Naša skupna stvar
Ce je kaj zamotana, se nam rado zgodi, da se žgubimo, začnemo tavati. In ker je dan-današnje  življenje  zapleteno
—  pomislimo samo na silen razmah   tehnike,   tehnologije
—  se pravzaprav ne smemo čuditi, če vsakdo vsega takoj ne razume. Pa tudi ne, če se nekateri pri iskanju poti, iz-hodov za pot naprej zgubljajo v drobnarijah in,  kot pravi-tno, zaradi mnogih dreves ne vidijo gozda.
Ni kar tako Lenin poudar-jal, da je pri vsakem delu, političnem še posebej, sila po-membno, da zgrdbimo tisti člen v verigi, s katerim bomo potegnili vso verigo za seboj.
In tako je tudi z novo usta-vo, o kateri zdaj razpravlja-mo. Doumeti, kaj je poglavit-no, za kaj v bistvu pri vsem tem gre — tega res ne sme-mo pozabiti storiti. Sicer se nam bodo še tako dobri na-meni zgubili v pesku razpra-vljanja in sestankovanja.
Ko imamo pred očmi obči-rao v novem ustavnem stroju, si prikličimo v spomin misel, nazorno izraženv v Izhodiščih za pripravo stališč in sklepov 10. kongresa ZKJ. Takole je rečeno:
»Nastajajo razmere za to, da se občme vse bolj razvi-jajc kot samouprame skup-nosti, v katerih bodo imeli delavski razred in njegovi in-teresi odločilno vlogo v vseh oblikah samoupravljanja v občini; da se medsebojni od-nosi v občini u&klafujejo predvsem s samoupravnimi sporazumi in družbenimi do-govori; da organi oblasti v občini bolj predstavljajo ob-last delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi v občini.« In dalje: »Osnova samouprav Ijanja v občini je samouprav-Ijanje delovnih Ijudi v temelj-nih organizacijah združenega deia ter v krajevnih in inte-
resnih skupnosti. Samoupra-vljanje v občini je ternelj ce-lotnega političnega sistema, zasnovanega na delegatskem načelu.«
Ko razpravljamo in ko bo-mo na pragu jeseni še temeljiteje razpravljali pred-vsem o občini, bi napak rav^ nali, če bi razpravljali o ob-čiTii kar tako na splošno, ka-kor da tudi sami ne živimo v občini, v čisto določeni ob-čini. Imejmo pred očmi te-meljne, glavne težnje nove ustave in se vprašajmo: ko-liko smo se v naši občini že pribli&ali tem ciljem? Jn ko bomo sodili, ne obsojajmo, ampak presojajmo — to je bilo dobro, ono še za silo, tisto tretje pa je bilo narobe.
Tudi s takim ravnanjem bomo izpričali namen ustav-ve razpracfs: da je demokra-tična in organizirana, pri če-mer imajo levji delež nalog socialistična zveza in sindi-kati.
Podobno nam je ravnati, ko bomo spregovorili o krajevni skupnosti. Ne samo nekako na splošno, teoretično o kra-jevni skupnosti, marveč čisto določeno: o tisti, v kateri ži-vimo, h katere uspehu smo prispevali veliko, malo ali nič; kakor kdo. In v organizirani demokratični razpravi tudi ne smemo pozabiti, &a se utegne zgoditi, da bodo naj-huje rohneli zoper to naSo, domačo krajevno skupnost morebiti ratio tisti, ki jih doslej ni bilo zraven. In po drugi strani ne gre, da bi z nepremišljeno besedo razdi-rali tisto, kar je bilo &e nare-jeno.
Vsekakor pa bo dobro, če bomo pogledali, vrgli na teh-tnico razsoje vprašanje: koli-ko je naša krajevna skupnost že samoupravna skupnost in koliko še ne? Jn v tej zvezi: kaj storiti, da bi samouprav-
na skupnost čimprej postala. Kaj postoriti, da bi bilo odlo-čanje vseh občanov v KS bolj neposredno? Kako v resnici izpeljati delegatska razmerja? Kaho povezati vse samoupra-vne organizme v prid obča-noo v krajevni skupnosti? (in pri tem odstraniti prestižne razprtije in zamere, ki so morda človeško razumljive, našt skupni stvari pa ne kori-stijo.)
Ko   pa   bomo   razprcmljaU o občini in krajevni skupno
sti, ne smemo pozabiti na širše vidike. Seznaniti se mo~. ramo s tem, kako bo poslej samoupravno urejeno gospo-darstvo, kako bo v negospo-darskih dejavnostih, kako bo zastattjeno samoupravljanje v mestu, republiki m federa-ciji. Ce tega ne bomo storili, marsičesa tudi doma, v kra-jevrti skupnosti in tbčini ter Ljubljani sploh ne borno mo-gli razumeti in potemtakem tudi ne prav ravnati.
Res, to je naša skupna stvar. Pa ne v tistem smislu, češ, vsi raoramo to storiti, potemtakem ni pomemben posameznikov prispevek. Na-sprotno,   na&a  skupna  stvar
pomeni druzno,  složno deloJM pri čemer morajo prednjačitim komunistt in člani sodalistiS-ne zveze.
In prav tako to ne pomeni, da se sme vse končati a kon-cem ustavne razprave, s 15. septembrom ali 15. oktobrom. če W bilo tako, bi bila to kratkotrajna kampanja, ki ne bi obrodila prida sadov.
Nasprotno, ustavna razpra-va bodi uvod, prvo poglavje dolgotrajnega dela pri nadalj-njem oblikovanju krajevne skupnosti, občine, mesta, re-publike m federacije v samo-upravne socialistične skupn-sti na temeljih oblusti delav-skega razreda.
Jože Šircečlj