DOLENJSKE Doldtyske \oviee iztiojajo vsak čelrtel;; ako : ; je tu (lan praznik, liaii poprej. : : Cena Jim je za celo Jeto (od aprila tio aprila) îî K, za pol leta 1-50 K, Naroàiina. xa Nemčijo, Bosno in rlrtigc evropske (iržave znaia !i'50 K, za Ameriko 4'50 li. List in oginsi »e iila^iijejo uaprf^J. Vse ilupise, naročnino in oznanila 8|»i(i.jenia tiskarna J. Krajec nasi. Vojna velika noč. Veliki petek. Žaloigra je na Kalvariji končana. Med tolpo, Ijylejšo od tigra, nedolžna žitev jc zaklana... Strašan prizor: Ves svet se stresa, l)reti'ga v templju sc zavesa, nevidna moć ()(i|Hia grobe... in solncc nima več svetlobe. — Zveličarja so sneli s ki'iža, ki iitnagal je pekla nakane... Vstajenja dan se inn približa in ves Častit iz groba vstane. V nadKtituskeni svitu se leskcće, ki nam, ti'pinoin, je v bodrilo, da iz trjjljenja nam |)riklilo bo cvetje nepopisne sreće. — Oj, vzidi, vzidi si'eçc zarja! Otmi nas bojnega viliarja,-naj skoraj dan mii« posije! Dovolj junakov zemlja krije, dovolj je že krvi prelite. Naj skoraj strašna vojska jenja, naj vzide srečni dan vstajetija. Vsi narodi sveta vstanilc, poglejte _ž^-,Jd_^ _svctlika nam ob vstajenjii ReSenika kot ila iz raja dan priliaja. Krvoprelitje je .koněano zanj, ki nas Ij^ibil je šc v smrti, da združil ims bi v i'ajskem vi1i. O, ljudstvo, v zmote zakopano, poliiti k njeimi zdaj ske.s;aiio. Vsi na pravico zdaj oprti podajmo k siJiiivi si roke; naj dnevi groze se zjasné! Naj nehajo se boji vroči, vstajenja dan naj nam napoii ; ki naj s propada roba vodi nas k srečnejši u.sodi. I-r, Gervazij. Tretja velika noč v svetovni vojski. Kje ste veseli velikonočni glasovi raz cei'kvenih lin? Velikonočni praznik je tu, a vse je tiho, kakor na veliki petek! Saj smo že praznovali dva velikonočna jjraznika v tej bojni vihri. Ivo smo poslušali slovesno zvosienje velikega praznika, smo za kratek Čas pozabili na žalost, ki nas obdaja. A letos, vse je tiho! Velikonočni zvonovi, ali sto zgubili vsled žalosti svoj glas? Ni vas tu, odšli ste. Vas ljubki glas se je spremenil v votlo topovsko gro-menje na braniku domovine. Ta j^las naj bi oznanjal veseli velikonočni piaznik. Tretja velika noč v svetovni vojski! Ti'et.ji velikonočni praznik v tretjem bojiietii letu! Ah, nekaj strašnega, nekaj gi'oznega je v vsaki vojski. A kaj naj jiorečenio o. teni sti'ašnem, svetovnem požai'u, ki vedno dalje žge in uničuje. O, da bi vsaj smeli prisluškovati ubranim glasovom ve-likonočnili zvonov, katere smo še poslušali lansko leto. Sij niso imeli ti zvonovi nobenkrat v lehi lako veselega, tako nadnaravnega glasu, kakor ravno o veliki noči. Kako se veseli Oeikev, st.ol,isočkrat moli in ])oj0: „To je dan, ki ga jc nai'edil Gospod, radnjmo in veselimo se v njem." Neštcviliia aleluja preveva spomladanski zrak. Oeniu se pa Cerkev tako zelo veseli? Vstal je njen Gospod, njen ustanovitelj, v blestečcm so zmagoslavju iz temnega groba. Kmalu, kmalu bi se razrušila ta mogočna stavba katoliške vere, ko bi njen slavitelj stiohnel v grobu. Zato je obstoj Cerkve najboljši dokaz za Kristusovo vstajenje. Velika noe pomeni življenje in vsta-j(itije za nadnaravno življenje, za deželo milosti. Kakor povsod, tako je tudi tu narava jasna, očntna podoba nadnaravnega. Kamorkoli se zdaj ozreš v čudovitem božjem stvarstvu, povsod novo življenje, vse brsti, kali, zeleni in cvete! Vsaka bilka na zeleni tratiti kliče na svoj naíin: Vstajenje, vstal je! V si'edi te sinehijajoče se spoitdadanske krasote stoji človek, najkrasnejša podoba vsega vidnega stvarstva, namenjen za večno, nadnaravno življenje. In kaj kliče temu bitju velikonočni zvon, velikonočna pesem ? Tolažbepolno resnico: Vstajenje, vstajenje! Vstajenje iz temnega groba greha kot predpogoj za večno vstajenje. O veliki noči praziuije tudi narava veselo vstajenje. Novo življenje in sveže ka-tenje prešinja zbujeni svet. Čistejše, modrejše nebo se smehlja nad ozclenelo zemljo. Novo življenje prešinja narode od začetka ki'vave igre po Širni Avstriji, Bolečina rodi višje sile. Iz stare, katoliške Avstrije še vedfio živi stara avsti'ijska misel. Naši sovražniki so upali na razpad in doživeli so ravno nasprotno. Omamljeni še stojimo pod vplivom dogodkov, kistopajoširnim Icorakoni po svetu. Naše oko je še vedno nn)tno. Kakor bitro se bodo umirili silni valovi, ko bomo zopet z jasnim pogledom gledali napi'ej in nazaj, potem bomo razumeli besede: Z združenimi močmi sc laliko vse doseže. Velika noč pomeni vstajenje, pomeni novo življenje, velika noč je torej praznik premagovanja in zmage. Velika noČ 19J7. Kje so naši so-vražtiiki? Vsi so onemogli. .Nikamor ne morejo. Naše bojne čete stoje, kakor trdna skala v bojnih vrstah. Iz grobii zijne vstaja prelestnajiomhid. Tz groba smrti vstaja Odrešenik v nepopisni krasoti. Iz groba stotisočili avstrijskih junakov pa mora vstati pomlajena Avstrija. O, grobovi junakov, kako krasni se nam zdite o velikonočnetu prazniku! Jasen blesk visokosti in zmage se sveti nad temi grobovi. Ti, ki v njih spé, so hodili 1)0 junaški i)oLi Odrešenika. i^rtvo-vali so svoje življenje za domovino, za svoje prijatelje, za-nje so umirali. Ne smemo misliti, da jim življenje ni bilo drago. O, kakšne nade so stavili v svoje življenje. Saj so živeli v spomladi življenja. Njih kri jc bila mladeiiiška in čisla. In vendar so življenje veseli darovali, blaženo umrli v veri na Vstalega. On jim je bil zadnje, edino, pa tudi nenadomestljivo veselje. In tako je še vedno. Zdi se nam, kakor, da bi lo veselje še vedno stalo nad temi grobovi. Nekaj velikega, nekaj svetega je bila njihova sitnt, in svet je tudi njih grob. Mi pa, ki v duhu isČemo te grobove, smo žalostni in [lotrti? Veselo oznanilo nam doni iz gi'oba: Le še malo časa,4n jaz vas hočem zopet videti, in vase srce se moiu veseliti, tega veselja ne sme nihče vzeti! Radujmo se vendar te krasote in slave, ki danes prešinja te grobove! Veselimo se onih, ki so kot zmagoslavno ovenčani odšli v domovino miru! Le malo iiasa so se trudili in delali in zdaj so našli veliko tolažbo. Iz velikega trpljenja pi'iliajajo v. blaženo, večno veselje. O, da bi vsaj žai'ek tega velikonočnega veselja prisijalo v naše revno srce! 'Še vedno je v nas toliko malosrčnosti, toliko obnpnosti tako malo verskega zaupanja v našega Gospoda. O, da bi vsaj nam vstali Izveličar vero utrdil, da bi nas ta veia iioživila in bi se vrnili z zmagoslavnim oznanilom v srcu: Zvelifar je oti smrti vstal grob tudi nas ne bo končal. Aleluja, aleluja. Milostípolno Ifeionoc želimo vsem cenjenim našim naročnikom in sotrudnikorn, vsem dJHgim prijateljem in znancem. Ti'ctja vojna Velika noč! Dal Bog, da zadnja vojna! Prosimo, potrudite se še sedaj v praznikih s prav živahno agitacijo za naš list. Mislili smo plačnikom-zamudnikoni Že danes ustaviti list, pa ne storimo tega, češ: ravno za pirhe smo list ustavili! S prihodnjo številko pa ustavimo list brez ozira vsem onim, ki ga še niso vsaj za leto lOltî plačali. Porabite še tedaj položnice in vpošljite takoj vsaj zaostalo luu'očnino. — Dolenjci! Bolj kakor prej kedaj, bode po vojski govorilo časopisje, Zato pa glejte, da bodo letošnji velikonočni prazniki tudi za naše „Dolenjske Novice" praznik veselega vstajenja k no-venni, boljšemu 33 letnemu Življenju. Uredništvo in upravništvo. LISTEK. Kaplanske zgodbe. -2, Zgodba o šlapkali z lepimi kaiMeami. Kaj so to})le Šlapke, so pozimi že skusile marsikatere ozebljene noge. Skusile so to tudi noge organista Načeta. Organist, Nace ni navaden človek, kakor so drugi snn tniki. Če bi se natanko preiskovalo in bi se našli akti, bi bil plc-menitaškega rodu; ker pa sc ni preiskovalo in se akti niso našli, zato nismo dolžni lega verjeti. Tudi grb bi imel, če bi bil plemenitaškega rodu in sicer grb: oirok stiska kamen, grdo se di'ži in od kamena kapljajo rdeče solze in imenoval bi se: Nace od Stiskancga kam(sna. Pa pustimo srednjeveške sijajnosti. Da je nenavaden človek, je Nace tlokazal pred očmi sedanjosti v svetovni vojski. Ne bomo govorili o b]-onastib in siebi-nih in zlatih svetinjaii in križcih, ki jih Nace ni zaslužil, ampak samo to povemo: ko se je Nace en mesec di'žal za voz, ki so z njim vozili premog s kolodvora v Judovskem gradcu, so spoznali višji, da bo bolj zaslužno brain'1 domovino pri politiranem klavii'ju, kot pri nerodnem vozu i[t so ga poslali domov. Posebna njegova zasluga je še, da mu je med tem, ko je ščitil s svojo zastavno postavo ožjo in širšo svojo domovino, ozebel palee na desni nogi, da je zdaj med drugimi prsti v desnem čevlju, kot bi bi! mrlič med živimi brati v tesni sobi. Kdo, ki piše s tinto in ne s srčno krvjo, naj opiše vse veselje, ki je zavladalo v lihem organistovem stanovanju, ko se je vrnil. Vesela žena, veseli otroci, vesele pevke, vesel tisti, ki je prej pritiskal meh in ni zdaj ob nedeljah cel mesec imel nič deta. Z eno besedo, vse je bilo veselo. Žena je zaklala nadebudnega, mlailega ])etelinČka; otroci so bolj nagajali kot prej, samo, da bi slišali očetov glas, ki jih svari in ga toliko Časa niso slišali; prftiskiilec meha se je včasi od radosti tako zamislil, da je pozabil na pihalin'k in. ga ni pritisnil in so orgije žalostno zajamrale; vesel pa je bil tudi Nace sam in je dal na znanje celi fari s tem, da je včasi Čisto- drugo jjcsein zaorgljal, kot so jo imeli peti. Posebno pa so se hotele skazati pevke. Kako naj pokažejo svojo i'adost? In izmislila si jo je ena, tista, ki je napisala med tem, ko ni bilo pevovodje doma in so se same urile, na oi'ganistove note uganko: Kdo je to? — Tiplje, tiplje po samih kosteh, zadaj dišc naduha, v stai'0 oniai'0 puha, z viška vsiplje grom po ljudeli. Iznn'slila si jo je in izmislila si jo je dobro: „Zmrznjen palec ima na desni nogi. Pesmi preklada na note, tako, da se jili ne da samo brati, amjiak tudi peti in kakor sam pravi, ga pohvalijo tisti, ki so na to učeni. Kadar pesmi meče na glasove, pa tudi z nogo pi'itiska na tiste repke, ki visijo na i'ineni žici od klavii'ja, da lažje jjravi glas vjanie. Kako pa naj revež pritiska tiste repke pri klavirju, če ne bo imel palca na gorkeni in kako naj bodo njegove pesmi dobre, če ni palec na gorkem, da bi s korajžo priti.skal na tiste repke? Naredimo mu šlapke, gorke ŠIat)kc!" ]{er je bil sklep podprt z modiimi razlogi in vreden, da se izpelje, je obveljal: začele sose delati šlapke. Žena je dala od svojega klobuka, ki ga je nosila šc takrat, ko je bil Nace nadebuden mladenič, temelj za podplate; stare hlače, ki so v mirnih časih že uživale zasluženi pokoj in zi'aven tudi nehvaležno pozab-ijenje, so dale površino; inebka flanela je prispevala za notranjo opravo in za okras je prišla kapica iz baižiina, ki je imel vse barve, še več kot pesti'a mavrica in vendar nisi mogel reči o njem, da ima to, ali ono barvo: od katere sti'ani si ga pogledal je imel drugo barvo: bil je od leve rdeč, od desne modei', od spredaj rmen, od zadaj zelen — nekaj Čudnega je bilo na teh kapicah na Nacetovih šlapkah. In ko so bili- li copalki dodelani in jih je organist Nace videl in zvedel, da jih bo nosila njegova noga, jih je bil tako vesel, da je kaplanu na ulio povedal: „Nekaj novega imam; poglejte!" Kaplan je pogledal in je rekel, da so šlapke višek ročnega dela, da zaslužijo, da bi so raz-l)ost.avile kje v Noverii mestu v izložbo. In pri tej priliki je rekel organist Nace s slovesnim, počasnim glasom svoji ženi; „Mici, lepe šlapke so. -lutri mi imaŠ vse iporibati', potem jih bom pa obul." (Hitijo sledi.) Zatiranje trtne plesnobe z natrijevim thiosulfatom ali saloidinom. Iladi vojnegii jioložaja iirimanjUuje žvepla, zopei' trtno plesnobo ali oidij. Ta bolezen pa v našili južnih tleželali zlasti v /atliijili ititjii juli.0 opasno nastopa in sc je (edaj bati, (la natii lotos zopet uniči veliki del pridelka. Zato je potrebno, ravil je Mariji, da mnogim v padec bo njen božji Sin, da srce materinsko bo prebodel ki'vavi meč — lueč bridkih bolečin. Mai'ija je umela Simeona, umcla vse je čudne zgodbe te, prebodel jirvič nieč je njeno dušo, obličje pa zalile so solne*. Da se sredstvo obvai'uje pred pona-rejanjeiii, se mu je dalo ime „saloidin" (beri salojidii}), Saloidin se rabi na ta način, da se ga pri vsakem škropljenju pridene pol kilograma na 100 liti'ov galične škropilne tekočine, ki jo rabimo zopor palež ali peronosjtoro. Pi'i tem moramo ravnati natančno po sledečem navodilu: Najprvo si pripravitio Ški'opiliio zmes proti peronospoi'i, bodisi samo iz galice in apna (bord/jsko zmes), ali iz galice, galuna in apna (Martinijevo zmes), ali pa iz galice, žvepleno-kisle gline, oziroma liodolitata in apna (vojno zmes). Pi-i tem moramo pa vzeti toliko apna, da v pripravljeno zmes pomočen bel fenolť-taleinov papir močno pordeči. Ře-le potem smemo i)]'idejati tli iosulfata ali saloidina in sicer pol kilogr. ua sto litrov zmesi. Pridene se ga sicer lahko več (®/4 do 1 kg), a potrebno to ni. Saloidin se strese v kak košek, ki se diži nad posodo s škropilno zmesjo in se nanj zmes s pomočjo korca ali šešlje naliva. Tako se sol hitro raztopi. Potem se vso zmes dobro pi'emeša in še enkrat s fenolt'taleinovijii papirjem preskusi. Ce papir vsaj nekoliko pordeči, se gre lahko škropiti. Kdor bi nar^iidil narobe in bi primešal škropilni zmesi saloidin pred apnom, ta bi vse pokvaril. Saloidin se v kisli ga-lični 1'aztopini nami'eč i'azkj'oji in jiotem ne učinkuje. Treba je toi'aj natančno delati, kajti za saloidinom se tekočini brez škode apna ne. sme več pi'idejati, kisla tekočina pa, kakor znano, trte opali. S tako pripravljeno tekočino je treba t.rtc vsaj t. r i k r a t na leto dobro pošk ropit.i. Sanm ob sebi umevno je treba, da zlasti gi'ozdje temeljito poškropimo, sicer ne moremo pričakovati i>ravoga uspeha. Posebno je pri drugetii in ti'etjem škropljenju na to dobro i)aiiiti, ker je takrat grozdje že med listi skrito. Najbolje naredimo, da poškropimo trte najprvo kot po navadi, potem ])a greuio Še enkrat skozi vinograd in Škropimo samo po g r o z d j XI. Pri tem nam posebno dobro služi pnprava (hipna zatvornica), ki omogočuje, da z enim prstom (palcem) ški'opilno cev lahko odpiramo in zapiramo. Take škropilne nastavke se lahko dobi pj'i izdelovalcu ški'o-pilnice „Avstrija", F. Nechvile na Dunaju. Ako imamo tak nastavek, škroiiilnico samo dobi'0 napum|)amo, nakar imamo eno roko prosto, s katero lahko listje razgrnemo, da pridemo do.grozdja. Tako grozdje ne samo lahko tetneljito poškropimo, temveč tudi ški'opiini curek lahko vsak hip poljiibno ustavimo in ne potratimo jio nepotrebnem škropilne zmesi. Poraba nati'ijcvega thiosnlfata omogočuje skupno zatiranje peronospore (paleža) in oi iija ([desnobe), ker sc ški'opi proti obema hkrati. Tiiiosulfat ima pa pred žveplom tudi še to prednost, da učijikuje tudi v hladnem in oblačnem vretjienu, česar pri žveplu ni. Kdor ima Še žveplo na razpolago, temu svetujem, naj ga jiorabi pri prvem žvepljanjn, ki se naj vrši lakoj, ko se dobro pokaže trtni zarod. Pozneje pa naj vsaj trikrat trte poškropi in pri tem vselej škropilni zmesi primeša saloidina. Za oral vinogiada se rabi pri tri-kiaiiiem štropljenju kakih 8 kg saloidina. Vinai'ski nadzornik Skalický. Hranilnica in posojilnica v Kandiji je imela dne 26. marca svoj XX. občni zbor. Načelnik kanonik Žlogar omenja, da se hranilnica lepo razvija tudi v vojnih letih. Iz računov je razvidno, da naše ljudstvo vedno bolj umeva socijalni pometi zadi'itžne organizacije. Vesel pojav je, ker so zadi'užDiki vrnili znatne vsote ))osojil in še več vložili, da jim denar mrtev ne leži. Ker je veliko beguncev v našem okraju, je n;iša hranilnica priskočila na pomoč pri aprovizaciji s tem, da financira nakup živi! velike občine Šmibel-Stopiče, doloma tudi Prečine. Druge občine našega sodnega okraja sc dozdaj še niso zgla-sile. — V sedanjem poslovnem letu smo zgubili odbornika Jurija Koširja, posestnika prej na Brodu, na zadnje pa na Drski, kateremu ohrani hranilnica hvaležen si)omiii. Nato pojasni posamne račune in pozove profesorja di'. Ažmana, da poi'oča v imeiui nadzorstva. Dr. Ažman omenja, da je nadzorstvo v raznih sejah pregledavalo knjige tei' se prepričalo o uzoriiem poslovanju,' zato predlaga absolutorij za na-čelstvo. — Ko so izvrše volitve, načelnik zahvali vse navzoče zadružnike, pi'oseč jih, naj vsak v svojem krogu deluje na procvit našega zavoda in žcleč, da bi pi'iliodnjič že zborovali v miru, zak'tjiiči občni zbor. V načelstvo sta bila voljena dosedanja odbornika; IVan Znane, ])odŽHpan vl^mihelu in Frane Kastelic, posestnik iz St. Jošta. V nadzorstvo pa sta izvoljena: Urban J-forvat, knjigar v Novem mestu in Anton Globelnik, {losesttiik v Bršljiini; za namestnika: Janez liurger, posest, v Šmihelu in Alojzij Drenik, posestnik v Bršljinu. Iz i)oročihi in računov povzamemo sledeče [lodalke: Omenjamo, da ima ta zadruga koncem 1916, leta ÍÍ23-5 Članov in sicer s 523 razdeljenimi deleži v znesku 18.180 K CO h, z enkratnim deležem'v vsoti 4222 K. Pi'otjieta je bilo v prejeaikih 1,853.479 K 9:-J h, v izdatkih 1,873.379 K 39 11, toraj vkup 720.859 kron 32 h. Hranilnih vlog sc je IG70 krat dobilo 1,096.902 K 90 II, a dvignilo 1185 krat 4I7,9t>5 krou 31 h, ostalo koncem leta 2,340.940 K 13 li. Kapitalizovanili obresti 80,130 K 23 h. Tedaj stanje koncem leta 2,427,070 K 3(> h. Naloženo je na 2326 knjižicah s povprečno vrednostjo 1043 K 45 h. Novih se jc izdalo 428, vtiičilo pa 112. — Posojil se je izplačalo 57.1tir>K, vi'iiilo pa 357.280 K 21 li. Stanje koncem leta tibG.002 K 42 h. Dopisi. Iz Leskovca. Dva brata padla v vojski. Martin ZoriČ iz Ivandola pri Leskovcu, i-ojen 2. novembi'a 1874, padel v Tirolaii, 19. februarja 1917. Žena uitirla nekje na Nemškem, ostali so trije otroci, ki so še na Nemškem. — Alojz Zorič, rojen 17. februarja 1891, padel v Galiciji lela 1915. Dosedaj vemo za 40 mož in fantov iz fare, ki so dali življenje za domovino. Pogrešamo jih tiniogo, od katerih ni znano, kje so, ali še žive, posebno veliko je vjetih, zlasti na Ruskem. Iz Adlešič, 29. marca. Pi'cd kratkim setn sporočil v „Dolenjske Novice", da je umrl naš cerkovnik ali mežnar, slar čez 82 let. 2. t. m. iia je nmrl IMiha Adlešič iz Adlešič h. št. 20, star čez 75 let, ki je bil cerkven ključar pi'i,iiaši župni cerkvi čez 25 let. Ker je naš drugi ključar v vojski že par let, stim zdaj pii nas ludi bi'ez ključarjev, kakor smo brez učitelja, brez mcžnarja in brez organista. Ene nam je vzela vojska, di'uge snu't. Sploh so pi'i nas letošnjo zimo močno mi'li staii Ijndje, po.sebno moški, kakor tudi po drugih farab, kakor se sliši. Po novem letu imamo štiri krste, a devet nnliČev, med temi šest mož od 67 do 84 let. 14. t. m. umrla je najsta-rej.ša oseba Ttaše župnije, i\íatija Jankovič, užitkar na Bednju ii. Št. 7, ki je učakal par mesecev čez 84 let. Minuli teden, v sredo. Četrtek in soboto je zapalo zopet obilo snega, vsaj je snežilo kakor v najhujši zimi. Pal je večinoma še na stari stieg, ki leži že od 18, jan. in katerega smo imeliHetoŠnjo zimo v Beli Krajini tako iziedno veliko. Strni, katere nam ni uničil prvi sneg, nam bo utiičil gotovo diugi. Delali ljudje ne morejo skoraj nič, le po vinogradih so nekateri rezali, katerih je pa malo, nekateri kar v snegu in blatu, Za krmo jo Ijuilem izredno hudo, a zima se ne gane in ne poneha. Ni čudno. Če vse toži in obupuje. — Na „Dolenjske Novice" se je naročilo letos 10 novih naročnikov, tako da jih imamo v naši župniji čez 30, v Rloh. družbo pa tudi 9 novih in imamo let(is 80 udov. (O p o m h a uredništva: Da, jtrav hvaležni smo Vam, preč. gospod župnik, za nove naročnike. Ko bi vse belokranjske župnije v primeri z Vašo malo duhovnijo naročevale tako pridno „Dol. Novice", bi ]iam ne bilo treba toliko tožiti, — Še eno tako vj'lo sovrstnico imate; to je mala župnija Preloka, ki ima tudi dokaj naročnikov. Toraj hvala in čast dobrim Adlešičanom in Preločanom ! Hvala pa tudi vsem drugim vrlim Bcloki'aiijcem, ki pod-piiajo naš star domoljubiu" in přepotřební dolenjski iist. Pripoi'očujemo se prav loplo še za nadaljrio naklonjenost. Viiem diihov-nijam na Dolenjskem naj bude posnemovalni vzgled Adlešiška župnija— povsod 30 naročnikov — pa smo na konju!) Iz Bele cerkve. Dragi Časopis „Dol. Novice", ki obiskuješ naše hrabre junake v tirolskem hribovju. Po tebi pošiljamo našim junakom, bratotii in znancem prisrčne po- li. „Le vstáni, vzemi Dete, svojo mater!" sam angelj v sanjah Jožefu veli, „Herod zdaj misli Dete umoriti, le beži zdaj — pomoči druge ni!" Družina zapustila jc domovje, v Egipt odšla je žalostnih oči, v neznane dalje, v kraje ji neznane in vžila mnogo, mnogo mračnih dni. In kaj je preti'pela vse za Njega, ki svetla luč bil njenih je oči, o tem tnolčijo svete knjige naše, o tetii ^lai'ija sama nam molči. rn. Slovesnosti so v tempeljnu končane.. Sin božji dvanajstletni v njeni sedi, sedi tam sam pred zborom učenikov, sedi, posluša jih in govori... Vsi čudijo svetosti se njegovi, sc čudijo, odkod ta učenost, odkod v pomladi rosni, v dobi nežni izvira že dovršena modrost. Domov grede pa išče ga lilarija povsod ga išče Žalostnih oči, jiovrne se s i)otrtit)i srcem y tempelj, kjer najde ga čez dolge dneve dni. IV. Po tesnih ulicah jei'uzalemskih Sin božji stopa s kronano glavo, on stopa sam in križ na rami nese, krvav že ves in zmučen že tako. « Za njimse zbii'a ljudstvo vgostilitnniiab, vojaki, starci, moŽki in žene, vojaki ne, — a drugi se solzijo, da on nedolžen je, to vsakdo dobro vé. Glej, v prvih vrstah tam njegovo mater, ki zvesto spremlja ga do vi'h goré, ah, kdo občutil bi te njene rane, ah, kdo spo/nal bi njeno to srce!? zdrave in iskrena velikonočna voščila. OIi, kako Željno tn ičakiijeiiio skoi ajšnjega itiij'ii. VelikaiioĚ je, a v našili sic.ili ni veselja, ker ni (loina naSili vojakov. Ločeni smo pa le telesno, kajti v diilin smo i)a veilno pi'i njiii in inosiiiK) lioga, (!a bi jili pri-vedel kmalu zopet zdrave v iireljube domaČe ki-aje. T)aj Boji', da bi saj iiiiliodtijo alelujo imli skupaj! í>e enkrat, pošiljamo velikonočne pozdrave vseiti dolenjskim fantom-vojnikoin v inieiin vseli deklet iz naše Žnpnije: Terezija Ćrvan in Alojzija BobiČ. Spomin na vojne zvonove^ VI. Mestna župnija Novo mesto. Pri nas se je vršilo snetiianje zvonov, dne 14, marca. Kapiteljska cerkev je oddala tri zvonove s težo 480 kg, 216 kg in 241. Skupaj yii7kg. Zvonove so morali razbiti ter so ji!i v kosih metali iz zvonika. Najmanjši zvoniek izmed oddanih zvonov iinul je paě piežalostno ulogo: zvonil je te samo zadnjo lu'o. JCo se je njegov mili in tužni glas razlegal i)o mestu, se jc takoj vedelo, da se je nopet preselil vbogi zemljan iz tnesla v večnost. Marsikateri očenaš je on izvabil za umrle. A moi'al je tudi on s svojimi bratci, ker so bili pač vsi še dovolj mladi in krepki, v bojni ogenj, da bode tam nadaljeval svoj tujini psalm. Na stotero dušam je odzvonil zadnjo uro, iiiarsikaterenm umiiajoćenm je odganjal napade hudobnega duha ter ga spremljal i)red pravicnèga Sodnika, sedaj pa naj odganja zlobne napade sovi'aŽnika naše slavne Avstrije. — Frančiškanska cerkev je poslala v vojne namene tri zvonove. V stolpu te cerkve so viseli štirje zvonovi. Zvunovi niso bili stari. Po dovi'šitvi cerkvenega pročelja leta 18(3G. je naroči] tedanji ])ťedstojnik P. Itafael Kleinenčič nove zvonove. Pripeljani so bili, kakor piše kronika, 2. maja 18()8. leta. Zvonovi so tehtali 20 ctiiitov m 71 fdutuv, l>ciiai' se ni nti-biral, ampak ravno isto leto se jc poravnal neki star dolg in ta denai' je dal samostan za zvonove. Vsi-so imeli enak napis, samo: Oi)US Alberti Samassa, Labaci ISGB. Vsak zvon je imel še sliko in sicei'; najmanjši sv. Jožefa, drugi sv. Lenarta, tretji svetega Frančiška, največji Biezmadcžne Device. Prejšnje zvonove so dali zvonarju pi'oti računu eden cent ix) 7') gld. Novi zvo-i novi so takrat veljali približno 160U gld. Teža triili zvotiov, kateri so se sedaj vzeli, je: 57 kg. 340 kg in 572 kg. Glas zvonov ni nič kaj piijal, Sedaj visi v zvoniku še eden, to je drugi zvon sv. Lenai'la in se razlega sedaj samo njegov žalosteji glas po mestu. Pi'iporočiijeiiio se za točne nacialjne dopise in podatlie od drugih Župnij, da bode štatistika popolna. Poletni čas se i)rične v pondeljek-K), api'ila, takrat ])oinaknite iiro za eno uro n a p r e j ; pi-eneha pa v pondeljek 17. septembra in tedaj pa pomaknite uro zopet za eno uro nazaj. DomaČe in tuje novice- Konferenca Sod. ss. Coi'. Jesu za novomeško dekanijo se vrši v Smilielu v sredo, dne 1 L aprila ob polu 1 L uri dopohidne. Gospodje, ki se nameravajo udeležiti, naj takoj spoi'očc žiipncmu uiadu v Šmilieln. Na belo nedeljo 15. aprila bo po-svečevanje nove cerkve v Mirni jieči in birmovanjc. Prevzvišeni knezoškof pi-idejo že v soboto dopoldne z vlakom. Cerkveno. Duliovne vaje za gimnazijce je vodil v tukajšnji frančiškanski cerkvi preč. g. P. Florijan RamŠak iz družbe Jezusove. Upamo, da bodo ostale njegove goreče in duhovite besede v trajnem spominu v mladih dijaških srcih. — V kapiteljski cerkvi pa je imel nemške konference preč. g. P. Jos. Metzger tudi iz di'užbe Jezusove iz Ljubljane. Njegovi temeljiti govori o trpljenju Kristusovem so globoko »plivali na poslušalce in bodo gotovo rodili obilen sad, Po smrti odlikovan g. profesor Maks Sever, slovenski častnik-junak, nadporočnik 78. pp. Dobil je red železne krone 3. vrste z vojno dekoi'aeijo in z meči. Novomeščan — odlikovan. G. praporščak Ivan (Jesar je prejel srebrno kolajno, ker je s svojim oddclkoti) zasačil italijansko vojno stražo ter ujel dvanajst mož. Čestitamo mlademu junaku! Imenovanje. Okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval namesto vojnin! kuratoni vpoklicanega učitelja P. Engelbei'ta Klasinc za suplenta na deški ljudski Šoli v Novem mestu P. Benjamina PetriCa. Za društvo invalidov je daroval kot redtii član polkovnik, preblag, gosp. Anton Poli 1)1. Kuhrenau v Novem mestu 5 K. i-iog plačaj in vzbudi mnogo naslednikov ! Mestna hranilnica v Novem mestu, V mesecu mai'eii 1917 je 210 strank vložilo ]58.1G'JK (iOh; 221 strank vzdignilo y4.477 K tiOb; torej več vložilo K 94 h; eni stranki sc je izplačalo hipotečnih posojil 380 K; stanje vlog 4,809.475 K 4(.l li; denarni promet 482.810 ki'on ,'') h. Vseh strank bilo je 744.' Meso se oddaja v Novem mestu za h. štev. od 1 do 110 pri g. MežnaršiČu in za bišne številke od 111 nadalje pri g. Ftibjanu, Kakšne morebitne želje gledé sprememb te odi'edbe se ne bodo upoštevale. Vsaka Številka naj se drži tega 1'eda. • Veselo Velikonoc želi vsem Dolenjcem in Dolenjkam — poročnik Jože Baiiè, Fekipust Umrla je v Novetu mestu gospa Frančiška Schmidt roj. Rinki, soproga c. kr. sod. sluge v p,, dne 4. aprila, v starosti 67 let. Pogreb bo v petek, 6. ajirila ob 4. »ri popohidne. Naj počiva v miru ! Prizadeti rodbini naše sožalje. Promocija. Dne 29. sušca se je slovesno izvi'šila na Dunaju promocija Č. g. Gregorja Žerjav in duhovnika djakovske škofije, č. g. Josipa Ivančič, doktorjem bogoslovja, liog blagoslovi njuno delovanje! Krompir. Podpisano mestno županstvo lioče si zasigurati za preskrbo svojega prebivalstva potrebno množino krotiipirja iz letine 1917 in bode v to svrlio vže sedaj sklepalo kupne pogodbe z posainezniini pridelovalci. Kdor bi toraj hotel prodati krompir iz letine 1917, naj se izvoli zgla-siti pri mestnem uradu med urailniini urami do 30. aprila 1917.—-Mestno županstvo Rudolfovo, dne 2. aprila 1917. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico reg. zadruga z neomejeno zavezo imela je v mesecu marcu denarnega prometa 152.183 kron 52 h. Vložilo je 90 strank 47.185 kron 3h, a dvignilo 95 strank 29.507 K 20 h. Posodilo seje trem straiikam 4000 K.J ^vtî'UîHï; Za vojaške domove na fronti ob Soči so darovali fai'ani v Šiiiihelu pri Novem mestu na praznik Marijinega Oznanenja 25. marca: Pri fari: zjutraj 15 K 72 h; ob 10. uri 15 K 55 h; popoldne 44 kron 55 h; v Smolenji vasi IC K G3h; nekdo U) K, skupaj 102 K 45 h. Bog plačaj! Predavanje. Vizobraževalnem društvu v št. Petru je predaval na cvetno nedeljo popoldne g. Banič o sadjereji. Istočasno je imelo društvo svoj občni zbor, pri katerem se je izvolil dosedanji odbor.^ Slovenski skladatelj Fran Ger blé, ravnatelj šole Glasbene Jlatice, je umrl v Ljubljani v četrtek, 29. marca, po kratki bolezni, v 77. letu svoje dobe. Slovesni pogreb je bil v petek, 30. marca v Ljubljani k Sv. Križu. Jîodi inu ohranjen med Slovenci ti'ajen spomin! Iskrene pozdrave pošiljamo iz koroške fi'onte vsem Slovencetn, fantom in dekletom, posebno i)a bralcem „Dolenjskih Novic". Obenem voščimo vesele velikončne praznike : Franc Šiško, Raka; Magajna Jlaks iz Vremske doline; Jožef Skubic, Št. Jernej; Alojz Vidmar,Sadinja vas; Martin Dolinšek, Wirovitica; Struna Jož., Grintovec; Andrej Hvalica, Goriška okolica; Janez Smolič, Velika Loka; Janez Strah, Velika Loka; Anton Leustik, Jfale Lašče. Vojni pregled. Zaradi ponuinjkanja prostora in ker se na vojnem polju nikjer ni kaj važnejšega prigodilo, poročamo o vojni prihodnjič kaj več. Čutiti pa je tudi, da Žele na vseh bojiščih obhajati velikonočne praznike kolikoi' le mogoče v miru. Gospodarstvo. Velika napaka pri našem semenskem krompirju! Pil nas se rado zgodi, da začne krompir že v kleti poganjati dolge kali, ki jih moramo pred saditvijo potrgati. Zgodi se to proti koncu zime in v začetku spomladi, ko postaja po kleteh zopet tojdejo in se začne v krompirju nanovo vzbujati življenje. To zgodnje poganjatijt; kali je kvarno za krompir, ker izgubi na ta način najbolj močne oči in tudi veliko živeža, namenjenega za mlado rastlino. Semenski krompir moramo zaraditega varovati pred kaljenjem v kleteh, v kar je treba, da ga Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visi, noge, j-oko so z žeblji mu prebodli iz prsi pa curlja mu draga kri. Dovi"šeno je delo odrešenja, lia svetem križu božji Sin visi, od križa pa bežé morilci kruti, vest grešna v mračne dalje jih podi. Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visí, pod njim stojita Janez in Marija, pomisli bolečine — človek (i! VI. Za goro svetlo solnce se jc skrilo, na Golgoti že gosti mrak leži, učenca njej zdaj truplo izročita, da njena sveta volja se zgodi. Vseh niučenikov Mati in Kraljica l>i'ivije ga na prsi z vso močjo in poljubujc dragocene rane in poljubuje mrtvo to telo. In kaj je v svojem srcu občutila, ko ležal v naiočju božji Sin, o tem molčijo pisma in pa knjige, o tem molči Kraljica bolečin... vii. Za rod človeški .lezus vso jc storil : odprl človeštvu sveto je nebo in v duši mu pi'ižgal je luč resnice in vso iz nje pregnal inu je temo. Njegova najzvcstejša dva učenca, učenca Jožef in pa Nikodém povijeta naposled ga v tančice in skrbno položita v grob ga nem. Umrl je bil, umrl — za rod človeški, umrl — a on med nami še živi, ob robu skalnatim za njim Žaluje iMarija, mati SedemŽalosti. IŤ. PavSiC imamo proti spomladi dosti na hladnem in da ga po potrebi iz kupov razgi'iiemo, da se nam v kupih ne gi'eje. Kaj velja o saditvi krompirjevih sajenk? Letos se je priporočala tudi saditev krompirja s pomočjo sadik ali sajenk. V tem slučaju se spravi krompii' najbolje razgrnjen po lesah na svetel in dosli topel prostor, da začne poganjati kali. Ko se začno te kali razvijati in zeleneti, se krompir razveže, tako, da se vsak poganek posebej posadi: Ta način jc pripraven le za vrtove in vrtnarje, ki so takemu ravnanju vajeni, ker je treba pri tem delu velike pazljivosti. Za saditev po njivah pa ta način ne velja. In kaj je z Guhlicfiovim načinom saditve? Tudi ta način se je spiavil zopet na dan, da bi se bolj varčevalo s semenom. Pri tem načinu se .sadi cel krompir daleč narazen, navadno po eden meter na vse strani. Pri tem se ozeleneli krompir osuje in to delo večkrat ponovi, tako, da stoji nazadnje na vsakem štirjaškem metru po eden močan gi'iti krompirja. Ta način pa danes no velja in je škoda prostora. Priporoča se le v tem slučaju. Če je treba kako novo krompirjevo sorto, od katere imamo samo nekaj gomoljev, hitreje razmnožiti. Sicer pa ne, kajti izkušnje uče, da se da na istem prostoru, toraj na enem štirjaškcm metru dosti več pridelati, če se krompir razreže in v navadni razdalji posadi, kakor pa. Če se sadi cel krompir na tako veliko razdaljo. Državne modre galice za škropljenje trt proti peronospori ima c, ki', kmetijska družba za Kranjsko v Ljubljani še dovolj v zalogi po S'oO K za kilogram ter jo oddaja odslej naprej kranjskim vinogradnikom tudi več, kakor 35 kg za hektar vinograda, toda le s pogojem, da jo smejo porabiti le za svoje vinograde. Nadaljna naroČila na modro galico proti takojšnjemu plačilu sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani samo še do 15. aprila t. 1. Nove cene za govejo živino. Z ozirom na odlok c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 12. mai'ca 1917, izilala je c. kr. deželna vlada v Ljubljani 19. marca 1917 naredbo glede najvišjih cen za klavno govedo. S to naredbo so bile dosedaj veljavne najvišje cene za klavno govedo nekaj zvišane in sicer t*ako, da je najvišja cena za prvo kakovost pri volih 3 kione 50 h, za drugo kakovost 3 K, za tretjo 2 K 50 h za kilogram žive teže. Za krave prve kakovosti 3 K 10 h, druge 2 kroni 70 h, tretje 2 K 30 It za kilogram žive teže. Za telíce iti bike prve kakovosti 3 K 30 h, druge 3 K, tretje 2 K 40 h za kilogram žive teže. Za koščeno živino pa so najvišje cene 1 K 8t) li za kilogram žive teže. C. kr. poljedelsko ministerstvo je izdalo tudi natančen predpis, kako se ima kakovost posameznih vrst živine oceniti ter je izreklo v svojem odloku z dne 12. marca t. 1., da mora dati živina prve kakovosti najmanj 50"/o mesa od žive teže. Izrecno pravi ces. kr. poljedelsko ministerstvo, da kakor skušnja uči, sedaj živine pi've kakovosti skoro ni več najti ter jo je dobiti le v obratih poljedelskih industrij, to je, pri cukrarmrli, pivovarnali itd. Naravnost slučaj pa je, ako se dobi živina prve kakovosti pri navadnih kmečkih gospodarstvih. C. kr. poljedelsko ministerstvo pravi v svojem imenovanem odloku tudi, da sc kot živina prve.vrste, oziroma kakovosti ne more smatrati razmeroma tiajboljša Živina, ki se najde v deželi, nego, da je treba prvo kakovost absolutno dogtiati. Kot živino drugTi kakovosti, smatrati je živino, ki je dobro spitatia in zelo mesnata. Kot živino tretje kakovosti, smatrati pa je živino, ki je naravno rejeua, čepi'av ne posebno debela, vendar pa še mesnata. Kot koščeno živino pa je smatrati vidno skumrano živino, ki se sploh ne more imenovati klavna. To kvalifikacijo je izdalo C. kr. poljedelsko ministerstvo ter jc toraj od ministerstva predpisai a. Zgoraj imenovane cene so v smislu imenovanega mini-sterskega odloka smatrati kot tiajviSje cene, višje se živina sploh ne sme iilačevati ter bi bilo to kažnjivo, „Ki'anjsko dež. mesto za dobavo klavne živine" pa je v pi'til živinorejcem na Kranjskem napravilo pri drugi kakovoííti, toraj pil res lepi živini še dve stopnji glede cen za to, da pride temveč živine lahko pod drugo kakovost, mesto da bi ostala pod treljo. Vole di'iige vrste a) se toraj plačuje po K, di'iige vrste b) 2 K 75 Û; krave druge vrste a) se plaiiuje po 2 K 70 b, druge vrste b) 2 K 50 h; telice in bike di'uge vrste a) 2 K 85 h, druge vrste b) 2 IC GO li kilogram žive teže. Kot drugo vrsto a) je smatrati dobro spitano živino, ki da do 4870 mesa od žive teže. Kot tako živino je smatrati toraj splošno najboljšo živino, ki se nahaja sedaj pri nas. Živina dnige vrste b) je nekoliko lažja, vendai' pa dobro rejena iit res mesnata. Ostale kvalifikacije seveda ostanejo. „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani." Predragi čitatelj, ki prebiraš te vrstice, postoj nekoliko in povej mi odkritosrčno: ali zares ne veš niti za enega naročnika, pi'ijatelja, znanca ali znanko, da bi ga ne mogel pridobiti za naroinika na Dol. Novice V Bodi pravičen In stori še danes svojo domoljubno dolžnost! Dobro delo storiš in mi Ti bodemo hvaležni. Prav Tebi še želimo posebej sreřne in vesele velikonočne praznike. Luna igra ta mesec posebno važno vlogo, ker nam določuje Veliko nedeljo. V soboto, 7. aprila, je ob 2. uri 4S'8 minut popoldne polna luna; /ato mora biti po določbi iiicejskega zbora cerkvenega, dtie 8, aprila Velika nedelja. Letos se naša Velika noč lepo vjema judovsko in nas tako bolj živo spominja dogodkov Jezusovega trpljenja. Kavno na nas Veliki petek je letos judovski 14. dan nizana, ko jedo judje zvečer velikonočno jagnje. Tudi tisti dan, ko je Kristus na križu umrl, so jedli judje zvečer svoje velikonočno jagnje, Jezus in apostoli pa so ga jedli en dan prej. Kakor so izraČunili, je umï l Jezus na križu 7. ajjrila, letos je pa Veliki petek G. aprila. — Pravoslavni kristjanje praznujejo letos Veliko noČ e[i teden pozneje kakor mi. Bol. Prijatcljii-rezervifitu. I. Ali je spet zadtihtelo po ojiih majevili večerih, ki jih ni več, ki jih komaj plašne misli doliitijoV Ali so pomladni vetrovi zašuměli davno znano pesem mladosti, katere akordi so se že zdavnaj porazgubili, utihnili, zamrli? — Sedim |ii'i odpi'tem oknu in mislim nate, prijatelj! Od vseh strani se kradejo v samotno sobo plašne večerne sence, moje edine pi'ijateljice, da uspavajo l'aîijeno srce v sladke sanje. Od visokih nebes pada mračna tišina vsenaokoli in lega na dušo, kot sladko breme. Zarja za gorami, smehljaj na licih umirajočega, nu'ak, tišina, molk. — Prijatelj tam v daljim", jiovej, ali je bilo vse najino življenje le sen? Kdaj so minili tisti poletni dnevi, ko sva šla med zibajočim se klasjem, pod smejočim solncem vsa zatnaknjena v snivajočo naravo. In sredi vsega tega se je vzdignil visoko v zi-ak škrjanček in vse najine želje ponesel proti nebu in zapel veselo pesem veselja in svobode v utripajočo naravo. — Kam ste odjadiali majski nu'a-kovi ? Takrat sva postajala v temnih, šutnečih gozdovih, poslušala pesem visokih dreves in v to šumenje vej sva vpletala pesem svojih sanj, pesem upanja in življenja. — Kje ste ve tajinstvene noči V Stala sva na hribu si'edi snivajoče narave in jiilade oči so zrle v zvezdnato nebo. „Ali jo vidiš tisto svetlo zvezdo, moja vodnica je!« - Ah, kje ste ve poletne noči s svojim opojnim i'azkošjem, s tisoči zvezd, katei'e sva vjiletala v mreže svojih želja, — Takrat, dragi, je bila še v najinih srcih mladost, je bilo še upanje v svetlo bodočnost. Zdaj pa sem sam in v mrak in noč beže tjioje misli ~ plašne ptice — do Tebe v neznano tujino . , . II. Bog vedi, kako je pi'išlo. Kai' naenkrat in strez]iila sva se oba, spoznala sva, da si bova morala, seči v roke. Prišel je dan ločitve hitro in tiho in prodno sva se zavedla, so minile sladke sanje, so prešli topli večeri, so utihnili opojni glasovi noči... Tistega dne ne imzabiiii nikoli, Saj je komaj par mesecev in vendar, ali ni že tisoč let, odkar so se pretigale vezi, ki so vezale najina si'caV Snog je naletaval in Ž njim so padali v pozahnost najini spomini. Takrat si prišel k meni po slovo. „Toi'ej se vidiva zadnjičV Veš, Tone, tako mi je pri srcu, kot da trgajo iz mojega si'ca najdražje; sladke rože, ki so bohotno vzcvetele, bodo izruvali in mesto njih bo zalila ranjeno srce rdeča kri. — Ali se bova takoj ločila V Še enkrat se zatopiva v tisto lepo pesem, da bosta najini duši zadnjič zasanjali pi'ostost in mladost!" Bil je že mrak, kot danes, ko pišem te vrstice in vzel sem knjigo poezij indijskega pesnika Tago]'e-a. Ta mebka lirika, ti plašni akordi, ti melanholični verzi teli pesmi so naju uspavali ^a trenotek, da sva pozabila na vse, na vso žalost in bol in zadobila pokoj in tih um . . . „Moram oditi. Sam ostaneš in glej, da me ne pozabiš. Tvoja |)ot gre v svetlo bodočnost, mlad si še in tvoje srce še ni oti'ovano. Moja pot pa gre v mrak iti noč. Kadar ti bo hudo, pa se spomni na prijatelja, ki je iskal ljubezni in lepote, pa je našel mesto tega sovraštvo in razočaranje ..." Spremil sem ga na kolodvor. Iz noČi je priote in Resnice. Ti ho mir. Kakšne letine smo imeli v adleški župniji v /.adnjih 30. letih. .1. SaSclj. tKoucc.) Tj. 1 i)l(.i. Letina je bila, razun vinstva, prav slaba, kakor že veliko let ne, in sicer vsiod silne suše, kakišne niso pomnili najstarejši ljudje, in ki je trajala skoraj od spomladi do jeseni, kakor sem popisal v „Dol. Novicah", št. 44. Strni so bile slabe, posebno še rži. Krme je bilo mah), otavc skoraj nič, da so bili nekateri primorani še od te male živine, kar jim je ni vzela vojna uprava, odprodali po kako glavo, kjer ne bo polaganja. Četudi smo obrnili ■ vso slamo za krmo, iiameslo da bî delali Skopo, kakor tudi vso turšično slamo, kar bomo poi'abili oboje za rozanico. Krompirja je bilo malo, pa še tega so močno uničevale miši in Črvi, po shrambah pa tudi gnije in je črn. Tudi tiiršice so dobili ljudje prav malo, ker so ji naškodile razini suše, posebno še tudi uši, ki so jo na nekaterih njivah skoraj uničile. Neki posestnik je rekel: Lani smo jo naružili 70 žbanj (škafov), a letos samo 14. Posebno slabo je obrodil tndi ližol, da ljudje večinoma še semena niso dobili. Neki kmet je zatrdil: Posadili smo ga en mernik, a dolili C litrov. Tudi korenja in pese ali blitve je bilo malo, nekoliko bolja pa je bila koleraba, ki ]>a po shrambah močno gnije. Zelja pa so dobili ljudje precej veliko in tudi glave so bile dobro debelo. Tudi repe^ so dobili še nekatei'i precej dosti. Proso pa je bilo po nekodi lejio, posebno okoli Tribuč, kjer so ga sejali rano, da je ušlo suši, nekateri ga pa niso dobili skoraj nič. Tudi sadje je prav slabo obrodilo. Jabolk ni bilo nič, hrušek malo. Sliv bi pa bilo nekaj, ker so ponekodi dobro kazale, pa so se vsled suše močno osipale, ali jia prisušiie na drevju, da jih je le malo ostalo. Precej polni pa so bili orehi, koilar niso v spomladi pozebli. Bili so pa prav dragi, kakor še nikdar, vsaj so jih plačevali trgovci mernik po ÍÍG K. Le škoda, da so lansko -zimo mnogo tega drevja posekali in prodali vojni ujiravi, za kar so dobili ljudje sicer lepe Jioyce, a s tem so si pa tudi utiičili vsakoletne doitodkc od orehov. Vinska letina pa je bila letos dobra vslcd dolgotrajne suše in hude vročine. Trgati so začeli nekateri pri nas, in sicei' po „sadežih", že pred malo mašo, drugi pa po mali maši. II. septembra so sploh že vsi trgali jti sicer zato, ker je bilo začelo grozdje vsled obilnega deževja od 5. do 9. sejjtembra močno gniti. Grozdje je bilo večinoma lepo in zdravo in tudi dobro zrelo po vinogradih, kjer so pravočasno in zadostno škropili in žvepljali. Natrgali so skoraj vsi več od leta I0I5, nekateri polovico več. Obrodile so dobro skoraj vse vrste trt, posebno crnina, kraljevina, španiol, rizling. Vino v tem letu je bilo silno di'ago. Že v jeseni so prodajali vinogradniki mošt na debelo po 1 K 30 h in Še dražje, okoli novega leta pa že po 2 kroni in Čez, po nekodi pa so ga di'žali že po 2 K 60 h do 3 K liter. Razširjajte ^ „Dolenjske Novice"! Ustnica uredništva: Preřaslitc župne urađo z Dol« u j nit C pu ])rosiiiio vtjuiliio m iPOtlatke o oilJaiiiL zvoiiovUi. Veliko jili jo /O tiiknj, So ve(! jih ii« itmnjka. l'rosimo! J'rlilo jiotcm vko jia vrsti prioljiodo. — Vsem Ěa^titiiii dopisovalrum liva-Iciiio imííLituijaiiin, da priiiejo vsi »t''*'! "" vrafo, kakor bodo (loiuisOiû proistor. Sprejme se takoj UCGnGC star 14 do 1(> let, ki ima veselje za kolarsko obrt. 1'rcdnost ima taki, ki je že bil v poduku. Istotaui se sprojiiie tudi poiiioinik. 2-3-:^ Anton Sedlar, kolarstvo s stroji v Kaudiji. HIŠA na prodaj z vrtom št. liJ7 na Bregu v Novem nicstu. Več se izvé ravnotain. a-a-2 Zahvala. Ker nam tii inogoiie se vsiikemu posebej znbvalîti m mnogobrojno tolažiltio iti yubGKi\jivo soiiitjo povodom j^loltoke žalosti uad nonadtto smrtjo naše Ijtibljeiie in ncponabiie sestre ANITE izrekamo tem pototii prisrčno zahvalo vseiit, ki so nam lajšali tiašo bridko bol. Nadalje izrekamo iskrcito zahvalo vaeni udeležencem pogreba za častno spremstvo naše drag^e rajne k zadjijeaiu poiitku, osobito še i»rečastiti dnhovščiiti, c. in kr. vojaštvu, slav. nradništvtt, gospem, gospodom in dnij^im mestnim pre-bivaJcem, kukor še posebno cenjenim begnncem, Vsem^'vsem našo najtoplejšo zahvalo! Ho d bi na [il. (jíifoticoli-steinlirnnn ill sorodniki. RUDOLFOVO, 2. aprila lítH. Zahvala. , Za (lokSKO blagodejnega aoiutja, ki nam jo doJlo povodom bolexni in smrti naiega tiubljciiegasoprogaiaoíQta,goapoda Franc Jermana tesarskega mojstra in KR iastno spremstvo pri pogrebu toi preiastiti duhovâëiui iz .Ntiilicla, iisrekaKio najprî.'irËiiûjio zslivalo. Osobito .so Sn za-talivaljiijoiiio iniiOHtlj, g. i)roStu dr. tieb. Klljorta Ka daritev kv. aiaiio v blagor duHi rajnega, ň. gořpodn kaplanu Kafiteli™ /a loiažilao prcvideiijo rajnega, g.-los. Koiifkn Ka jiomoft ia darilu v raRii.boieitni ia smrti, g. Kindierjevi in g. Ei)iiliji IjKvriècvi za pre-Ijalioïnjivo pořítrc/bo eb «asa dolge bo-loini, g, .^gnitfieliovi Kpronistvo in VKem drugiai, ki fio na kakuricnkoli aa<''ia bladili uaào bolcûino. bodi vEoiti [ilat^nik! Apolonija Jerman in vsi Žalujoči zaostali. DUŠKA, 3. aprila ISllH. Loterijske številke. Gradec, 28. marca 42 55 52 31 54 Gumi zo [epljenje trt se dobi pri tvrdki FRANC KENDA - - Rudolfovo - - Naročila se sprejemajo samo do 20. aprila. Otrošhe oblehe za birmance priporoča v veliki izberi l aa Jakob Mikolič : v NOVEM MESTU : se v nolem ali tudi na prodaj, mala iiiša s iirinioinini vrtom, v mestu ali v bližnji okolici. Ponndbe na uredništvo „dolenjskih Novic". Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, lOmr kupi po najvišji ceni tvrdka: : J. POGAČNIK s Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.