesreča pri delu. Na žagi blizu CoJa nad Ajdovščino se je pripetila 16 let staremu delavcu Lojzetu Krasni huda nesreča. Fant je skušal prenesti transmisijski jermen na ojrkularko. Pri tem pa je z desnico zamahnil proti žagi. ki jo je zgrabila in mu jo v hipu odrezala. Hkratu si je fant spričo sidnega sunka ob stroju zlomil nogo in dobil še druge poškodbe. Njegovi tovariši so takoj priklicali na pomoč reševalce iz Gorice. Dobri} dve uri po nesreči je bil fant v go-rigki bolniioi. Njegovo stanje je zeio resno, ker je izgubil mnogo lavi. Avtomobili t Julijski Krajini. Te dn" eo IfistS objavili zanimive statistične podatke, ki kažejo, da je promet v deželi že v velikem obsegu motoriziran. V Jtrlijskij Krajini, kj šteje približno 1 milijon prebivalcev, je bik) po teh podatkih 1. januarja L L v prometu kar 9.701 motorno voziflo, pri čemer motoma kolesa niti niso bila šteta. Tako odpade po eoo vozilo skoraj na TOakjh KM) prebivalcev. Avtomobilov je bilo v tržaški, goriški reškj in pusljski pokrajini 6.810, avtobusov 247, tovornih avtomobilov pa 2644 Od avtomobila? je bfio 428 taksijev. Ležišče na strehi avtomobila 3500 mest in vasi pod vodo Po anglefikih. poročilih zavzemajo poplave na Kitajskem takšen obseg, da je poplavljeno ozemlje že tako -veliko kakor površina evropske Francije. Pričakovati pa je, da se bo katastrofa še bolj povečala, kajti sneg v Tibetu se je šele začel tajati. Kitajska dežela je podobna ogromnemu Jezeru in voda je zdaj omesrečila 40 milijonov prebivalcev. 3500 mest in vasi je pod vodno gladino. Pomisliti pa je treba, da dosežeta Hoangho in Jangce rekordno višino šele proti koncu julija, oziroma v začetku avgusta. Angleški četvorčki Sena nekega uradnika v Liverpoolu Je povila četvorčke, tri dečke in eno deklico. Dojenčki niso posebno krepki, vendar so zdravi. Magistrat v Liverpoolu je dal, ko se je novica o četvorčkih razvedela, razobesiti zastave. Mož in žena, ki sta dobila četvorčke, imata že od prej štiri otroke, tako, da znaša njun otroški blagor s pri-' rastkom vred osem glav. češkoslovaški kavalerist Kdor je že poskušal spati v avtomobilu, mora priznati, da niso konstruktorji prav nič mislili na to* kadar so gradili prvi avtomobil. Zato je začela zdaj neka francoska avtomobilska tvrdka graditi avtomobile z ležiščem na strehi (slika) je doslužil? Našli so baje učinkovitejše in cenejše nadomestilo »Industrial Engineering Chamistry«, glasilo ameriške »Chemical Society« prinaša izpod peresa dr. Harrisona E. Hove-ja opis izuma prof. Millikana iz Los An-gelesa, čigar iznajdba ne samo da preti nadomestiti radij v najrazličnejših panogah ,ampak ga bo zaradi lastnosti, ki prekašajo radij, celo izpodrinila. Uporaba Millikanovega izuma je poleg tega znatno cenejša. Izum prof. Millikana obstoji iz cevi, ki jo izpostavijo za. določen čas električnim tokom v napetosti 050 tisoč voltov. Ta cev izžareva potem žarke, ki so prav tako učinkoviti kakor radijev! žarki. S stopnjevanjem pa je mogoče to žarenje napraviti še intenzivneje. če so napovedi dr. Harrisona Hoveja verodostojne, se dado praktične posledice Millikanovega odkritja jedva presoditi. Prva posledica tega bo, da se bo radij silno pocenil. Zaradi tega se v Zedinjenih državah splošno govori, da je radij odslužil ... resenetil Zakaj so Angleži ustavili prodiranje na Mount Everest Britska odprava na Mount Everest je, kakor smo p sali, trenutno opustila načrt, da bi naskočila vršac te gore z njene severne strani. Vzrok za to bo najbrže smrtna nevarnost, kateri so hribolazci vsak čas izpostavljeni, če hočejo naskočiti gore s severnega konca. Iz Kalimponga prihajajo v svet podrobnosti o silnem snežnem plazu, ki bi bil skoro zahteval pet žrtev. Ko so štirje člani ekspedioiie odprave z voditeljem Till-mainom na. čelu plezali po severni steni, se je utrgal ogromen snežni plaz na North Scolu in zdrevil v dolino. Stotnika Oli-vera in dva njegova nosača je sneg oplazil, vendar pa so jih potegnili izipod bele edeje. North Scol leži nad taboriščem št. 3, kjer se je angleška odprava na Mount Kdiera v Indiji V Britstri Indiji razsaja že delj časa kolera, ki se nikakor noče ustaviti. Zdaj divja bolezen v 4000 vaseh in od aprila pa doslej so našteli nad 14 tisoč človeških žrtev. Zdravstvene oblasti skušajo epidemijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatreti ali vsaj zajeziti, sreča pa jim ni posebno naklonjena. Pomnožili so kader zdravnikov in dobro izšolanih bolničark, kljub temu pa se epidemija širi. Pravijo, da je temu vzrok poglavitno velika suša, kajti v suši in vročini je borba proti koleri izredno težka. Prav tako veliko oviro kaikor siuša pa predstavlja tudi babjevernost neukega ljudstva v Indiji, ki noče svojih mrtvecev zažigati in pokopavati, temveč jih meče v reke To se dogaja navzlic najstrožji prepovedi upravnih oblasti. Tudi v Pen-cižabu divja kolera in je doslej pokosila 600 ljudi. Everest utaborila proti koncu aprila. Plazovi v tem okolišu so ob tem času nekaj povsem nenavadnega. Njih pojav oznanja, da se bliža doba velikih monsumov. In ravno to je bilo, kar je napotilo Angleže, da so prekinili svoje delo: niso se hoteli brez potrebe izpostavljati smrti in opas-nosti. Snežne razmere so letos tako neugodne, da se igra z življenjem vsakdo, ki brez premisleka pleza po severni strani na Mount Everest. Vesti iz Londona pravijo, da bo član ekspedicije Shipton zdaj skušal najti novo pot na Mount Everest, pot, po kateri bi se dalo doseči vrh gore tudi v dobi mon-suma. S pestmi se bosta tolkla Nocoj se srečata v Jankee stadionu Joe Louis in Joe Louis in Maks Schmeling ob zadnjem spopadu L 1936 V noči od srede na četrtek bo doživel Tankee stadion v Nevp Yorku zopet eno J izmed tistih senzacij, ki navdajajo vso Ameriko s tolikim navdušenjem- Spoprijela se bosta za naslov svetovnega mojstra v boksu Joe Louis in Maks Schmeling. Kako veliko zanimanje vlada za ta športni dogodek v Ameriki, a tudi v Nemčiji ,kjer vidijo v Schmelingu junaka svoje, krvi, izhaja tudi iz dejstva, da bo nemški radio 23. junija od ene ponoči naprej oddajal potek boksarskega dvoboja. že 1. 1936. ko sta se srečala Louis in Schmeling takisto v borbi za boksarsko prvenstvo, je vladalo za izid borbe veliko zanimanje. Takrat so se glasile stave Američanov pretežno v prilog Lcnuisu. * merika je bila prepričana, da črni sin ne bo razočaral. Toda zgocilo se je nasprotno. Schmeling ga je neusmiljeno obdela-val s pestmi, in Louis je še pred potekom določenega časa izgubil dvoboj. Kako bo zdaj, bomo slišali in čitali v najkrajšem času. Amerika se je na letošnje srečanje med boksarjema pripravila po svoji stari navadi. Prostori na igrišču so razprodani, za vstopnice so vnovčili že do pred nekaj dnevi nad 700 tisoč dolarjev. Ameriški manager nemškega boksarja veruje, da bodo brutto dohodki prireditve presegli milijon dolarjev. S tem hoče doseči Amerika še en rekord — večji inkaso, kakor ga je imela ob boksarskem srečanju Dem-pseya s Tunneyem. Tisti spopad se je vršil še pred začetkom svetovne gospodarske krize, ko so imeli ljudje v Ameriki mnogo denarja. Stave, ki so v Ameriki tako priljubljene, so tudi topot dosegle izredno visoke vsote in se glasijo 48 ur pred spopadom 5:3 v prilog Louisu. Iz tega je videti, da velja Joe Louis za velikega favorita. Schmelingovi simpatizerji pa pravijo, da je tudi njihov ljubljenec v dobri formi in da bo dobro odrezal. Ni dvoma, da bo nocojšnje srečanje med Louisom in Schmelingom ena najbolj dramatičnih borb v boksarskem športu, kar jih pomni svet. V Ameriki so preverjeni, da bo zmagal topot Američan, če se bo Lcnis dobro držal v prvih kolih, pravijo, bo zmaga na njegovi strani, če pa bo treba absobirati vseh petnajst koL potem ni izključeno, da bo Schmeling zopet odnesel zmago. Medvedi v Pirenejih V Baretonu (Pireneji) so medvedi v zadnjem času večkrat napadli črede ovac. Prebivalci sodijo, da mori ovce medvedka z mladičL Nedavno so našli v neposredni bližini vasi pet jagnjet raztrganih. Z mesom zastrupljeni Kakor poroča Havas iz Bukarešte, je zbolelo v balceaškem okrožju 40 oseb, ki so jedle meso na steklini peginolega goveda. Pet oseb je že umrlo. 4 sL konjiki so izvrstno izvežbani, njih konji pa, kakor kaže pričujoča slika, nič slabše zdresirani • • • Mogoče še ne veš da gradi angleški lord Nuffield tvoradco za letala, v kateri bo dobilo zaposlitev 15 tisoč delavcev, ki bodo napravili vsako leto najimanj 5 tisoč letal; da je Anglija za primer vojnega izbruha izdatno založena z rezervami sirovin in živil, zlasti moke, sladkorja in olja; da ima že danes vsak urad na Angleškem zaklonišče, kamor se ljudje lahko skrijejo pred zračnimi napadi; da pripravljajo v angleškem prometnem ministrstvu načrt, po katerem bo mogoče v primeru vojne izprazniti London v 72 urah. Toliko časa je treba, da se izseli iz angleške prestolnice 3 in pol milijona oseb. Kadar izbruhne revolucija m serum proti rkljevki in slinavki Podeljuje govedu imunost za več mesecev Iz Stettina poročajo, da se je prof. dr. VVaidmanu in dr. K rabe ju, veterinarjema na državnem zavodu v Riemsu pri Greifs-waldu, po večletnih poskusih posrečilo pridelati serum, ki se uspešno rabi pri zatiranju parkljevke in slinavke. Ta bolezen je zdaj precej razširjena tudi v Nemčiji, zato upajo, da se bo že v kratkem pokazalo, kaj je resnice na stvari o porab-nosti novega cepiva. Novi serum sta odkritelja dodobra preizkusila. V breslavskem okrožju sta cepila nad 50 tisoč goved — kakor pravita, s pirav dobrim uspehom. 97 odstotkov cepljenih goved je bilo še celih šest tednov potem, ko se je kuga ustavila, popolnoma imunih za bolezen. Serum, ki so ga doklej rabili za cepljenje na parkljevki in slinavki obolelih živali, je učinkoval samo deset dni V primeri z njim bi torej pomenil postopek dr. Waldananna znaten napredek. Takoj ko je prof. dr. WaJdmarm sporočil državni oblasti svoj izum, je dobil na razpolago dva in pol milijona mark za zgraditev državnega poskusnega zavoda, kjer bo nadaljeval raziskovanje parkljevke in slinavke in bo skušal izboljšati novo cepiva če smemo verjeti poročilom nemških listov, podeljuje serum prof. Wald-manna cepljenim govedom imunost za več mesecev. Sto ženskih rok drži en klobuk 150 mtartiti kalifornijskih deklet je držalo klobuk na tej sliki visoko v enak pri otvoritvi sezije slamnikov v Long Beachu. Najlepše dekle pa je brnela sesti na klobuk, da so jo tova-riSice dvignile so ljudje zmedeni in ne vedo, kaj W storili- Tako je bilo tudi ob vstaji generala Cedille v San Late PotosL Na sliki vidimo Mehičanke z otroki, ki so v zale slovo od svojih mož in očetov Britvice iz stekla Na nedavnem ztoorwanjn angleških jeklarjev so razpravljali o novEh možnostih steklarske obrti ter fcndustrtje. Govorili so O britvicah iz stekla, ki naj bi nadomestile sedanje britvice iz jekla. Ta industrija hi se izplačala. Steklarski strokovnjaka menijo, da as da steklo izvrstno porabiti v ta namen, kajti steklo se obrusi z lahkoto na tenči-no jeklene britvice. Tudi v ostrini ne bodo steklene britvice prav nič zaostajale za jeklenimi, pač pa bodo mnogo cenejše. In končno bodo imele britvice iz stekla eno prednost za izdelovalce: nihče jih ne bo mogel še enkrat nabrusiti. Praktičen krčmar Policija v Kairu je bila opozorjena na krčmarja, ki je imel zelo čudne navade, časih je stopil v njegovo krčmo gost ki je naročil čašo pijače, a ni imel denarja, da hi plačal zapitek. Kaj je storil praktični krfimar ? Pridržal je gostov suknjič ali klobuk ali kaj drugega in njegovi gosti so gotogtevi, bosi in napol oblečeni odhajali iz pivnice. Ko so preiskali krčmarjevo stanovanje, so našli v njem 200 parov čevljev, 360 klobukov, nešteto turbanov, hlač, nogavic, srajc in mnogo drugSh predmetov, ki ph je krčmar odvzel svojim plačila nezmožnim gostom. Ošpice na poljski ladji Na poljski ladji »Kosciuszko«, ki je t? dni prispela v Buenos Aires, je zbolelo med prevozom mnogo otrok na ošpicah. Bolezen je zavzela epidemičen obseg. Devet otrok je med vožnjo umrio, 24 so jih morati takoj po prihodu ladje v pristanišče r čAocati in jh odpe&iti v botaššoica MNOGO JE SREDSTEV za pranje, toda »PERION« je samo eden! — Odlično opere. ATTEITd^T^A Napoleon je izdal dekret, da se morajo vsS izdelki in kolonijalni pridelki angleškega izvora uničiti. Nekoč se je še tal po FOntainibleauju, kjer mu je udaril v nos vonj po močni kavi Stopil je v faiovž, kjer se je kadilo iz dimnika, in je našel župnika, ki je kuhal kavo. >Za vraga, ab-bč, kaj nisem tega prepovedal?« se je zadri cesar. A župnik ee je spretno izmazah »Veličanstvo, saj vidite, da se držim danih navodil runičsujem angleško koloni jaJ-no blago VSAK DAN ENA »čadaije beg] ml je neraznmTJhro, kako naj vzamem to zdravilo na vodi ...t ^»Seea^bcK^s weekly<| »JUTRO« št. l*a : J Kodak Panatomic film Poet na mrtvaškem odru Pogreb Petruške bo danes ob pol 18. v Kamniku Nenadna smrt Radivoja Peterlina-Pe-truške je močno ganila široki krog njegovih prijateljev. Pet ruška je zadnjih 14 dni bival v Kamniku, kjer je imel v očetovi hiši na Šutni št. 34. izgovorjen svoj kot. Ko je njegov oče, ugledni kamniški pasarski in srebrarski mojster, umiral, se je spomnil sina Radivoja, ki je bil takrat v daljni Rusiji. Sinu Tonetu, kateremu je izročil obrt, je obenem naročil, naj nudi bratu Ra-divoju stalno zatočišče, kadar se vrne v domovino. Petruška je bil močno navezan na svoj dom. Bila je njegova želja, da bi po smrti, pa naj ga zadene kjerkoli, počival v skupni družinski grobnici, pri očetu in materi. Upajmo, da mu bo ta srčna želja izpoln jena, čeprav so se od strani katoliške cerkve pojavili pomisleki, ker je bil Petruška od prvih let po vojni brez konfeslje. Pogrebne obrede bo opravil sta-rokatoliški župnik g. Janko Lavrinc. Petruška se je v torek ravno odpravljal, da odpotuje v Brežice, kamor ga je ondot-ni primarij ljubeznivo povabil, nudeč mu nego in gostoljubje. Petruška je bil popoldne v svoji sobi in je poslal nečakinjo po bencin, da bi mu očistila obleko. Ko se je dekle vrnilo, je Petruška sedel prepaden na stolu. Trenutek nato je mirno izdihnil. Položili so ga na mrtvaški oder v njegovi sobi, kjer počiva v preprosti krsti. Poklo-njeni so bili že nekateri lepi venci. Danes ob pol 18, bo Petrška nastopil svojo zadnjo pot. K pogrebu se odpeljejo mnogi pokojnikovi prijatelji iz Ljubljane, v slovo pa mu bo zapela kamniška »Lira«. V počaščen je Petruškovega spomina smo prejeli vrsto prispevkov, ki jih v naslednjem objavljamo. Zbogom, Petruška, zbogom! In zdaj Te ni več, naš vedri popotnik! Kam vse te je peljala pot iz tihega planinskega gnezdeča! V sivi cukrarni bele Ljubljane si zasanjal sanje prve mladosti, v bokeljski trdnjavi si se upiral avstrijskim paragrafom in uniformi, dokler nisi sanj o slovanstvu prelil v resničnost. Kakor ujeti ptič iz osovražene kletke si šinil v Črno goro in dalje, dokler nisi dosegel — matjuške Rusije. Tam si zadihal svoboden zrak zaživel slovanski sen, naš edini romantik, ki si znal svoje romantično občutje preliti v vsakdanje življenje. V dolgi vrsti poklicev, med katerimi je pogosto bil bos jaški na vrsti, si spoznaval rusko dušo in zemljo, si si razširil obzorje in obogatil duha, zraven pa si vendar ostal v najtajnejših globinah svojega bistva naše male zemlje zvesti sin. In ko si zaslutil svoj večer si se tiho in neopazno spet umaknil domov v svoj Kamnik, odkoder si nam privoščil le še trpko sporočilo: Petruška je umrl! ★ Ko sem pred leti mimogrede prišel s Koroškega v Ljubljano in se mi je mudilo nazaj, mi pravi pokojni Milan Pugelj: »Počakaj! Petruška se je vrnil iz Rusije. Tega fanta moraš spoznati.« Čez malo že vstopi »fant«, rdečeličen orjak v velikanskem kožuhu in z ogromno rusko kučmo na glavi. »To je pa naš Petruška,« pravi Pugelj. Tedaj sva si segla prvič v roke ln že tisti trenutek sem občutil, da imam pred seboj izrednega človeka. In s tisto čudovito naravno neprisiljenostjo, s kakrfino raste na polju bilka ob bilki, pa se včasih v vetru skloneta druga k drugi, včasih zanihata vsaksebi, a si vendar vedno ostaneta blizu, sva si postala prijatelja. To so bila leta tistega brezskrbnega povojnega vrvenja, ko je človek živel iz dneva v dan kakor metulj. Za Petruško, ki sicer ne bi bil smel več na domača tla, je bil izid vojne še posebna zmaga. Saj je videl, da se je sesula v prah sila. ki se je še za njegovih mladih dni zdela nedotakljiva in neporuš-ljiva. Odšel je bil kot vojaški begunec, vrnil se je kot zmagovalec. Ta zavest ga je opojila vedno iznova in kljub vsem udarcem in neprilikam utrjevala v njem vero v mesijansko silo in moč vseslovan-ske misli. ★ Rusija je dala Petruški v marsičem svojski nadih. Do skrajnosti se je razvila v njem dobrodušnost, hkratu pa je bil poln tiste zagonetnosti, ki jo tako občudujemo na ruski duši. Na zunaj skoraj otrok, po občutju marsikdaj do bolestnostl nežen, ves skromen in ponižen, da vsaj ne bi bil nikdar nikomur v napotje, je skrival v svojih globinah strani, ki jih ni domala nikoli razgrnil. To so bili redki trenutki, navadno nikoli ne v večji družbi, ampak le prav v ozkem krogu, ko je v nočni tišini nenadoma obmolknil njegov smeh. Beseda je zastala, pogled se je zresnil in poglobil. Tedaj je začel Petruška pripovedovati o svojih popotovanjih, doživljajih in doživetjih, o svojem razglabljanju in razmišljanju, o iskanju resnice in o svojih notranjih naporih za ureditev odnosa med seboj in svetom, med seboj in vesoljstvom V takih trenutkih je zaupal, kaj ga boli in mori, kaj ga bodri in dviga, kaj želi in po čem hrepeni. Nenadoma pa se je sredi najintimnejšega pripovedovanja zdrznil Kakor bi mu bilo žal, da je pustil pogledati že pregloboko vase. je utihnil in s čisto vsakdanjo, često prav po gorenjsko trdo šalo raztrgal čar, ki ga je bil pravkar obudil. In zadovoljno se je nato zasmejal prijateljevi osuplosti, češ: »Pa drugič! Saj je še čas.« Tako se je skril v življenju in tudi v svojem delu. Da, tudi v delu, kar je zlasti značilno zanj. V svojih verzih si nikoli ne upa podati izpovedi do kraja, ampak se komaj mimogrede dotakne tega, kar je prav za prav hotel povedati. Nato umolkne, se zadovolji s sliko ali pa se zasmeje z isto porednostjo kakor v pripovedovanju. Ta poteza mi je bila na njem do zadnjega nerazumljiva. Nič kolikokrat sem mu prigovarjal, naj napiše svoje potopisne spomine, ne samo drobcev in vnanjih odlomkov. ampak celotno delo, vse tako, kakor je doživljal in občutil. Marsikdaj sem ga s takim prigovarjanjem tako moril, da sem ga spravil resnično v slabo voljo in me je končno zafrknil; »Meni se ne mudi, ko sem zdrav; hiteti moraš ti. ki vedno bolehaš « V razposajenosti in v želji, da bi nam res podal Petruška svoja bogata doživetja v spominih, sem ga celo često podražil: »Petruška, vsaj toliko napiši spominov, da ti bom lahko trovoril na grobu!« »Ali pa jaz tebi!« je bil njegov odgovor, ki me je z njim vselej razorožil. ★ Ta njegova vera v življenje je bila vzrok, da nisem nikoli mogel prav verjeti v bolezen pri Petruški. Prav do zadnjega, ko je obležal v Skoplju, sem smatral njegove tožbe o bolezni za plod domišljije. Po vrnitvi iz Skoplja pa sem ga obiskal nekajkrat v ljubljanski bolnišnici in začel slutiti, da njegov močni organizem res peša. »Zdravnik ml pravi, da bom še lahko skakal po planinah kakor jelen,« mi je dejal ves vesel, ko se mu je bolezen Jela obračati na boljje, vendar zdaj nisem mogel več verjeti tem besedam. Pozneje je prišel še dvakrat k meni. Tiho kakor duh je nenadoma obstal v sobi, češ: »Ivan, ali imaš nekaj trenutkov časa zame. Rad bi se malo pogovoril s teboj.« Hodil je počasi in mi pripovedoval o svojih spominih. »Zdaj bi napisal tako, kakor si mi ti včasih prigovarjal, Ivan. 2e drugo knjigo »Ahasverjeve kronike« bi priredil na tak način. Kakor hitro ozdravim, bom začel « Bil sem vesel, da se je končno odločil, in sem ga bodril. Sam sem upal, da se Petruška res kmalu loti tega dela. Pričakoval sem iz Kamnika obvestila, naj pridem tja, da skupaj pregledava rokopis, mesto tega je prišlo obvestilo o smrti — — In zdaj te ni več, naš zagonetni Aha-sver. Vse svoje največje tajne, vsa tista najtišja doživetja, ki smo jih še pričakovali in želeli prejeti oblikovana s tvojim peresom in podana s toplino tvoje duše, si odnesel g seboj. O ne, ne bom Ti govoril na grobu, prijatelj Petruška! Samo v nemem miru posedi še pri meni med stenami moje sobe, da se pogovoriva o vsem, kar je ostalo doslej skritega. Vem, da boš prihajal k meni. tihi gost. tako prisrčno in iznenada, kakor si bil vajen v življenju. Vselej, kadar prideš mi boš mil in drag; kajti prostor v mojem srcu Ti ostane ohranjen, dokler ne pridem za Teboj. Pozdravljen, dragi Petruška! Rad bi bil podal vsaj nekaj obrisov Tvoje lepe podobe. toda žalost ml uklepa besedo. Zato oprosti, ne morem. Z vsemi pa, ki smo Te imeli radi, z vsemi znanimi in neznanimi Ti kličem: Hvala ti, dragi Petruška, za vse, kar si nam bil in kar si nam dal! Naj bo izmučenemu truplu zemlja na Žalah v Tvojem Kamniku nežna mati in počitek v njenem naročju prijeten. Večni pa bodi Tvojemu blagemu duhu poslednji in najpopolnejši Dobrotnik! Zbogom, Petruška, zbogom! Ivan Albreht Prijatelju Petruški Mnogo romal si po tujem, beden hodil tu in tam, zda), ko Sel si, se vprašu jem: »Kje si, da Te več ni k nam?« So zvabile Te poljane, nedosledno morje trav? Pesmi pričajo izbrane, da si njih bil brat sanjav. So vetrovi Te raznesli, razmetali križem svet, ki Ti niso prizanesli niti v zarji mladih let? So nebesa nam Te vzela v krožno pot nemirnih sfer, kot usoda je hotela: »Bodi večni Ahasver! ...« Bodi, dragi, kjer že bodi! Drag si bil nam vsem nad vse: Bog nebeški naj nam sodi, če rešili nismo te. Griša Koritnik Prijateljček Pred leti sem Sel mimo Prešerna in tam me ustavi znani prijazni obraz, se zasmeji ter pravi: »Kam pa ti. prijateljček?« Te dni premišljujem, zakaj je Petruška imel tako rad to besedo. Ker 80 mu bili vsi ljudje sami prijatelji! Imel je tiaoč prijateljev in to kaj pomeni v časih, ko ima izmed tisoč ljudi komaj eden znanca, ki zasluži to ime. »BI Sel«, odgovorim, »da bi kam sedel.« »No, vidlS. jaz tudi: kako je prav, da si prišel«, odgovori PetruSka. čez pet minut sva bila Ee pri »Fajmo-štru«. Ko sva sedla, mu rečem: »Kako lepo se tu sedi. Zdaj mi boš pa povedal katero o Rusiji.« »Veš, Rusija, to je ...«, odgovori Petruška, ko pride ravno natakarica »Rusija je .. . o. gospodična, kakšno vino pa imate?... Rdeče je še tako kot je bilo? Kar rdečega prinesite, moj prijatelj ima naj-rajSi rdeče vino.« Komaj se je vino zamajalo na mizi in sva trčila na prvi duSek, ga arpet dregnem glede Rusije, on pa ae je že pogajal z natakarico: »A tako. svinjsko pečenko imate ? Pa ne reber, tistih ne maram, so prepusta. Ce bi Imeli vrat, bi pa nič ne rekel. Recite kuharici, da je zame, ona že ve, kakSen košček Imam rad.« »Dobro«, pravi natakarica in hoče iti. »Počakajte, prijateljica«, zakliče Petruška »sai vendar ne bom jedel same pečenke. To ni zdravo. Kaj pa Imate k pečenki ?« »Kislo zelie, solato ...«, mu odgovori. Pri besedi »solata« so se Petruškine oči kar zasmejale kakor ob prijetnem spominu. »Seveda solato, kaj pa naj bi drugega, tako zdrava je, doktorji je ne morelo dovolj nahvaliti«, reče Petruška in natakarica odide. Petruška hiti za njo in v veži ji še naroča. »Gospodična! Prav za prav nisem posebno lačen in kdo bi jedel pečenko pri taki vročini! Svinjske pečenke še noben zdravnik ni priporočal. Kar samo solato mi prinesite in sti-ok češnja naj mi nareže nanjo.« Vrnil se je za mizo, natočil, trčil in nastavil kozarček na ustnice s tako udano-stjo, hvaležnjo, da nikoli tega; rekel bi. da še golobček ne pije s tako pobožnostjo kot je pil Petruška. Tako ga gledati — to so bile narodne zdravice, vinske svatovske pesmi v kakšni Gasparijevi kmetski krčmi. V Petruški je bilo veliko našega naroda ... In solata se je kislo-veselo prismejala na mizo. Petruška pa je bil zares vesel. »O Rusiji«, pravim jaz »ni pri nas še nihče kaj posebnega napisal. Bogumil Voš-njak pred vojno in prostovoljci po vojni z Grčarjem vred so zelo skopo pripovedovali o naši največji slovanski državi. Radi bi brali veliko ln naširoko o njej.« Petruška je bil ves poglobljen v solato in je le v presledkih kakšno zinil, ki se je tikala Rusije prav toliko kot Madagaskarja ali Haitija. že sem ga hotel ošte-ti, da bi kaj več lahko napisal o zemlji, v kateri je toliko časa živel in mu hotel omeniti za vzgled svetomohorska romarja Lavtižarja in Trunka, toda Petruška se je zasmejal: »Ali misliš, da je tam kaj posebnega? Ali misliš da pri nas ni lepo? Vsak naš človek misli, da so v Rusiji sami taki ljudje, kot ste jih našli v ruskih romanih. Jaz pa mislim, da je pri nas tudi precej takih ljudi. Ti še ne veš, kako je pri nas lepo, ne veS, kako zanimivi so naši ljudje... Bog ti daj zdravje, prijateljček!« In sva trčila in komaj sva postavila kozarca na mizo, pride natakarica, s katero je začel Petruška vesel fantovski pogovor: »Presneto« ste danes brhki! človek vas je vesel, ko vas gleda. Ali fant kaj piše od vojakov? Ne? Nič ne marajte, bo še rad! Ali pa morda tajite! To bo, to, saj ste rdeči postali. Vi, navihanka, veste kaj? Prinesite mi še enkrat solato pa naročite veliko porcljo, kar povejte kuharici, da je zame.« »Veš, jaz tako mislim, da Rusija...«, hočem nadaljevati pa me Petruška pri besedi ustavi in nataka: »Ce dovoliš! Vesel sem, da sem prišel do tako dobre solate. Take kakor je naša. trnovska, ne premore vsa Pusija. Nič ne rečem, na Holandskem sem tudi jedel dobro solato, v Nemčiji jo pa tako skazč, da jo komaj spoznaš, če bi mižal, bi mislil, da ješ posladkanega polža! Bodi pošten in povej po pravici, če ni videti lepa in okusna.« Natakarica je postavila solato predenj. Ko jo je pohrustal, sva govorila mnogo o naših krajih in ljudeh. Vedno sem se čudil, da Petruška, prijatelj Pugljev, s katerim je toliko presedel v družbi, ni znal niti podobno pripovedovati kot pokojni Pugelj. Pugljeve povesti je bila polna vsa izba, smeha vsa miza. Petruška pa je že z odlomki varčeval. Ko je hotela odnesti nakarica krožnik, jo je Petruška pobaral: »Kako pa kaj kuharica? Ali je dobila tiste rože, ki sem jih iz Kamnika poslal? Prav imenitne so, noben ljubljanski doktor se tako ne odreže kot čaj iz njih. Pri nas v Bistrici je kopo žgal ogljar iz Vranjih Peči. Tisti mi je zanje povedal. Sicer jo grem pa kar sam povprašat.« In je šel in se dolgo nI vrnil. Končno pride ves vesel in pravi: »Veš človek mora znati ljudem svet dati. Večkrat je marsikdo bolj potreben sveta kot kruha ali denarja. In končno, kaj te pa stane, če komu kaj dobrega svetuješ? Nič, vidiš, prav nič, oni je pa le vesel in hvaležen. In če ti tudi ni hvaležen, saj si ti vesel, ki si mu dobro storil. Mi bi lahko mnogo dobrega storili komurkoli ln brez plačila. Bog te živi!« In zdaj ga nisem več spraševal po Rusiji. Pila sva in govorila, a vse, kar mi je Petruška pripovedoval, se mi je zdelo tako samo od sebe razumljivo ln dobro, tako da se mi je zdelo, da prihaja Rusija k nama siromakoma, za mizo v svate sest... Fran Lipah D. Kavi jen: »črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5. Petruški na pot Požar sem gledal: kdo ga je uprasnil? To šviga plamen, dim visoko sega. Raz grajski stolp oznanja se zadrega: Gasilec, urno tja, da boš kaj hasnil! Ognjeni gnev se že je opočasnil, nemara le ne bo premnogo zlega. Tedaj moj dnevnik me na novo zbega: »Prijateljček sinoči je ugasnil.« Kaj res življenju si se izneveril, za vek osul se tvoj je smeh, Petruška, ne boš po svetu več nam ahasveril? Če Onkraj prideš na Poljano Jasno, Stihotvorenja svoja postepuška nalašč ponudi Levu dosti glasno! Anton Debeljak Joško Vidali pokopan v Mengšu Mengeš, 22. junija. Tragično preminulega Joška Vidalija, o čigar smrti je »Jutro« v torek podrobneje poročalo, je dala družina prepeljati na svoj dom v Mengeš. Včeraj in danes dopoldne, ko je še ležal na mrtvaškem odru, so ljudje trumoma hodili kropit nesrečno žrtev zavratnega napada. Ugledna narodna družina je prejela številne izraze so-žalja in poklonjeno je bilo tudi lepo cvetje. Ko je ob 10. dopoldne nastopila ura slovesa, so se zgrnile h pogrebu množice pogrebcev. Domačinom so se pridružili pokojnikovi znanci in prijatelji iz Kranja, iz Cerkelj in tudi iz Celja, kjer je bil pokojnik uslužben kot skladiščnik pri Westnu. Enako so prispeli prijatelji iz Ljubljane. Sokoli so prišli iz Domžal, iz Kamnika in Komende, večinoma v kroju. Žalne obrede je opravil mengeški župnik g. Sušnik ob kaplanovi asistenci. Domači pevci so ob slovesu od domače hiše zapeli žalostinko: »Človek glej dognanje svoje«. Sokoli so nato vzeli krsto na ramena in razvil se je dolg sprevod proti cerkvi. Sokoli so v sprevodu nesli krasen venec. V cerkvi so pevci zapeli žalostinko »Blagor mu«. Potem se je sprevod pomaknil na pokopališče. Ko je g. župnik opravil za-dušne obrede, so pevci zapeli v poslednje slovo: »Nad zvezdami«. Sokolski prapor se je sklonil nad krsto, potem pa so padle prve grude. S pokojnikovimi štirimi sestrami, dvema bratoma in sivolaso materjo so iskreno sočustvovali vsi številni po-grebci. Očeta je pokojnik izgubil že pred 27 leti. Naj jima bo lahak počitek v rodni zemlji! Naše gledališče OPERA Četrtek 23.: Zaprto. Petek. 24.: Zaprto. Sobota, 25.: Boris Godunov. Premiera. Pre- mierski abonma. Nedelja, 26.: Zaprto. Zaključek operne sezone bo 30. t. m. v četrtek. Uprizorili bodo Puceinijevo opero r-Manon Lescautc z so. Vidalijevo v naslovni partiji. Predstava bo za abaneate reda četrtek. H A D 1 O Četrtek 23. junija Ljubljana 12: Operni odlomki (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napoved!. — 13.20: Za zabavo in oddih (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Operetni napevi (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudol Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Zakaj pojdemo v Prago (g. Eiigeltert Gangl). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Kresna noč — čudna moč! — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kresna noč (koncert Radijskega orkestra). Petek 24. junija Ljubljana 12: Slovenski biseri (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Po domače (plošče). — 18.40: Na počitnice! (ga. Cilka V račko). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: 0 priliki Jadranske razstave v Zagrebu. — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). — 20: Vesel večer (igra (Radijski orkester). — 21.10: Koncert komornega tria (gg. J. Gregorc, V. šušteršič itn H. Svetel). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 18: Plošče. — 19.20: Koncert orkestra. — 20: Kakor Zagreb. — 21: Orkestralni koncert. _ 22.20: Recitacije.—22.45: Orgle. — Zagreb 20: Narodmj običaji. — 20.30: Petje ter skladbe za violino in čelo. 22^0: Orkester im solisti. _ Praga 19.30: Lahka glasba. — 21: Orkestralni to. pevski koncert. — 22.20: Plošfe. — Varšava 19.40: Mešan program. — 21: Plesna muzika.— 22: Orkestralni koncert. — Sofija 18: Orkester. 18.30: Iz zvočnih filmov. — 20: Narodna Slasta. — 20.45: Petje. — 21.20: Lahka godba jn ples. — Dunaj 10.30: Plošče. — 12: Opoldanski koncert. — 16: Lahka glasba 19.10: Ra jan je na kmetih. — 20: Poveš trika starega mesta.. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Beriin 19.10: Spored za zabavo. — 20: Glasbeni drobiž (plošče). — 20.30: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Mtinchen 19.10: Iz operet in zvočnih filmov (plošče). — 21: Recitacije in muzika. — 22.30: Orkester Ln solisti igrajo za ples. — 24: Kakor Dunaj. — Stuttgart 19.15: Plošče. — 20: Orkestralni koncert — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Program za dobro voijo. ZAHTEVAJTE BRE5PtAČNl CENIK ER A[*JPDLNEJ5E generalno za5tdp5tvd _ | 5CHNEIDER ZAGREB nikdliCeva 10 S1. majem je bil odprt v Beogradu Hotel fistoria nasproti kolodvora Telefon št. 22-784 Hotel je najmodernejše urejen ter razpolaga z najboljšim komfortom: topla in hladna voda, sobe s kopalnicami in telefoni, lift itd. Cene zelo solidne. NRPOLEONOUR * TfHNR UU BEŽEN Zgodovinski roman »Priporočil bi vašemu veličanstvu, da grofici pred sejo tajnega sveta ničesar ne poveste. S tem, da ji potlej hkratu sporočite svojo željo in prošnjo najvišje skupščine v državi, ji pripravite silno presenečenje, ki ne bo samo ljubeznivo, ampak tudi častno.« Drugače tako nezaupljivi Napoleon je plaval ta mah v višavah čuvstva, ki ni trpelo nobene za-vratne misli. Fouchejev predlog se mu je zdel izvrsten. Poznal je ministrovo spretnost. Prav nič ni dvomil, da bo znal ugodno vplivati na člane sveta in jim vcepiti mnenje, kakršno ustreza njegovi želji, tako da jim ne bo Napoleon sam za nič dolžnik in v ničemer obvezan. Česar on ne more, naj opravi vojvoda Otrantski. Pripravil bo razpoloženje, ugladil ljubljenemu imenu pot in zbudil zanj navdušenje, ki se mu Marija Walewska kot prva prizadeta ne bo mogla odtegniti. Kritika, jeza in ljubosumje, ki so toliko časa napotovali njegovemu sklepu, bodo utihnili ali se vsaj skrčili v nerazumljiv šepet. Evropa, Francija, njegov dvor, da, celo njegova rodbina bi mu mogla samo pritrditi. Veselo je uščenil vojvodo Otrantskega v uhelj. »Bogme, zvit lisjak ste, Fouche. Ravnati se hočem po vašem nasvetu. Takoj, ko se vrnem domov, dam po Maretu sklicati svet za danes teden. Dotlej pa govorite z najvažnejšimi člani in jih pridobite, da bodo podpirali mojo namero. A bodite obzirni in spretni. Sam nočem stopiti v ospredje. Bolje bo.« »Vaše veličanstvo naj se zanese na mojo vdanost«, je rekel Fouche in si pomel voščenorumene roke. Posvetovanje V cesarjevi veliki delovni sobi se je zbral tajni svet. V isti dvorani sta bila pred nekaj dnevi tudi rodbinski zbor in oznamitev Jožefininega odstavljen j a. Okrog velikanske mize, ki jo je pokrivalo pregrinjalo iz rdečega žameta z zlato reso, so bdi strogo po činu razvrščeni kralji, veledostojanrtve-niki in ministri. Sredi njih, s presledkom oddeijen od ostalih, je sedel Napoleon. Zbrani so bili člani cesarske hiše, kar jih je bilo ta čas v Parizu, nosilci najvišjih dostojanstev in časti ter vsi ministri. Vojvoda Bassanski, tajnik sveta, je bil zapisnikar. Napoleon je pričel sejo s kratkim nagovorom o važnosti posvetovanja, ki naj odloči o izberi nove cesarice in s tem tudi o nadaljevanju dinastije. Priporočil je svojim svetovalcem, naj govore povsem odrito. — To ni bila prazna beseda. Cesar je imel v resnici rad, da si povedal vse, kar si mislil. Robata odkritost mu je bila zmerom ljubša od potuhnjenega govoričenja. »Vaše mnenje«, je rekel na koncu, »mi bo pomagalo, da določim svojo pot. Izjave, ki sem jih že dobil od nekaterih izmed vas, pričajo o j ako protislovnih nazorih. Današnji zbor naj jih spravi v sklad. Dalj čakati ne morem: oči Frandje in oči Evrope so odprte vame.« Ta trditev, ki bi se bila zdela v ustih vsakega drugega človeka na moč prevzetna, čeprav bi bil vladar, je bila pri Napoleonu povsem naravna, ker je znal v takih trenutkih neprisiljeno pokazati vso svojo veličino. In je tudi res: ob začetku leta 1810. je bila na celini samo ena važna misel: katera bo cesarjeva žena? Prvi je dobil besedo holandski kralj. Louisu Bo-napartu je bilo takrat 31 let. Bil je Napoleonu podoben, a njegov mršavi, razdejani, ohlapni obraz, ki so ga obrobljali predolgi zalisci, ga je delal starejšega od brata. Po naturi je bil Hortenzin mož vkljub svojim poštenim namenom silno malenkosten človek, ki je pogosto spravljal vso okolico v obup. Napoleon ga je imenoval »tenkovestno zgago«. Louis je jel govoriti z dolgočasnim glasom, ki ni mogel povečati majhne pazljivosti poslušalcev. Bil je v nemilosti. Zaradi tega se je delež spoštovanja, ki so ga Napoleonovemu najljubšemu bratu prej v izobilju izkazovali, naglo osul. »Sire, izmed trojice ženitvenih načrtov, ki so doslej zbudili pozornost vašega veličanstva, se mi zdi saksonska ženitev za Francijo najbolj priporočljiva. Vaša ženitev s princeso Avgusto bi imela primere v zgodovini. Mati Ludvika XVI. je bila saksonskega rodu. Saksonska se je vrhu tega zmerom pokazala zvesto zaveznico. Po drugi strani ni dovolj močna, da bi se mogla kdaj prevzeti in iz-kušati vplivati na vašo politiko... Ostala dva načrta sta nevarna. Rusija je predaleč od nas, in ruska velika kneginja se ne bi zlahka sprijaznila z našimi navadami Okolica carja Aleksandra, posebno pa njegove matere, je Franciji sovražna. Kar pa zadeva Avstrijo, je v vojnah, ki jih vodi proti nam že dvajset let, preveč trpela, da bi mogla biti sprava z njo odkritosrčna... V dopolnilo bi še dodal, da je saksonska princesa s svojimi sedemindvajsetimi leti veliko primernejša za cesarja kakor nadvojvodinja, ki ji je šele osemnajst let. Ruska velika kneginja Katarina je celo še mlajša.« Te besede so Napoleona razdražile. To, da je govoril o letih, je bilo od Louisa nova nerodnost Mar je človek z enainštiridesetimi leti star? »Je to vse? Ste končali? ... Kralj napoljski!« Joahim I., kralj obeh Sicilij, francoski veliki admiral in mož Karoline Bonaparte, je vstal. — Louis je govoril sede. A bivšemu prodaj alniškemu slugi, ki je bil postal kralj, se je upiralo vse, kar je bilo naravnega. Ta krasni, pet in pol čevlja visoki vojak v polorientalski opravi, v kateri so se mešali žamet, svila, čipke, zlato, krzno, peresa in demanti v smešno sliko, ki bi bila pripravila vsakega mulata v navdušenje, je imel od sile teatralno vedenje, a v bitki je znal s svojim pogumom potegniti vojsko za seboj. »Cesar hoče, da govorimo jasno«, je pričel s pro-staškim glasom, v katerem je še vedno pogrkavala izgovarjava domačega kraja, »zato ne bom hodil kakor mačka okrog vrele kaše. Gospodar v revoluciji prenovljene Francije, vodja armade, v kateri je republikanska zgodovina ohranila svoj ugled, ne bo hotel s tem, da bi zasnubil nadvojvodinjo, obuditi spomina na Avstrijko Marijo Antoinetto, ki jo narod še vedno sovraži Cesar je sam iz sebe postal vse kar je. LEPO DENARNO NAGRADO plačam tistemu, kdor ml izsledi tatu mojega motornega kolesa znamke Sachs, tovar. št. 249017. Motor je rdeče pleskan in je imel evidenčno številko 312. Ukradeno mi je bilo v torek, dne 14. t. m. zvečer. Kdor bi poznal koga, ki je v teh dneh prišel v last takega motorja naj sporoči naslov dotične osebe oglasnemu oddelku »Jutra« pod šifro: »Ukradeni motor«. Nagrado bo 'izplačal oglasni oddelek »Jutra«. Mali oglasi Letovišča Beseda 1 Din. davek 3 1 Mu za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Letovišče Otok Krk, Aleksandrovo, restavracija M. Orlic. Pen-zion in plačane takse 45 din čnevno. Informacije daje do 10. VII. Dekanič, Poljanska 20. od 14. do 16. ure vsak dan. 15104-38 Bffffflia Vsaka beseda 50 par cLavefe 3 Din. za Slfro slH (lajanje naslova 5 IJin. najmanjši znesefe 12 Din. Absolventka trgovske šole . trgovsko prakso, dobi na-rneščenje. Obširne ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Zmožna«. 15142-1 2 spretni natakarici ki bi hodili pomagat ser-vi/at ob lepih dneh od pol 6. ure zvečer do pol 1. ponoči, iščem. Predstaviti se čimprej v gostilni Figove. / 15143-1 Krojačico sposobno, iščem takoj za moška ročna dela. Terzer, Maribor, Meljska c. 2. 15132-1 Trgovski pomočnik dobi takoi mesto kot ko-misijonar in skladiščnik, vojaščine prost, mlajša moč ter dober poznavalec blaga ima prednost. Ponudbe ter reference je poslati do 25. t. m. na I. Andrašič, — Kranj. 15097-1 Gospodinja (Wirtschafterin), ki se ne-koliko razume v vodstvu kuhinje večje restavracije v Zagrebu in za nadzorstvo kuhinjskega osobja dobi za-poslenje pri samostojnem vdovcu. Biti mora dobra ekonomkinja, srednjih let, sama brez otrok. Pismene ponudbe pod 50165 na Pu-blicitas, Zagreb, Ilica 9. 15040-1 Poslovodjo išče večja tvornica čepic v primorski banovini. V po-štev pridejo samo delavne, zanesljive in energične moči. Pismene ponudbe s nimi podatki in resnimi referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poslovodja«. 15041-1 U fabrikaciji potpetica za obuču upučenog radnika traži preduzeče u Bačkoj. Za adresu obratiti se firmi Niklsbacher & Smrkolj, — Ljubljana, Pražakova 4. 15116-1 Dva soboslikarska in plesk. pomočnika dobra, potrebuje takoj Žagar, Ribnica 56, Dolenjsko. 15108-1 Korespondent perfekten v jugoslovenskem in nemškem jeziku, steno-graf, izurjen strojepisec, dobi mesto v večjem podjetju v spodnještajerski provinci. Prošnje v slov. in nemškem jeziku pod »Inteligenten in agilen« na ogl. odd. Jutra. 15105-1 Gaterista z daljšimi spričevali, sprejme takoj žaga Hlep, Zg. Sv. Kungota pri Mariboru. 15135-1 Frizerko dobro v železni in trajni ondulaciji, sprejmem proti dobri plači takoj ali 28. VI. Breskvar, Domžale. 15126-1 Pek. pomočnika predpečnika, starejšo moč, ta stalno sprejmem takoj. Pismene ponudbe na naslov Soklič, pekarna, Bled. 15110-1 Dekle dobro vzgojeno, zmožno samostojno kuhati, kakor tudi ostale hišne posle opravljati dobi mesto. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do otrok«. 15113-1 Prodajalko za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mešana stroka«. 15111-1 X1uf.be išče 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj -Si znesek 17 Din. Trgov, pomočnica (speceristka) išče službo kjerkoli. Zmožna tudi gospodinjstva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15133-2 Natakarica dobro izvežbana, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Kovačič«. 15136-2 Mlad vrtnar zmožen vseh panog vrtnarstva, želi namestitve 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva moč«. 15102-2 Ključavničar absolvent drž. delovodske šole, vojaščine prost, išče službe s takojšnjim nastopom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent drž. šole«. 15125-2 =iii{itmiiitiiiiiuiiHtuiinuiitiiituia£Uiiii>«ttiiti!»iiiii mit« Vajenci (ke) ■ fi i nttiaiin minn uni imni m un: i mti tiun hiiti (iHiiiitf ii h Zdrav fant poštenih staršev, z 2 razredoma mešč. šole se želi izučiti v trgovini aH brivski obrti. Hrana in stanovanje pri gospodarju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15086-44 ragocenosti i Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjlh cenah CEBNG — juvellr, Ljubljana. Wolfova ul Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj-ši znesek 17 Din. Tricikelj poceni naprodaj. Obnova d. d. Vošnjakova ul. 22., Ljubljana. 15140-6 Štorja za strope po nizki ceni v železnini FR. STUPICA Ljubljana, Gosposvetska 1. 15054-6 Prodam postelje omare, otomano, psiho in pisalno mizo (hrastovo) in ctroški stolček. Bernekerje-ra 21, Zelena jama. 15121-6 Parketni odpadki popolnoma stihi, so naj cenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon št. 22-44. 14087-6 Beseda 1 Din. da res 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 run BMW motorno kolo 500 ccm v izvrstnem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14297-10 Kupim motor malo rabljen, najraje znamke Lotz tipe Sachs 98 cm kub. Ponudbe na vse podružnice Jutra pod »Takoj plač.am«. 15053-10 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Dln. Kolesa - motorji vsi nadomestni deli, velika izbira, nizke cene. Trgovci, mehaniki, zahtevajte cenike. REMEC OSKAR, Ljubljana, Dolenjska c. 5. 12874-11 Pridelki Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Neposneto mleko dostavljamo dnevno. Dr. Marcius, Sv. Peter pri Mariboru. Vodole 28. 15063-33 »AiMrMotartfMfc* Beseda 1 Dtn. davek t Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Pohištvo novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo -sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Matbliam. Ljub. ljana, Tyrševa cesta 12. 79-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hlodov smrekovih in jelovih, kupimo vsako količino, franco vagon. — Parna žaga Rog, d. z o. z. Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu. 254-15 Kapital Beseda 1 Dtn. da vrt 8 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Naj manj-ti znesek 13 Din. Usnjarsko podjetje rentabilno, v industrijskem kraju, išče kompanjona z do 60.000 din. Sodeluje lahko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kom-panjon 60.000«. 15114-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrov« cesta 40 Icupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vred nostne papirje: 3% obveznice, booe, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 224-16 Beseda 1 Din. davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj š< znesek 17 Din. Polnojarmenik kompleten s cirkularka-mi in transmisljami za takojšen obrat ugodno prodam. Ponudbe pod »Polnojarmenik Esterer 65* na ogl. odd. Jutra. 14739-29 Med mestom In deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik BLAGO za tapeciranje najnovejše vzorce samo pri Sever, Marijin trg 2 V naših krajih so že od davna znana dvokolesa Ta dvokolesa se še danes izdelujejo v oni znani STYRI A prinaša za sezono 1988 NOVE MODELE V KROMTRANI OBLIKI ST¥1RIIA STAMI KVALITETA ki so jo naše kolesarske generacije spoznale kot najboljšo in nedosegljivo Dobivajo se v vseh trgovinah te stroke GENERALNO ZASTOPSTVO: „RE-KO" JULIO ROSENBERG, Zagreb, Račkoga 10 ZASTOPNIK ZA MARIBOR IN OKOLICO: JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR — TATTENBACHOVA 14. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din. Gostilno oddam v najem kavcije zmožni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15131-17 Hotel »Hubertus« v Celju takoj prodamo aH ®v. oddamo tudi v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hubertus« 13618-17 r/ seseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje oaslova S Din. Naj manj-g, znesek 17 Din. Trgovska hiša (bivša Gartnerjeva) v Planini št. 37, z inventarjem, se odda v najem ali proda takoj po zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji na najpro-netnejšem kraju. Dobro vpeljana trgovina, pekarija in gostilna. Pojasnila: Gar-zarolli Elo, Postojna, Italija. 15129-20 Trgovsko hišo z gostilno v prometnem kraju Konjiškega sreza da ugodno v najem 1. septembra M. To-mič, Rimske Toplice. 15137-20 Parcela ob Streliški ulici, strni en sistem za dvonadstropne hiše, ugodno naprodaj radi odselitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15124-20 V Sostrem prodam njive, travnike in gozd. Informacije daje Rudolf Pompe, Šiška, Jerne-jeva 24. 15032-20 Stavbne parcele lepe od 540 do 926 m2 ob Tržaški cesti takoj iz ven mestne meje prodam pod ugodnimi pogoji. Polzve se pri Ljud skl posojilnici v Ljubljani. 14804.2C Več stavbnih parcel v Zgornji šiški, v bližini državne ceste in remize zelo ugodno proda Društvo hišnih posestnikov, Salen-va 6. 15067-20 Večje Število parcel kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih m pa stanovanjskih tliš ter vil. ima naprodaj grad beno strokovno tzobrs ten posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 8. Te lefon 37-33. PooblaSCen graditelj In sodni ceni telj za nasvete brez plačno na razpolaga 25-20 Stanovanje Beseda 1 Din. davek a Din za tltro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj ti znesek 17 Din Dvoje samskih stanovanj (garsonjer) udobnih, v novi stavbi sredi mesta, ugodno oddam za 1. julij 1938. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15103-22 Enosob. stanovanje oddam 2—3 članski mirni družini 1. julija. Vodovodna 15, Bežigrad. 15123-21 Enosob. stanovanje oddamo stranki brez otrok. Emonska 2. 15118-21 Sobo o