s
Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol let«......$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
i
n
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily to* . the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as 8econd (Has® Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 196. — ŠTEV. 196.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 21. 1925. — PETEK, 21. AVGUSTA 1925.
R0JALISTI POVZROČITELJI
DUNAJSKIH IZGREDOV
Fašisti so. vodili dunajski proti-židovski pogon kot uvod k "črnemu puču" in revoluciji. — Pogon na dom jezuitov. — Rabinec Wise napada ma-losrčnost oblasti napram dunajski poulični dr-hali. — Poroča Samuel Spewack.
VOLUME XXXHL — LETNIK XXXIII.
DUNAJ, Avstrija, 20. avgusta. — Proti-židovski izgredi, ki so se završili tukaj v ponedeljek in torek, so bili le uvod k nameravani monarhistični revoluciji.
Policija je vprizorila včeraj pogon na neko jezuitsko hišo, ki je bila tajen glavni stan avstrijskih monarhistov. Zaplenila je pet in trideset zavojev korespondence. Ta korespondenca je pokazala, da so se skušali fašisti poslužiti proti-židovskega fanatizma kot bojnega krika za "črn pucf \ Imenovana bo posebna komisija, da prečita korespondenco ter stavi pod obtožbo voditelje preprečenega puča.
Policija je tudi vprizorila pogon na stanovanje barona Schagra, monarhističnega voditelja.
Ameriški delegati svetovnega zionističnega kongresa so sklenili skrajšati svoje bivanje tukaj, ker jim ne ugaja sovražnost prebivalstva.
Proti-židovska agitacija se vrši naprej. Dunaj nosi še vsa znamenja mesta, v katerem vlada vojno pravo. Fašistovski fanatizem se ni še prav nič polegel. Za petek je bila sklicana prav posebno velika demonstracija, ki se bo vršila v nekem mestnem parku. Treba je tisoč mož policije, peš in na konjih cia zavarujejo židovske delegate.
Rabinec Stephen Wise iz New Yorka, eden podpredsednikov svetovnega zionističnega kongresa, ie rekel včeraj poročevalcu:
—	Pridružujem se svojim tovarišem iz Amerike in drugih dežel v obžalovanju okoliščin, vspri-(o katerih je bil kongres pozvan, naj se sestane. Ni preveč izjaviti, da storita vlada in policija vse, kar je mogoče storiti sedaj, a Dunaju bi se lahko prihranilo sramoto sedanjih prizorov aivjaštva, če bi bila vlada bolj trdna predno se je pojavila po-(reba, da pokliče policijo na pomoč.
—	Kancelar Rariek, govoreč v svojem imenu ter
Mongolska vlada izgnala Andrewsa.
V dvomu glede ciljev je mongolska vlada izgnala iz dežele tretjo ameriško azijsko ekspedici-jo, ki je razkrila ostanke prvotnega človeka ter dokaze evolucije.
URGA, Mongrol^ka, 20. a.vg. — Moai^olska vlada je ukazala tretji aziji ki i.ik-^peiliei.ji Ameriškega na-
Koncesije nemške tvrdke v Maroku.
Maroške intrige vznemirjajo Nemce. — Trgovci, ne po politiki, — pravi tvrdka Mannes-mann, ki je priznala pogajanja glede koncesije.
BERLIN, Nemčija. 20. avg. — Folitika in politične intrige so preveč za tvrdko Mannetsanann, ki
jo v »slo v.sikojra muzeja, pod vod- je dobila še pred vojno skrajno Htvom Roy Chapman Ancfivwoa, j dragocene koMee*»ije v Maroku, naj prekine svoja raziskovanja in Čeprav se vrše sfr-daj pbtgajamja
svoje znanstveno delo ter i-ipusti Mongolsko, ker je Andrew* baje kršil pogoje svojega dogovora z moiiijroLvkimi znanstvenimi organizacijami.
Mongolska vlada trdi nadalje, da je eksjiedieija poli g znanstvenega del* izvrševala tudi topo-grafična opazovanja in da je ime-la
za prodajo vse lastnine z nekim a 11 <?] ešk-o -.'i meri sik i m ko n<ore ij-eoii finančnikov, noče tvrdka Mannes-mann ničesar namigniti glede članov tega koJLSoreija, z utemeljitvijo. dia bi is -tem kršHa pogoje uvodnpga dogovora.
(Poročila, ki so dowpela včeraj iz Londona in Pariza, sfo javljala.
v svoji službi več sumljivih ljudi, j da je ikupil M a mu ismairno ve kon-
— sumljivih v vojaškem sndsln.
Andrews jr tudi obdolžen. da je vršil politično propagando in da je_ščuval Mongole« prrri ' rdečim boljše vi kom".
PEKING, Kitajska. 20. avg. --Kov Ohaipma.n Andrews, voditelj irt t je azijske ekespediciie Ameriškega naravoslovnega muzeja, je pokazal tukaj kamen t i . or r d je in orožje plemena ljudi, ki je živelo pred tisoč in tisoč: l?t med sipinami ob bregu juzera, katero je že davno pogoltnila Gofiii puščava.
Da so <ti primitivni ljudje poznali jajca dinozavrov, ki so se potikali pred nekako desetimi milijoni Let po azijski visoki piano-
cesij-e <?tto II. Kahn iz New Yorka. Kaiin ni hoitol razpravljati o poročilu ter le namignil, da bi se komaj mogel zanimati za Maroko *«edaj, ko se Spanci in Francozi pre.tevajo z rifekimi četaši).
Tvrdka Mannetsmairm je pričela ^ -ln ra2jyija.fi .sA*ojk-'( 'koncesije 1. 1913. a razvoj je bil prekinjen vsled svetovne vojne. Po aikknitvi miru je neka delegacija Rifcev obiskala Berlin ter prosila tvrciko Mannes-mann. naj obnovi koncesije. Podajanja mo se vršila s Španci in po;vnej.» s "Francotzi, a .so bile diference, ne le mod tvrdko in odnos i.ima državama, temveč tudi med Franci jo in Špan-ko.
SM*	• 1 1«V*
tmnesovi dediči so se začeli tožariti.
ti. j> razvidno iz dejstva, da soj — Mi smo 'le trgovci, ne pa po-Iepb izvrtali lupine jajc ter delaii litiki, — je rekel zastopnik Man-iz njih ejkranke.	j l.esniannove tvrdke poročeva.l<ui
V i ti namen so se tudi po^lu-i" \Vorlda". — Če ostanemo v Ma-/Vvali lupin jajc velikanskega no-j roku. >?.» ne bomo mogli izogniti te-ja. ki jr že davno iizginil z zemefij- mu, da nai? zavlečejo v politiko in -skega površja.	j to ni naša široka. Drugače bi bilo
S tem je ekspedieija Andrewsa'v starih d<neh, ko je bila Nemčija •najlbiv. razkrila sledove najbolj !>ila y zunanji politiki in ko je zgodmjega človeškega tipa.	jlankfr zavarovala interese svojih
Izpron ekspe-dieije iz Mongolske državljanov v inozemstvu. Danes V imenu prejšnjega kancelarja Seipela, je odločno ni bil-po.v«em nepričakovan, so- pa ne igra Nemčija nobene vloge zanikal obdolžitev, da so izgredi V stiku S politic- i ffksno z uradniki Ameriškega na- in mi ne vidimo nobene prilike.
nim položajem. Naj bo stvar taka ali taka, kot Amerikanec in Zid protestiram proti potrebi posebne in neprestane obrambe postavnega zborovanja mojih tovarišev, ki so se zbrali pod egido visokega ter mednarodno odobrenega namena.
Vlada, ki se boji nasprotovati reakcijonarnemu elementu, postopa previdno pri zatiranju neredov.
ravoslovcikofra muiz.vja, katerim 'da bi razvili svojo kono sijo na je vodja e-lcspedicije pred krat-j :rgov>ko dobičkanosni podlagi, kim sporočil, da je naletel na ve-! Informant ni hotel oeemiti vred-like težkoče v svojih odnošajib sjnosti koncesije, vemd.ur pa je re
t< ritorijaLnimi oblastmi.
Sedanja in w»n gromka vlada v Ur-gi je bila .ustanovljena pod vplivom sovjetske Rusnje. in čeprav
kel, da predstavljajo "naravni viri koncesij "velikansko bogastvo, katero je komaj mogoee oceniti". Mannesmannove koncesije v
je Rutsija v ruski-kitaijski pogo<d-| francoskem Maroku so bilr* izgiub
Tekom obiska V policijskem glavnem stanu * P^^tekile^a. le-ta obljubila, daljone v*led vojne, in -za.deva od-
• i ! i j i- j- i • i -i*	• i	I t-o umia'knija svoje čete iz :\Ion-i Ško<-<nine še vedno ni rešena,
sem videl mlade ljudi, ki so bili aretirani tekom iz-|„ab?ke je	UT>liv v lTrp} še| 1Wjinji del n£kupne eene 1ki
dio uporabili za nadaljjni razvoj K ob ur g topilnih naprav ter železnih rudnikov pri Požunu v (>-botiovaški; t>? naprave je kupila glede svoje ckspedicije v telcočeim Mnnnesmaiin tvrdka lota 1924. lotu. Njeg«ovo potovanje je bilo! Velik del proizvodov je name-z veza no 7. neobičajnimi težkočami njen na Balkan.
gredov zadnjih dveh dni. Večina teh je stara manj j \edno zelo močan, kot osemnajst let, kar pomen j a prilično isto kot v j	s napravil v poletju
Monakovem, ko so bili zavedeni nedorasli mladiči pr":,e?a J ta
\ » rjro. da se dogovori .z vlado
pod Hitlerjev prapor.
VARŠAVA, Poljska, 20. avgusta. — Vojvoda ^z Katovica je sporočil poljski vladi, da se vračajo številni 2idje, ki so preteklo leto zapustili Poljsko ter se napotili v Palestino. Izjavljajo, da jim je nemogoče najti delo. Izseljenci so pustili vso svojo borno lastnino v Palestini ter se vračajo brez v^eh sredstev. __
Arabci so napadli italijansko karavano.
RIM. Italija, 17. avgusta. ^ Me<l Egiptom in Cirenajko so napadli Arafoei veliko italijansko karavano. Težko so bUi raaijeni major Ruggeno. grof Calaretti in ntrki kimijalni uradnik.
Založnik je kupil stari grad.
LONDON, Amglija, 17. a\-y\r?ta. Zsuani ameriški cfotožnik W. d. Mmmt jt tottpti. starodaTaii grad
St. Donates katerega namerava preurediti ba polefino bivališče.
Sliko gradu jp videl v neikem časopisu, makar je brzojavno na-l-oc-.Tl svojimi atgentoan, naj ga kupijo za.nj.
Pravična kazen za mladega fašista.
BERLIN, Nemčija, 18-. avg. — Sodišče je o/bsoklilo mladega Shi-(i nt a, Laitara na trd anesece ječe. ker je pisaril znanemu lurednikn Ceorgu BernaakLa pisniai, v katerih mu je pretil a smrtjo.
in ko je konečno -dospel v Urgo. je izv idel, da so bili vojni minister m <irugi uradniki ravnokar 7.a-vratno umorjeni in da je bila aretirana polovica tujcev v Mongolski.
Med Edmundom Stinne-som, dedičem pokojnega nemškega veleindu-strijalca Hugo Stinnesa ter velikimi bankami se je unel trpek boj.
BERLIN*. Nemčija. 19. avgusta. Edmund Stir.cie i. najstarejši sin pokojnega nemškega* imlcistrijal-:;<<•'t magnate IlSigo Stinnesa in skupina velikih bank v Berlinu ?ra zap^, tena v trpek odločilni boj.
Edmund Stinnes j(> ekdcmil obra niti Aga motorne. naprave, ki predstavljajo del očetove zaipn.šri-r.e, doeim se bore velike baiike za svoj ugLed.
A' tem neenakem boju posaanez nika jiroti polovici ilueaita vplivnih ba.mkirjev, ki .so mu odti »gnil: kredit, se je Sthmesu dosotlaj po-sreeOlo za.gotoA-it i si naklanjemost javnosti v taiko veliki meri, da je bila skupina bank, ki' likvidira zapuščino Stinnesa, primorana objaviti oficije.bio objavo, v kateri ostro na,pada Edimuula »Stinnesa t tir ostale člane družine Stinnes.
mllajsem silnu Iluigomu očita. 4£da sta podaila Tieiresnie-ne in netočne izjave gl. de finane-nega. stanja družine"'.
V Obja.vi obraaložuje dotična finančna s'kupLna- napredek likvidi-ranja premoženja Stinnesove družine, naikar koneentrira oigeinj na) En i an d a S l .n ni sa, k at er ega javno dolži. da je prodal gotovo lastnino. ki mu je biLa izročena ni i tc-melju družinskega dogovora. To •dejanje je bilo j>o mnenju bankir ;ev ne postajno ter se ga niorj \-li'd te,ga razveljaviti.
Tudi upravljanje Aga motornih naprav -kritiziraijo barukirji ter izjavljajo povsem odkrito, da n. bodo dali atikakih nadaljnik kreditov, dokler bo imel Ed-mun Stinnes v svojih rokah kontrolo na d napravami i.
" Vonvaefrts', organ soeijalistlene stranke pravi, da je bančni po ; sel edina uidoiistrija v Nemčiji, k' še ni prestala očiščujočega procesa delegacije. List izjavlja, da r; r-uaiajo baavke m imžkim incla-rtn-.»ani še vedno obresti, katere .i^ trc-'ba označiti kot preostanek i/ d'obe inflacije. V tem oeiru je s.Uicoviti dvoboj, ki se vrši sedaj med Edmundom St.imnesom in ba 11 k am i. >zc ilo globok^ iga poa n en a za nemško industrijo v splošnem ki se mora še vpdno obupno boriti j »o«l bromemom pretiranih obrestnih mer.
— Povojni boj industrij z ban kami. — pravi list. — se zrcali v -edanjem boju med Edmundom Stiniiesom in skupino bank. Temeljna sporna vpraiamja so tako velik} i aiarodno-gospodarske važ-
MACD0NALD IN PODPORA ZA PREMOGOVNO INDUSTRIJO
Prejšnji ministrski predsednik in delavski voditelj, Ramsay MacDonald je ostro bičal idejo podpiranja premogovne industrije. — V nekem članku je imenoval to podporo bodrilo k nasilni revoluciji — Konservativci ne vidijo prihajajočih viharjev.
FEZ, Francoski Maroko, 19. avgusta. — Tet m dvajset ti-soč fran- 11 da ne »me vlada izgubiti no
Smrt znanega antropologa.
GRAND FORKS, N. D., 18. avgusta. — Pri Tokio, N. D. se je darrs z avtomobilom esmrtno .ponesrečit znani ameriški antropolog A. B. fcvkiner. Indijanec, ki ga je opremljali, 'je ostal nepoškodovan.
Sovjetski aeroplani v Sangh^ju.
ŽANGHAJ, Kitajska, 20. avg. Dane« at a dospela s^m dva ro^ka sovjetska aeffoplana. Preletela sta razdaljo «00 milj.
co-skih čet prodira proti severu skozi frainco-iki Maroko ter žene pred s«?boj bojevnike Abdel Krima v' največji ofinzivi te vojne.
Splošno napredovanje s*» je pričelo ob jutranji zori in sovražnik se je pričel umikati brez odpora. Kolona generala Nogue, na vkraj-ri leviiM napada, je prodrla hitro iz prvih, gorečih A-msa. ki so la^t •neprijatelj-skiih plemen. l>ve važni sekciji Soul plemena, proti katerima je bila ofenziva v glavnem /apočeta, sta se ud ali v torek.
benei^a časa. da posreduje ter nev-tralizira konflikt, ki bo eventnal-no .pomeoral tudi na <lrii{*e panojrf »e^pod ar »'kega <le 1 o va n ja.
menja pa ikažejo, da se bo ta po-skus, da se podžge narod bojevitih farm^rjciv piroti Franciji, i/jalo-
v l v zadnji uri.
Francozi nameravjo očistiti celo »zemlje Rifcev in drugih ne-prijaieljskih plemou, predno zdru žijo armade za kouečni ndf.ree 1'ioti Rifcem. Poveljniki upajo; da
J. Ramsay MacDonald, prvi angleški delavski mi nistrski predsednik, je pojasnil v nekem članku, ki je izšel v zadnji številki lista Nation, zakaj nasprotuje podpori, katero je naklonil ministrski predsednik Baldwin premogovni industriji. MacDonald je mnenja, da je ta podpora, koje namen je nuditi pre-mogarjem življenju primerne plače, bodrilo za nasilno revolucijoT
—	Dežela se trese v svojem zadovoljstvu, — je -ekel,—in tako je prav, kajti okoliščine, v ki so spremljale spor ter njega uravnavo, so zlokobne. Naj manj dvanajst mesecev je bil očividen ta prihajajoči spopad.
—	Prvi bojni krik, dvignjen od lastnikov premogovnikov,-je bil rezek in sebičen. Dobičke naj se zavaruje v prvi vrsti in mezde delavcev pozneje. Sledili sta dve stvari. Vse delavske skupine so se strnile v enotno fronto, e nikdar ni bilo take enotnosti v strokovno-unijskem gibanju. Vscika unija je osvojila stališče premogarjev, ker je čutila, da bi se ta izziv, v slučaju, da bi bil uspešen, ponovil na celi črti in da bi prišle polagoma na vrsto vse panoge dela. Druga stvar pa je bila javna simpatija, ki je stala na strani delavcev.
—	Nato pa je nastopila vlada ter se lotila problema na obžalovanja vreden, neroderf način. Izgubila je tedne in mesece, tekom katerih bi bila intervencija lahko uspešna. Konečno pa se je zgodila edina stvar, ki se je sploh mogla zgoditi. Kot v pojemajočih dnevih rimskga imperija, so tudi sedaj kupili mir z denarjem davkoplačevalcev.
—	Ona sekcija javnega mnenja, da se vdajo vla-- le sili in da nudi direktna akcija proti družbi velikih izgledov za izboljšanje živvljensskih pogojev
delavskega sloja, je povsem naravno prepričana, da e izvojevala fin triumf ter si vsled tega zatika v svoj klobuk peresa. Lahko namreč trdi, da je iz-stisnila pretnja direktne akcije deset milijonov funtov iz žepov davkoplačevalcev.
—	Na ta način so mir, vreden skoro vsake cene, kupili riskantno drago in z denarjem, ki bo uničil
državo, če bo prišel v splošno cirkulacijo. Beda in industrijalni razkroj, katerega sta vojna in ver-?aillski mir prinesla Angliji, sta izpostavila ter bosta še nadalje ogrožala vrojene ustavne in demo-mtične običaje našega naroda.
Izvanredma naglica, znači folo rl-odo izvršili obširno gibanj*.- brez i-franco ska pie-'rednih bojev.
prodiranje. Pro<t
mena so bila v toliki meri presenečena, da se niso mogla koncentrirati. Krim je baj? vprlzoril obupen napor, da oživi bojno razpoloženje sfcvojih pristašev severno od Taze, ki je zadnji okraj, kjer bi bit^mogoč uspešen >.lpor proti irancosJoemu prodiranju. Vse zna- cev.
Več francoskih obstreljevalnih aeroplamov se je udeležilo ofenzive. Ti aeroplaini vznemirjajo skupine nepr i jate! jMkih četaaev, 'ki se skušajo ooojiti z druglmi za od-pof ter so tudi odražali umikanje četašev proti severu v ozemlje Rif-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $19.00 2000 Din. — $37.80 5000 Din. — $94.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izp!a£uje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 8.40	500 1>..........$20.00
300 lir ....:..... $12.30 1000 lir.......... $39.00
Tri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka« v Trstu.
Za pošilja t ve. fcf presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
IjIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, prednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej: računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PJSMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	f	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
I
OLAR NARODA. 21. AVO. 102"
PImi of boflinaaa of the corporation and addrewiM of above officers 62 Cortland*	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
go eelo Ma volja list ta Ameriko
in Kanado_______$6.00
Za pol Uia______$3.00
ta Mri Uia---------%lJiO
Advertiaement on Agreement.
"Ola* Naroda" Uhaja vsaki dan ieveemi* nedelj in prainfko*.
Popki brea podpisa in osebnosti se ne priobčuje^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
••GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.
Novice iz Slovenije.
IZPREMENJENA JAPONSKA
Nemški filozof in potovale?, grof Kevserling, katferi so zamore vživeti v tuje civilizacije, se jo vrnil iz .Jaij>on>/ke precej pesimisti-! otu glede ufirckovanja *a.pa<linjh vplivov. Živel je v nekem bolj od-j daijenem okraju cesarstva ter- jo imel priliko opazovati najboljši glede dostojanstva, discipline tir ljubezni dv> lepote. ki jo zna oil a ! ^taro Japonsko. Lafcadk) Heam, ki jo obiskoval japonske otoke dosti Ir-1 poprej j - bil naravnost očaran od daha jajxmskega naroda.' Iz^a njegovih d.ii se jo pospešil proces modernizacije, priiagoclenja zapadnim standardom.
Kdor le kolieaj dvomi o olvsejru te iapremetnbe, mu jo treba le ogledati si posebni ''pii.kmoi-ski'' s-uplememt, posvečen moderni Ja-1 ponski ter izdan od lista **Asahi" v Osaki, ki jo edem vodilnih listov na Japonskem. Z izjemo imen ali kakega kitajskega idoografa bi lahko ta supletnent Izšel v kateremkoli angleškem ali anH-iriškem I veliktni lism. Tiskan je izključno v angleškem jeziku in celo oglasi; izgledajo slie.no. Izdelovalci toaletnih predmetov in živil t/r lastniki! bank m liotelotv ponujajo svoje blago t"r svojo službo soglasuio z| najbolj odobrenimi metodami oglaševanja. Bosi kiilo je posvečeno 'pri-t-pe\kom vodilnih trgovcem, politikov ter naprednih znanstvenikov; v različnih panograh hiznesw. \ la-.lo in znao.^ti. Le zunanja plat predstavlja staro Japonsko, — namreč japosko deklico s svetiščem
in tradicijcnalnim vzhajajočim solneem v ozadju.	1	Claridge, Pa.
Ta transfoannac.ija Japonske jo v resnici presenetiva, Mož,i0. i Ne vem kaj je vzrok, da zop : še vedno aktivni v japonskih zadevah, so bili rojeni v starih fevd a 1-! v dopisovanju nekako zaostajam-nih dneh, še pridno je dovolila .Ja(>onska stik z inoainci. Danes pa ; Taka naselbina, kot je naša v p:! so sprejeli vse zunanje priveske zapadne civilizacije. Skušali so tu-'meri z drugimi, bi morala priti di razumeti duha, ki vodti našo civilizacijo ter so sprejeli one dele j bolj pogosto v časopisju na da t teiga duha, ki najbolj odgovarjajo japonskim potrebam. V tkm po-1 Seveda. to nas'ne zadržuje. <la gledu so .se pokazali Japonci bolj odkritega duha in bolj željni po-j ne bi korakali v duhu napredka I l ajn tluiili se vsake dane prilike kot drugi nar >di, ki se postavfljajo z! naprej, kar mora biti vsakemu kako naprednjaškim duhom. Naš laNtni uspeh nas ,ie odvrnil od spozna jlvlaričaim v ponos, n ja, kako žive dmngi narodi. Naša brezbrižnost pa je le preveč po- j Delamo sedaj šo prt eej dobri, gofto degenerirala v nesmiselno zaničevanje.	."» do G dni na teden. Zasluži s<> pa
Kakšne bodo posledice tega procesa za Jaipon^ko?	ne toliko kot bi l>ilo delu primer-
O tem vprašanju se je še do-ti špekuliralo in ugibalo. Ponava- no. ker jraspodjb -h) nas zelo pridi se jo ou.a'evalo ta proces kot prikazen na jK>\ršmi, in tozadevni krajšali pri plači. O mrtvean del«i pi»ei trdijo, da je ostal japonski narod v svojem bistvu nekzipreme-, niti ni treba govoriti, da bi -o kaj njen. Odeja je zapadna, a notranjost je stara japonska. Oni, 'ki za-; plačah zain j ; tudi pri vozičkih povaljajo to teorijo, najbrž dovoljujejo, da -jo njih upanja ueet jo i pravijo, da ne tehtajo kot lii ime njih misli.	J :>i. Vendar teža jo vseeno bnjjš;
Grof Keyserling pa se boji, <la je prilagodljivo^ japonskega na-' kot po drugih rovih v okoli*-i. roda tako velika, da bodo najbrž popolnoma izgubili vse, kar je bi-! Zrtdnje čase zelo izilmljšujejr lo najboljšega v njih, prastaro civilizacijo vm- nadkriljujoee sile ceste v okaliei. kar je v kori>t ti-
Torvj. rojaki, če ne veste, k a.) >o orgije, vam bom jaz tukaj na t •■m mestu raizložil in pojasnil.
Potrebne podatke sem vzei iz 1'Jit. štev ke Kovertovega li>ta, ki obenem tudi uradno glasilo Družbo sv. Družine v Jolietu.
Kaj orgijeOziroma, kaj >o nov orgije
Upam. da vas bo dovolj razsvetlil sledeči odstavek, vzet iz Kovtirtovega lista;
— Nove orgije niso konjiček.
v . . . piska, temveč bo treba št- ti novce, zato so pa sklenili, da bodo priredili v ta namen igro.
čisti dobiček gre za orgije' *
Ko bo kaka far a orgije kupovala. naj l)o j«ko previdna. Strašno se bo urozala, če i>o kupila mesto orgeilj dotičnega konjčka. O. irlje ^o povsem nekaj drugega. Ti je treba vpoštevati. Konjiček j«
konjiček, orgije so pa orgije. *
Trunk pravi: "Povedal sem n -kr. smešnico o sfiksaaiem Judu".
(V 'bi mi bilo dettiimcijanstvo v krvi. kot je na-pr inner njegov; duševni žlahti (posefhno tisti v Brooklvnn , bi d.rl Trunkn priliko. da podrobnejše preštudira i azmere v ameriških jetnišnica.h
Prav posebno hudo bi mu no bilo. kajti avstrijskih aresto-v je /v va-jen.
Rojaka >o vprašali .kaj bi sto ril če bi imel pet tisoč dolarjev.
Malo je pomislil ter odvrnil
— Hišo bi si kupil za petnajst tisoč dolarjev.
Ce drugega ne. naj bi že vsa. toliko poskrbele oblasti, da bi bi-ameriška jasnost jureprieana. •a so \'.on i in unori prupoA'edani.
nart'diti iu tudi še marsikaj dru Vega. Kdor je pa človek za to iu dober p i.- i.e. pa naj le pride sem. 'bomo že delo za nj^-ira dobili. <la nam bo pisal vsaj cLopise iz naše naselbine.
Kaj pa Zgaga? Kaj pa ti? Li • pos.tavi i,n možak bodi. in epo ]>o\i j z tvoji koloni.
Hr-e^jami ]iri nas ni nič. ; I n«- zanimamo dosti za romanje j Kdor pa hoče, na j priroma sem >i- tudi pri nas odpustki dobe. Kri-;-.ev pot ima.nio.^n ta je tako dol^r. da k i or bo skozi njega priromal. lo ivo romanja <it. Za odpust • k<- pa šo »ledni ne bo.
Poročevalec.
lutKiernih metod.
Grof ne vidi le moderniziranja mehaničnega življenja Ja.pon-c-v, temveč tudi moderniziranje japonskega duha v zapadnem smislu. Po njegovem mnenju «o bili Japonci eelo jn-ed ani'a-i-sko trjrov-t»ko invazijo bli/je za)>a<lt' kpa Kitajski, iz katere «o nekoč dobili svojo starejšo kulturo.
Naii stroji, naš industrijalni sistem, sploh vse, kar je vključeno v mnogoobse>ajoči izraz " kapitalizem" je že proizivedlo globoke in bLstwne izpremembe v življenju in idejah jarponiskega naroda.
To je povsem naravno malo razveseljivo za ljubitelje stare Japonske. Naravnost nesreča bi bila, če bi se staro .popolnoma nadomestilo z liovim. Vsled te?a je najbolj zaželjiva spojitev ali fuzija orijentaUkega ihiha z zapadno mehanično iznajdljivostjo. Toliko dragocenega je v umetnostih in civilizaciji stare Jaipouslke, da jo v interesu celega sveta, da se vse to ohrani.
Le na 1a način bo mogla Jaiponska i/aixyl-niti svoj ideal, da poslanic toimaeioa med iztokom in zapadom.
Japonski državniki ponavljajo ob vsaki priliki, da je t«o na-oLga Japonske in v slučaju, da bi stara Japonska jx>polnoma izginila, t>i bilo Japonski ti/ril nemogoče prevzeti iako vlogo, ker bi se s lom popolnoma odtujila Orijentu ter bi mu aie mogla tolmačiti za-pauuih metod ter duha izapadtne civilizaje.
PETA POSILJATEV ZA "DOM SLEPIH"
LJUBLJANI
Prva pofeilja^ev 27. aprUa 1925	$ 789.70
Druga powljate^• 4. junija 1925	$ 86.10
Tnetja 'pošiljatev 23. julija 1925	$ 174.65
Celrla pošiljatev 31. jdija 1925	$ 50.00
43.25
Peta po6tljatev 6. avgusta 1925
Peto pošiljatev tvorijo darovi sledečih darovalcev: John Jeseaiko, Box 629, Scotia, Cal Mary Sodja, Box 313. Tooele, Utah John Zaktij, P. O. Mountain. Pa. John Sitar, 132 Adams St., Hobokan, N. J. Rotie liacbf.oiier, Great Neck, L. I., N. Y. Jernej Kraje«, Box 156, Durant City, Pa _
D. 48,155 D. 5,136 D. 9.780 I). 2,700 D. 2,350
$ 3.00 1.00 1.00 1.00 1.00 36.25

Skupaj . . . $43.25
stih ki imajo avtomobile. Tudi v o-tab*m <vloipšuj-c vse. kar s- <l:i tako da napravi na obiskovalca zelo prijeten nt.is.
Oni ki že dalj časa niso bili tu v OTaridgu, bodo pros 'uečiMii. č. sedaj sem pridejo, ker mislili bo do. da so drugam zašli.
TI udi naši zelen jaki ali vrtov to se <lobro letos .obnesli. ]>o*-«*b;i pri tistih, ki so -i vzeli za -trud iji jih skrbno obdelali. Sola.t<> in druge zelenjave imamo dovolj.
Lz tfuga lahko ray.vidito. kako j<-itn. Za deloan sem k nam hoditi p.i no svetujemo nobenemu, ker so tie lo ležko dobi Ln če so, bo vsak razočaran, ker razmere niso take ko1 b; jih morda kdo pričakoval. Tu ve mora tudi kaj vča- h za damjr
Nemški poslanik v Zdr. državah.
RAZGLED PO SLOVENSKIH NASELBINAH
Avtomobil j,* precej nevarno poškodoval šestletnega sinčka družine Kužnik.
I "mrl je rojak John Baznik, s<ar let. Doma je bil \/. vasi Malo Mra.sevo ter je bil v Am 'rikl nad trideset let.
V	C'l^\<*lar.d so .r vrnil po krat kem bivanju v domovini naš znani slov- iivsko-amoriški pesnik Mr. Ivan Zorman.
V	Milwaukee, Wis., je umrla druz/ii Mermal tri leta stara hčerka Rilvija.

Največje cerkve.
Znano jo. da jo največja orekev na svetu Sv. Petra v Rimu, ki i-ma p.ro^»o.ra za r)4.000 ljudi. \r Mila u-ko katedralo jih jrri- 37.000. v cerkev .-v. Pavla v R:tnu pa 32 Tisoč. Stolnica v Kocinu ima |>ro->1ora za 30.000 ljudi. Po 25.000 jih gre v cerkev sv. Pavla v Londonu in sv. Pe»tevmija v Bol ogni. Bivša katoliška cerkev in sedanja turšiksa mošeja Ilairija Sofija v f'a-riprradu opravi 23.000 Ijitxli pod »iti-eho. ^v. Jancaa v Laterann v Rimu 21 0C0 in jio\-a kaitedrala v Xewyorku 17.000. Svetovnozmana co^rkev s poše^iinn lolipom v Pis* in stolnica sv. Štn jfama na Duma ju imata prostora za 12.000. Ženska cerkev v Monakovem za 11 tisoč in cerkev sv. Manka. v Benetkah za 7000 vernikov.
L."iiibil'jansko časopisje jo obja vilo slrko iugoslovan-'keijra pre vtolo-na^lelnika. štirifiettnega Pe-Irčka. v gorenjski narodni noši.
Visoke škornje ima. irhasto hlače. lajbelč s srebrnimi srumbi. v rokah marelo. na glavi pa šimko-■krajnik s krivci.
Slika je prisrčna in jo deloma tudi znamenje demokracije. Pred vojno <o namreč oblačili tri ali tiri leta stare prestolonasb-dniko v
ji e n o ra li-tko uniformo.
*
Pi-ohibicijski paša Buekner, ki je svečano prisegel, da se v do-gleilueim času ne bo nič drugega e dilo po ameriških prrlih kot ix*l-procentaia pijača, je rekel neke-iriK časnikarskemu porotčeralou:
nekoč je bil New York tako moker, kot je moker At lan t iški ocean.
To j«» značilna izjava. Be škoda. d;» je ni zalkl.jučti.l z besedimii: Iu
daj jo Now York tako *nh kr/t
jo suJi Pac if Leni ocean.
*
Vlaida. bo najela par tisoč tio vili Mihašikih agentov, poleg bo pa sedanjim šo pl&če povišala. Butlegarji postajajo nestrpni. Novih šikati ne bodo več prenašali
Ko jih bo minila potrpežljivost, bodo enostavno kupili vlado ter j
posVoje zaronali.
*
Žena ameriškega kongresuika Frank 1). Scotrta je v sodišču pod prisego izjavila., da jo njen mož v konjrresu "suho" glasoval, do čim je doma v svoji kleti jako navdušen za "mokroto'*.
S tem je dala sod/išču in javno <1 i zaprisežen dokaz, da se nji in mož jjopoknoma nič ne razlikuje od ostalih ameriških kongresni kov.
*
Italijanski ministrski predsednik Mussolini javka, da manjka Italiji delavcev, da jKtfrebujeta italijanska industrija in poljedelstvo še več pridnih rok.
— Če nam dru,£?tga ne bo kazalo, — je r«'*kel Mussolini, — bo-iT.o morali delavce importirati.
To vprašanje lahko reši na povsem drugačen način. — Zakaj delavce impontira<ti v Italijo? Ita-bjanom naj izseljevanje prepove. pa bo.
' dug •
Umrli v Ljubljani.
Dragica Zal>ot. hči čevljarskega pomoenikat, 2 me-seea ; .losupina .1»'-rina, čevljar jeva žena. hiralka. 65 let; Va'.t.ntina l"peij, po^estniko-va liču. pokirmro leto: Terezija Mat u. brsnijevčeva žena. GM 1 .t : Brigita Jaabmšek. delavčeva hči. (i tednov: Antonija Gsolin. občinska ubogji. hiralka, ^0 let.
Kap jo je zadela.
Pri pranju perila na Gradašči-cl je zadel mrtvoud ti9-letn<» za-sebnico Terezo Mani. stanujoči> v Kapitel.fski ulici št. 11. Ljudje »o obvestili takoj rešilno postajo, k j< m— rečnieo prepedjala z rešilnim vozom v bolnico.
Ogenj.
Te dni je opazil mitniški pa/.nik Šiški, da se vali iz podstrešja hiše čevljarja Krnila Peruzz.ija na sproti mitnico jro^t močan dim ()l)ve-»t i I j«> takoj stražnico ter ši-šin.-sko požiirno brambi>. Ljr.idj« sr- nato zbudili gospinlarja in odšli v podstrešje kjer so ogenj kmalu pogasili.
Požar je nastal vvlrd kiat'k.-<ra slika na žiei elcJkti-ičniega toka. ki je vnel razne citnje. te pa brn no ob žiei. Požarni hrambi ni bi' potrebno stopiti v akcijo.
Škof Jeglič v Logarski dolini.
Te dni je prišel v Logarvko do. lin.i 1 jubLja.ivJki škof dr. Jeglič in je prenočil v TriUerjevi ko<"-i. k j -r
>aiu opremil posebno sobo. li je tudi na Ok reši ju in j- bil ves i-as zelo dobre volje. Izjavil j. da mu kraj zelo ugaja in da š priti«. Bil jo zelo prijaiz.no ^ptvj.-r
Divji prešiči na Gozniku.
Že lansko leto -o v Laško prihajale vesti, da se nahajajo a gozdih na Gozniku (med Laškim in (irižaninii ) divji pre Širi. k kme toni izr-ijejo krompir in druge poljske pridelke ter jim povzročajo mnogo škode. Te dni pa j«-prinesel neki pastir, ki živi č v. teden v hribih laškemu mesarju Uradu mladega divjega pre^iča na prodaj. V lovskih krogih je v/' ; dila vt*st mnogo zanimanja.
zoni. Klical jo na pomoč, in sta prihitela zraven še dva stražnika mi sole trem so je |mj tlolgem ča-.u {»osrečilo rav/.tlivjanega moža ukro t it i. V {»oliei.jslkem zaijtoru s<» morali aretiraucu. 2^-letm-mu .J«>-ipu Velkavrhu uz Vrhnike nadMi prisilni jopič.
Oddan je bil v bl.Lznieo.
Nesreča v kamenolomu.
Te dni se je zgodila v kamenolomu apnenioe v Pečovniku huda n«->nča. Neki delavec je imel razstreliti kaatnen. pri tem pa je rav-! al talko neptvvidno in nespretno da s(» ni pravočasno ognil luipa-jočim kosom Ln drobcem. Delaven je mm žica kamenja zasula in ga <{>ri pi iri ubila. — Nesrečneža se >pravili takoj v rakev in ira od-ne<1 i im eiljsko pokopalLšče.
Nenavadno telo.
Iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah, poročajo: V Xg. Veličini je /vrgla kravji po-*'st.nik i in mlinarja Mihaela Penka čudno tt-fle. ki je pravcati nestvoi- dvojčkov. Tele ima dva gobca', tri oči. štiri ušesa, 8 popolnoma razvitih nog in sicer štiri pr«vdnje. od katerih sta dve i/.raščeni i/, hrbta in štiri zadnjo ter dva repa. Dvojčkov ne>tvor * zra.šče^i v e.eteBu «iprednjc5n tlela telesa. Edino glava ^e cepi v dva gobesi, v zadnjem delu t«-tra iele>."! pa sta dvojčka ločena. Ne--tviin- j,, prišel vsi!e* 1 jako težkega »poroda mi le v na .-.vet. Kta krava ji tudi lansko leto /.vrgla dvojčke.
Smrtna kosa.
Na Igu je umrl po kratki bob /, ni v 7f>. letu starosrti Iv. istrumbl. Pokojnik j,- bil skrben in dober gospodar.
Blaznež na ulici.
Ponoči se je prizibai! do stražnika na Marijinem trgu mlajš-moški, ki je >pol in vriskal na vse ]>r» tege. {stražnik je seveda noč-!»r.<ra vfsdljakia oi>(>zonil in mu petje prepovedal, j • pa zelo -lal>o naletel. Dozdevni veseljak je v Stritarjevi ulici iKinadoina na:v«;!;1 na njega rn ga pričel obdela vat i / vso m!o z nogami in rokami kakor pobt -nel. St.ra/nik je kmalu uvide.!. da nima opravka z navadnim ponočnjakom, marveč 7. blaznr*-
Kako živi Viljem II.
li'Tl: nsk i "'Tag" je ]>riobčil {»o-gf»voi- svojega sukt.rudnika z žeiuo bivšega !K-mške<ra cesarja Viljema princezinjo llepmitivo, ki se na-hajn v \\ ilbadu. Povedala .mu je tole: (ila-ovi. da se ho«V eesar ločiti. so laž. Midva živiva srečno in če nisva skupaj, si vedno doj»i->u.: i.a. Koiiecm julija .-H' vinnem v Ivoorn. Vlaž/na klima v Doonn-u pa je strup za moje zdravje. Stjda.i trpim na revmat:zmu in se tukaj zdravim. Cesar vstane vsak dan z« od a j in vrši ra/novi-s;na tlela p<< vrtu pn navcKlilih vrt-narja. To je njegov-mu zdravju v prilog. Nič r.t prtiravam. ako rečem, da njegovo veličanstvo n«' kaže več kot ."»0 1 It. Po dolu na vrtni rešuje \'i Ije»n svojo kores]>ondeineo. Mnogo g.i ovira pri tem lova r\»ka. ker je porj^olnoma paralizi rana.. Njegovi nasprotniki so trdili, da je >1 rahopeit.než. k»-.r so je zatekel nn Ilolandsko. Qn pa Jii bil nikoli stirahivjietnež in tvorec človtlk in v X- niči jii sv sii riiK<lnr na-tanko vedelo. koliko eesar trpi na svoji lovi roiki. Z veliko silo svoje v*o]je iu nanč!ove:ko energijo jo mil vedno prikriti c,voj nedo-tatek. Jahal jo i«kro kojije im držal va joti ter dirjal na kiloa-ietre dabič s taiko paralizirano roko. Tak člo-M-l; pn*- ni stTabopetnež.
V vseh slučajih—
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz,domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA P08L0VN1CA V AMERIKI

GLAS NARODA, 31. AVG. 1925.
[ALOJZ JIBASkK:
FILOZOFSKA ZGODBA
Fribort je sedel za mizo, kjer ro ležali vsevprek v velikem neredu zvezki in knjige, nauaoC-il pero in jel pisati na čisto polo.
— Tovariši! — je začrnelo na papirju z velikimi črkami. — V sobah je zavladala tišina. Gospodična Elis je dvignila po-vešeno glavo in jela spet plesti, toda senea zamišljenosti ji ni izginila s vela in z lira.
Takrat je zaropotal poreden paglavec na l>oben starega Kmonič-ka. ki je iztrgan iz dremanja vstal in z opletajočimi se koraki- pove-sajoč zaspano glavo korakal s svoje ekspedieije na rotovž.
*
Medtem je Vavrena liitel na in-strukcijo.
Prekorakal je lope in Židovski vrh, pustil za sabo gradi«", gimnazijo in piaristovski kolegij, nazadnje pa stopil v temno hiš« v rokoko slogu. Nad vrati gosposke te hiše so se vzpenjali jelen j i rogovi. pod njimi pa je bilo naslikano "Božje oko" z dolgimi, jžolti-mi žarki.	f
Po temnih stopnicah je prišel v prvo nadstropje, kjer se je pri enih vratih ustavil in potrkal
Notri je bilo tiho, nihče ni odgovoril.
Vstopil je
Njegov prihod je močno prese-
Toda češke knjige si1 nisem nadejal. Iznenaden sem. Mislim, če bi šel tu od ene gospodične do drage, bi ne našel menda češke knjige. Nisem vedel, da ste rodoljub-ka. Kajne, da ste? — in podal ji je desnico.
—	Sem! — in Vavrena je stisnil njeno mehko, toplo ročico, ki je narahlo zadrhtela.
—	Ali smem vedeti, kdo vam je to novoletnieo posodil?
—	Imam jih več. Ali ste brali tole?
—	Sram me je. Nisem —
—- Pa si jo vzemite, če hočete. Berem jo že v tretje. V svoji skrinji imam še druge, in če želite, vam vse posodim. Toda morate se mi oddolžiti! — Sedla je.
—	Kar imam z veseljem prenesem ; pa ni mnogo.
—	Prosim pa, da' tega ne vidi niti teta. niti Loti. Zdaj razumete, zakaj sem to knjižico ako hitro skrila, ko sem slišala odpirati vrata. Teta nerada vidi, če berem, in posebno češkim knjigam se smeje. Ni me sram mojega prepričanja, toda ker se proti teti ne morem braniti, kakoj- bi rada in kakor bi bilo treba, zato rajša molčim in se izogibljem vsaki priložnosti.
LETO PRISELJEVANJA PO NOVEM KVOTNEM ZAKONU.
Kancem juniija be je zaključilo prvo fi>4kalno leto, odkar je v veljavi novi priseljeniški zakon o kvoti. Z dne 1. julija je eačeio novo fizikalno leto; kvote ea po edine tležetfe ostanejo iste kot poprej.
Kakor vse ni znano, je priseljevanje iz vseh dežel sveta omejeno na določeno najvišje število priseljencev, takaavano kvoto. Le pni sel. jevanje oseb, rojenih na a-nieritelkeni kontinentu, ni omejno na kvoto, leven kvote pa smejo priti žejne ameaiškiti državljanov in njihovi otroei .pod 18. letom, kakor tudii duhovniki, v^eujčiliišemi profesorji in dijaki. V kvoti sami pa — in sicer do jxdoviee iste — imajio prednost nekateri sorodniki amftrisrfkih državljanov ( otroci med 18. m 21. letom, oče in mati. kakor tudi poljedelci po pakiieu iti njihove družine). Vsak mesec vrnejo ameriški Ikonauli liztlajajFi kvotnim priseljeno «.m ikveejemu le desetino tolikih prišel jen Lškdi viz. kolikor znaš letna kvota.
Skupno število vlseii dcvo<t znaša 164.667. Največjo .kvoto inra Nemčija (51.227). Angflcflko ima ikvo-to 34.007 in Trsko 28.567. Nasled-
S PARIŠKE MODNE PARADE
uuje Industrial t'ommissioai. Zakon določa plačilo odškodnine (k omjj tazac i je) poškodovanim na stavijeneom. Kot nastavljenei (employee^) se smatrajo vsri delavci v -alusžbi delodajalca. ki za-pOKlhije tri ali več deiavcev; hišni vwluzbenci so izključeni.
Odškodnina se ne izplačuje le za poškodbe, dobljene tekom dela, marveč tudi iza poklicne bole« ni, ki sii jih delavec nalkoplje vsled Kvojega dela. Zakon pripoznavfc petnajstorico takih boleani * kor podlvrženih kompenzaciji. Te poklicne bolezni so: črn (anthrax), smolika (glanders), zastrujpl j en je po svincu, žht^m -srebru, fosforn. arsenJku. >be*izoihi ali nitru. gazo-lini, bnzinu, nafti in dnugih pfri-nc/vrtih petrol ejijkih produktih, zasttnupl jen je po ogljikovem bi-Kiilfšdlii. po lesnem alkoholu, oika:-
ženjc aili vnettje kože vsfted dotike Holamdskii psiholog Heymans s: 7 olji, režočiani sestavinami ali je v 'knjigi, ki jo .jv pred kratkim tna-zili, .prašnimi tdkoeinanm, pa j izdal, zadaj težko in nehvaležno rami. dimi ali plin, rak ali uiljesa nalogo, odgovoriti na vprašanje: na koži aJi rožnici vsled ogljika.' jt:'ii ženska na duševnem polju smole, katraina a1!! njegovih sesfa- zmožna konkurirati z moškim, vin, brtletzini vtslod kompriimh-anc- RumMati. do katerega je profesor ga zraka, zastrupljen je po ogilji- prišel. pač ne bo našel pri ženskah nje največjo kvoto ima Švedsko, koveni dioksidu, medu ali emkn J oduševljarija. Ilevmansovo knjiga
iangela niso-delo žcu^akiii rok. T_o-_. da zato ]«» so Jarnet* Waft. Step-J hfivson. KdLsoo. Kaffael in Rubens1 i'ji h delo, dolo E vin ih hčera, ko-tjih najvišji in najtežji pokKe je \fil in ost ant — inatcainsUo.
Kršilci prohibicijske postave ne morejo postati državljani.
Pateitsoai.ski sodnik Seufert je izjavil, da ne ho dal nobenemu kršilcu prohibieiijNiie postave dru-<r»*ga državljaneskega papirja.
Včeraj je odklonil državljanstvo .Johnu Marse&sii. ki je bil par <iui zapit, ker je prodajal pijačo.
kcvstome view co. ncw york
'enske, ki bodo hot. Ic biti to jesen po modi obL-čene. bodo morale nositi lake obleke kot jih nosijo te tri na -Jiki.
Duševna enakovrednost moškega in ženske.
namreč 9561. Za njim prihaja
— Potrpite, Lenka, saj pre za ^.	___
, . . \r i	»Norveško (645.3) m FoIijMco 5982
,_______ _______ ,______ dobro stvar. Kako sem vesel, da«	v '	4
... * * * -i i • • i j i	i	i» -tr • \ Francosko ima 3954. Italija samo
netil mlado devoiko ki je, kakor sem vas danes spoznal! Verjemite	___
. .	i- » j •	• ,	. , , • A	. 3845, Ceho^ovaikija 3073. Dansko
hitro je zaslišala odpirati vrata, j mi, da sem žalosten m ogorčen, ko	J
vstala s stola, pa hitro nekaj skrila pod blago za obleko na mizi. Počela je nekaj drugega, namesto
vidim, kako se naše gospodinje brigajo samo za pentlje in trakove — ko slišim, kako v tujem jeziku
da bi šivala. Sveže lice ji je zapore- io takih drobnarijah govore in z lo od žive rdečice, in ko je zasliša- vnemo druga drugo na tenko kriti-
la Vavrenov glas, je šele obrnila povešene oči k vratom in rekla z nežnim, prijetnim glasom :
—	A, vi ste, gospod Vavrena? — Kako sem se prestrašila! — je odkrito dodala.
—	Fricka ni doma, gospodična?
—	Ah. seveda, vsled tega presenečenja sem čisto pozabila. Odšel je s teto in z Loti. Teta prosi, če
zirajo in deklamirajo prazne, iz tujih knjig naučene fraze. Ljubezen do domovine, branje čeških knjig in češka beseda ni v modi, ni nobl, in zato jim vsega tega ni mar, še celo smejejo se temu. To so roditelj ice, vzgojiteljice prihodnjega pokolenja! Kako naj ne bo brezbrižno, medlo, z eno besedo — nezdravo! Imajo neki nežno, ob-
trenutek poeakate, pridejo kmalu, j čutljivo žensko srce, ali globokim,
—	Prav rad. — in poznalo se je j pekočim ranam, stoletni bedi na glasn in na lieu, da resnično rad počaka.
—	Izvolite morda? — in pokazala je proti sobi, kjer je navadno poučeval Fricka.
—	Ali bi vam ne bil v nadlego trenutek tukaj *
in
nesreči njih naroda je nedostopno in zakrknjeno.
Lenka je sedela kakor prikovana, komaj da je dihala.
Njene žareče oči so se upirale v lice filozofovo in v njegove ustnice in vsaka njegova beseda, tako Devojka je znova zardela in navdušeno izgovorjena, se je začr-
Mnehljaje pokazala stol, kamor se je Vavrena posadil.
Lenka se je res prestrašila. Bila je nekam v zadregi, ali ta ljubka zmedenost se ji je podala. Lotila se je urno dela, kakor bi vse rada dohitela. Pri tem — kdo ve, kako se je zgodilo, ali je iskala igle ali šk^rij — je |»otisnila blago za obleko tako, da se ga je kos speljal z mize. Obenem se je začul u daree, kakor bi nekaj težkega padlo z mize.
Lenka se je naglo pripognila, toda prej ko je segla po oni stvari, je bil že tu Vavrena, ki se je urno sklonil, da izkaže Lenki uslu-
Njuni roki sta se srečali in Vavrena je začutil na svojih sencih dotik kakor žamet gladkega, toplega lica.
In spet je bila devojka liki makov cvet.
Knjižica se je odprla. — Ali sme mpogledati naslov?
Lenka je vpirala v filozofa svoje lepe, jasne oči in molčala. On pa je iz nepredebele knjižice male osmerke v rokah na glas bral naslov :
ALMANAH
ali
NovoUtnica. 1823.
Nato je nehote izpustil liste, ki jih je palec zadrževal, gledal migljajoče strani, vrstice v prozi in verzu in nazadnje so mu obstale oči spet na licu mlade deklice.
—	Odpustite, prosim, da sem vas prej s svojim mišljenjem raz-žalil. Videl sem, da nekaj skrivate, in pomislil sem, da resnico rečem, 4a utogae biti pisemce.
—	Od koga neki? — in Lenka se je zasmejal«, da so zablesteli vsi njeni zdravi sob je.
Čtadno bi oe bil«! — je od-mladi filocof. _
tala v njeno ginjeno srce. Iz globine je zavzdihnila in na zardelem licu se je pokazal blažen smehljaj in v očeh solze.
2789. Rusija 2248. Kvica 2081 in Niza* tpsko 1648. Za njiani prihajata Avstrija s 785 in Jugoslavija s 671. V«e d>ruge dežele imajo manjšo kvoto. Najmanjša kvot a znaSa 100
Skupna letna kvota iznaaa. kakor ečeno 164.667. Tekom mino'le-_ga fiskalnegia le.ta pa je -bilo izdanih le 160.563 'kvotnih viz. Torej 3304 ma<nj priseljen eev je prišlo na račun -kvotn minollega fi^ikal-nesra le.ta. nego jih je smelo priti.
Čudno je, da so bifle ffre večje kvote iaerpane, dločrm nekatere dežele, ki radi maile 'kvoti? najboftj občutijo omejevanje <priseljevta-nja. niso niti zčrpa/le (te srvoje male kvote, -so zlasti Oehosflovakija. Ogrska, Italija in Jugoslavija. Vendarle poročila 'konzulov in iz drugih virov, sprejeta okol«o pm»-ga aprila, so pokazala, da v vseh teh deželah je ibiio veliko več prošenj oza priseljeniško vrao nego enatša -vsa kvota. V raizlaganje te presenetljive situajcijb se navajajo ra.zni rasdogi, aili težko je še soditi, kako je pravzaprav p risalo do
— Hvala lepa, — je dejala za tcsra Zna5iln0 ^ d,a v ^ izmed
trenutek s tihim, ginjenim glasom.
—	Za osveženje mi je bilo in za tolažbo. O, že davno nisem slišala takih besed! Tako je govoril zmerom rajni moj striček.
—	Ali je bil mar on vaš učitelj?
—	Te knjige so njegova dediščina.
—	Ali bi mi povedali kaj o tem plemenitem možu?
—	Povem, toda —.
V veži so se začuli glasovi. Lenka se je zdrznila, pogladila si z roko svoje zardelo lice in se takoj lotila dela.
—	Teta —.
Takoj nato so se odprla vrata-in vstopila je gospa aktuarjeva z gospodično Loti in malim Fric-kom.
—	Ach, schau Lotty, gospod Vavrena še čaka. Zamudili smo vas, aber es ist so schoen draussen
—	je gostolela naglo in živahnoi, tako da spoštljivo poklonivši se filozof ni našel časa za odgovor.
Dame so ostale v sobi, on pa je odšel s fantičem v sosednjo, kjer so bile na mizi že pripravljene knjige in papirji.
Gospa- Roubinkova je bila postavna dama, visoke rasti in 8e zmerom svežega lica. Črni, skrbno počesani lasje so se ji svetili kakor Lotinki, katera je bila materi do pike podobna. V mestu so šteli akturrjevo hčerko med najbolj zale, in po pravici. Vitek stiw, čedno lice in temno oko so jo odlikovali nad druge in dekleta sama nis omogla tajiti, da ima dober zdaj nehote vsemu pritrdil, dasi okus in da se lepo oblači. Materi .-je sicer vsak groi dvakrat obrnil, m fcik) žai stroikov, le da bi hči v i preden ga je izdal, najnovejši aodi prtihaiala drage.i ...	'V
Gospod Roubinek je zdaj hale, / (B^je faAftdnjiA.j
teh dežel, namreč v Cefhoslavaki-ji. Italiji in Jugoslaviji, obstojajo jako aktivni viadari oddelki, ki v velikem obsegp kontrolirajo fin TT<\injej© izseljevanje.
Nevporabdjeni p>reo«tane»k kvote znaša za Italijo 1149, za Qgr-s4v0 106, Oefcostovralkijo 107 <rn Jugoslavijo 103. Tofliko več kvotnili priseljencev bi bilo itorej latfVko prišlo ik dotnenih dežel. Nlevpora-bljeni preostamek mindlega fiskalnega leta »e seveda ne more prenašati na tekoče lefto; kar je zanrajr.no, je zamujeno.
Balo je že jasno začetkom tega leta, da ne bo Itaflnja izčrpala vse svoje kvote za fiskalno 4eto 1924-25. Priseljeniški zakon od 1. 1924. namreč določa, da se vsak mesec sme izdajati ^ desetina 'letne (kvote. Konzularna (poročila od 3. januarja so rpdkas&la. da ye tedaj I-talija hneia na raapoiago še 70 odstotkov ikvote, torej 300 več lepotnih številk, kot se jih je moglo izdajati tekom nasflechi>ih šestih mesecev. V drttgfli treh -deželah pa tri bHo tedaj nič kaj takega in bi bile lahko kasneje iuenpale svojo kvo*o.
ODSKODMOtE ZA DELAVSKE NEZGODE V DRŽAVI OHIO
Ne daje se niikaka odškodnina za.vluži splošno pozorno.«rt; .saj pa
za prvi teden po poškodbi razun je tudi marljivi učenjak ba.vil
plačila 'zdravniških in bolnišnic'- tem predmetom 'leta iai leta in
nih stroškov.	; zbral naravnost ogromem mate.ri-
V sdiučaju stalnega popoLnega jal. V svoji sodbi je profesor He-
onc-iposotoljeaija (permanent tota' vmans i>eda,ntno stvaren in ob-
disability) odškodnina znaša 66 jektiven, ker ise ni naslanjal samo
-—3 od.Mtoticov povprečji teden- na svoje lastne izkušnje, marveč
ske metric do smrti 'poakodova- .je prit.ignil k delu par tisc>č zdra-
osebe. Toda v nikalkem slučaju ne vni-kov rn pedagogm*.
trajajo pačila čez šes« let po dole I Predvsem je Heymans mnen.ja.
A U poškodbe.	j da vprašanje o duševni nadmoči
Ako poškodba ima za posledico nio5kega ali ženskega spola še
delno onjfNposoblijeiijc (partial daleč ni nedvoumno rešeno. Kon-
disaibility), deiavec dobiva 66 2 (Xna rešitev probK ana ni možna
:?. odstotkov raiziike med prejšaio	p{Hfla.gi teoretičnega ra^-
mezdo in sedanjim mogočim za- ™i^nja. kiakor so to delali po
služkom, in «to za dobo tega del- večini psihologi preteklega stole-
nega onesposobl>nja. Ta fcom- tja. Treba je sistematičnega opa-
penzacija se Vplačuje dodatno k zovanja, predvsem pa statistike.
odškodiniaii za ča«a začasnega po- i^; e<lina or>ogoča razsodbo, d aH i
polnega onesposoWjenja.	(j. moški -pol duševni ^možnejši
Kompenzacije ne smejo znašati razvitejši ali pa ženska.
več kot $18.75 nsiti manj kot $5 i v	•, .... . „
^	j Z namenom, pridobiti si kol:kor
. . '.	' ;	„ „ . mogoče dosti potrebnega statistič-
Najvisiia odškodmiria za sflueaj	. .. ,	, , „
___ _	J nega materijaJa, je razposlal prot.
smrti zinasa $6.^>00. Toda, a.ko ko- rr	, > . . ,.
... . ,	'	lie vmans kaikih tri tisoč vpra
misija najde, da delodaialec - , •, , , , , , , ,
, ,	.	.	. saluih pol med holamHke-zdravili-
\isled zamikamosti ni primeroma , ... .
.	.... ke, učitelje m protesonje. Na ta na-
sk-rbel za viaamost, mu komlsrja	.	,
.	cm se mu .f " posrečilo dati svojemu
sme nalaigrati dodatno plačilo do . , ... , . , ,.
,	. .„.	. delu sjrso, objektivnejso in -stvar
50 odstotkov najvišje odškodnine'. ..	T A , .. ^ ,
Ag-qq	»,,U'J®° podi ago. Iz treh tisoč odgo-
"	I vorov, ki jih jc dobil, ugotavlja
Komisij, ako smatra to pri- Hevmans predvsem, da v delazmo-memo. sme sipremeniti tedenska ;,lf>,ti žmKka z ozil.om na vatraj.
plačila v emo ali večkratno >«kun- nost daleko za0staja za moškim, no plačilo.	^en.^ke se sicer lotijo vsakega po
Dodatno k odškodnini izplaču-|sia^ vetjim-ftlaniom. ponavadi tudi j? »komisija delaven zneske 'za z večjo ljubeznijo do stvari kak
Iieymans je dalje poslal vprašal-l.e tudi na patentne urade, » katerih ugotavlja, da se nalia j: nji Holandskeim med oOO iznajdi-telji le 6 A 'nsk. Posebno minimal-»io se odlikuje ženski spol na po lju matematike Ln filozofije. Na> prot no pi ni podeenj««vati njiho-\ih uspehov a* literal uri in umet i)o>ti.
Holandski učenjak je svoja ra zi.skovanja rajzširil tudi na ee'n vr-to karsiikternih lastnosti obeh spolov. Zanimiva Jm He}-mant>ova. na podl.igi start istike doikazana tr iiite-\'. da sta domišljavost in lako m o <t tisti dve lastnosti, ki >-ta pri obeh spolih zastofpane v dokaj iz-(Tlačenem razmerju. Jskorpost nasprotno je tipični privilegij moškega spola. Zato je ženska obdarjena z razsipnostjo daleko bolj k<. moški.
Bilanca, ki j-o je holandski pro te-or dobil na osnovi svojih opa zovamj, ni tor.«ej ugodna za -poi. Pozabil pa je učeni gospod Ilevmains .na eno: da sicer Jarue-\\*att, ki je iznašeil pa rini stroji Stephenson, ki je izumil loko m o tivo. Edison, ki je ustvaril graino-ion niso ženskega sipola, da slike KaffiU-ila in Rubensa, kipi ^lieht
Dvaindvajset Bolgarov aretiranih v Parizu.
PARIZ. Francija1. LH). avgusta. Danes je bHo tukaj a/etiranih dva-ndvaj-stft Bolgarov, 'ki so baje v <vc/i /. napadom na pre<dsed-nika bolgarskega parkiiuenta. -Baroisa Y asova.
ALI VESTE, —
»la prikaKinjejo v jugo<1<»van-krii kinematografih etlLnoJe anu-ri^ke filme? Ali veste, da povečana prodaja Helmar cigaret dokazni I'*.) s t vo. da >o si za jamči le za-iFpamje 'kadilef v s tem. da dajo ka-diloum Helmar lOO^o čisli turški toba'k. ki jim ugaja.
OGLAS.
Rojakom, ki mie \*prašujejo rado dela, pojasnim tem potom, da ji* tu zdaj slabo. Za bela drva s,. plača H^i.50 <»<l korta ter morajo J.iti prve vr-te in lepo zložena. Če bi xe slučajno kdo pripeljal v •Sugarumi. bo moral iti bos nazaj; tako je zdaj tu. Pozdrav vsem.
Anton Rolih, Box 4. Cornplanter. Pa.
21.22.24)
ŽENITNA PONUDBA.
Kant star 36 Uit. nastanjen v New Vorku, se želi spoznata /. dekletom od 2:j do let. resno misleča naj se oglasi in pošl je sliko če mogoče na: "Bodočnost", co Glas Naroda, 82 Cortlandt, St., New York, N. Y. (3x 21.22,24)
I^ržarcmi organ, kateremu je v državi Ohio (poverjeno izvrševanje zakona o deHav^kih odškodninah (Coiwpenftatiorn Ijiw), se ime
zdravniSke in ibotoiske stroške, kakršni se ji zdijo primerni. Po najnovejšem dodatku k zakonu, se dovoljuje tudi $150 za pogrebne stroške preko vseh drugih od-skodsnim. Ne izjplaeu'je se "pa odškodnina za oba si uda j a — poškodbo in ibolezen — skupaj, ra-run aiko je onetaposobljietnje na«t-lo \Tsiled take bolezni in poškodbe. V ta.km slučajtu bo komisij a določila TtompemxaJeijo pO svojem C brozdattiju.
Delavec, ki vs/led poškodbe postane onesposobljen za delo za več kot sedem dni, mora tefleom dveh tiridnorv po dnevu poškodbe vložiti prošnjo iza bomipnezaeijo. zdrav nisko pomoč itd. ,Za prošnjo sJluiži tiskovina (ftrfanik) : ' Aprpiica t ion for payment of compeusat i on, •medncal services, etc." To tiskovino treba izpolniti m podati po pošti *na naslov: Lndustriail Commission of Obio, Depa-rtmnt of Tlaims, Cotumbos, Ofeio." V slučaju podkoffile,' kjer ni bila vložena proSnja v rofcu treh mesecef po poškodbi, sme komisija smatrati, da se je vpranrieem?« odrekel pravici do odškodnine, in se to zabeflejn.
nuira.
Na Rožniku pri Ljubljani se je Fran Jeram, uradnik pri okrajnem, ^anrarairm v Brežicah poročil z. uradnico Tončko Slabraa. :
moški, a*li njihovo oduševljenjc pro»kiualu splalinc in vzporedno s< zmanjša tudi spočetka mnogo olie-t a joči uspeh. Na podlagi odgovorov. ki so jih Heytmansu podali zdra\miki, je psiholog ugotovil, da boleha pretežna vMčina modernega ženstva na nenoraialni živčni raz-dražljnvosti. Med 100 ženskami jih je 70 bolnih na živcih, dočiiu znaša oJ.stCKtek živčno bolnih med moškimi največ štirideset. V zvezi s tem omenja holandski psiholog, da so ženske v vHiko večji meri uda-ne omamnim sredstvom kakor moški. Predvsem prideta tu vpoštev morfij in kolkain. Tudi to je razvidno iz vprašaJme x>ole.
Kar se tiče duševnih zmožnosti žens/k, dokazuje dalje holand. -uče* rijak iz angDaških', frame.o^kih, ne šklh in holandskih biografskih lek-sikonov, ki (piopisujejo življenje pomembnejšili oseb. ki so se udej-stvovale na te mali onem pol znanosti, da stoje ženske napram moškim v vrlo slabem razmerju. V Franciji na primer odpade na sto mož, ki so kaikortkoli zasloveli, komaj šest žansk. Ta razmerje je v drugih deželah za ženske še slabše, ponekod se celo zniža na 4:100. Z eno ber^ido: za vdlike znanostne ^»ridobijtve, za epohaine izmajdbe se mora svet zalhvailiti moškemu, ne R uskemu spolu. Sicer pa je ta trdfttev že tatko splošno xnana in dokazana, da je v ten ozira Hev-mansova statistika povsem odveč.
ZASTAVE
svilene ameriške, slovenske IN HRVAŠKE
REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-bojnice, znake, uniforme itd
Sigurno 25°/0 ccnrje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 greeve st, conemaugh, pa.
VICTROLE ZA POLOVIČNO CENO
VICTROLA St. 80 Cena $110. Sedaj za polovično ceno .. $55 —
VICTROLA 5t. 210 Cena $110. Sedaj za polovično ceno $55.—
Da so Victor jrramofonj najRlasnej.ši in najtrpežnejSi na svetu, ve vsakdo. To je pribita resnica. Toje Tisto in razločno kot zvon. Ne hropi kakor drugi gTamofoni, ampak razumote japno vsako besedo in vsak instrument.
Pred tednom dni pa je Victor gramofonska Co. znižala cene na velikih gramofonih tako nizko, da je vsakemu dela.veu dana prilika si nabaviti Victrolo, kakor jo zgoraj vidite za polovično ceno. Ta cena velja za nedoločen čas metec dni. potem pa bo cena. zopet staj-a namreč $110. Danes pa dobite pravo Victrolo St. 80 za polovično ceno ?55.— In St. 210 za polovično ceno $55.— Ugodnejše prilike ne boste nikdar več imeli. Pišite ponje, dokler jhh Imamo v zaJogl.
Garantiramo, da je vsaka Vlctrola čisto nova in že nikdar rabljena. PiSite po cenike! — IVAN PAJK — VICTOR DEALER, 24 Main St.. Conemaugh, Pa.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOE
Prevzamem vsako v to stroko spadajete delo.
BOJANI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. Bidgewood,
1811 Stephen Street
Brooklyn, H. Y.
Telephone: Evergreen 2854J
Grozdje! Grozdje! Grozdje!
To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela.
BAKULICH PREDOVICH CO.
216 California Fruit Bid?., SACRAMENTO, CALIF.


Kapitan Marry at:
JOSEPH RUSHBROOK

GLAS NARODA, 21. AVG. 1925.
Za "Glaa Naroda" priredil Q. P.
24
(Nadaljevanje.)
Naš junak je zapusti! grad. Nahajal se je t neposredni bližini svojih starišev, ne da bi jih spoznal. Mary se je takoj nato napotila k svoja gospodinji.
Kaj ukazu jetfe, madam a ? je vprašala.
—	Nie. Moj mož me je poklical, k r se je jezil nad tem da imate v hiši tiujo osebo."
—	Bil je moj bra.t, madama.
—	Vaš brat? Zelo mi je žal, a upoštevati morate, kako nervozen in nedo^iopen je moj mož. Rada bi bkl«*La vašega brata. C'e se ne motim ste nu pripovedoval, da dobro *duži v Portsmouth.
—	Da, on je družabnik ene prvih tamošnjih hiš.
—	Ej, Marv, potem bo najbrž kmalu potreboval gospodinjo in jac vas bom izgubiiia. Seveda, bolj sti? usposobljena za tako mesto kot f>a za vaše >edanje ter me veseli, da lahko izboljšate svoj položaj.
—	On ne misli na to. da bi vodi! svoje lastno" gospodinjstvo. — je odvrnila Marv in tudi meni ne pad.* niti v glavo, da bi vas zapustila. Obljubda pa som mu. da ca bom zvečer otbi-Jkala v gostilni, če nimate nič proti temu.
—	Gotovo ne. — je odvrnila Mrs. Austin in pogovor je bil končan. Z
ZNANI DIRKAČ ODPOTOVAL

UN OCR WOOD t U N DE M WOOD. M.
Sldka nam kaže Tommvja M i h ona., ki je pri raznih aviotniofoiiL-Juh dirkah v AlOeriki odnesel prvo nagrado. Te dni j. odpotoval s svojo ženo v Italijo.	*
Miran Jarc:
Glasovi v noči.
Petdeseoletni Razpot iik je mukoma j^ritaval v tretje nadstropje, a se je moral nasloniti na vlažen zid temačne veže. ki je v tem hipu motno osivi.ftlil odsvit mesečine, razlivajoče se od dvorišča. Oni ali-nivši mož je zakrilil z rokami, kol da išče oporišča, pa je z lahnim krikom vzdr.snil ob steni i in padel na ka.nienita tla. Telo mu .je kakor otrpnilo, obležal je tih in - negiben. Mesečina mm je dahnila čez lice, ki je nemdlo v čudni bledo-ti, iz katere so vpile globoko vdr-te oči v lunin hlad februarske no-
Tedaj so iz teme Kašikripala vra-
♦Joe je o^tal še dva dni v gostilni. L> d svojega ča«a je ]>orabil v družbi Mary, uaikar s^ je napotil proti Dunstane. Sporočil je Mary skrivnost svoje ljubezni do Eme ter povedal, da je Furness s samomorom končal svoje živi j nje. Predno sta se ločila, ji je obljubil, da se bo pred svojim povratkcm v Portsmouth zopet oglasil ter
jo obiskal.	• " T """3 W 1
Joe je dospel brez vsakih doživljajev v *tfaro mesto Dun sto ne, kjer se je nastanil v gostilni, kati tro so ponavad* nosečali trgovci. Njegov plavmi nann-ui je bii obiskali stanovanje, tero je dve leti redno plačeval. Vse svoje stvari. ki jiih je imel v sobi, je podaril svoji gottpodirii ter jo napravil s tem zelo srečno.
Brez nadaljnega obotavljanja ne je naslednjega dne napotil v London, kamor j» srečno do-pel.
Kakorhltro je dospel v glavno mesto, se je napotil Joe k ko-rešpondentu svoje hiše v Portsmouth , kjer je vprašal, če je zanj
kao pismo. Našel jfci okrajno važno pismo, v katerem mu je sporočil |ta m mralku se je izmotala gib-»Small poleg trgovskili zadev še naslednje:
—	Vaše ?dabo zdravje nam je povzročalo velike sRrbi, ne le % uradu, temveč tudi doma. .Jaz .s m pripisoval vašo bolezen prevelikemu naporu in priznati moram, da nam j«? izza vašega odhoda trda predla. Žrfl mi je sporočiti vam, da je postaia Ema Philipps izza vašega odhoda zelo boleh«a.
—	Svoji materi pa je totilko zaupala, da lahko oklepamo iz tega, da ste vi glavni vzrok njene bdUhnosti Priznala je, da se ni dobro obnašala proti vam. da je bila krivična. Vaš povratek bi jo seveda zelo pomiril. Na vsak način pa vas prosim odgovor na moje vprašanje.
Joe je vsled tega pisal naslednjega dne Smallu ter nn\ povsem odkrito prizna* .da zanima v a. Eino. da pa tv* more z .besedo na dan, ker je prenizkega rodu. Ko je Joe zaključil pismo, je sklenil ogledati si veliko mesto.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parallel na olja
PARIS — 5. sept.
FRANCE — 12. SEPTEMBRA
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda z umivalniki
ln tekočo voda za 2. 4 ali 6 o*eb. Francoska kuhinja ln pijača.
cfreneh Jfoe
19.JTATE ST..	NEW YORK
all lokalni aventje.
Hretanje parnikov - Shipping Hew
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg: Orduna. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	svousts:
Resolute, Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen.
26.	avgusta:
Berengarla, beau, Havre: men.
Cherbourg: Rocham-Pres. Roosevelt. Bre-
^ »	J
Devetnajsto poglavje.
Joe si ni mogel misliti, kaj vse ga čaka, ko je šel na izprvbod po me»tu.
Proti večeru je bii priča krvavega dejanja, ko je v neki stranski uliei neki mlad Žid zabodel m na mestu usmrtil svojo sestro, ki je zbežala z doma tir živela skupaj z mladim krktijanom. Joe je bil-priča dojanja ter kot tak prisiljen nastopiti kot priča proti mlademu Židu.
Pred sodiščem je bd ž.aprčsežfn kot priča in tko ga je odvetnik nato vprašal, ee »e piše Joe Donahue, je ndkel:
—	Ne, jaz se piši m Joseph Ru^hbrook.
—	Preje pa *te izjavili, da se pišete Donahne. Kako je to? Ali imate dvoje imen?
—	Moje pravo im je Rnshbrook, a že dalj časa so me imenovali Donahue, — je odvrnil naš junak.
Kmalu nato so ga \>ocdali v *obo y.a priče, da bo pri roki, če bi ga se potrebovali.
Ko se je vračal v :-obo /a priče, so ga pričele obhajati slutnje, da bo prišla ttJsreča iz tega, ker je navedel svoje pravo ime. Ni bil se dolgo v tej sobi, ko je vstopil neki socLnijski uradnik ter mu rekel:
—	Stopite nekoliko na crtran, Rad bi vam stavil vprašanje.
Joe je sel z uradnikom skozi vrata in zunaj mu je pogledal
uradnik naravnost v oči.
—	Vaše ime je Joseph Rash brook. Tako sti? se imenovali kot prfta.
—	Da, — je odvrnil Joe, — to je moje pravo ime.
—	Zakaj ste ga izpremenili?
—	Imel sem vzroke za to, — je rekel.
—	Da in jaz vam hočem pozidali, -v čem so obstajali ti vzroki, — je odvrnil uradnik — Pred leiti *te bili udeleženi pri umoru. Razpu>ana je bila nagrada za vašo aretacijo iu umaknili ste se rokam pravite. Moj jertnik ste. Pojdite mirno "Z menoj. Odpor vam ne moie nič korUti.i, pač po škoditi.
Našemu junaku je zastala sapa, ko jpe- uradnik' izgovoril te besede. Čutil je, da bi bilo vaako zanikanje brezkoritrtaio in da je napočil čas, ko se bo moial on ali njegov4 oče pokoriti s smrtjo za umor. Ničesar ni vsled tega odgovoril ter mirno sledil sodreijskemu fclugi, ki je poklical kočijo iter se odpUjad ž njim na policijski urad
Kakorhit.ro je sporočil uradnik sodniku, koga je prijel je sod nik opozoril mladenič, da mu ni treba ničesar odgovoriti, kar bi gs obtežilo, nakar ga je vprašal, če se res piše Runhbrook.
Joe je piikimal.
~ Aili morete azpovtxl&ti kako vtvar, -ki 'bi me zadržala poslati vas v ječo radi obdokžbe umora? — je vprašal sodnik.
—	Ničesar drugega kot to, da sem nedoftžeta.
—	Zaporno povelje proti njemu imam že sedem let v rokah, <ne da bi se mi posrečilo prijeti ga, — je rekel uradnik. — Takrat je bii s^iifiMki	— - ^^
OUck j« »oralbrti, uodečpo-ttjGgtrrf tedanji zunanjosti, — i« rekel sodnik. — Sedaj se dobro spominjam cele zadeve.
ka postava mladega človeka v čr nem plašču.
Vedri koraki so zadeli ob črm-Jtelo in se [plašno odbili.
Od tal jp odjeknilo: "Smrt . . snn t''.
Mladi človek je stopil bliže rise sklonil. Ko je pogledal ležečemu možu v lice, se je zavzel: 'Raz-potni-k, moj Bog,'kaj se vam je pripetilo?!"
Oni pa je jecljal; "Ali si ti Miirt . . . smrt ?T?
Mladenič se je v strahu pošalil • "Kaj sanrt, jaz sem življenje!" "Potem me pu^ti. pusti me, jaz nočem več nazaj v življenje . . . "je stokalo in <j>et je omahnilo telo, ki so ga mlade vzdigovale.
"Razpotnik, tak zdramil te se vendar. Jaz-sem. jaz, Bregar ..."
Končno se je Bregarjai vendarle tposrečilo. da je zagonetnega spavača dvignil in prehud i. vš i ga po vedel v svojo sobo. Oni se je miedti cn že zasedel in se začudeno ozrl po rešitelju, ki je slekel svoj plašč ni se zasvetil v pisani halji! — pierotta. Pripravljal je čaj.
"HVala gospod Bregar, oprostite, da sean vas zadržal. Sicer pa, kdo ve, morda je baš ta trf-•notek za vas velike važnosti. Ali mi	kar so. kot pravimo, pripe-
ti "sl/učajno" — za človeka nrne-20 bolj važno, kot vsi že v naprej d oVočen i dogod ki ? "
Bregar se je zamišljen ozrl v moža), ki se je trudno nasmehnil "StaA*im kaj, da srte se namenili iti na ples ..." "Da, na ples . . ."' "Čudno--človek, ki se odpravlja .na ples. pa trči ob smrt!" "Smrt, da s m klical?", se jf
nn-mMrriiiirl-
(Dalje prihodnji.)
kot ste revež tudi vi, ki ste še nda-di . . . dva reveža, dva čloMvka . . življenje . . . smrt. — Povem vam. kaj se m videl tam ..."
"Tanif K jo?" se je Pierrot zdrznil.
"Tam," ga je mož preknil, 'kamor m e cesto pozove . . . kjer vidim v-e tako nejiopisno jasno . .
V samovaru je zavrelo. Bregar je stopil k mizi in pripravil skodelici. Ko je vanje nalil okrepčila. je odkazal gostiu prostor ikra j sobe.
"Glejte, kaj poreote k teci-kar vam boan zdajle -poa'edal. Xc bo dolgo, zabava vam ne odide, do čim ji«; tako snidenje pa vendarle redflvo."
"Govorioe, govorile vendar, menite, da me res ne zanima.
"Ko doseže človek. recimo, .petdeseto leto, pa vam. vzemimo .v eaieni samem usodnem hipu spozna: nič nisem delal . . . ničesar nisem ustvaril . . . skratka na vse črti: nič . . . nič . . . hm. mislite, da je to prijetna zavest?"
"Kako morete gospod Razpot-nik o sebi kaj takega trditi? Vaša ugledna služba, vaša družina, pri dni otroki . .
"Mpj Bog!" ga je preseka? govt, "služba, družina, otroki . . . kako breamiselna. obupna tolažba. Ali sem mar jaz 'služba, dru roke	obroki?" Tam . . . "tam"
A me ne bodo vprašali po službi, po očetovstvu, pa ne vem, čemu še . . . J ali si ne bodo marveč ogledali mene vsega, kot sean, ali ne bodo iskali na m?ni rasti, rasti od t trda ju ko sem se zm vedi 1 življenja pa do konca !? Ali ne bodo od me ne zahtevati pridodatka, ki bi pa moral > tvorit i aia sebi. od f>akra"T dalje, ko me ni več odmikov aia go •la naitnra ?! Nekake izpopolnitve ^ Xečesa. kar je nad živalsko bitjo, nad telesnostjo, skratka, nee.isa kar odgovarja pojmu "človek" Tako nie bodo otipali in me obsodili: "nič nisi," "vse življenje n izvrševal, kar izvršuje sleherna žival, ki jo je uanni gospodar u-krotil v domačega sužnja Xad sužnja pa #»3 nisi .po\izpel." Ne ver jame te! Pomislite vendar. Jedro-vito vam načrt am vujugo vsega svojega dejanja Ln nehanja : služ ba . . . kosilo . . . služba . . . zabava . . . spanje . . . služba — vse k e veda v znamenju neke izlika l.osti, ki jo očiiuje človek dvajse-
itega veka, v znamenju ngLajeno-Razpotnik zavrtal v spominjanje.| sti, pra\-im. v bistvu pa je to le smirt . . . da . . . izares — grozru»' troglofdutstvo, civilizirano kanH
me je prijelo ... še nikoli tako." "Večkrat vas nspade ..." "Večkrat, pa to ni božjast! Pravijo, da je moja bolezen nete hipna otrpelost živcev. Pa tudi to ni res, kajti prav tedaj, ko sem ležal na tireih, sem za čudo jasno mislil in gledal . . . vidtel sem , o. da bi vam mogel povedati . . . Da, če-š.ee me napade. Zdi se mi da je to v.«ded . . . čujte, zdaj seim jo vje! . . . mise<l . . . poslušajte me, prosim vas . . . kaj ni dto vas, kakor do drugnga brega? ..."
"Kakor do drugega brega . . je Bfegar zavzeto (ponovil in pristopil k nočnemu gosta.
"Gospod Razpotnik!"
"Kaj, gospod. . . gospod To aveoi DaOro tuje! Revež
balstvo ..."
"lie, tako nedolžnih kamibalov pa je k sreči vendarle dokaj," se je Bregar nasmehnil, "kaj — do kaj . . . vsi smo taki ... in to menda ni nikako ztot!"
"Baš to je zlo! Vam se tako žir votarjenje a? 2idi nikako 'zlo? Ta ko predrzno ponavljanje kanibal-stva, da ni zlo? Kanibalstvo. ki se včasih vendarle otrese tesne r. bleke civilizacije, zdivja tedaj v krva\- ples, ki smo ga komag pred par leti doživljali ..."
"No, spreobrnili pač ne bostr ne sveta, ne Ijtgdi ..."
"Sveta rn ljudi majlbriž ne, sebe samega pa morda vendarle! Samega aetbe moram prednugačiti' sem, Razumete?! Moram, moram!" #
Go«»t je zamolklo strmel v pi tr-rot a. ki se je odtegal od čudnega bolestnika in se zavrtel po sobi. Prodirjal ga je s pogledi m dvignila ga je beseda :
"To je moja bolezen, vidite . . . vedno bolj trpim od zavesti, da ni>( m ničesar ustvaril, da sem se rodil le, da izpolnim vrzel v statistiki prebivalsova. Razumete mojo grozo ? Da seon le stroj med stioji! Nocoj me je na najstrašne-je stisnilo to spoznanje. Zdaj je konec . . ..zdaj se moram otlloči ti. Izruval se'bom iz močvirja, k". «ra je zjrradilo pelt de-^ tlet i j . . ."
"In'!", se je zvzel pierrot.
"In za vedno izginem izpred o ei znancev in^rijateijev . . . službo zapustim dn se poslovim od družine. . . "
"Moj Bog. vročični ste . . . bolni ste . .
Oni j)a je vedno bolj gorel v l.i >edaih. -da pra je začel Bregar -;ilo-\Ito miinti. Nenadoma je Razpon-nik planil nanj s krikom: "Ha. ti miv hočeš odvrniti od mojega naklepa, ki mi ga je vdahnil sam višji duh. Preslepiti me hočeš / lažnjivimi slepili, da naj ostanem. Ciot m nn bil doslej, da naj pretrgam skrivnostni z\'ok. ki je zazve-nel a* meavi z trpljenja duha in telesa! Ne. nikdar ne! Rajši te ubijem . . . ubijem te, klicar življenja v oi>oju greha, samopozabe in prividov! . .	j
Po teli beefklah je bolni nasilnež zamahnil z roko, da se je preplašeni pieriol komaj iavil udarcu in zbežal v kot . . .
Ko j za tem se je Razpoonnk o-glasi'1 z mehkim trepet a njem : 'Odpusti . . . nikoli več . . . bila je izkušnja va . . . tudi tako moram biti močan . . . tudi to moram premagati. O. morda sj» boš tudi ti čez nekaj let aili pa desetletij bor "d s pierrot om v mojem srcu ..."
"O. menite, da vas res ne razumem?" je vzkliknil mladenič "morda sem se tudi jaz že 'boril za tisto kot .vi in prav tako omaih-»lil p:nl vrati zaigonetke temnega ear.^tva. Da . . . prav imate, rešili -te me . . .ne grem, ne gretn »i eoj . . . !"
"Ne, ne, čemu me poslušate* v vas je še kri, pustite, naj se zvi-hari! . . . Ne . .. vi, moraite, kamor vas kliči glas . . . glais življenja !"
"Ne gi*em, vam pravim Hvala vam za besede od "tam."
Po teh besedah je Bregar naglo odtrgal piMrrotsko haljo raz sebe in jo vrgel v kot . . .
Teda ' a se je -zgodilo nekaj ne verjetnega. K mladenič it. ki j.e o-niahni'l v naslanjač, in si podp^ glavo iz rokami, je stopil gost, ki je bil še pravkar star rn opoteka joč se, s čilimi in mladostnimi koraki. Nemo se mu je priklonil, po tem pa ... se je 'hladnokrvno prijel za brado in si jo — odtrgal Otrl si je lice in čelo »n slekel suknjo in ... in .. . prvd strmeči m K re gar jem je stal njegov piuja-telj Pr^lesnik. ki ga je še vsega zavzetega pretepljail po rami: 'Hej, ti si pa pravi, dragec moj Kdo bi si mislil, dia se boš tako pustil potesrniti! Kaj ni nocoj pustni večer? Čakat sem- tP prij^fl. ^adnji čas je že, da gwva ..."
Bregar je molčal, nato pa mrko odvrnil: "Ne grem!"
"Za boga, vendar, — ne greš?! Doviolil je šale, zdaj ne oiklevaj-va!"
"Ne grem, ti pravim!"
"Kaj pa vendar misliš?"
"Ali ni tvoja maska gcvorila o samoti, o odpovedi, o (Joihu ... O, to j? :bi! moj lastni skriti jaiz!"
"To je bila krinka, ki sem si jo znal izvrstno prirediti . .
Za vsako frrinko se skrrva res-niča!"
27. avgusta:
Zeftand. Cherbourg; Ohio, Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2.	septembra:
Mauretanla, Cherbourg; DeCrasae Havre; Pres. Harding, Bremen.
3.	septembra:
Columbus, Cherbourg ln Bremen: Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
5. septembra:
Parisv Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbita, Hamburg.
8. septembra:
Martha Washington, Trat; Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg, Ceorg« Washington, Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg;
15.	teptembra:
Republic, Bremen.
16.	septembra:
Berengar;a, Cherbourg.
17.	septembra:
Belgeniand, Clierbour Peutach-land. Hamburg.
19. septembra:
Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; orduna, Hamburg; America, limn^n.
22.	septembra: Rfsotute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauritania. Clierbourg; Zt-hland. Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris. Havre; Pres. Roosev.elt. Bremen.	*
30. septembra:
Aquitania, Cherbourg; I'res. Harding, Bremen.
"Ne počenjaj newmno&ti!" "Ne grem ..." In Breigar se je rahlo sanehlja' in še pristavil-.
"Grem v življenje svojih ni i sli!..." "
Trocki imenovan predsednikom gospodarskega sveta.
VARŠAVA. Poljska. 20. avg. Vi Moskve poročajo, da je (bil ime nova ti Leo Troclki. bivši boljše-viški vojni minister, pretlsednikiMn go-po d a rs k (»ga sveta.
MacMillanova ekspedici-ja se bo kmalu vrnila.
PORTTyANDT. Me., 20. avg. — I'rednrk it uika jišn jetprit '•Kveniiifr Epressa' je dohil brezžično .brzojavko. tla se bo eksipedieija znanega raizi>4kovalea MaeMiMana že mcseca sftptenubi-a vniiila iz G^reen-landijse. Člani ekspedieije se morajo baje boriti z velikimi" vremenskimi ovirami.
Obvezeno štedenje v Poljski.
Znani poljski pUblieisst in\ dra-niatik Tad e us Kion#zinsky j<> nedavno predložil v dnevniku "Stražnica Poft-ika." naj se v Poljski uvede obvezno šti klenje. Sistem varčevanja naj bi bazira-l na sklopu, da je vsak državljan dolžan prihraniti mesečno 011 rilot. Na ta način bi v enem letu nabrala vsota :iOO.OCOOOO poljskih zlo rov. a v desetih l<»tih 3 milijarde. Prod-log. ker pre\1 ič teoretičen, je pro-; padel. Sedaj pa v nekoliko spre-J menjeni obliki ponavlja krakov-j ska "Reforma" in poleg nje 'tudi j drugi demokratski organi. Pred-} lagartelji nasvet n-je jo. naj bi h itn' popolnoma zaposleni delavci, privatni in državni uradniki, kakor tudi trgovsko osobje s stalno plačo primorani od svoje meg lene ali tedenske plače d ijati določeni od-stotek v gradbeni fond, iz katerega bi se gradiila uradniška in delavska po-Jlopja. Tia akcija jf bila le ^-vi korak za ra^zsežen program. ki naj ibi se raizširil na druge gradbene vr.-itp, kalkor je to že-lel že Konezvnskv. Sodeč po vsem razpoložen ju ta ideja ne pride več z dnevnega redia, im.Trveč bo v podlago'za nove yx>drobne študijo in predlojre. Praktlčina i z v dba te-ga načrta pa je gotovo še jako daleč.
Kako se potuje v stari io nazaj v
Kdor je namenjen potovati \ vtarl kraj. Je potitebDO, dk Je dm taučno pon^en o potnih Ujrtlh. prt Ijagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram jih umore« dati valed naše dolgoletne tzkuAnJ* Vam bodo gotovo v korist; tuill pil-poročamo veduo le prvovrstne p«r-nike, ki imajo kabine tudi t lil. r&aredn.
GIamjoi dot« ftMflni&kt postave
ki Je stopila v veljavo k 1. juiijeca 1924, *amorejo tudi nedrJva v !ja >• dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dflj tozadevna dovoljenja Izdaja *••»>. ralnl naselnL^kl komisar v Wanh lngton, D. C. Prošnjo za tako u« voljeDje se lahko napravi tndl New Torku pred odi«etovanjem tr •e pošlje prosilcu v stari kraj glt som nan o ve J še odredb«.
KAKO DOBITI SVOJCK 12 STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al ■rojea Iz starega kraja, naj nan prej plife za pojasnila. I« Jugoela ▼lje bo pripuščenih t prihodnjll treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa ismor«] dobiti sem žene ln otroke do 18. i* ta bres, da bi bili gtetl v kvoto T rojene osebe ae todi ne Atejejo kvoto. StariSl ln otroci od 18 3. 21. leta tmerlSklh državljanov p Imajo prednost v kvoti. Plitlt« • pojasnila.
Prod- *imo rosne list« as vso pr*
ge; tuui preko Trata aamorejo Jo-goelovanl sedmj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
aOVKRTISR in OliAS NARODA

PREHLAO MEHURJA
MOAKI! Zaieitft« ' • Proti wbiMja
NatM^H* >i naiboiUn <«•■•»1 PREPREv-BA urn Mrs«C' Vaiika tnbaMc. Kit (4'a) $1 VrilakananiaH
Su-Y-JCit Dept: B SB BmIwi St.. New Torfc tM
Prav vsakdo—
kdor kaj iif) kdor k&j
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav raakdo priznava, da Ima ji čudovit uapek —.
MALI OGLASI ▼ "OI11 Naroda"
Pozor čitateljL
i ' :
Opozorite trgovce Im e-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate ln ste « njih postrežbo sadovoljnl, da oglaiujejo ▼ listu "Glas Naroda", ' 8 tem bost« ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street '	New York, N. 7.