Pozor Ilfloorefcl! Klajno apno je važno za prehrano živine! Temelj živinoreje je pravUna prehrana živine, posebno mlade. Napake, ki se pri tem napravijo, se pozneje ne dajo zlepa popraviti. Potrebna ni samo hrana, ki je bogata na beljakovini, škrobu in na vitaminih, važno je tudi, da se v hrani dajejo tudi druge za življenje važne mineralne snovi, predvsem apno in fosforna kislina. Naša tla po večini v gornjem sloju nimajo dovolj apna, zato tudi trava, ki raste na takih tleh, ne vsebuje apna. Pomanjkanje apna pride potem do izraza pri živini v slabi rasti, slabem izkortščanju hrane in podvrženo-sti raznim boleznim. Posledica pomanjkanja apna v krmi je tudi mehkokostnost pri govedu in svinjah ter slaba nesnost kokoši. Za razvoj kosti je potrebna poleg apna tudi fcsforna kislina, ki je tudi ni dovolj v naših krmilih. Zato se mora fosforna kislina dajati v obliki fosforno-kislega apna. Klajno apno mora biti zelo fino zmleto, sicer ga živalski želodec ne more sprejeti, temveč ga neprebavljenega izloči. V Jugoslaviji se pc-d imenom »Klajno apno« prodaja bodisi fosforno-kislo apno, ki je dobro, toda drago, ali pa o^ljiko-kislo apno (kreda ali žmlet a.pnenec). Slednj« koristi odrastli živini nekoliko, toda za mlado živino pa je zaradi pomanjkanja fosforne kisline popolnoma neučinkovito. Naš živinorejec sploh ne ve, kaj prav za prav kupuje pod imenom »Klajno apno« in če kakovost blaga odgovarja ceni, katero je zanj plačal. Iz teh razlogov se je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku odločila, da spravi na trg klajno apno, ki bo imelo vedno isto sestavo in bo najfineje zmJieto. To klajno apno se bo prodajalo izključno samo v plombiranih juta-vrečah po 50 kg1. Tovarna jamči, da vsebuje klajno apno najmanj 60% ogljiko-kislega apna, 10% fosforne kislino v obliki fosforno-kislega a.pna. in 5% živinske soli. V svrho razločevanja od drugih sličnih krmif je »HrastniSko klajno apno« svetlordeče pobarvano. Kako in koiiko klajnega apna se poklada živini? Množina apna, ki jo živina porabi v teku lota, ni vedno enaka. Ravna se po krml, ki se poklada živini. Tako n. pr. rabi živina, ki se hrani s kislo krmo, oziroma z zeleno hrano, dvakrat toliko apna, kakor če se pcklada zmata krma ali pa sladko seno. V splcšnem naj bi se dajalo dnevno: velikim ždvalim in mladim (teletom in žrebetom) dve polni žlici, prašičem pa po velikosti do pol žlice. Kokošim naj bi se dajala ena desetina dnevne krme v obliM klajr.ega apna. V svrho preprečenja izgub in razprašitve se priporoča, da se klajno apno pomeša z vodo in otrobi ali z drugimi krmili.