Težave in skrbi pri reševanju stanovanjskih vprašanj imajo v vseh deželali. ' i razvijajo svojo industrijo v tako naglem tempu kot mi. Potreba po razširitvi obratov in s tem po povečanju delovne sile raste tudi v ptujski občini '-itreje kot stanovanjska izgradnja, to pa predstavlja za hitrejši d-^'z proizvodnosti pre- cejšnjo oviro. Podjetja zaposlujejo cesto de- lovno silo brez odgovornosti do posledic, ki jo zaposlitev povzro- ča. Vidijo le svoje proizvodne programe in večje dohodke, ne skrbe, pa obenem za gradnjo delavskih stanovanj. Sebični računi cesto —.uieglujejo pogled na širše potrebe kolektivov in občine kot enotne organizacije proizvajalcev in potrošnikov. Ni malo primerov, ko se novo- zaposieni naselijo sami ali z družino v kakem skrajno ne- primernem prostoru na pod- strešju, hodniku ali v kleti ali pa se stisnejo po večini v že itak tesne stanovanjske pro- store svojih sorodnikov ali znancev. Sprva potrpijo, toda kmalu, ko nastopijo težave, bo- lezen in podobno dvignejo svoj glas ogorčenj:- in se zgražajo nad nesocialističnim odnosom občinskih stanovanjskih orga- nov do delovnega človeka. Vprašanje je zares pereče in ga bo mogoče reševati uspešno le tako, da bodo zasigurala pod- jetja novozaposlenim tudi sta- novanja ne z intervencijo na občini in drugod, temveč z grad- njo lastiiih delavs'-"'T stanovanj. Z gradnjo stanovanj bo treba izkoristiti vsa možna sredstva gospodarskih orsani?:acij. sta- novo-.ijskih skupnosti, stano- vanjskih zadrUo, družbenih organizacij in občinskega ljud- skega odbora. Ljudska skupščina LRS je sprejela na svoji zadnji seji resolucijo o usmerjanju stano- vanjsk'-' izgradnje. Ta resolu- cija zahteva smotrnejšo izgrad- njo stanovanj s praktično in solidno opremo. Resolucija na- vaja tudi možnosti za pocenitev stanovanj. Vsekakor bo ta ce- nejša, če jo bo usmerjala ob- čina načrtno na organiziranih gradi iščih in na večjem kom- pleksu, ker so ljudem poleg stanovanj tudi potrebne komu- nalne ustanove za preskrbo in razne službe, servisi, pralnice, garaže, igrišča, kanahzacije, vo- dovod itd. Zaradi pocenitve je tudi treba omogočiti serijsko izdelovanje konstrukcij in po možnosti ustanoviti v občini posebne obrtniške skupine in delavnice za gradbene usluge in izdelovanje kar -laipraktič.iejše opreme. Prednost je treba dati večstanovanjski izgradnji, ker je ta lahko v vsakem pogledu cenejša in za skupnost ekono- mičnejša kot gradnja individu- alnih hišic, ki poraja vrs+o ne- gativnih posledic materialnega in subjektivnega značaja ter ohranja do' neke mere zaosta- lejše oblike ureditve stanovanj- skega naselja. Občinski urbani- stični projekt bo preprečil anarhično gradnjo s smotrnej- šim izkoriščanjem gradbenih zemljišč za družbene namene in za družbeno organizacijo str- n.ienih naselij. Resolucija govori tudi o obse- gu stanovanj. Največja je po- treba po dvosobnih stanovanjih. Na stanovanjsko enoto naj od- pad^ 71 m- bruto etažne povr- šinen. Število novih stanovanj bo lahko večje, če bodo ta čim c<^nejša in dovolj skromna, ven- dar morajo imeti poleg kuhinje shrambo živil in čistil ter stra- in sob prostore za umivanje, za nišče. Skupna stranišča so do- voljena le v javnih domovih. Instalacije novih zgradb mo- rajo b'ti urejene tako, da bo možno nknadno priključiti do- datne naprave in sodobnejšo opremo. Člani SZDL so dolžni, kjer koli je to potrebno in možno, usmerjati okupna sredstva v stanovanjsko izgradnjo, kajti tudi od rešitve tega in drugih komunalnih vprc ai • je odvis- na delovna sposobnost delav- cev in nameščencev, s tem pa tudi nadaljnji dvig proizvodnje in splošne življenjske ravni vsega prebivalstva občine. E*ri le-tožnh žetvi se .ie kombajn »Zmai« vsestransko izkazal Dogodki na Bliz.njem vzhodu se razvijajo s tako naglico, da lahko pričakujemo velike in odločilne trenutke. Arabski narodi so še enkrat dokazali, da so odločno proti imperialistični politiki in da imajo dovolj kolonialističnega iz- koriščanja. Upor v Iraku, ki je tako od- lično uspel, je preko noči spre- menil položaj na Bližnjem vzho- du. Irsk je bila doslej država, ki je bila najtrdnejši temelj Bag- dadske zveze, država, ki je od- ločno nastopala proti arabskemu preporodu, sovražnik Nasera in demokratičnega gibanja ter na pol fevdalna država, ki je izva- jala vse, kar so ji rekli v Lon- donu. V tej deželi so preko noc! \rgh s prestola kralja in progla- sili republiko. Upor pa je povzroči! hudo re- akcijo v imperialističnih krogih. Američani so se pod pretvezo, Ca bodo zaščitili ameriške državlja- ne in libanonsko nedotakljivost, izkrcali v Libanonu. S tem so na- sprotovali ugotovitvam Organi- zacije združenih narodov, da se v libanonske zadeve nihče ne vmešava, ter dokazali, da jim je težnja po ohranitvi svojih politič- nih in gospodarskih interesov važnejša. V tem primeru je Ei- senhower dokazal, da bo Ameri- ka vedno zagovarjala politiko sile, če bodo njeni interesi ogroženi. Pri tradicionalnem nasprotju med Vzhodom in Zahodom ne smemo po?abiti na pojav nove skupine narodov, ki si vztrajno in priza-^evno utirajo pot v sve- to\Tia dogajanja. To so arabski narodi, ki so sicer precej zaostali, na njihovem ozemlju pa je zato najvažnejša surovina sveta — pe- trolej. Naravna boaastva so zelo obspžna. izkoriščajo ifh pa dru- gi. Prebujajoči se prabski nacio- nalizem stremi seveda po tem, da hi vse to prevzeli v svoje roke. To gre z°1o počasi, ker si je mo- ralo in ker si še vedno mora mlado meščanstvo priboriti ko- mi i oblast. Takšen ie razvoj na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kier nastajajo nove republike in kjer se Arabci bojujejo proti ko- lon'a Ini odvisnosti. Proti temu so seveda ljudje, ki imaio v arabskem svetu petro- leiske delnice. Sedaj se izgovar- iajo. da bodo zaščitili libanonsko državo, gre oa za to, da itnaio na Bližnjem vzhodu vojsko, s kate- ro bi preprečili razširjenje ira- škega primera. Ne smemo poza- biti, da so iraško republiko ori- znali najprej v Kainj in tudj v Bagdadu so najprej dejali, da so za sodelovanie z Naserom, Med Irakom in Sirijo je Jordanija, kjer je šele lani prevzel dejan- sko oblast kralj Husein, ki je v začetku nojil precej demokratič- na stremlienja. Ameriško intervencijo v Liba- nonu lahko obsodimo kot svoje- voljno vmešavanje v notranje li- banonske zadeve. Iz tega voja- škega deiania se lahko izcimiio hude iJosledice, ki bodo morda povzročile celo vojaške spooade na vsem »jutrovem«. Prepričani smo lahko, da bodo Arabci svoje pravice dosledno branili in če- prav bo iTeba pograbiti za puške. Če so enkrat spoznali, da so do- bički petrolejskih družb pravza- prav lastnina arabskih narodov, smo lahko prepričani, da ne bo- do kar tako klonili. Ker so dogodki šele na začetku razvoja, še ne vemo, kaj vse se bo zgodilo. Dejstvo je, da Var- nostni svet okleva. Hanimarskjdld je sicer poudaril, da so opazo- valci v redu opravili stvar in ugo- tovili, da ne gre za vmešavanje v notranje libanonske zadeve, lahko pa smo prepričani, da bodo Američani vsilili svojo resolucijo, po kateri bodo sedanje ameriške čete preimenovali v mednarodni policijski oddelek. Libanonska opozicija je obljubila, da bo se- stavila novo vlado. To lahko pri- čakujemo vsak trenutek, ker s tem bosta nastali dve vladi in v Libanonu bo državljanska vojna. Sovjeti grozijo, kaže pa, da se ne bodo preveč vmešavali. Čez nekaj dni bomo videli, ali je ali ni svetovni mir v nevar- nosti. 16. julija je pričela poslovati nova redna p>osta v Zgornji Pri- stavi. Dosedanja pomožna pošta Dolena je ukinjena s 15. jul. t. 1.. Nova posta bo prejemala ob de- la^^ikih zjutraj pošiljke s pošt- nim avtomobilom iz Ptuja. Naziv nove pošte je Zgornja Pristava, ker mora imeti pošta ime po na- selju, v katerem se nahaja. Pomožna pošta Dolena je ime- la zvezo s Ptujsko goro le trikrat tedensko s pešcem. Okoliš nove pošte obsega na- ■^'ednja naselja: Dolena, Zgornja Pristava, hiše štev. 1. do 44, Ba- letka vas, Popovci hiše štev. 1 do 16, Tmovec. Sela, Barislavci, Janški vrh hiše štev. 1 do 39. Rodni vrh hiše štev. 1 do 5. 46 in 47. Gorca hiše štev. 80 do 94 in Dežno hiše štev. 31 do 44. Naselja Dolena. Bolečka vas. Zgornja Pristava 1 do 39 in Po- povci 1 do 16 so bila doslej v iz- vendostavmem področju. Ostala naselja pa so bila priključena so- sednjim poštn. okolišem pošt Vi- dem pri Ptuju, Podlehnik in Ptuj- ska gora. V načrt-u je. da se bo vršila do- stava pošiljk na dom v naseljih Sela, Tmovec m Barislavci ter v neposredni okolici pošte dnevno, v ostalih naseljih pa trikrat na teden. Pošta v Zgornji Pristavi se ustanovi v glavnem zaradi or- ganizacije dosta\'ne službe. S pri- ključitvijo teh vasi sosednjim poštam bi bile preveč oddaljene od centra. Pismonoše pa bi mo- rali narediti precejšnjo nepro- duktivno pot do novega rajona. Priporočamo prebivalcem ome- njenih naselij in posameznih hiš- nih šte\'ilk. ki bodo spadali pod pošto Zgornja Pristava, da spo- ročijo svojcem in znancem, časo- pisnim upravam itd. novi naslov z nazivom pošte Zgornja Pristava. Pošiljke namreč, ki bodo priha- jale še na stare naslove, na pri- mer Dolena — Ptujska gora. Rodni vrh pošta Podlehnik, Sela pošta Videm pri Ptuju itd. bodo prihajale z zamudo. Pričak-ujemo, da bodo prebival- ci novega poštnega okoHša Zgor- nja Pristava čim bolj koristili poštne, telegrafske in telefonske usluge nove p>ošte in tako opra- vičili njen obstoj. Obseg izvendostavnega področ- ja v Halozah se bo s tem zmanj- šal. Taka področja so še Stoper- ce in bližnja naselja, nadalje Je- lovica in Sitež v okolišu pošte Majšperk in del Gruškovja. Upa- mo, da bomo v letu 1959 večji del teh vasi in naselij lahko vključili v poštno dostavno pod- ročje. V ponedeljek, dne 14. t. m,, so se sestali v Ptuju na skupni seji -bčinski komiteji "'S in občinski ^ibori SZDL iz Ptuja, Gorišnice in Lešja. Politični fo- rumi vseh treh občin so soglas- no sklenili, da se združijo, v enoten občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL s sedežem v Ptuju. To- . Ivan Krajnčič je na tej' skupni seji podrobno analiziral vzroke, ki so narekovali potrebo po združitvi političnih organi- zacij teh občin, ki naj z enot- nim delom na terenu pomaga- jo, da pride čimprej tudi do upravne združitve občin v druž- beno-pclitično in gospodarsko- teritorialno zaokroženo enoto — veliko občino Ptuj. Ptuj jc dejansko predstavljal naravno gospodarsko središče tudi za pretežni del področij občin Gorišnice in Lešja, saj je prebivalstv- teh občin proda- jalo svoje pridelke večinoma podjetjem v Ptuju, kjer je tudi opravljalo vse večje nakupe. Nadal.ie je precejšnje število deln\ne sile iz t:h občin zapo- slene v Ptuju in Kidričevem, ki je s tem v ptujsVci občini ustv-r- jala narodni dohodek. Vse to se je odražalo v gospodarskem za- ostcjnnju komun v Gorišnici in v Lešju. Tudi zdravstvene usta- nove, poslovna zveza, sodišče in vrsta drugih organov v Ptuju je že doscdaj imela ta področja v svojem delokrogu. D • bi se ta neskladno.st odpravily in se za- gotovil skladen gospodarski raz- voj celotnega področja, nastaja potreba, da podredimo oblike oblasti intf^r ?som gospodarstva in združimo te občine v enotno komuno. Tov. Vogrinec Janko — pred- sednik ObLO Ptuj — je tudi poročal o družbenem planu in gospodarskem stanju občine Ptuj. Pri tem je naglasil, da je občina, kljub obstoječi indu- striji, preter kmetijska in bo v bodoče posvečena vsa skrb občine za nadaljnji razvoj in dvig kmetijske proizvodnje Zato bomo morali sredstva vla- gati tja, kjer bodo najbolj po- trebna. Bodoča občina bo mo- rala delati na podlagi zakona ekonomike; treba bo razvi.iati predvsem zunanje predele, ker čim bolj se bodo zunanji pre- deli razvijali, tem več bo tudi center od tega imel. Okrepiti bo treba krajevne odbore in tudi krajevne urade, na katerih bo- do lahko državljani urejevali večino svojih zadev in jim ne bo treba hcditi na sedež občine. Urediti je treba stvari tako. da ne bo noben drž vljan v občini imel občutka zapostavljenosti ali da ne more uveljaviti svojih pravic. Predvsem pa. poudari tov. Vogrinec, ne smemo videti ob- čine samo v mestu Ptuj, kjer je sedež uradov in ustanov, temveč se mora sleherni samo- upravni organ, sleherna organi- zacija in sleherni volivec v naj- oddaljenejšem zaselku zavedati. da predstavlja del tc velike ob- činske skupnosti in mora v in- teresu te skupnosti tudi delati. Odborniki obeh političnih fo- rumov so se tudi pogovorili o tehničnih podrobnostih združit- ve občin. Tako bi se sedanja občina Gorišnica v celoti zdru- žila s Ptujem, razen Podgorc, ki bi se priključile Ormožu; od občine Lešjc pa bi se področje Makol priključilo občini Slov. Bistrica, ves ostali predel pa k Ptuju. V vseh krajih je treba upoštevati princip samoodločbe in želja prebivalstva. Tovarna čevljev »Josip Kras« Karlovac »ORIENT ČEVLJI« Prodajalna PTUJ, Srbski trg 5 vam nudi vsakovrstne čevlje in sandale - Obiščite našo prodajalno in se prepričajte - Vsem odjemalcem čestita k Dnevu vstaje in se jim priporoča naš kolektiv Nov občinski komite Nov občinski komite ZKS je 14. t. m. v Ptuju na sk-ijpni seji iz svoje srede izvolil še devet- članski sekretariat, občinski od- bor SZDL pa trinajstčlanskega. Za sekretarja občinskega komi- teja ZKS in občinskega odbora SZDL pa je bil soglasno izvo- ljen tov. I\-...i Krajnčič, stran S PTUJSKI TEDNIX Pmr, DNE 18, JULIJA 1958 Letos aprila je začelo v ormo- ški bolnišnici delo v zvezi s po- budo ravnatelja tov. Branka Kranjca, kako bi mlajšim pacien- tom iz kmetijske okolice tekom zdravljenja pomagali do prekva- lifikacije, da bi v času zdravlje- nja na tečaju v sami bolnišnici pridcrfjili toliko splošnega in stro- kovnega znanja, da bi jim stro- kovna komisija pri Tajništvu za delo OLO Maribor lahko priznala kvalifikacijo lažjih kmetijskih de- lavcev, ki se kot rekonvalescenti tve bi več vračali na težko kme- tijsko delo in s tem ponovno ogrožali svoje zdravje. Uprava bolnišnice Ormož je v stiku s protituberkuloznimi dis- panzerji Ptuj, Ormož, Ljutomer in Murska Sobota dognala, da je na teh p>odročjih več takih mla- dih pljučnih bolnikov, ki bi jim bite potrebno pomagati tudi za čas po ozdravitvi z lažjim delom in rednimi dohodki za preživlja- nje. Ravnateljstvo gimnazije v Ormožu pomoč s predavatelji za trebno pomoč s predavatelji za uresničitev gornje zamisli s te- čajem za prekvalifikacijo vse razumevanje, pobudo samo in nje izvedbo pa je pozdravilo tudi taj- ništvo za prosveto pri OLO Mari- bor, ki bo skupno z republiškim svetom storilo vse, da bo prišlo do uresničenja tečaja že letos v jeseni. V seznamu 26 kandidatov za tečaj so imena 26 mladih tbc bol- nikov s podeželja, rojenih v letih 1926 do 1942, večinoma kmetij- skih delavcev, ki so končali tudi osnovno šolo ali razred dva gim- nazije in so doslej delali kot polj- ski in vinogradniški delavci vsa kmetijska dela in so pri tem zbo- leli na tbc. Ta seznam bodo pred- ložili tajništvu za prosveto pri OLO Maribor in ta bo potem skupno z republiškim svetom dal svoja priporočila za izvedbo te- čaja in za sprejem tečajnikov — pacientov v 9-mesečni tečaj. Urejeno bo tudi glede prostorov, učne snovi, predavateljev, ur predavanj in vse ostalo, vse pri- merno okolju, v katerem bo pote- kal tečaj. Predavatelji bodo iz vrste or- moških prosvetnih delavcev in kmetijskih izvedencev, ki so že v razpravi o načrtih bolnišnice izjavili, da so pripravljeni .»sode- lovati in pomagati pri izvedbi dobro zamišljenega in pacientom koristnega tečaja. Javnosti je že znano, da so se v ormoški bolnišnici dobro ob- nesli poskusi z delovno terapijo, ki je sedaj tam udomačena in se pacienti ob njej prijetno počuti.jo. Prostori, kjer se zadržujejo na delu lažji pacienti za uro. dve. so lepo urejeni in imajo primerno opremo. Šivalni stroji in razno orodje omogoča moškim in žen- skam lažja in neutrudljiva dela. rezultat teh pa so okusni izdelki, uporabni v vsakdanjem življenju. Glede na to tradicijo ni dvoma, da bomo lahko zabeležili uspehe tudi z nameravanim tečajem in z ugodnimi izjavami samih tečaj- nikov ter zdravnikov in predava- teljev. Vse kaže, da bomo sčasoma po- trebovali v naših tbc bolnišnicah več osebja s končano šolo za de- lovno terapijo v Beogradu. S ta- ko šolo je sedaj v ormoški bol- nišnici le tov. Tončka Kozlevčar- jeva. Z njo je obiskovala to šolo le še ena Slovenka. Iz Ormoža nameravajo poslati v Topolščico 1 bolničarko, ki si bo ob tamkajš- nji diplomantki za fizično terapijo pridobila potrebnih izkušenj in bo z njmi lahko koristila bolni- kom v ormoški bolnišnici. Po vsem. kar so vedeli našemu sodelavcu povedati v ormoški bol- nišnici o svojih načrtih se vidi, da presegajo dosedanjo skrb za ozdravitev pacientov in da si resno prizadevajo, da bi zlasti mlajšim ljudem pomagali do ta- kih življenjskih pogojev po ozdra- vitvi, da ne bo več ničesar oj^ro- žalo njihovega zdravstvenega in socialnega stanja. Ormoška bolriiišnica za tuberkulozna zdravljenja Tečaj za vaditeljski kader Partizana na Otoku Na Otoku pri Veliki Nedeji bo začel 21. julija 14 dnevni tečaj za vaditeljski kader Partizana občine Ormož skupno s taborjenjem za pripadnike Partizana Orm.ož. kjer bo taborilo 70 mladih telovadcev. Taborenja Partizana Ormož s na Otoku ponavljajo že nekaj let in v celoti odtehtajo letovanja otrok v planinskih ali obmorskih krajih. Taborniško življenje ob topli Pes- nici, gibanje v naravi, sončenje, taborni ognji in razne taborne igre so za mladino in taborno vodstvo pravo počitniško razve- drilo. Tudi grod bo popravljen Za popravilo ostrešja gradu Or- mož bo porabljen 1 milijon dinar- jev. S tem bo rešeno za Ormož vsekakor pereče vprašanje saj bi ob sedanjem stanju ostrešja stol- pa in ostale grajske zgradbe vre- menske razmere v nekaj letih ško- dljivo vplivale tudi na notranjost gradu. Mestno komunalno podjet- je že urejuje grajski park in poti v parku ter postavlja klopi. Utopljenca iz Mariboro naplavi jena pri Ptuju v sredo, 9. julija t. 1., je uto- nil v Mariboru pri pobreškem mostu pri kopanju 15-letni va- jenec Jože Rakovič. O nesreči obveščena poklicna gasilska četa v Mariboru jc poslala na pomoč pri iskanju Dravine žrtve reševalno ekipo z gumija- stim čolnom. Nesreča je hotela, da sta pri trčenju čolna v ve- liko drevo na levi strani Drave padla iz njega v deročo vodo dva reševalca. Eden izmed njiju se je zopet rešil v čoln, 27-let- nega Vilka Vuteja iz Jelov ■ Z'., moža z enim otrokom, pa je od- nesla deroča Drava. V , jnedeljek, 14. t. m., zju- traj je Drava v Novi vasi niže Ptuja i^^ri brodu naplavila t. aplo pokojnega Jožeta Rakoviča. v torek, 15. t. m., pa pri Orešju truplo pokojnega Vilka Vuteja. Obe trupli je odpeljal iz mrt- va.šnic v Markovcih in Ptuju v sredo, 16. t. m., mrliški avto iz Maribora v Maribor. V zadnjih dveh mesecih je naplavila Drava pri Ptuju že šest trupel. Pred navedenima dvema je naplavila 9. julija t. L pri birih truplo Konrada Cu- rina iz Godcninc, zidarskega učenca, nazadnje slanujočcga* v Mariboru, ki je iz neznanih vzrokov končal svoje mlado življenje v valovih Drave. V času poročanja pričakujejo pri Ptuj. še dva utopljenca, ki da sta izgubila življen: ori '-o- kanju med Mariborom .n Ptu- jem. Glede na vroče dni in šte- vilne kopalce v ~)ravi in raz- nih potokih bo potrebno več opreznosti, da se te nesreče ne bodo ponavljale. 11 tujskih sob zadošča za ormoške obiske v zgradbi, v katere pritličju je sedaj ormoško sodišče, bo sedaj urejenih v nadstropju 11 sob za tujce, kar bo začasno vsaj v glav- nem zadoščalo za prenočevanje domačih in tujih obiskovalcev Or- moža in njegovih zanimivosti. Ormoško sodišče Rojstva, poroke in smrti na področju matičnega urada Ptuj ROJSTVA: Deklice so rodile: Cestnik Katarina, Sp. Hajdina 13; Halec Ana, Veliki Brebrovnik 51; Cvetko Ana, Krčevina 135; Gosak Ljudmila, Sedlašek 69; Žnuderl Marija, Dragovič 27; Šegula Ana, Dornava 90; Lužnik Jožefa, Ptuj; Majcenovič Margareta, Noršinci; Potočnik Ana, Mestni vrh 105; Pintarič Marija, Ptuj; Irgl Ana. Ločki vrh 12; Kojc Marija, Zg. Pristava 47; Fuks Marija, Nova vas 67. Dečke so rodile: Podgoršek Marjeta, Njiverce 19; Hojnik Jožefa. Rotman 33; Zorjan Marija, Vitan 22; Krajnc Ivana. Ormož; Voda Alojzija. Grajena 32; Veršič Marija. Bukovci 81; Paulin Jožefa, Trniče 26; Vrabič Ivana, Varoš 28; Štrucl Elizabeta, Sedla- šek 94; Majcenovič Ana. Slatina 17; Žmauc Antonija, Mestni vrh 9; Zupanič Marija, Muretinci 29; Bedjanič Marija, Goričak 17; Glu- šič Marija, Ptuj; Janžel Neža. Za- bovci 11; Beranič Karolina. Se- sterže 19; Debeljak Elizabeta, Med vrti 2. Ptuj; Polajžer Kristina, Zg. Hajdina 38; Pleteršek Ljudmila, Mihovci 20. POROKE: Borko Julij, Vurbek 42, in Fras Mariia Vurbek 42. SMRTI: Juršič Slavko. Središče 265, roj. 1958. umrl 29. 6. 1958: Turkuš Marija, Tibolci 50, roj. 1875, umrl 29. 6. 1958; Teskač Anica. Velika Varnica 27, roj. 1958. umrla 25. 6. 1958; Belšak Marija. Vičavska pot 25. Ptuj. roj. 1920, umrla 24. 6. 1958. TLDl KIDRIČEVO JE DOSTOJNO PROSLAVILO DAN BG»{CA V zvezi s proslavo na Sutjeski in z Dnevom borca je organiza- cija ZBNOV Kidričevo organizi- rala 3 partizanske patrulje, ki so na pohodu iz Hajdine, Kungote in Slovenje vasi obiskale partizan- ske družine in obdarile otroke z darili vrednosti okrog 40.000 din. Na proslavi v Kidričevem, 3. julija, so dobili visoka odlikova- nja tov. Ivan Veble, tov Terezija Kranjc in tov. Valter Fišer, vsi iz Kidričevega. ' Tržne cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 16. julija 1958 Povrtnina: krompir 25—30, glavnata solata 50. zelje v glavah 30, cvetača 40, kumare 30—40, grah 60, čebula 60, česen 100. ohrovt 40. rdeča pesa 40, jabol- ka 40—50, korenček 10 din šopek, peteršilj 10 din za šopek, papri- ka 130, solata endivija 50. Sadje in sadeži: jabolka 40—50 hruške 40—60. ribizelj 100, breskve 50—100, marelice 120. slive 40—50 ringlo 60, gobe 160 Žitarice In mlevski izdelki: ko- ruza 30—40. proso 50—60, ječ- men 40 pšenica 30—40, ajda 50. oves 40. koruzna moka 30. ajdo- va moka 50—60, koruzni zdrob 50. Perutnina: kokoši 300—500, P',ščanci 300—700 jajca 12—13. Maščobe: uvožena mast 325. domača mast 400, zaseka 300— 400. maslo 500. Meso: goveje meso 300. teleti- na 300, svinjsko meso 340 din za kg. Popravila cest na pod- ročju občine Ormož Nenadna toča 31. maja t. 1. je povzročila občutno gospodarsko škodo na Vičanskem vrhu, Rune- ču, Ključarovcih. Žvabu, Stanov- nem in Seniku. Tamkajšnje prebi- valstvo se je zna.šlo pred vpraša- njem, kako priti do primernega zaslužka, s katerim bi lahko ku- pili kruh za svoje družine. Za nje se je zavzela ot)čina Ormož, vse razumevanje pa je pokazal tudi Okrajni ljudski odbor Maribor, ki je dal iz stalnega rezervnega sklada za ta področja 4 milijone dinarjev. S temi sredstvi bodo na prizadetih področjih popravljali lokalne coste. Popravili bodo zla- sti ceste Pršetinci-Lahonci ter KIjučarovc i-Vičanci in cesto na Runču. S temi .sredstvi bo razpo- lagal upravni odbor, v katerega bodo izvoljeni člani iz prizadetega področja in 1 zastopnik občinske- ga ljudskega odbora. Z deli bodo pričeli v kratkem. Priprave so že v teku. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV * PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA (Nadaljevanje) Janžekovič Jožef ee je frodHll leta 1921 v Zaboveih na mali kme- tiji. Živel je pri starših in hodiil drugam na delo za zashižek. Po značaju je bili deloven iin pošten. Po pnhodfu okupatorja se takoj ni vključili v NOB, ker organaza- cifje še n« doeegila tafco širokih meja. Ko pa so alotwii&ti OF vklju- f^M ttidi njega r opgamziacijo na- še OK-vobod.itve, je 'postall požrtvo- valen sodelavec. V jeseni 1944 je delal na prevom: J.ir«!!jri. Padel je 6. decembra 1944 v spopadu z Neimci v Sipuhlji prti Ptuju. Jauševec Maks se je rodil leta 1921 v L;itmerku na maili kmetiji. V osnovno šolo je hodil v Ormož, pozneje je pomagai doma na kme- tiji. Leta 1941 so ga Neme: po- silali na prisilno delo v Nemčijo, od tam je moral v nemško voj- sko. Ko je prišel domov na do- pu.st, je odšel k partizanom. Kot borec NOV se je boriil proti Itali- janom in Nemcem v Beli KrajlnL Padel je leta 1945 v Vinici. Jurjaševič Franc se je rodJt leta 1906 v Središču. Po dovršeni osnovni šoli je študiral na gim- naizi-jii y Cedju. Po rm^i maturi je stopšl T službo pri Kočevarjoi v Središču, leta 1931 pa je nastopili službo na občini v Središču. Bili je vzor n^iirnega značaja, vendar borben, kadar je šlo za resnico in prarvico. Že v dijaških letih se je zaniiimal za petje in gledailišče. Že leta 1941 se je pridružil vrstam OF. Dne 19. januarja 1942 so ga aretirailL Zajprli so ga v Ptuju, nato na Borlu. Od tu so ga od- pel jaili na strel ja^nje v Maribor I. marca 1942. UstreliiHi so ga II. ap-ila 1942. — Po hudem trpl.ie!njti je možu slediOa žena Rozika roj. Ivanuša. Oba. ki sta darovala živijietnje za osvoboditev, sta zaipustiila otroka Minko in .Stanko, ki sta vojno preživeli v nem^ih taboriščih. Jeremic Ivan se je rodiil leta 1924 na Humu pri Ormožii. Ko je czbruhndila vojna, je končal šesti razred gimnsizije v Ptuju. Pozneje ga v gimnazijo niso več sprejeli. Maja 1942 je odšel na Hrvaško, kjer je v Varaždinu končali gim- naizijo. Preživljaj pa se je z de- lom pri vodni upravi kot kopač, nato pa kot tehnični risar. Tu je postal član SKOJ. Z neko trojke je nabavljali partizanom orolovici površin, namenjenih za pšenico, ker se je ta dobro uveljavila in tudi zadovoljivo obrodila. Tudi pridelek rži jih letos ni razočaral. Vsega bodo odstopili Semenarni in ga tudi goji,jo samo kot se- mensko blago. Na 1 ha so med rž sejali zimsko grašico za krmlje- nje živine. Letos so na KG Dornava želi s snopovezalnikom in mlatili z mlatilnico, ker še niso prišli do kombajna, ki bi jim delo z žetvi- jo in mlatvijo znatno olajšal. Le- tos je stro.jna žetev znatno olaj- šana, ker je pridelek ostal po- konci, kjer ni bilo neviht in toče. Zaradi lastnega obilnega pri- delka doslej niso mogli pri žetvi in mlatvi pomagati vaščanom, če- prav bi si marsikdo rad prihra- nil počasno in naporno delo s košnjo in pobiranjem snopov, ki je sicer še v navadi. Po mlatvi jih čaka prašenje, se- janje detelje inkamatke in zele- no gnojenje. Že pred 14 dnevi so posejaH semenski radič, ki ga prav tako pridelujejo za Seme- narno Maribor. Ptujsico letovišče šilo na prodaj Glede na ugodnejše pogoje za letovanje otrok iz ptujske občine v Biogradu na morju bo ptujska občina prodala svoje prejšnje le- tovišče v Šilu na otoku Krlcu pri CrikvKiici. Po najnovejših vesteh se za nakup tega letovišča zanima neka ustanova iz Beograda. Zaradi slabih zvez otoka Krka s celino je bilo oskrbovanje leto- višča iz Crikvenice otežkočeno in vse tozadevne skrbi sedaj v Bio- gradu odpadajo. Zlasti odpade sedaj tudi skrb za pitno vodo, ki jo je bilo potrebno prej privažatl z vprego. Za otroke je bilo prav mučno, ko so morali z vodo var- čevati. V Trnovski vasi so končali z žetvijo Z žetvijo pšenice in z mlatjo grašice so v glavnem končali na Kmetijskem gospodarstvu Trnov- ska vas v ponedeljek, 14. t. m. Mlatili so z domačo mlatilnico tudi zelo dober pridelek ripsa in ječmena. Čaka jih še setev in mlatev ovsa, ki so ga posejali na 15 ha. Dobro jim je obrodil rips, ki ga v teh krajih glede na po- sebne lastnosti zemlje pridelajo mnogo tudi kmetovalci in ga pro- dajo Oljarni Slovenska Bistrica. Od pridelka pšenice bodo imeli največ pšenice Ul in ječmena, manjše količine pa grašice, se- menske trave, ozimne grašice ter jare grašice. Ječmen je letos podvrgel. Zaradi močne suše je prezgodaj dozorel. Z mlatvijo pšenice so pričeli v sredo, 16. t. m. Po tem delu jih čaka strniško oranje, sejanje de- telje, otavska košnja in druga dela po popravljanju žitaric. Na vprašanje, kaj jih najbolj tlači, so odgovorili v Trnovski vasi na KG, da se počasi izkopa- vajo iz najtežjih začetnih težav ob razdrobljenih površinah in ob razmeroma visokih anuitetah za kredite, brez katerih niso mogli uspešno začeti gospodariti. Počasi spoznavajo ljudje iz tega dela Slovenskih goric, da so našemu kmetijstvu f>otrebnJ sodobni kme- tijski stroji in ostalo za dvig kmetijske proizvodnje in izbolj- šanje življenjskih razmer kmeč- kega prebivalstva. Glede na potrebe po pasemski živini, pogoje po pridelovanju ži- vinske krme in nove sodobne hle- ve bo dajalo gospodarstvo v Tr- novski vasi prednost rej: goveda simodolske pasme Sedaj že ima- jo 43 krav in 21 pomladka, sta- rega 3—18 mesecev Dnevno pro- dajo Mlekarni Ptuj l.^C- 200 li,- trov mleka. Ptufskl šoferji so praznovali v nedeljo, 13. julija t. 1., je v Ptuju uspela povorka motornih vozil in slovesnost za dan šofer- jev, ki ju je pripravilo Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Na slovesnosti na Titovem trgu je razvil nov prapor Združenja predsednik občine tov. Janko Vo- grinec vpričo predstavnikov obla- sti in množičnih organizacij iz Ptuja, zastopnikov Združenja iz Ljubljane in Maribora ter števil- nega občin.stva. Predsednik ptuj- skega združenja tov. Marjan Me- saric, sekretar obč. komiteja ZKS Ptuj tov. Kranjčič, predsed- nik občine Ptuj tov. Vogrinec in zastopnika Združenja iz Ljublja- ne ter Maribora so v svojih go- vorih poudarili dragocenost vest- nega šoferja v našem družbenem gospodarstvu in življenju ter so želeli ptujskemu združenju tudi v bodoče mnogo uspehov. Za naj- učinkovitejši prikaz cestnih ne- varnosti in nesreč, za najlepšo okrasitev in opremo avtomobila s parolami je bik* razdeljenih 5 na- grad: za 3 tovorne in 1 osebni avto ter motorno kolo. Šestin- dvajset gospodarskih organizacij, ustanov in društev je nagradilo za ta dan svoje šoferje z nagra- dami vrednosti od 2.000 do 20.000 din. Tudi popoldnevna šoferska Drireditev »Pri Roziki« je uspela. Tako so letos šoferji iz ptujske obč me dostojno proslavili svoj praznik. Pri parku in na trgu Vfladin- skih delovmh brigad se je pred povorko motornih vozil zbralo mnogo občinstva, mimo katerega je v počasni vožnji z godbo »Svo- bode« na čelu v smeri Titovega trga peljalo skoraj 100 vozil, mo- tornih koles, osebnih, rešilnih iri F>oltovomih in tovornih avtomo- bilov z zastavami, raznimi paro- lami in različno okrašeni. Na čelu osebnih avtomobilov je vozil najstarejši ptujski avtomobilski Ilečev veteran »Dixi«. Za volani so sedeli nasmejani šoferji in po- gledovali levo in desno Lz kabine številne občudovalce. Na Titovem trgu so se vozila ustavila ali pa se razvrstila po Bezjakovi ulici in tam ostala do konca slovesno- sti na Titovem trgu. Kljub pri- zadevanju govornikov, da bi jih slišali vsi navzoči, to ni bilo mo- goče, ker tudi tokrat ozvočenje ni funkcioniralo. Vseeno so ljud- je sledili dogajanju na balkonu nad tržnicami, govorom, razvitju prapora, obešanju 12 spominskih trakov, razdeljevanju nagrad tn ostalemu, čeprav je sonce močno pripekalo in ni bilo za vse pro- stora v senci. Vse je kazalo, da so bili s tem dnem zadovoljni tudi številni prodajalci sadja, ki je šlo vsem zaradi močne žeje v slast. Popoldnevna prireditev za šo- ferje in goste »Pri Roziki« s sre- čolovom se je tudi obnesla Vsi 90 bili prav dobre volje m so lahko v ponedeljek brez težav na- daljeval! s s\'ojim odao'v'omim delom na svojih delovnih mestih. Domovskd snopovezalnik na njivi v Velovlaku riUJ. DNE 18. JULIJA 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 v nedeljo, 13. t. m., je slavila Vajenska šola za lesno stroko v Ptuju desetletnico svojega ob- stoja. To obdobje na splošno sicer ne pomeni mnogo, glede na hiter razvoj naše družbene skupnosti pa je omembe vred- no, ker je šola v tem obdobju precej doprinesla k vzgoji mla- dega delovnega človeka v smeri socializma. Potrebe, ki so narekovale ustanovitev šole, so bile v prvi vrsti gospodarskega značaja. Družbena preureditev in nagel gospodarski razvoj v povojnem obdobju sta klicala po novih strokovnih kadrih. Graditev nove družbe namreč ni prepro- sta stvar. V ustvarjenih okoli- ščinah je naša družba hitro preusmerila ^rc"/.vajalna sred- stva v družbene namene in gradila mnogo novega. Toda proces vzgajanja ljudi v na- predno misleče člane naše druž- bene skupnosti je težji in dolgo- trajnejši in prav vajenske šole v. tem pogledu igrajo veliko vlogo. Pogled v preteklost, ko je bil vajenec brez prave zaščite, je zahteval takojšnjo spremembo uredbe o vajencih v gospodar- stvu. Vprašanja prenizkega šte- vila vajenskih šol je bilo po- trebno hitro začeti reševati. V vajenske šole je bilo potrebno vključiti tudi tiste učence, ki so prej ostajali zaradi oddaljenosti od šolskih centrov brez prepo- trebne izobrazbe. To se je dalo rešiti samo z novim tipom stro- kovne šole s strnjenim trime- sečnim poukom. Iz tega razloga je bil isto- časno ustanovljen tudi dom va- jencev. Skupno življenje nam- reč zelo vzgojno vpliva na mla- dino, ker se učenci navezujejo drug na drugega in v skupno preživetem času na šolanju sklepajo trajna prijateljstva. IJčenci, ki zapuščajo po treh letih šolo, so samozavestni, oli- kani in sposobni ami se sj)0- prijeti z življenjem. V Vajenski noli za lesno stro- ko v Ptuju je delo prvi in naj- pom^bnejši vzgojni činitelj. Ker je volja do dela največji moralni faktor pri vsakem člo- veku, je delovna vzgoja naj- večje pedagoško vodilo, ki pri- pravlja mladino za življenje v socialistični družbi. Vsak se mora zavedati odgovornosti pri odločanju v proizvodnji, zato pa ni dovolj, da je le spreten delavec svoje stroke, temveč je tudi potrebno, da zna samo- stojno misliti in uravnavati de- lovni postopek. Preteklost je zapustila slabe spomine o vajencih. Zanje ni nikdo resno skrbel, jih branil in zagovarjal. Novi rod vajencev raste v drintačnih okoliščinah, ker stremi družba za samostoj- nimi strokovnjaki in pametnimi upravljale! proizvodnje. Vajensko šolo za lesno stroko v Ptuju upravljata podobno kot druge šole šolski upr-vni od- bor. Dosedanje delo obeh jo pokazL.'^, da so vsi člani obeh odborov zelo zainteresir. a razvoj ustanove in tu'li posre- čeno izbrani. Vendar pa jih močno ovira poklicna zaposle- nost. Ob desetletnici le pomembne ustanove lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost mladine, ki je že in ki bo še šla skozi njo, organom upravljanja, učnemu osebju in vsem, ki so dopri- nesli k razcvetu ustanove, pa želimo nadaljnjih uspehov! Poljedelsko - živinorejska šola v Turnišču Na pobudo zadružnih organi- zacij, društva ' lijskih inže- nirjev in tehnikov in v skladu z reformo strokovnega šolstva bodo vse enoletne kmetijske šole reorganizirane v dvoletne speciazilirane šole. Tudi enoletna Splošna kme- tijska šola v TurnišCu pri Ptuju postane dvoletna specialna šola za poljedelce in živinorejce. S to spremembo naj bi se zlasti okrepila pra'.:t:čna uspcsoblje- nost in specializacija učencev. Predvideno jc, da bi učenci v dvoletni šolski dobi delali 12. mesecev praktično kot vajenci na določenih državnih kmetij- skih gospodarstvih. Tam bi se pod strokovnim nadzorom v praksi temeljito spoznali z vse- mi sredstvi in načini, ki jih uporablja moderno kmetijstvo. Reorganizirana d-'oletna po- lj edelsko-ži vinore j ska šola pri- čne s poukom septembra kot vse strokovne šole. Pouk v prveui letniku traja od septem- bra do zaključno februarja. Meseca marca odidejo vsi učenci na 12-m2seč--c pogodbeno stro- kovno prakso na živinorejsko- poljedelska posestva in se vrne- jo ponovno na šolo v začetku marca naslednjega leta. Pouk v drugem letniku pa traja od marca do junija. V tem času učenci doj: jlnijo teoretično zna- nje in položijo izpit za zvanje kvalificiranega kmetijskega de- lavca poljedelca ali živinorejca Tako reorganizirana šola bo v bodoCv. dajala na -.au kmetij- stvu, ki se počasi vendar vztrajno specializira, kvalifici- rane pol.;:;delce in živinorejce. Prav gotovo je ta šola za tako velika in važna področja polje- delstva in živinoreje kakor tudi za desetine socialističnih kme- tijski!. gospodarstLv in kmetij- skih zadrug v mariborskem okraju zelo pomembna in po- trebna. C. K. SKupinski obism Barln Letovišče grad Bori ima sedaj največ obiskov ob četrtkih, pet- kih, sobotah in nedeljah, ki pri- hajajo iz sosedne Hrvatske, iz- raznih predelov Slovenije in ino- zemstva v skupinah ali na poti proti Zagrebu. Odkar je vzpostav- ljen dober kontakt s »Putnikom« Slovenija, prihajajo na Bori večji avtobusi z gosti in se zadržijo v tem delu Hak>z v soboto popoldne ali v nedeljo. Spotoma proti Za- grebu ali proti Mariboru se naj- raje ustavljajo inozemci. V zad- njem času se je udomačila na- vada, da prenočujejo na Borlu poslovni ljudje ali izletniki, ki bi sicer F>o prihodu v Zagreb težko dobili prenočišče, in nadaljujejo pot proti Zagrebu zgodaj zjutraj. Meseca avgusta bo imelo leto- višče Grad Bori na letnem od- dihu stalne goste, večinoma iz sosedne Hrvatske in iz Srbije, nekaj gostov iz Slovenije pa je sedaj tam na oddihu. Uprava letovišča z direktorjem tov. Filipom Pisarjem in 9-član- skim kolektivom si bo prizadeva- la vsaj do prihodnje sezone na- baviti predvsem hladilnike, brez katerih je težko zlasti v poletnih mesecih v gostišču, ki mora imeti stalno pri roki raznovrstne jestvi- ne za zahtevne goste. NOVE KNJIGE L Debevec: Čebelaijevo leto Čebelarstvo je pri nas že več stoletij priljubljena kmetijska panoga, ki se za njo zanimajo tu- di mladi kmetovalci. Vendar pa so ti pogrešali prikladen priroč- nik, ki bi jim svetoval, kdaj je treba pri čebelah opraviti kako stvar, kaj naj v posameznem primeru ukrenejo itd. Tudi mar- sikateri starejši čebelar bi se rad še kaj naučil, da bi pravilno rav- nal s svojimi živalicami. Da se iz- popK>lni ta vrzel, je izšla zdaj v založbi »Kmečke knjige« v Ljub- ljani knjižica ČEBELARJEVO LE- TO, ki jo je napisal priznani če- belarski strokovnjak in praktik Leopold Debevec. V prvem — splošnem — delu je opisal avtor nekaj glavnih stvari iz življenja čebel, ki jih mora poznati vsak čebelar. Drugi del pa obsega na- vodila za vse najpotrebnejše delo v čebelnjaku med letom, razde- ljena po koledarskih mesecih, kakor je to delot reba opraviti. Na koncu je stvarno kazalo, da vsakdo laže najde, kar išče. Knji- žico je izdal Odbor za čebelar- stvo pri Glavni zadružni zvezi LRS. Ima 152 strani in jo je s prikupnimi vinjetami opremil Bojan Šlegl. Naše žitne in krompirjeve sorte Boj za povečanje kmetijske pro- izvodnje je tudi boj za boljšo sorto in za boljša semena. Ta za- vest je zlasti važna pri žitu in krompirju, ki ju sejerao oziroma sadimo vsako leto in je torej od dobrega semena odvisen tudi do- ber pridelek. Da bi pri izbiri sor- te ix>magala vsem, ki imajo s tem opraviti, sta napisala prof, ing. France Mikuž in ing. Tilka Krivičeva knjigo NAŠE ŽITNE IN KROMPIRJEVE SORTE, ki jo je izdala fakulteta AGV v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani. Pr- vi del knjige, ki ima 216 strani žepne oblike, obsega opis in vzdr- ževanje žitnih sort (pšenice, rži, ječmena in ovsa), drugi del pa govori o krompirjevih sortah. Za vsako sorto je v knjigi ustrezna celostranska slika. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Nanjo OF>ozarjamo zlasti vse kme- tijske zadruge in pridelovalce sortnega semena in blaga. Nov! naročniki »Ptujskega tednika« Lovro Kurbos, Bistrica, ^ri- zren-Kosmet; Lojzka Pišek, Po:-,;: - 20, Cirkovci; 3. celj- ska brigadj., Mladinsko naselje »Vranduk«, Mačkovec, Novo mesto; Vlado Erbus, V. p. 3295, Skoplje; Janez Godec, Lesko- Rokomelaši Drave na I. mesin Pred kratkim je bfla odigrana zadnja prvenstvena rokometna tekma med Kamnico iz Maribora in odgovarjajočo ekipo ptujske DRAVE. Tekma je bila zanimiva in kljub slabemu vremenu so si domačini že v prvem polčasu za- gotovili zmago. V drugem delu domačini še povečajo razliko in z lepimi streli Pavličeva domače nMŠtvo zmaga z rezultatcMn 20:15 (9:6). Tako so ptujski rokometaši v tekmovanju maribočastitev dneva borca so se ptujski rokometaši in rokometa- šice udeležili turnirja v Varaž- dinu. Moška ekipa je imela resne nasprotnike in je končno zasedla drugo mesto in izgubila odločilno tekmo proti domačemu Varteksu z minimalnim rezultatom 7:6 (3:3). Najuspešnejši na tem tek- movanju je bil igralec DRAVE Haber. ki je dosegel skupaj 22 golov. Ženska ekipa DRAVE je odigrala samo eno tekmo in to z domačo SLOBODO. igralke DRAVE so bile oba {x>lčasa mnogo boljše in so zasluženo premagale nasprotnika z rezultatom 4:0. P. A. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 18. do 20. julija t. I. ameriški barvni film >'V srcu mla- dih« in od 22. do 24. julija t. L nemški film »Stotnik in njegou junak.« KINO MURETINCI predvaja 19. in 20. julija t. 1. ita- lijanski film »Kruh. ljubezen in ljubosumje«. KINO MAKOLE predvaja 19. in 20. julija t. 1. an- gleški barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov«. LJUBLJANA hfEDELjA, 20. JULIJA 6.00—7,00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila in vremenska napoved. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mla- dinska radijska igra — Ante Stanišič: Afrikanec (ponovitev). 8.39 Virtuozne skladbe za violino igra Ali Dermelj, pri klavirju Marijan Lipovšek. 9.00 Pono- vitev javnega četrtkovega večera z dne 26. jun. 1958. 10.00 Se pomnite, tova- riši — Jelenov žleb. 10.30 Počitniške razglednice — Saša Vuga: Razgled s pokopališča sv. Mavra. 11.30 Igra za- bavni orkester Radia Ljubljana. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reba. 13.15 Zabavna glasba, vmes obve- stila in reklame. Ob 13.45 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U. 15.00 Napoved ča- sa, poročila in vremenska napoved- 15.15 Operetna glasba. 15.45 Štefan Ku- har: Včerajšnji in današnji Kosraet (re- portaža). 16.15 Glasbeni mozaik. 17.15 Radijska igra — Vlada Vukmirovič: Mož, k! je ukradel čas (ponovitev). 17.57 Po- jeta Doris Dav in Frank Sinatra. 18,15 Arthur Sullivan-Mackerras: Ananasov svet. baletna suita v treh delih. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in Te- klame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Va- riete na valu 327.1 m. 21.00 Melodije d la carte. 22.00 Kapoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Športna ne- delja. 22.45 Za lahko noč vam poje Blng Crosby 22.55 Poročila. 23.00— 23.10 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda. IziBiisie na Hrafndlu Turistično in olepševalno druš- tvo Ormož in Lovsko društvo Or- mož bosta uredili enonadstropno vilo na Hajndlu za izletno točko 2 lepim razgledom na Dravo in Ha- loze in na polja ter na drugi stra- ni na slovenjegoriško vinogradni- ško okolico. Z deli nameravajo pričeti še letos, otvoritev pa bo prihodnjo pomlad. ^ 2. nadaljevanje ODMEVI MARČNE REVOLUCI|E 1848 PRI NAS (K septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju) Tako govore poročila tedanjega časa o nemirih p>o Slovenskem, med drugim tudi v Ormožu :n pri Velilki Nedelji Kmečki srd se je obrnil zlasti proti raznim oskrbnikom na rrmogih graščinah. O izbruhu k.mečke nevolje proti ormoškemu oskrbniku izvemo ne- kaj iz korespondence dr. Josipa Muršca. ki jo je priobčil dr. Fran Ilešič v Zborniku Slovenske Ma- tice za leto 1904. V pismu z dne 20. j^m;ja 1848 fX)roča Muršec nečaku J^iriju Strahu, da je >HJskerbniik Pnstan :z Ormoža pregnan. Hruška je zrela bla, on je silno naše ljubeznive Sloven- ce gulJ, global ino deri...« Kako so rešili kmečko vprašanje Bleiweis je pnjgosto apeliral y »Novicah« na kmete naj bodo gosposki pokom: ai j. odrajtuje- jo predpisane dajatve Vendar so kmečki upor. le nekaj dosegli, čeprav ^e njihove zahteve niso v celot, izpoiiuiie. 7. septembra 1848 je izšel zakon o zemljiški odvezi, ki so jo izvedli komaj do leta 1855. Zemlja se je v resnici dodeMa kmetom, tako da je eno tretjino utrpel kmet, drugo tret- jino dežela, tretja tretjina pa je prišla v dobro zemljiškega go- SF>oda. Plemstvo je seveda izgu- biilo pravico do raznih prejšnjih kmečkih dajatev in v bodoče n: moglo več sodit: svojim nekda- njim podložn kom. Kako se je kasneje reševalo vprašanje zem- lje, je več ali manj znamo. Tako vemo, da je po prvi svetovni vojni tzše! 25. februarja 1919 za- kon o agrarm reformi. Tedaj so pnšla v poštev za razdelitev ve- ieposestva z nad 75 ha (razen gozdov). To borbo za košček ob- delo^^alne zemlje v ptujskem pod- ročju na le\'em bregu Drave nam lepo opisuje pisatelj IngoHč .An- ton v svojih Lukarjiih. Tudi v so- cialističn- lugoslavijc je iizšlo več zakonov, k: so uredili lastništvo m velikost kmečke posest.. Po dnevih marčne revolucije 1848 je prišlo do narodnostnih iz- padov tudi v Ljutom ru, kjer so nemškutarji raztrgali slovensko zastavo. Še v istem letu poroča »Slovenija«, da so kmetje mašče- vali ta dogodek. Zbralo se je okrog tisoč ljudi in odšlo »z veli- kim slavjanskim banderom v Lot- merg« in zahtevalo ključe od cer- kvenega stolpa. Ker ključev niso dobili, so sami vdrli v stolp in »raztrgal nemško bandero na ma- le kose« in med klici »živeli vsi Slovenci« razobesili slovensko za- stavo ter zagrozili, da se nihče ne sme dotakniti slovenske zastave. Poročilo pravi dalje, da je »ravno tisti dan bilo na enak način tudi mesto Ormuž slavizirano«. — Za Ormož pa vemo, da je tamkaj kmalu po mračnih dnevih domači kaplan dal na cerkvenem zvoniku razobesiti slovensko zastavo. Izgredi v Ljutomera za- radi slovenske zastave O narodnem prebujenju v se- verovzhodni Sloveniji nam govore Še druga poročila političnega lista »Slovenija« iz leta 1848. Tako be- remo vest od 11. julija 1848 o na- rodno zavednem človeku med Muro in Dravo, ki je obdržal še »čisto narodno nošnjo« pa tudi narodni duh ino zavestje je glo- boko mu vcepleno v serce. Če rav- no zna brati ino pisati po nemško, tud dosti jih govoriti, vendar nije odpadnik ali ali pa ponemčenjak, ampak slovenščina mu je pred vsem mila ino draga.« Ti ljudje so z velikim razumevanjem pod- pisali slovensko peticijo, bojkoti- rali frankfurtske volitve, razobe- šali slovenske zastave in drugo. Dopisnik hvali »verlega Polanca. bistrega Šavnčara. pridnega Peš- ničara, modriga Gorčana ... « Ljudstvo Slovenskih goric se narodnostno prebuja Takratni središči, kjer se je ko- val slovenski program, sta bila Dunaj in Gradec. Tu je živelo mnogo slovenskega izobraženstva in študirajoče mladine. Organiza- cija, ki je zbirala pod svoje okri- lje tamkajšnje Slovence, je bila Slovenija — Ustanovitelj in du- ša graške »Slovenije«, je bil rojak iz Biša pri Ptuju Josip Muršec. Slovenski narodni program so re-tavili d .ajski .Slovenci, vs« boval pa je: »1. Da poltiško razkropljen, narod Slovrr.cev na -Kranjske S*-ajer-'-em Pri- morskem in Koroškem kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom Slovenija zedini, in da ima za-se svoj d.želni zbor. 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnoma iste pra- vice, ktere ima nemški jezik v nemr,-. deželaii, da bc':i edaj naši volji pripušeno, kdaj in kal 3 hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice upeljati. 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Avstrijanskoga ne nemški- ga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškem zboru namcstvana. le tiste po- stave nas bodo vezale, ktere nam bode cesar z našimi po- ročniki dal.« Priznati je treba, da je bil ta program za zedinjeno Slovenijo v resni'"' revolucionaren, saj je predvidt. al oJpravo fevdalnih deželn enot in uvedbo n rod- ne mej: Slovenci bi naj zboro- vali v lastni skupščini. (Pri- merjaj Gestrin-M;lik: Slov. zgodovina I8I: -1914, Ljubljana 1950.) Ta program je zastopal že omenjeni list »Slovenija«, ki je zače! izhajat' 4. julija 1848 pod uredni vom Mateja Cigaleta v Ljubljani. Ta prvi slovenski politični list je prenehal izha- jati 29. marc 18.50. To; '.e verze je posvetil Zedi- njeni Sloveniji goriški pesnik Simon Gregorčič v pesm= »Naš narodni dom*: ■ rad bi '. dan, dan riašega združenja,___ bi zrl kako en krov prciljan čez dom se ves razpenja ...« O slovenskem programu v letu 1848 Iz slovenskega programa je med drugim razvidno tudi na- sprotovanje Slovei.^ev, da bi prišla . ^ša deleža v nemško zvezo. Tedanja poročila govo- re, da so »volilci slovenskega okraja ptujskega dne 3. majni- ka z moži iz Hrvatske vred proti vsakeršni zvezi z Nem- čijo«. V času frankfiurtskih vo- litev 5. maja 1848 se jc »tretji del voliteljev volitne okolice ptujske očitno se zoperstavU vsaki zvezi Nemci ino vsake- mu pošiljanju poročnikov v Frankfurt. Med 280 volitelji (volilni možje) p"'-no jih i' gla- sovalo blizo 50 ponemčenjakov, ali i^a podkuplenih Slovencev in drugih, kteri še znali niso, zakaj s gre...« Kakor znano, se je zaradi tako m-'^številnih glasov odpovedal . -slanskemu mandati^ ptujski župan ^ranc RaisD (županoval od 1825 do 185gV Čeprav Ptuj ni poslal zastop- nika za frankfurtski državni zbT je po volitv »nemški Ptuj bandero nemško z muziko ino pokanje.-n 'ožnarov na stari ptujski turen posadil, nemške kokarde n^ vsaki steber ob-^sil, ino ;e terdi ir.-'C nesel...« (Slovenija 1848, str. 47.) Stran I PTUJSKI TEDNIK ?TC7. T3Nf 18. JULIJA Komisija za atomsko energijo je objaviia, da so atomski top že Lzdeiail; in ga z uspehom preiz- ktisiiLi. da so ta top že začeli se- rijsko izdelovati in tudi že vaditi »atomske topničarje«, ki jih bo- do uporabili pri noviih topovih. Strokovnjaki .so začeli prouče- vati možnost »kombinacije« atom- ske bombe m topa že od tre- nutka eksplozije atomske bombe, ki je uničila Hirosimo. Vendar se je takrat zdelo, da tega sna ne bo mogoče uresničiti: obseg atomske bombe, izredna odix>r- no6t, ki bi jo moral imeti, za- motan prižgaln.ik, če naj bi pre- nesel F>ospeš:tev. ki so 4000-krat večje kot pn navadnim topni- škem izstrelku, neizmerne dimen- zije topa, priprave za njegov prevoz, vse to je bilo vzrok, da niso verjeli v možnosti uresni- čitve. Toda v zatišju nekega svetišče jedrne znanosti, kjer so istočas- no vročično preučevali naipravo »atomske bombe za taktične uporabo«, katere manjši obseg bi omogočal prenos z lovskim: bcmbniki in z letali letalcnosilk. so študirali nekaj mesecev v ve- liki tajnosti prcblemp združenja 23iačilnosti atomske bombe z zna- čidnostmi topniškega izstrelka. Nato, se je pridružila morna- rica, ki. se je s svojimi izkušnja- mi v konstrukciji topov velikega kailJbra ponudila, da bo izdela'!c prvi atomski top :n prvi atcmsk izstrelek Prvi poskus z izdelanirr topc^m. ki so ga na/pravili z iz- strelkom brez atomskega naboja je pa bila polomija. Vzrok so Oc takoj ugotovili in od&trsnrli. P^r nadfljnj^h zadovoljivih usoešnvh poskusih so odredili serijsko iz- delsvo novega orožja. PriDomniti mcramo, da s ten topom ne nameravajo nadome- stiti tako imenovanega »divizij- skega topništva«, to je topov ka- Mbra 105 m 155 milimetrov, tem- več neizmerno povečati moč ognja »armadnega topništva«. S tega vidika je atomski top nepo- sreden potomec »Debele Berte«. »Dolgega Toma«, »Carja topov« m vseh drugih ogromnih topov, ki so jih napravili Nemci med drugo svetovno vojno. Atomski top bo zlasti dobro služil pri obrambnih operacijah proti napadajočim kopnim silam. ki se morajo v času naipada kon- centrirati, s čimer se pa same i^zpostavljajo napadu. Atomsk top poleg tega z razliko od le- taliških atomskih bomb lahko sto- pi v akcijo ob vsakem vremenu, PKmoči m {»dnevi. Novi top je zelo okreten; preva- ža,jo ga na p>odstaivku med dve- ma traktorjema — na vsakem koncu eden — in se la^hko pre- mi"ka po cesti s hitrostjo 55 km na uro. Top tehta okoli 75 ton in tako lahko vozi čez mostove. ki jih pionirski oddelki že zdaj gradijo, da omogočijo prevoz težkega di'vizijskega materiaila. Top se lahko premilka po nevar- nem terenu, prevažajo ga lahko" tudi z izkrcevalnimi čolni, dolo- čenimi za anfibijske operacije. Topovo točnost streljanja lahko primerjamo s točnostjo navadne- ga topništva, na nekem strelišču neipravljenii poskusi so pa poka- zaiii, da je njegovo streljanje štirikrat natančneje na velike ra^lailie. yaj ostohA med KomC RIJA (Nadaljevanje tn konec) Poroko sta določila za čez šest mesecev. Dotlej je bilo treba pri- praviti dom in vse, kar je z njim v zvezi. Rija je stanovala v večji sobi s kuhinjo. Kar se da okusno je hotela urediti to sobo, sa> več- jega stanovanja zaenkrat še ne bosta mogla dobiti. Razen tega je vzgajala svojega Vilija. Zdelo se ji je, da je dober učenec. »V so- dobni družbi je zakon življenjska pogodba dveh enakopravnih part- nerjev. Oba bova hodila v službo, oba bova skrbela tudi za dom. Ne tako kakor v starih časih; mož je glava in gospodar v družini, po njegovi volji in na njegov ukaz teče življenje v hiši; žena pa mo- ra ubogati, biti dobra gospodinja, kuharica in mati. Ne, to je mini- lo. Se ti ne zdi. Vili, da je danes kaj takega mogoče? No, .no. Vili, saj vem, da ne jemlješ vsega do- besedno. Kuhala bom menda že jaz, ti pa mi boš pomagal prinesti drv in vode, obrisati posodo ... Sicer dobiva pozneje stanovanje z vodovodom, električnim štedilni- kom, hladilnikom, pralnim stro- jem, sesalcem za prah. Ne bo ti treba nositi vode in drv. In še ne- kaj. Vili. Če si bil doslej poliga- mist, odslej ne boš več. Saj si mi sam priznal, da si imel dekleta. Nisi jih imel le tako kakor doslej mene, ko se samo poljubljava. Knjige pišejo, pa tudi sami vidi- mo, da so moški že po naravi po- ligamisti. pa tudi vse dosedanje družbene ureditve so dajale mo- škim predpravice v teh stvareh. Danes naj bo drugače. Marksistič- na znanost pravi, da bo ženska v novem družbenem redu tako prevzgojOa moškega ... Vili. ali te dolgočasim?« Sest mesecev do poroke je dol- go. Vili in Rija sta postala mož in žena še preden sta podpisala po- godbo na matičnem uradu. Rija ni bila človek predsodkov, a ko se je prebudila iz prvega objema, je bila razočarana. Tore.] to je vse. Bila je še nedotaknjena. Koliko je presanjala o tem trenutku, in zdaj se ji zdi vse skupaj ... Kje sta lepota in vzvišenost prvega lju- bezenskega objema? Rija je spoznala, da ne ljubi Vi- lija. In vendar sta se poročila. Vili ni hotel imeti otroka, do- kler ne dobita večjega stanova- nja. Rija ga je hotela imeti, Rija je hotela biti mati. Rija si je ho- tela ustvariti prijazen dom z do- brim, čeprav neljubim možem (saj ga je imela »rada«), z ljub- kim otročičkom, tudi z dvema, tremi, potem pa zadosti. Viliju so bili otroci luksus. »Rajši uživajva življenje«, je rekel. »Tudi na hra- no lahko hodiva v gostilno. Kaj se boš mučila s kuhanjem!« In tako dalje. Vili je postal ves dru- gačen. Ni ga držalo doma. Sprva je izostajal redkeje, potem pa vedno pogosteje. Gostilna, kavar- na, kegljišče. In tako sta prišla iz službe, ni več pomagal kakor od začetka. Legel je na otomano. vzel časnik in zadremal. Rija ni bila ženska, ki bi ho- tela na kakršenkoli ženski način krotiti moža. V začetkij je posku- šala zlepa; ni šlo. Potem se je za- prla vase. Sama je sedela ob večerih v stanovanju, brala kako knjigo in z nevoljo mislila na Vilija. »Prišel bo ob desetih, enajstih ali pa — zjutraj. Kaj imam od njega?« Ni zajokala. »Zakaj ne jokam?« se je spraševala. »Saj je vse skupaj polom in tragedija. Druge jokajo, če jih zadene kaj takega. Da, jo- kajo, ker so ljubile. Jaz nisem lju- bila.« Ko je Rija porodila, so Vilija zaprli, ker je poneveril pri pod- jetju večjo vsoto. To je bi! žalo- sten šopek za njeno materinstvo. Po dveh Jetih je prišel iz zapo- ra in nadaljeval s prejšnjim živ- ljenjem, saj so mu spet zaupali donosno službo. Nekega dne se je ponesrečil z motorjem. Hudo po- lomljenega ga je Rija obiskala v bolnišnici. »Umrl hom,«. ji jo ira- kel, »odpusti mi, nisem te bil vre- den«. In potem je res umrl. Rija je vdova z dvema otroko- ma. Prikupnejša je kakor kdajkoli prej; posebno lepe so njene otož- ne oči. Majda Slike nn magnetnem traku Magnetofon je se razmeroma mlada tehnična pridobitev, ki pa se je zelo hitro razširila. Magne- tofon, naprava, ki posnema z\'0- ke. na magnetni trak, in posnetke tudi oddaja, »igra«, je že precej izpodrinil gramofonske plošče. Magnetofona dandanes ne more- jo več pogrešati na radijskih po- stajah in marsikje tam, kjer je treba natančno posneti govore itd. Zdaj pa angleški inženirji po- ročajo o izumu, ki bo še celo po- membnejši od magnetofona; po- srečilo se jim je posneti na mag- netni trak tudi slike. To je izred- nega pomenna za televizijo. Do- slej so pripravljali večino televi- zijskih oddaj tako. da so najprej posneli na film. Preden so pa lah- ko začeli oddajati sUke, je bilo treba film še razviti. To je povzročalo večje ali manjše za- mude, da niso mogli vselej odda- jati neposredno raznih prireditev. Nova naprava pa omogoča, da lah- ko posnete slike tudi neposredno oddajajo z magnetnega traku, po- dobno kakor z-magnetofonom po- snet zvok. Slike pa je tudi mo- goče prenašati s trakom in trak neposredno po prenosu (n. pr. z letalom) uporabiti v televizijski oddaji. 21. oktobra 1879 je v Menlo parku v New Yorku zažarela prva žarnica, izum znanega Edi- sona, ki je takoj spoznal, kakšen preobrat za človeštvo bo pome- nila nova vrsta razsvetljave. Ka- ko so se prej mučile človeške oči z baklami, svečami, petrolej- kami in plinskimi lučmi! Res, prva žarnica ni svetila nič bolje: imela je še nitko iz oglja, kar je imelo za posledico saje, ki so se nabrale na steklu m zadržale svetlobo. Šele 1. 1905 so izdelali boljše nitke, ki niso. več odda- jale saj in so gorele do 300 ur, preden .so pregorele. Velik napre- dek pa je pomeniia zamenjava ogljikovih nitk s kovinskimi — najprej so jih izdelovali iz kovine tantala, pozneje pa iz volframa. Volfram se je dolgo upiral upo- rabi v žarnicah, pa so ga meta- lurgi slednjič le ukrotili. Zdaj so bile žarnice že zares odlične, le pri zelo dolgi uporabi se je na steklu še vedno nabrala črna plast, ki je pri starih žarnicah zmanjševala svetlobno moč. Sled- njič se je pojavila žarnica s spi- ralno navito nitko, ki je odpravila tudi zadnje nedostatke. Če bi na- šo današnjo žarnico primerjali z Edisonovo, bi opazil velikansko razliko, saj je naša štirikrat učin- kovitejša od Edinsonove. Londonski univerzitetni profe- sor Fogg je nekje zapisal, da bi na mestu, kjer raste danes sna rastlina, lahko uspevalo kar 25- krat več rastlin, če bi bilo dovolj dioksida. Tega pa je dovolj v di- mu tovarn. Treba bi bilo torej napeljati na polja ogromne koli- čine dima, ki se dan na dan vali iz tovarniških dimnikov, odstra- niti nekatere škodljive primesi in dosegli bi petindvajsetkratni pri- delek! Če se bo industrializacija raz- vijala s takim tempom kot doslej, bo do leta 2000 količina ogljiko- vega dioksida v zraku za dvajset odstotkov večja. Toliko bolje za rastline, toda toliko slabše za nas! Ogljikov dioksid namreč vsrkava toploto, ki jo izžareva Zemlja. Ob tolikšni množini ogljikovega dioksida pa Zemlja ne bi več oddajala toplote v vse- mirje, temveč bi jo zrak zadržal. To pomeni, da bi se ledeni čepici na tečajnikih stopili in bj se morska gladina dvignila za pol- drug meter. Torej nov svetovni potop! Strelstvo Ptujčani, Ptujčanke, mladinci, mladinke! Udeležite se v čim večjem' številu streljanja za spominske značke v čast »Dneva vstaje«, ki bo 22. junija t. 1. predpoldne na prostoru pred pošto v Ptuju. Svečana otvoritev bo ob 8/ uri. Vabljeni! Občinski strelski odbor Ptuj Samomorilci Nemški znanstvenik dr. Walter Seitz je takole povedal o sodob- ni prehrani: »Največ samomorov napravijo ljudje z nožem in vilicami.« In bf}!jše spanje Marv Taft. britanski psihološki strokovnjak, je objavila zelo za- nimivo knjigo pod naslovom »Spanje«. V knjigi piše med dru- gim, da bi morala imeti vsaka žena svojo sobo, v kateri bi bila postelja nameščena v smeri se- ver-jug ali obratno. Prav tako bi moral tudi mož imeti nameščeno posteljo v svoji delovni sobi v isti smeri. Položaj postelje je zelo va- žen za dober počitek ter zato ne sme nikoli biti v smeri vzhod- zahod. Poleg tega mora biti po- stelja široka, udobna, zrak v sobi pa mora biti svež. Doma pripravimo jogurt Mleko zavremo, ga odstavimo in počakamo, da se ohladi, da ima približno 40 do 50 stopinj Celzija. Razdelimo ga v pripravljene ko- zarce in v vsak kozarec damo še žlico jogurta, ki smo ga kupili v mlekarni. Kozarce pokrijemo in jih pustimo stati na toplem me- stu približno 4 do 5 ur. Nato pa jih postavimo na hladen prostor, da se ohladijo. Ko je jogurt do- volj hladen, ga že lahko uživamo. Drugi dan pa lahko za precepi- tev jogurta uporabljamo kar do- mačega. Šele čez nekaj dni, ko se nam zdi, da se je okus spre- menil, kupimo za precepitev spet kozarček jogurta v mlekarni. To lahko ponavljamo ves čas, ko je primemo za pripravljanje jo- gurta. Med - zdravo živilo Zdaj je čas, da se preskrbimo z medom za zimske mesece. Med je nadvse zdravo živilo, ki ga pa ne smemo uživati v večjih količi- nah, ker je zelo težak, saj vsebuje 1 kg medu 14 gr beljakovin, 750 gr sladkorja, 190 gr vode,, vitami- ne in mravljično kislino. Medu ne uporabljamo samo za slajenje ča- jev in drugih jedil, temveč ga uži- vamo tudi kot zdravilo proti kaš- Iju. V ta namen je še posebno do- bro, če ga zmešamo z maslom in naribanim hrenom. Znani so me- denjaki, ki se zelo dolgo drže. Pristen med spoznamo, če ga kanemo v alkohol, kjer se stopi, nasprotno pa ostane potvcrjen med na dnu. Hranimo ga v ste- klenih posodah. Če je začel kipe- ti, tedaj postavimo posodo z me- dom v vodo, ogrevamo in pobira- mo pene toliko časa, da je čist. Tekoč med prelijemo v čist koza- rec. Recept za medenjake: 25 dkg medu segrej, da se speni, dodaj 20 dkg sladkorja in eno osminko vroče vode. Nato postavi vstran in ohlajenemu dodaj 50 dkg moke gladko vmešaj in pusti stati 3 do 10 dni. Spočito testo pregneti, do- daj cimet, 18 dkg zmletih orehov, žličko jedilne sode. Nato oblikuj medenjake, namazi z jajcem, po- tresi z orehi in speci. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi na- šega preljubljenega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA BREZNIKA upravnika Strojnega ključavni- čarstva v Ptuju se prisrčno zahvaljujemo prav vsem, ki so ga spremili na nje- govi zadnji poti, vsem sorodni- kom, prijateljem in znancem, vsem zastopnikom oblasti, del. kolektivom, godbi, pevcem in go- vornikom, č. duhovščini kakor tudi vsem, ki so darovali vence in cvetje. Žalujoča žena in sinoy^ TRI VINSKE SODE in HADIO APARAT znamke i>Tesla.< proda gostilna »Pri pošti Ptuj. SPALNICO iz trdega lesa pro- damo — tudi posamezne dele. Vprašaji" PodLi-ajšek, Mari- borska 11, Ptuj. PRODAMO oziroma damo kot pre.-osnoviiih sredstev to- vorni avtomobil (tritonski) znamke »Opel-Blitz. — Ope- karn-. Zabjak, Ptuj. PROD.^M KLAVIRSKO 120-BAS- NO H.^^RMONIKO z registrom in 80-basno z registrom. Na- slov v upravi lista. ŠTEDILNIK (ogrodje s kotličkom in pečico) na dve plošči pro- dam. Naslov v upravi lista. RAZVELJAVLJA sc izgub:;^. i blok za nezgod--. : ...u-.-anje od št. 12436 do 12450. Državni zavarovalni zavod Maribor. DENARNICO z dokumenti na ime Furek Franc. Zlatoličje 48, .em izgubil v Ptuju. Pošte- nega najditelja naprošam, da vrne dok nenie proti nagradi iirnji naslov. KMETOVALCEM NLIDIMO PŠENI- CO ZA SEME Ul v zamenjaw kg za kg m 5 din doplačila. Kmetijsko gospodarstvo Sobe- tincL POLJEDELSKO-ŽIVINOREJSKA SOLA TLRNIŠČE PRI PTUJU, OKRAJ MARIBOR RAZPIS Uprava poljedelsko-živinorejske šole Turnišče pri Ptuju bo spre- jela v šolskem letu 1958/59 naj- več 40 učencev. Šola nudi mladini, ki bo ostala doma na kmečkih gospodarstvih, mladini iz državnih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih za- drug, primemo poljedelsko in ži- vinorejsko strokovno izobrazbo. Šola traja dve leti. Pouk v pr- vem letniku prične 15. septem- bra in traja do konca februarja v naslednjem letu. V začetku me- seca marca odidejo učenci na strokovno prakso na določena poljedelsko-živinorejska državna kmetijska gospodarstva, Strokov- na praksa na kmetijskem gospo- darstvu traja skupaj z enomeseč- nim letnim odmorom 12 mesecev. Po končani praksi se učenci v začetku marca drugo leto vrnejo na šolo in v drugem letniku šola- nje teoretično nadaljujejo in za- ključijo konec junija. V tem času opravijo zaključne izpite in stro- kovne ekskurzije. Učenci stanujejo v internatu šole. Če jim uprava šole posebej dovoli, lahko v šolo redno dnevno prihajajo od doma. Kot redni učenci se lahko vpi- šejo vsi. ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) Fantje in dekleta iz kme- tijstva, ki so star' najmanj 16 let. Prednost imajo sta- rejši. b) Tisti, ki so uspešno končali osemletno šolo. Prednost imajo absolventi z dovršeno kmetijsko-gospodarsko ■ šolo. oziroma oni. ki so bili za- posleni v kmetijski siužbi. Izjemoma se bodo spreje- mali učenci z dovršenimi 6 razredi osemiletne šole in dovršeno kmetijsko-gospo- darsko šolo. C) Tisti, ki stanujejo v inter- natu, se morajo pismeno zavezati, da bodo sami ali s {>omočjo kmetijske zadruge ali druge ustanove redno plačevali mesečno oskrbnino 3500 din. Biti morajo telesno in duševno popolnoma zdravi. Kandidati naj vložijo lastnoroč- no spisane prošnje, kolkovane s 30 din v času do 1, septembra 1958 na naslov: Poljedelsko-živinorej.ska šola Turnišče pri Ptuju Ptuj, Zagrebška cesta 54a Pnlogo k prošnji: 1) Izpisek iz rojstne knjige. 2) Zadnje šolsko spričevalo. 3) Zdravniško potrdilo o du- ševnem in telesnem zdravju. 4) Izjava staršev o celotnem ali delnem plačevan,ju me- sečne oskrbnine. 5) Uradna izjava kmetijske za- druge ali druge ustanove, da bo redno mesečno plače- vala celo ali delno oskrbni- no (štipendijo). Učenci absolvirajo tudi dodat- ni traktorski tečaj. Tisti, ki so stari več kot 18 let, sprejmejo F>o uspešno opravljenem vozniškem izpitu tudi traktorske vozniške knjižice. Zaključni izpit opravljen na šoli, velja kot strokovni izpit za zvanje kvalificiranega delavca poljedelca ali živinorejca. Podrobna pojasnila daje pisarna šole dne\'no od 8. do 12. ure. Po- ' 'te s prijavami. Uprava sote Komisija za sprejem in odpuščanje delavcev Kmetij- ske proizvajalne poslovne zveze Ptuj, razpisuje dve delovni mesti in sicer: 1. FINANČNTGA KNJIGOVODJA 2. SALDOKONTISTA. Pogoji: dovršena srednja šola, ali nedovršena srednja šola s prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z osnovnimi podatki poslati na zgoraj omenjeni naslov. OBJAVA v skladu z na\xxl.l. Republiškega sanitarnega inšpek- torata Ljubljana in Okrajnega sanitarnega inšpektorata Ma- ribor Občinski sanitarni inšpektorat Ptuj prepoveduje ambulantno prodajo sladoleda (raz^azanje sladoleda z vo- zički) Dovoljena je le ambulantna prodaja mlečnega slado- leda, proizvod Centralne mlekarne Ljubljana, v originalnih vrečkah. Kršiteljem prepovedi ambulantne prodaje navadnega sladoleda se bo celotna zaloga sladoleda zaplenJa. kršitelja pa kaznovalo. OBCiNSKI SANITARNI INŠPEKTORAT PTLJ