OB OBISKU FRANCETA POPITA NA OŠ. 7. MAJ
Iz dela za delo
Obisk na tej celodnevni šoli vsekakor ni pomenil samo srečanja z delom te izobraževalne ustanove, saj se je v sproščenem razgovoru s številnimi predstavniki družbenopolitičnega živ-ljenja KS, občine, mesta in republike ter pedagoškimi delavci te osnovne šole in Zavoda za šolstvo, razvila vrsta misli, spoznanj pa tudi povsem praktičnih in življenjskih pristopov, ki naj bi v crfloti usmerjali izobraževali proces na vseh stopnjah. Zagotovo danes celodnevna šola vnaša vrsto nadvse dragocenih oblik dela z učenci tako skozi izobraže-valno funkcijo kot tudi pri uveljavlja-nju številnih interesnih dejavnosti. Krepi se strokovna ustvarjalnost, sku-pinsko delo skratka ta način pouka pol-no izpolnjuje čas, ko so starši na delu. V določeni meri pa seveda tudi že moti-vira učenca k odločitvam o nadaljnjem izobraževanju. Vendarle, po mnenju Franceta Popita, »bi morale biti še bolj razvite in dodelane poglobljene oblike sodelovanja z združenim delom, pred-vsem v smislu razvijanja interesnih ak-tivnosti s področij sodobnih tehničnih dejavnosti. Prav tu pa bi moral ključno vlogo odigrati tudi svet šole. Kajti nav-sezadnje, odgovornost za celovit izo-
braževalni sistem nosimo v družbi vsi in ne samo pedagoški delavci.«
Tudi sicer je bilo združenemu delu namenjeno precej besedi. V času, ko sprejemajo na republiški ravni tako po-memben dokument kot je zakon o usmerjenem izobraževanju, ugotavlja-mo, da prav združeno delo ni odigralo takšne vloge, kot bi jo sicer pričakovali.
Takšno mnenje oziroma kritična ocena pa ni bila namenjena prav orga-nizacijam združenega dela, temveč vsem tistim, ki so omenjeni predlog zakona pa tudi predlog mrež usmerje-nih srednjih šol izdelovali. Prav zaradi tega dejstva, torej odločno premalo us-klajenih predlogov in programov po poklicnih usmeritvah, ki jih seveda lah-ko narekuje le združeno delo, so sedaj prisotne težave v prehodu sedanjih srednjih šol na usmerjene. Te težave pa so tako v pogojih materialnega in ka-drovskega značaja pa tudi v vrsti nedo-rečenih pokazateljev potreb posamez-nih poklicev, premalo prilagojene šti-pendijske politike, učnih programov...
Povsem na mestu je bila zatorej po-buda predsednika CK ZKS, da je k tej šolski reformi potrebno pristopiti po-stopoma, torej najpreje tam, kjer so ti pogoji dani.
Precej je bilo še nanizanih, pa tudi močno utemeljenih razmišljanj o tem, kako nekatere oblike celodnevnega pouka uveljaviti v vseh ostalih osnov-nih šolah, kako je treba ojačati vlogo koordinacijskih odborov za razvijanje celodnevnega pouka povsod, pa tudi na šolah samih, dalje, da je treba prav pedagoškim delavcem nameniti tudi skozi vse oblike svobodne menjave de-la pa tudi preko neposrednih povezav z združenim delom ve6 pomoči v smislu stalnega izpopolnjevanja, usmerjanja, reščvanja njihovih stanovanjskih pro-blemov, kajti le tako bi lahko zavirali njihova odhajanja in zaposlovanje na drugih delovnih mestih!