URADNE OBJAVE OBCiN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 9. oktobra 1981 Št. 27 -'e VSEBINA: Oba!na skupnost Koper — ODREDBA o obvezni vskladitvi cen v občini Izola. Koper in Piran Občina Hirska Bistrica — ODLOK o davku na promet nepremičnin — ODLOK o spremembi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompietno graditev v območju zazidalnega načrta S-13 v !!irski Bistrici — ODLOK o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za območje S-13 v !!irski Bistrici — ODREDBA o razporeditvi delovnega časa v upravnih in drugih organiz občine Hirska Bistrica — SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Hirska Bistrica v obdobju januar—junij 198! Občina Koper — ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Koper — ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Koper — ODLOK o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih v občini Koper — ODLOK o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije na območju občine Koper Občina Piran — ODLOK o ustanovitvi organa za postopek o prekrških — Občinski sodnik za prekrške Piran — ODLOK o pobratenju občine Piran in Ohrid — ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Piran za leto 198! (rebalans proračuna) Občina Postojna — ODREDBA o dopolnitvi odredbe o pristojninah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živi! živalskega porekla in pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Postojna — SKLEP o odvzemu pooblastila enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri samoupravni komunalni interesni skupnosti Postojna za izdelovanje lokacijske dokumentacije — PRAVILNIK o pogojih in načinu oddajanja stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup stanovanj oziroma novogradnjo stanovanjskih hiš iz sredstev proračuna občine Postojna Občina Sežana — ODREDBA o obvezni uskladitvi cen proizvodov s sprejeto politiko cen v letu 1981 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — POPRAVEK prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma d temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985 Skupnost otroškega varstva občine Piran — SKLEP o spremembi sklepa o višinah denarnih pomoči v letu 198! OBALNA SKUPNOST KOPER Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80). 9. člena Odloka o pravicah in doložnostih izvršnega sveta skupščine Obalne skupnosti Koper na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja družbenega interesa pri opravljanju nalog Obalne skupnosti za cene (Uradne objave št. 12/8!) ter na podlagi 99. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 13/78) je izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper na seji dne 23. septembra 1981 sprejel ODREDBO O OBVEZNI USKLADITVI CEN V OBČINAH IZOLA. KOPER IN PIRAN I. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so zaradi sprejete politike cen za leto 1981 dolžni pri proizvodih in storitvah, katerih cene so v prostojnosti občin (Obalne skupnosti Koper), uskladiti cene, ki so se povečale v času od 1. januarja do 19. junija 1981, s politiko cen. tako da znaša to povečanje glede na cene. ki so obstojale na dan 31 decembra 1980, največ 25 % za proizvode in največ 22,8 % za storitve. Določbe prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na cene proizvodov in storitev, ki so oblikovane po 14. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka. doseženega s prodajo končnega proizvoda oziroma storitve, oziroma s samoupravnim sporazumom o cenah. 2. člen 'Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki so presegli raven cen iz prejšnjega člena morajo cene uskladiti s to ravnjo v 15 dneh od dneva uveljavitve te odredbe. V roku 5 dni po izvršeni uskladitvi cen so zavezanci iz prejšnjega odstavka dolžni dostaviti Obalni skupnosti za cene pismeno obvestilo. 3. člen Obveznost uskladitve cen iz 1. in 2. člena te odredbe se ne nanaša na organizacije združenega dela in samostojne obrtnike, ki do 19. junija 1981 cen niso povečali oziroma, ki so jih povečali za manj kot 25% (proizvodi) ter manj kot 22,8 % (storitve), ter se ne nanaša tudi na zavezance katerih cenike je potrdila Obalna skupnost za cene. &av tako se navedene določbe ne nanašajo na cene iz obvestil o cenah, s katerimi je Obalna skupnost za cene pismeno soglašala, oziroma pri katerih je bila odločba o začasnem zadržanju njihove ^porabe odpravljena. 366 URADNE OBJAVE 9 oktobra 1981 — §t. 27 4. člen Cene. oblikovane v skladu s L, 2. in 3. členom te odredbe se !ahko spremenijo ie po že predpisanem postopku. 5. Ren Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja tržna inšpekcija pri sekretariatu za inšpekcijske službe Obalne skupnosti, ki mesečno obvešča izvršni svet skupščine Obalne skupnosti, s tem da daje poročilo do desetega dne v mesecu za prejšnji mesec. 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v * Uradnih objavah. € St.: 38-7/81 % Koper. 23. september 1981 Predsednik SLAVKO VODOPIVEC, s r. OBČtNA !L!RSKA B!STR!CA Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. 27/72,39/74 in 11/79) ter 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23 septembra ! <*81 sprejela ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN 1. člen V občini Ilirska Bistrica se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljiš- ča, stavbna zemljišča, za gradbene objekte in so naslednje: znaša prometna vrednost kvadratnega metra: za kmetijska zemljišča nad din do din % znaša davek 5 ' 12 5 6 0,35 + 18 od presežka nad 5 din 6 8 0,55 + 24 od presežka nad 6 din 8 1! 0,80 + 30 od presežka nad 8 din 1! 15 1.40 + 36 od presežka nad 11 din 15 2,45 + 42 od presežka nad 15 din nezazidna stavbna zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadrat - nega metra: nad din do din % znaša davek 30 12 30 40 3,60 + 18 od presežka nad 30 din 40 50 5,40 + 24 od presežka nad 40 din 50 70 7,80 + 30 od presežka nad 50din 70 100 13,80 + 36 od presežka nad 70din 100 150 24,60 + 42 od presežka nad 100 din 150 45,60 + 48 od presežka nad 150din za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra: nad din do din % znaša vrednost 2.000 12 2.000 4.000 240 + 16 od presežka nad 2.000din 4.000 5.000 560 ^ 18 od presežka nad 4.000din 5.000 7.000 740 + 22 od presežka nad 5.000din 7.000 10.000 1180 + 26 od presežka nad 7.000din 10.000 I960 + 30 od presežka nad lO.OOOdin 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organi- zacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, vendar velja oprostitev le za kmetijsko zemljišče, ki je trajno namenjeno za kmetijsko obdelavo. Davek za promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih odtujeno oziroma uporabljeno za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 19/75). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010-23/80-7/1 Ilirska Bistrica, 23. septembra 1981 Predsednik dipl. oec. BOJAN BROZINA, Ir. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1981, sprejela ODLOK O SPREMEMB! ODLOKA O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO IN DRUGO KOMPLEKSNO GRADITEV V OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA S-13 V ILIRSKI BISTRICI 1. člen V odloku o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega načrta S-13 v Ilirski Bistrici (Uradne objave, št. 14/80) se 4. člen spremeni tako. da se glasi: *Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka. Zemljišče preide v družbeno lastnino, občina Ilirska Bistrica pa pridobi na njem pravico uporabe*. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 010-21/81-2 Ilirska Bistricva, 23. september 1981 Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec., D. Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 9. 198! sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE S-13 V ILIRSKI BISTRICI 1. člen prejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje S-13. ki leži ob regionalni cesti Ilirska Bistrica—Knežak Spi^membo in dopolnitev zazidalnega načrta za območje S-13 je izdelal Projektivni atelje Ljubljana pod št. E. D. z dne 18. maja 1981 in je sestavni del tega odloka. 9. oktobra 1981 — št. 27 URADNE OBJAVE 367 2. č!en Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 351-5/78-4/5 Hirska Bistrica, 23. 9. 1981 Predsednik BOJAN BROZINA, dipt, oec., 1. r. Na podtagi 93. čtena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o repubtiških upravnih organih (Uradni tist SRS, št. 24/79), 7. čtena odtoka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni tist SRS, št. 7/80) in 221. čtena statuta občine Hirska Bistrica je Izvršni svet skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 3. septembra 1981 sprejet ODREDBO O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANIH OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen S to odredbo se dotoča začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih in drugih organih občine Hirska Bistrica. 2. čten Detovni čas v upravnih in drugih organih občine Hirska Bistrica traja v ponedetjek, torek, četrtek in petek od 6.30 do 14.30 ter ob sredah od 6.30 do 16.30. S soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Hirska Bistrica se lahko uvede premakljiv začetek in konec delovnega časa od 6. do 7. ure in od 14. do 15. ure oz. ob sredah od 16. do 17. ure. Prihod in odhod z dela mora delavec evidentirati na način, ki ga določi funkcionar, ki vodi upravni organ. Skupni delovni čas delavca ne sme presegati 10 ur. 3. Člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih in drugih organov občine Hirska Bistrica, za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in delovne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe so: ob ponedeljkih in petkih od 7. do 11. ure ter v sredo od 7. do 16. ure. Uradne ure za nevabljene stranke Temeljnega sodišča Koper, Enote Ilirska Bistrica so ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Overitve in izdaja potrdi! se opravlja tudi ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure. 4. člen V upravnih organih, ko to narekuje značaj nalog upravnega ali drugega organa oziroma način njihovega dela, lahko funkcionar, ki vodi tak organ s predhodnim soglasjem izvršnega sveta razporedi delovni čas drugače kot je to določeno v 2. členu oziroma določi večji obseg in drugačno razporeditev uradnih ur kot je to določeno v 3. členu te odredbe. 5. člen Sprejemna informacijska pisarna, prijavna odjavna ter matična služba sprejema stranke ob vsakem delovnem dnevu ves delovni čas. Za prijavo smrti in sklenitve zakonske zveze je ob sobotah in praznikih organizirano dežurstvo. 6. člen Izven delovnega časa, ki ga določa ta odredba sprejemajo upravni in drugi organi stranke samo v nujnih primerih, ko je zaradi njihovih ali splošnih koristi neobhodno opraviti neko opravilo še istega dne. Takšne nujne primere mora stranka izkazati v sprejemno-informacij-ski pisarni. 7. čten Določbe te odredbe o razporeditvi delovnega časa veljajo tudi za Temeljno sodišče Koper, Enota Hirska Bistrica ter Občinskega sodnika za prekrške Hirska Bistrica, če ni za posamezne teh organov z zakonom aM drugim predpisom izdanim na podlagi zakona, drugače določeno. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba se prenehajo uporabljati določbe odloka o delovnem času občinskih organov (Uradne objave, št. 3^72 in 21/74). 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 13-3/81-10/2 Hirska Bistrica, 3. septembra 1981 Predsednik JANEZ KIRN dipl. inž., l.r. Na podlagi 221. člena statuta občine Hirska Bistrica in 27. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 (Uradni list SRS. št. 3/81, 11/81 in 20/81) je Izvršni svet Skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 3. septembra 1981 sprejel SKLEP O OBJAV! PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE ILIRSKA BISTRICA V OBDOBJU JANUAR—JUNIJ 1981 1. člen Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva izvršni svet ugotavlja, da se je masa razporejenih sredstev za osebne dohodke v obdobju januar—junij 1981 v primerjavi s povprečjem preteklega leta v gospodarstvu občine Hirska Bistrica povečala za 23,1 %. 2. člen Povprečni mesečni razporejeni bruto osebni dohodek na zaposlenega po urah v gospodarstvu občine se je v obdobju januar—junij 1981 v primerjavi s povprečjem v vsem predhodnem letu poveča! za 24,3 %. 3. člen Ugotovitve iz 1. in 2. člena tega sklepa služijo organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za usmerjanje delitve dohodka in uresničevanje določi! III. poglavja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. 4. člen Ta sklep stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnih objavah. Številka: 113-5/80-4/7 Hirska Bistrica, 3. septembra 1981 ^ Predsednik JANEZ KIRN dipl. inž., l.r. OBČ!NA KOPER Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 12/77, 3Q/78, 23/71) in 239. člena Statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KOPER I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Koper plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). 2. člen Za stavbno zemljišče se šteje zazidalno ali nezazidalno stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. 3. člen Nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra koristne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov, določene na podlagi JUS U. C2 100 (Uradni list SFRJ, št. 3/66). 368 URADNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — Št. 27 4. člen Poslovni prostori se po tem odloku razvrstijo v štiri skupine: 1. poslovni prostori za družbene dejavnosti: javne ustanove, šole, vrtci, bolnice, domovi, ipd. ' 2. poslovni prostori za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali za skladiščenje: industrija, energetika, luška dejavnost, malo gospodarstvo itd. 3. poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost razen za družbene dejavnosti: banke, zavarovalnice, predstavništva, zastopništva, špedicije, agencije, projektivne organizacije, gostinstvo, trgovine, storitvene in druge pridobitvene dejavnosti, ipd. 4. poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno preskrbo: obrati družbene prehrane, pekarne, mlekarne ipd. Za poslovni prostor se štejejo tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti: pokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno. , -7 5. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tudi za tisti de! zazidanega stavbnega zemljišča, ki presega površino, potrebno za normalno rabo stavbe in sicer: 800 mi — če na njem stoji individualna hiša 1000 mi — če na njem stoji individualna hiša z delavnico in 1200 m3—če na njem stoji individualna hiša z delavnico v posebnem objektu Določilo iz prejšnjega odstavka ne velja za tista zemljišča, katerih obseg je določen z zazidalnim načrtom in ki jih zaradi terenskih razmer ni možno uporabljati za gradbene namene. JI. ZAVEZANCI PLAČILA NADOMESTILA 6. člen Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe, lastnik, najemnik oz. imetnik stanovanjske pravice). Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. - \ III. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA 7. člen Poleg primerov, določenih v 43. čl. zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, se nadomestilo ne plača: — za objekte, ki se uporabljajo za šport, — za površine, ki so po zazidalnem načrtu določene za zelenice oziroma za drugo javno dobro, — za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske namene, dokler se območje ne obdela z zazidalnim načrtom in nameni za gradnjo. Za dobo petih let so oproščena plačila nadomestila tudi tista zemljišča, ki so pridobljena z osuševanjem morja. Čas oprostitve iz prejšnjega odstavka se računa od dneva, ko se zemljišče prične uporabljati za namene, določene z odobreno tehnično dokumentacijo. 8. člen Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki prejmejo stalno materialno družbeno pomoč. Občanom z nižjimi osebnimi dohodki, ki so upravičeni do delne nadomestitve stanarin, se v enakem odstotku zniža višina nadomestila. Plačevanja nadomestila se lahko oprosti tudi tiste zavezance, za katere se ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca in njegove družine (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini ipd ). 9. člen Investitorji, združeni v Energetsko-industrijsko cono Koper se lahko začasno oprostijo plačila nadomestila, če vlagajo sredstva v izgradnjo primarnih komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju energetsko-industrijske cone in na sosednjih območjih za po- trebe EIC in druge uporabnike. Oprostitev plačila nadomestila za zavezance iz prejšnjega odstavka se določi s sporazumom, sklenjenim s Stavbno zemljiško skupnostjo občine Koper. V tem sporazumu se zlasti navedejo komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki jih bodo zavezanci zgradili, vrednost teh objektov in naprav, višina nadomestila ter čas oprostitve plačila nadomestila. IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 10. člen Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: — stopnja komunalne opremljenosti, — lega zemljišča, — namembnosti predela, na katerem je zemljišče, — pridobitna ugodnost lokacije. 11. člen Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami se določi glede na možnost priključitve na komunalne objekte in naprave in možnost neposredne uporabe komunalnih objektov in naprav, in sicer: 1. urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločniki), 2. neurejeno cestišče (makadam), 3. možnost priključitve na vodovod, , 4. možnost priključitve na električno omrežje, 5. možnost priključitve na kanalizacijo, 6. možnost priključitve na plinovod, 7. možnost priključitve na toplovod, 8. možnost priključitve na PTT omrežje, 9. javna razsvetljava, 10. zelene površine na funkcionalnem zemljišču. Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko 3,4, $, 6,7, in 8 možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave. Za ostale elemente pod točki 9 in 10 pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe. 12. člen Zazidano in nezazidano stavbno zemljišče iz 1. člena tega odloka je razdeljeno na cone, in sicer: 1. Zazidano stavbno zemljišče, če je uporabljeno za: — stanovanjske namene, glede na njegovo lego — na tri cone, — proizvodne namene, glede na njegovo lego in namembnosti — na tri cone, — poslovne namene in družbeno preskrbo glede na pridobitno ugodnost lokacije — na tri cone, — namene družbenih dejavnosti — na eno samo cono. 2. Nezazidano stavbno zemljišče je razdeljeno glede na lego zemljišča — na tri cone. 13. člen Cone zazidanega in nezazidanega stvabnega zemljišča zajemajo naslednja območja: A. Stavbna zemljišča, uporabljena za stanovanjske namene, so razdeljena na tri cone: — v prvo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v zazidavi Žustema I., dodatno IL in III., Za gradom, stara Semedela I., IL, III., IV., V., VI. in VIII. zahodna Semedela, zgornja Semedela, Olmo, Obrtna cona, Prade, Ankaran I., počitniški domovi Ankaran ter staro mesto Koper z neposredno okolico; — v drugo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v zazidavi Šalara in Zahodni Bertoki; — v tretjo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v ostalih krajih zazidav oziroma urbanističnega načrta občine Koper. B Stavbna zemljišča, namenjena za proizvodno dejavnost, so razdeljena na tri cone: v prvo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v mestu Koper; — v drugo cono se uvrščajo ostala stavbna zemljišča izven mesta Koper; — v tretjo cono se uvršča območje Luke Koper. C. Stavbna zemljišča, namenjena za poslovne namene, so razdeljena na tri cone: — v prvo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v območju starega 9. oktobra 1981 — Št. 27 URADNE OBJAVE 369 mesta Koper; Meja poteka: morje, obalna cesta do križišča Škocjan peš pot do nove avtobusne postaje in povezovalna cesta. — v drugo cono se uvrščajo stavbna zemljišča v območjih zazidalnih načrtov občine Koper; — v tretjo cono pa se uvrščajo stavbna zemljišča v ostalih krajih urbanističnega in zazidalnih načrtov občine Koper. D. Stavbno zemljišče za namene družbenih dejavnosti predstavlja na območju občine Koper eno samo cono. * 14. člen Natančneje se meja razdelitve stavbnih zemljišč na cono prikaže v grafični prilogi, ki je sestavni de! tega odloka. 15. člen Za določitev višine nadomestila se uporablja metoda točkovanja. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi na podlagi skupnega števila točk glede na stopnjo komunalne opremljenosti, razporeditev zemljišča v ustrezno cono, namembnosti in pridobitno ugodnost. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke. 16. člen Vrednost točke se določi na osnovi stroškov, ki jih določata srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena in skupne rabe. Vrednost točke se oblikuje vsako leto posebej z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov plačuje nadomestilo. Skupščina občine določi vrednost točke za vsako leto posebej s sklepom. , V. DOLOČITEV NADOMESTILA ZA ZAZIDALNO STAVBNO ZEMLJIŠČE 17. člen Točke za kvadratni meter zazidalnega stavbnega zemljišča se določijo po naslednjih tabelah: VII. ODMERA NADOMESTILA 19. člen Nadomestilo kakor tudi oprostitve plačevanja nadomestila v smislu določi! 7. in 8. člena tega dotoka določi za zavezance, ki upravljajo z zemljišči ali objekti v družbeni lastnini, občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Za zavezance, ki imajo zemljišče ali objekte v zasebni lasti pa določi nadomestilo Občinska uprava za družbene prihodke po predpisih o davkih občanov. 20. člen Nadomestilo se plačuje Stavbno zemljiški skupnosti občine Koper mesečno za nazaj na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni občinski upravni organ za 19. člen tega odloka. Obveznost plačevanja nadomestila nastane s prvim dnem prihodnjega meseca, v katerem je omogočena uporaba stavbnega zemljišča oziroma objekta. 21. člen Izvršni odbor skupščine Stavbne zemljiške skupnosti je dolžan najmanj lx letno poročati skupščini občine Koper o višini zbranih sredstev in o realizaciji programa uporabe nadomestila. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 22. člen .Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če: — ne vloži zahteve, da se ji določi nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča od pravega dne naslednjega meseca po uporabi stavbe oz. pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe; __ v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila; — prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila; Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena in posameznika. Tabela L: Točke Lega zemljišča v coni za stan. namene za proizv. dejavnosti za posl. namene za družb, preskrbo za družb, dejav. 1. cona 30 200 300 150 100 2. cona 20 150 200 100 — 3. cona 10 100 T00 50 — Ob uporabi kriterijev iz 11. člena tega odloka se določijo in točkujejo naslednje stopnje komunalne opremljenosti: Tabela 2.: ' Komunalna opremljenost Točke 1 stopnja: 9 vrst možnih priključkov oziroma uporabe 2. stopnja: 8 vrst možnih priključkov oziroma uporabe 3. stopnja: 7 vrst možnih priključkov oziroma uporabe 4. stopnja: 6 vrst možnih priključkov oziroma uporabe 5. stopnja: 5 vrst možnih priključkov oziroma uporabe 6. stopnja: 4 vrste možnih priključkov oziroma uporabe 7. stopnja: 3 vrste možnih priključkov oziroma uporabe 8. stopnja: 2 vrsti možnih priključkov oziroma uporabe 9. stopnja: 1 vrsta — komunalno neopremljena zemljišča 100 90 80 70 60 50 40 30 0 IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE V' , . - . ' - 23. člen Zavezanci plačila nadomestila, ki pristojnemu občinskemu upravnemu organu še niso prijavili osnov za odmero nadomestila, so to dolžni storiti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Vse nove obveznosti in spremembi pri osnovi za izračun nadomestila so zavezanci dolžni javiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi. * 24. člen Do izdaje novih odločb po tem odloku plačujejo zavezanci nadomestilo po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradne objave št. 18/78). 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje. Št. 420-18/81 Koper, 30. septembra 1981 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. 18. člen Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se zemljišče razvrsti v odgovarjajočo cono po 13. Člčnu tega odloka in se zanj ugotovi stopnja komunalne opremljenosti, kot je to predvideno v 17. členu tega odloka. Nezazidalno stavbno zemljišče se ovrednoti s 60 % točk zazidalnega stavbnega zemljišča. 370 URADNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — $t. 27 Na pod!agi 6. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni iist SRS št. 24/75 in 23/79), 4. in 9. č!cna Zakona o prekrških (Uradni !ist SRS št. 12/77) ter 239. člena statuta občine Koper (Uradne objave štev. 22/78)^ je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1981 sprejela ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V NASELJIH V OBČINI KOPER I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so določeni ukrepi in pristojnosti za nemoten in varen cestni promet v naseljih v občini Koper. 2. člen Javne prometne površine po tem odlokuso lokalne ceste skozi naselja, mestne ulice, trgi, pločniki, kolesarske steze, parkirni prostori, dovozne ceste in druge prometne površine k stanovanjskim, javnim in poslovnim objektom ter krajevne ceste in poti skozi naselja (v nadaljnjem besedilu * javne ceste*). Naselja v občini Koper po tem odloku so območja, označena s prometnim znakom *ime naseljenega kraja* (111-23) in *konec naseljenega kraja* (111-24). Ožje mestno območje po tem odloku obsega območje mesta Koper, ki ga omejujejo Luka Koper, morska obala in vzporedna cesta do Luke Koper (ogrlica). Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prometa po tem odloku, je Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve (v nadaljnjem besedilu: upravni organ za promet). 3. člen Občinska skupščina v okviru svoje pristojnosti ureja promet v naseljih v občini Koper, zlasti pa: — določi organizacije združenega dela. ki postavlja in vzdržuje prometne znake, — prepoved promet na posamezni javni cesti za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil, — omeji hitrost vožnje v naseljih, — predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prekopavanju javnih cest in drugih delih na javni cesti, — določi postopek za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil. 4. člen Izvršni svet občinske skupščine uredi zlasti naslednje: — določi prednostne, stranske in enostheme ceste; — uredi promet pešcev, koles z motorjem ter vprežnih vozil; — določi smeri in postajališča mestnega avtobusnega prometa; — ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa. 5. člen Upravni organ za promet določi oziroma odredi: — splošne in posebne parkirne prostore, način parkiranja ter prepoved ustavljanja ali parkiranja vozi! na javnih cestah; — postavitev ali odstranitev prometne signalizacije; — postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu; — izvedbo posebnih tehničnih in drugih ukrepov za varnost otrok na prehodih čez vozišča v bližini šol, vrtcev, ipd.; — odstranitev živih mej, dreves in drugih predmetov, ki bi ovirali preglednost na križiščih, cestah ipd.; — ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa. 6. člen Za strokovno obdelavo ukrepov s področja urejanja prometa v naseljih Izvršni svet ustanovi komisijo za tehnično urejanje prometa. Komisija za tehnično urejanje prometa je strokovno-svetovalni organ izvršnega sveta, ki njene sklepe dokončno potrdi. V komisijo za tehnično urejanje prometa imenujejo svoje predstavnike organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo: upravni organ za promet, Uprava javne varnosti Koper, Postaja milice Koper, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Koper, Samoupravna komunalna interesna skupnost Koper, Komunalni servis Koper, projektivne organizacije, pristojne krajevne skupnosti ter organizacije, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi. II. UPRAVLJANJE JAVNIH CEST 7. člen Z javnimi cestami v naseljih v občini Koper upravljajo Samoupravna komunalna interesna skupnost Koper in krajevne skupnosti v okviru danih pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec javnih cest). III. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNE SIGNALIZACIJE 8. člen Prometno signalizacijo postavlja, vzdržuje in odstranjuje Komunalno podjetje Komunalni servis Koper na stroške upravljalca javnih cest ali organizacije združenega dela ob rekonstrukciji oziroma novogradnji javne ceste. Dovoljenje za postavitev, nadomestitev ali odstranitev prometne signalizacije izda Upravni organ za promet. 9. člen Upravljalec javnih cest je dolžan opravljati nadzor nad stanjem javnih cest in objektov na njih ter stanjem prometne signalizacije in storiti vse potrebno za varen in neoviran promet. Dolžnost iz prejšnjega odstavka velja tudi za Komunalno podjetje Komunalni servis Koper oziroma drugo organizacijo združenega dela, ki skrbi za urejanje in vzdrževanje javnih cest v naseljih. 10. člen . Komunalno podjetje Komunalni servis Koper je dolžno voditi ažuren kataster opremljenosti javnih cest s prometno signalizacijo. En izvod katastra z vsemi spremembami in dopolnitvami se hrani tudi pri upravnem organu za promet. IV. OMEJITVE IN PREPOVEDI PROMETA 1. Tovorni promet 11. člen V ožjem mestnem območju, razen po vzporedni cesti (ogrlici) je prepovedan promet s tovornimi vozili, katerih največja dovoljena teža presega 3,5 tone. V ostalih naseljih na območju občine Koper določi največjo dovoljeno težo tovornih vozil na predlog krajevne skupnosti upravni organ za promet. ^ 12. člen Omejitev iz prejšnjega člena ne velja za tovorna vozila komunalnih organizacij združenega dela, Podjetja za PTT promet, Elektra Koper in gasilskih služb, ko opravljajo svojo dejavnost ter za tista tovorna vozila v zasebni in družbeni lasti, ki jim je upravljalec javnih cest izdal posebno dovoljenje. V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se predpiše tudi pristojbina, ki jo določi upravljalec javnih cest in je njegov dohodek. 2. Posebne prometne površine za pešce 13. člen Na območju mesta Koper so posebne prometne površine, ki so namenjene pešcem in na katerih je prepovedan promet za vsa vozila ali za določeno vrsto vozil. Posebne prometne površine za pešce se določijo s posebnim odlokom. 14. člen Z odlokom iz prejšnjega člena se poleg posebnih površin za pešce določijo zlasti pristojnosti upravljalca javnih cest in upravnega organa za promet v zvezi z urejanjem prometa motornih vozil stanovalcev iz navedenih območij dostavnega prometa, prometa vozil, komunalnih organizacij združenega dela in drugih vozil. 3. Dostavni promet 15. člen Dostavni promet s tovornimi in drugimi vozili v ožjem mestnem območju v času od 10. do 20. ure ni dovoljen. 9. oktobra 1981 — St. 27 URADNE OBJAVE 371 Zaradi nakladanja ati razktadanja Maga, promet pešcev in vozi! ne sme biti oviran. Omejitve iz ! odstavka tega č!ena ne ve!jajo za vozi!a, ki dostavljajo kruh, mleko, meso, sadje in zeienjavo ter za vozita, navedena v 12. č!enu tega odtoka. V. OMEJITEV HITROSTI 16. čten Na cestah v strnjenih nasetjih v občini Koper vozita ne smejo voziti hitreje od 60km/h. Izjemoma se tahko hitrost vozit, če to terjajo prometne razmere, omeji pod 60 km/h, vendar ne manj kot 40 km/h. Omejitev hitrosti v posameznih nasetjih, uticah ati območjih pod 60km/h dotoči na predtog Izvršnega sveta občinska skupščina. VI. POSEGI V JAVNE CESTE ZA POSEBNE NAMENE 1. Čiščenje javnih cest 17. čten V ožjem mestnem območju in kjer je promet gostejši se čiščenje javnih cest in odvoz smeti pravitoma opravtja med 22. in 6. uro zjutraj. Zaradi temetjitega čiščenja se tahko začasno prepoved parkiranje motornih vozi! na detu javne ceste, za kar pa je potrebno dovotjenje upravnega organa za promet. 2. Deto na javni cesti 18. čten Dovotjenje za deto na javni cesti izda upravni organ za promet na podtagi sogtasja upravtjatca javnih cest. Zahtevek za izdajo dovotjenja za deto na javni cesti pravitoma poda investitor det. V zahtevku za izdajo dovotjenja je potrebno zlasti navesti: vrsto deta na javni cesti, podatek o pričetku in trajanju det, izračun uporabljenih javnih površin, način zavarovanja (prometna signalizacija, obvozne smeh, varnostne ograje, posebni hodniki za pešce ipd.) ter eventuetno zahtevo po popotni ati detni zapori javne ceste za promet vseh vozit. Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno pritožiti tudi situacijski načrt z vrisanim obsegom det. 19. čten Vsak, ki prosi za dovotjenje za deto na javni cesti, mora podpisati izjavo, da bo uporabtjeni det javne ceste povrni! v prejšnje stanje do do-točenčga roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževat na svoje stroške še najmanj eno teto po končanih detih. Prosilcu, ki izjave iz prejšnjega odstavka ne podpiše, se dovotjenje za prekopavanje javne ceste ne izda. 20. čten V dovoljenju upravni organ za promet predpiše ztasti: rok dokončanja det, način zavarovanja gradbišča, delno ati popotno zaporo javne ceste za promet pešcev ati vozit na motorni pogon, obvozne smeh, ipd. V dovoljenju se tahko tudi dotoči, da se morajo dela opraviti neprekinjeno ati samo v nočnem času. Izvajalec de! je dotian o popotni ati detni zapori javne ceste pravočasno obvestiti javnost na krajevno običajen način. 21. čten V nujnih phmehh, ko je potrebno javno cesto prekopati zaradi por pravita okvar na podzemetjskem omrežju komunatnih objektov in naprav, tahko izvajatec de! izvede prekopavanje takoj. O tem mora obvestiti upravtjatca javnih cest in Postajo mitice ter izvesti vsa potrebna zavarovanja za varen promet pešcev in vozit na motorni pogon. Dovotjenje za prekopavanje javne ceste si v sktadu z dotočiti tega odtoka izvajatec de! pridobi naknadno. 3. Uporaba javnih cest v druge namene 22. čten Upravni organ za promet izda v soglasju z upravtjatcem javnih cest dovoljenje za uporabo javnih cest tudi v nastednjih phmehh: postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč, — ureditev gradbišč, začasno deponiranje gradbenega in drugega materiata, — uporaba javnih cest za izvedbo športnih, kulturnih in drugih prireditev, postavitev kioskov, telefonskih govohtnic, stojnic ter postavitev miz in stotov pred gostinskimi in drugimi tokati, — v drugih utemetjenih phmehh. 23. čten V zahtevku za izdajo dovotjenja za uporabo javne ceste za namene iz 22. čtena je potrebno navesti raztoge za uporabo javne ceste, pritožiti situacijski načrt z vrisanim območjem, predvidenim za uporabo, točen izračun površin, rok ipd. V dovotjenju se predpišejo konkretni pogoji, ki jih je izvajatec oziroma uporabnik dotžan izpolniti. 24. čten (e je zaradi gradbenih det potrebno zasesti ptočnik ati drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajatec det spetjati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiata, osvettjen ter urejen tako, da je hoja vama. 25. čten Po končani uporabi javne ceste je izvajatec det dotžan uporabljeno površino povrniti v prejšnje stanje in odstraniti začasno prometno signalizacijo, ki je bita predpisana v dovotjenju za uporabo javne ceste. Če izvajatec de! tega ne stoh sam, opravi to na njegove stroške upravtjatec javnih cest. 26. čten Za uporabo javnih cest za phmere, naštete v 22. čtenu tega odtoka, ptačajo izvajatci de! oziroma uporabniki komunalno takso, ki je doto-čena z odtokom o komunatnih taksah v občini Koper. VII. ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO PARKIRANIH VOZIL 27. čten Pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet, odredi, da se vozi-!o, parkirano tako, da pomeni to neposredno oviro ati nevarnost za udetežence v prometu, odstrani z javne ceste ati druge prometne površine na stroške tastnika oziroma imetnika uporabe vozija. 28. čten Dotočito prejšnjega čtena se predvsem nanaša na vozita, ki so parkirana tako, da ovirajo prehod pešcev in vožnjo kotesarjev (parkiranje na ptočniku, prehod za pešce, kotesarski stezi ati drugi javni površini, namenjeni pešcem ati kotesarjem) ter v drugih utemetjenih phmerih. 29. čten Za odstranitev nepravilno parkiranih vozit se pooblasti Komunatno podjetje Komunatni servis Koper oziroma drugo, za takšna deta usposobljeno organizacijo združenega deta. Vozita, odstranjena iz javnih cest in drugih javnih površin, se začasno spravijo v ograjen in čuvan prostor, ki ga oskrbi organizacija združenega deta iz prejšnjega odstavka. 30. čten Lastnik odstranjenega vozita je dotžan ptačati stroške odvoza, predpisano kazen ter najemnino prostora, kjer je bito vozito začasno spravljeno. Najemnino prostora za začasno spravtjeno vozito dotoči lastnik oziroma najemnik prostora. 31. čten Če tastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozita sam odstrani vozito potem, ko je pooblaščena uradna oseba že pozvata poobtaščeno organizacijo združenega deta iz 29. čtena, mora ptačati do tedaj nastale stroške, ki pa ne morejo biti manjši od 50% stroškov, dotočenih za odvoz vozila. VIII. PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE VOZIL 32. čten Parkirni prostori v nasetjih so sptošni in posebni. Splošni parkirni prostori so na javnih površinah, kjer parkiranje vozi! s predpisi ati prometnimi znaki ni prepovedano. 372 URADNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — Št. 27 Posebni parkirni prostori so: 1. kjer je parkiranje z znaki ati označbami posebej urejeno (organizirano parkiranje), 2. kjer je parkiranje časovno omejeno z znakom za dotočen čas ati parkirnimi urami, 3. kjer so parkirni prostori rezervirani za potrebo organizacij združenega deta in drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb v zvezi z opravtjanjem njihove proizvodne ati storitvene dejavnosti 4. postajatišča avtotaksijev $. drugi posebni parkirni prostori. 33. čten Posebni parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom ati označbo na vozišču, na njih pa tahko parkirajo samo tista vozita, ki so jim ti parkirni prostori namenjeni. Prometni znak mora vsebovati poteg označbe za vrsto vozit, še čas dovotjenega parkiranja, eventuetno čuvanje parkirnih vozi! in druga obvestita. 34. čten Posebne parkirne prostore iz 32. čtena tega odtoka dotoči na predtog uporabnika in v sogtasju s pristojno krajevno skupnostjo upravni organ za promet, če ugotovi, da so izkazani sptošni družbeni raztogi. V dovotjenju iz prejšnjega odstavka se predpiše oprema parkirnih prostorov, režim parkiranja ter parkirnina (uporabnina), ki jo dotoči upravtjatec javnih cest in je njegov dohodek. 3$. čten Na sptošnih in posebnih parkirnih prostorih in drugih javnih površinah je prepovedano garažirati vozita na motorni pogon, prikotice za campiranje, poškodovana in dotrajana vozita ter zasesti te površine z drugimi predmeti za čas, ki je datjši od tri dni. Poobtaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet ter upravni organ za promet tahko odredita, da se vozita in predmeti iz prejšnjega odstavka odstranijo na stroške tastnika oziroma uporabnika, za kar se smisetno uporabtjajo dotočbe od 27. do 31. čtena tega odtoka. 36. čten Tovorna vozita in avtobusi tahko parkirajo samo na za to dotočenih in označenih parkiriščih. Avtobusi medkrajevnega in primestnega prometa tahko parkirajo samo na novi avtobusni postaji. Organizacije združenega deta in zasebniki s sedežem v občini, ki opravtjajo javne in druge prevoze, si morajo za svoja vozita oskrbeti zadostno števito iastnih parkirnih prostorov. 37. čten Sptošne in posebne parkirne prostore vzdržuje in opremtja upravtjatec javnih cest. IX. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA IN UREDITEV MESTNEGA AVTOBUSNEGA PROMETA 38. čten Dovotjenje za izgradnjo avtobusnega postajatišča izda na predtog krajevne skupnosti, skupine občanov, organizacije združenega deta in drugih zainteresiranih upravni organ za promet po postopku, predvidenem v zakonu o graditvi objektov in drugimi predpisi. 39. čten ' Avtobusna postajatišča morajo biti pravitoma izven vozišča, ponoči osvettjena, opremi jena s predpisano prometno signalizacijo in postaja-tiščno tabto z označbo tinij in voznim redom. Avtobusna postajatišča označuje in vzdržuje upravtjatec javnih cest. 40. čten Začetna, tranzitna in končna postajatišča primestnega in medkrajevnega avtobusnega prometa so na novi avtobusni postaji. Vozne smeri avtobusov na novo avtobusno postajo in iz nje dotoči Izvršni svet občinske skupščine z odredbo. 41. čten Predtog voznih smeri avtotr^ov r. estnega potniškega prometa in avtobusnih postajatišč poda upravtjatec javnih cest po predhodni usktadi-tvi s Stavnikom Koper in v sogtasju s prizadetimi krajevnimi skupnost- mi, organizacijami združenega deta in drugimi organizacijami in skupnostmi. Dokončno potrdi vozne smeri avtobusov mestnega potniškega prometa Izvršni svet občinske skupščine z odredbo. 42. čten Postopek iz prejšnjega čtena se uporabtja tudi za spremembo voznih smeri avtobusov mestnega potniškega prometa. X. UČENJE VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI 43. čten V ožjem mestnem območju, po Ljubtjanski cesti in semedetski vpadnici, je prepovedan pouk z motornimi voziti in opravtjanje vozniškega izpita ob detavnikih od 5.30 do 7.30 in od 13.30 do 15.30. XI. DRUGI VARNOSTNI UKREPI 44. čten Upravni organ za promet tahko odredi odstranitev ati znižanje ograj in živih mej nad 70cm višine, odstranitev dreves, rektamnih tabe! in drugih ovir, če tak ukrep narekuje nepregtednost ceste, križišča ati varnost prometa. Ukrepi iz prejšnjega čtena se izvedejo na stroške tastnika oziroma upravtjatca javnih cest. 45. čten . Lastniki oziroma uporabniki zemtjišč ob javnih cestah so dotžni vzdrževati zetene in druge površine med mejo zemtjišča in mejo javne ceste tako, da je zagotovtjena prometna varnost, pregtednost in estetski videz kraja. 46. čten Upravni organ za promet odredi, da se na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeteženci v cesfnem prometu, postavijo zaščitne (varnostne) ograje. Varnostne ograje postavtja in vzdržuje upravtjatec javnih cest. 47. čten Gradbišča ob javnih cestah je potrebno urediti tako, da bo ob dežju onemogočeno odnašanje gradbenega in drugega materiata na javno cesto. Pri vk! j uče van ju tovornih vozit iz gradbišča ati druge neutrjene površine na javno cesto je potrebno odstraniti btato z vozišča takoj po onesnaženju in počistiti meteorno kanatizacijo. Če tega izvajatec de! oziroma prevoznik ne opravi sam, stori to takoj na njegove stroške Komunalno podjetje — Komunalni servis Koper. 48. čten Prepovedano je pranje vozit, izložbenih oken in drugih predmetov na javni cesti. Prav tako je prepovedano pranje izven javnih cest, če voda pri pranju odteka po javni cesti. 49. čten Napisi, opozorilni znaki, rektamne tabte, ipd., ki niso prometni znaki, se smejo postavtjati v varovatnem pasu javne ceste samo z dovo-tjenjem upravtjatca javnih cest. V dovotjenju iz prejšnjega odstavka se predpišejo pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri postavitvi. Napise, opozorilne znake in rektamne tabte postavtja in vzdržuje upravtjatec javnih cest na stroške lastnikov. Če upravtjatec javnih cest kljub opozorilu napisov, opozorilnih znakov in rektamnih tabe! ne vzdržuje, upravni organ za promet odredi, da se odstranijo na njegove stroške. XII. NALOGE IN PRISTOJNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 50. čten Krajevne skupnost! na svojem območju spremtjajo ureditev prometa in v ta namen predlagajo upravnemu organu za promet predvsem: — ureditev prometa motornih vozil, pešcev, kolesarjev in dostavnega prometa na javnih cestah — opremljanje javnih cest s prometno signalizacijo — določitev lokacij za avtobusna postajališča — določitev parkirnih prostorov — ureditev prometa pešcev in kolesarjev ter parkiranje in garažira-nje vozi! na javnih površinah, ki niso javne ceste (dvorišča in druge površine, s katerimi upravljajo hišni sveti ipd.) — druge ukrepe za ugotovitev prometne varnosti. XIII. NADZORSTVO 51. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo miličniki, inšpektor za javne ceste, komunalni inšpektor, komunalni redarji in krajevne skupnosti. XIV. KAZENSKE DOLOČBE 52. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek: 1. voznik tovornega vozila, če vozi v ožjem mestnem območju s tovornim vozilom, katerega največja dovoljena teža presega 3,5 tone (11. člen) 2. voznik dostavnega vozila, če vozi po posebnih prometnih površinah za pešce (13. člen) ali v času, ko je promet dostavnih vozi! v ožjem mestnem območju prepovedan (15. člen) 3. voznik — inšturktor, če poučuje z motornim vozilom v ožjem mestnem območju, po Ljubljanski cesti in semedelski vpadnici — v času, ko je to prepovedano (43. člen) 4. kdor pere vozilo, izložbena okna in druge predmete tako, da voda odteka po javni cesti (48. člen). Denarne kazni iz prejšnjega odstavka izterjajo takoj na mestu miličnik, inšpektor za javne ceste, komunalni inšpektor ali komunalni redarji. 53. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje tudi pravno osebo ali posameznika, če stori prekršek iz 52. člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 54. člen Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela, samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba: 1. če postavlja prometno signalizacijo pa za to ni pristojna (8. člei) 2. če ne vodi katastra opremljenosti javnih cest (10. člen) 3. če opravlja prevoze s tovornimi vozili nad 3,5 tone največje dovoljene teže v ožjem mestnem območju, pa za to nima dovoljenja (11. člen) 4. če ravna v nasprotju z 12. členom 5. če opravlja dela na javni cesti ali uporablja javno cesto v druge namene, ne da bi si za to pridobil dovoljenje (18. člen, 22. člen) 6. če po končanih delih uporabljene javne površine nc povrne v prejšnje stanje (25. člen) 7. če ravna v nasprotju s 1. odstavkom 35. člena 8. če ne vzdržuje parkirnih prostorov (37. člen) 9. če ne vzdržuje in označuje avtobusnih postajališč (39. Člen) 10. če na zahtevo pristojnega organa ne odstrani ali zniža žive meje, ograje, drevesa, reklamne table ipd. (44. člen) 11 če ne vzdržuje površin med mejo zemljišča in mejo javne ceste (45. člen) 12. če ne prepreči odnašanja gradbenega materiala po javnih cestah (47. člen) 13. če ne vzdržuje varnostnih ograj (46. člen) 14. če v varovalnem pasu javne ceste postavi napis, opozorilni znak, reklamno tablo ipd. brez dovoljenja (49. člen). Z denarno kaznijo od 1000 do 3000 din se za v prejšnjem odstavku navedene prekrške kaznuje tudi odgovorno osebo, organizacijo združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge pravne osebe m posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 55. člen Komunalno podjetje Komunalni servis Koper mora v 6. mesecih od dneva veljavnosti odloka izdelati kataster opremljenosti javnih cest s prometno signalizacijo. 56. člen skupščina sprejme odlok iz 13. člena najkasneje do l .maja 57. člen V dveh mesecih po veljavnosti tega odloka prenehajo veljati vsa dovoljenja za uporabo javnih površin, ki sta jih izdala upravni organ za promet ali samoupravna komunalna interesna skupnost Koper. Dovoljenja za izjemne prevoze po javnih cestah, kjer je promet z vozili prepovedan ali omejen, pa prenehajo veljati dva meseca po veljavnosti odloka iz 13. člena. 58. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 34-11/81 Koper, 30. septembra 1981 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi I člena zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin (Uradni list SRS, št. 37/73), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78, 23/81) in 239 člena statuta občine Koper, je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela ODLOK O UREJANJU, ZDRUŽEVANJU IN VARSTVU ZELENIH POVRŠIN V NASELJIH V OBČINI KOPER I. SPLOŠNE DOLOČBE: 1. člen S tem odlokom se v občini Koper določa način urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin v naseljih na območju, ki se ureja z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti. * 2. člen Namen urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin v naseljih je zlasti: — da se ustvarijo optimalni pogoji za bivanje in rekreacijo delovnih ljudi in občanov; — da se zavarujejo zemljišča in vodne površine pred klimatskimi in drugimi vplivi; — da se zavarujejo stanovanjska območja pred prekomernim hrupom, onesnežvanjem zraka in drugimi škodljivimi vplivi prometa in industrije; — da se zagotovi estetski videz naselij; 3. člen Za zelene površine po tem odloku se štejejo: — javni parki, drevoredi, nasadi, zelenice; — skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov; — gozdovi s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih Štejejo za gozdna zemljišča; — posamezne skupine dreves in posamezno, za naravno okolje pomembno drevje; — zelene površine v stanovanjskih soseskah in naseljih; — zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih površinah ter ob spomeniških, zgodovinskih turističnih in drugih objektih; — zelene površine na kopalilščih, športnih in otroških igriščih, vrtovih, pokopališčih ter campingih. O tem, ali je šteti posamezno zemljišče za zeleno površino po tem odloku, odloči v dvomljivih primerih občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 4. člen Poleg površin, navedenih v prejšnjem členu, je potrebno urejati, vzdrževati in varovati tudi pokrajinsko značilne rastline izven območja, določenega z urbanističnim načrtom ali zazidalnimi načrti. Te rastline so zlasti: oljke, ciprese, smokve, kakiji, granatne jablane in ostalo zimzeleno drevje. 374 URADNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — $t. 27 H. UPRAVLJANJE ZELENIH POVRŠIN 5. člen Z zelenimi površinami javnega pomena in v družbeni lasti upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost Koper, ki na podlagi sprejetega letnega programa zagotavlja sredstva za njihovo urejanje in vzdrževanje ter za ta dela pooblasti in sklene pogodbo z ustrezno komunalno organizacijo združenega dela. Zelene površine, ki niso javnega pomena pa so v družbeni lasti, urejajo in vzdržujejo organi, organizacije združenega dela, in druge organizacije in skupnosti, ki z njimi upravljajo. Zelene površine, ki so v lasti občanov, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oz. uporabniki. Za urejanje in vzdrževanje gozdov se uporabljajo predpisi o gozdovih. 6. člen Urejanje in vzdrževanje zelenih površin iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena se lahko s pogodbo prenese na za ta dela usposobljeno komunalno organizacijo združenega dela. 7. člen Lastniki, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti, ki so zelene površine, s katerimi upravljajo, prenesle na komunalno organizacijo združenega dela, so ji dolžne zagotoviti sredstva za njihovo urejanje in vzdrževanje. Samoupravna komunalna interesna skupnost Koper skupaj s krajevnimi skupnostmi ter Geodetsko upravo Koper izvede kataster zelenih površin v občini Koper v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. Kataster zelenih površin mora vsebovati kategorizacijo zelenih površin, lastništvo površino in druge podatke. III. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN 8. člen Zelene površine se urejajo na podlagi načrta za urejanje zelenih površin, ki je sestavni de! urbanistične dokumentacije. 9. člen Investitor novogradnje je dolžan zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti projekt zunanje ureditve, ki mora vsebovati načrt ureditve zelenih površin ob objektu, načrt parcelacije, predlog bodočih upravljalcev (hišni sveti, SKIS, OZD idr) ter mnenje organizacij, ki upravljajo z javnimi prometnimi, energetskimi ali drugimi komunalnimi napravami. Načrt ureditve zelenih površin mora vsebovati: — ureditveni načrt zelenih površin (iz zazidalnega načrta) — zasaditveni načrt zelenih površin — predračun stroškov ureditve zelenih površin Načrt ureditve zelenih površin lahko izdela za ta dela usposobljena organizacija združenega dela ali projektant. Investitor mora pred pričetkom gradnje zagotoviti sredstva za izvedbo ureditve zelenih površin. 10. člen Določila iz prejšnjega člena se uporabljajo tudi pri adaptacijah in rekonstrukcijah objektov javnega pomena. 11. člen Investitorji individualnih stanovanjskih in drugih objektov uredijo zelene površine, ki so v njihovi lasti, v skladu z lokacijsko dokumentacijo in jim zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja ni potrebno priložiti načrt ureditve zelenih površin.. 12. člen Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na celotnem območju odstraniti rodovitno zemljjo, ki ne sme vsebovati nerodovitnih primesi in jo deponirati na mestu, ki ga določi komunalno podjetje Komunalni servis Koper oz. druga za ta dela usposobljena organizacija združenega dela. Deponirano rodovitno zemljo je potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost. Rodovitna zemlja se pod določenimi pogoji uporabi za urejanje ze- lenih površin ob novozgrajenih objektih ali za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal. 13. člen Izvajalec gradbenih del je dolžan med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju. V primeru, da izvajalec gradbenih de! med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enakem obsegu ali količini. 14. člen Po končani gradnji mora izvajalec del zemljišče urediti v skladu s pogoji lokacijskega in gradbenega dovoljenja, zlasti pa odstraniti vse gradbene provizorije in odvečno zemljo, zemljišče pa poravnati in zasejati s travo oz. zavarovati pred odplavi jan je m na drug primeren način. 15. člen Uporabno dovoljenje za zgrajene, adaptirane ali rekonstruirane objekte se izda, ko so urejene tudi zelene površine ob objektu oz. ko je sklenjena pogodba in poravnane finančne obveznosti za ta dela usposobljeno organizacijo združenega dela. Pred izdajo uporabnega dovoljenja je investitor dolžan izvršiti načrt parcelacije zelenih površin (funkcionalne površine, javne površine) in jih pravno-veljavno izročiti upravljalcu v vzdrževanje. Zelene površine, ki ob izdaji uporabnega dovoljenja niso urejene, mora investitor urediti v roku, ki se določi v uporabnem dovoljenju in, ki ni daljši od enega leta. Če investitor kljub opominu ne uredi zelenih površin tudi v naknadnem roku, ki mu ga je določi! občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko ta organ odredi, da uredi zelene površine na stroške investirorja za ta dela usposobljena organizacija združenega dela. * IV. VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN ^16. člen Vzdrževanje zelenih površin zlasti obsega: — negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat; — vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, vodometov, klopi, posod za smeti, meteorne kanalizacije in druge opreme; — zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin; — varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo ipd.; — varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami; — vzdrževanje živih mej ob prometnicah, da ne ovirajo preglednosti in ne zakrivajo prometne signalizacije; — čiščenje zelenih površin od elementarnih nezgod; — čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov; — postavitev opozorilnih tabel za prepoved hoje po zelenicah, prepoved odlaganja smeti in odpadkov, prepoved kopanja in igranja z žogo ipd; 17. člen Zelene površine vzdržujejo lastniki oz. uporabniki, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, kot je to določeno v 5. členu odloka. Če osebe iz prejšnjega odstavka v določenem roku ne izvršijo potrebnih vzdrževalnih de! na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi za to usposobljena komunalna organizacija združenega dela na njihove stroške. V. VARSTVO ZELENIH POVRŠIN 18. člen Prepovedano je sekanje, obsekovanje ali odstranjevanje gozdnega ter parkovnega drevja in grmičevja, razen če to ni predvideno v urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu, lokacijskem ali gradbenem dovoljenju, v načrtu ureditve zelenih površin ali če je to potrebno zaradi preureditve, obnove in varstva zelenih površin. Q oktobra 1981 — čt. 27 URADNE OBJAVF 375 Dovoljenje za primere iz prejšnjega člena izda občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Prav tako je prepovedano brez dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve, spreminjati namembnost zelenih površin, zmanjševati zelene površine, odstranjevati skupine drevja ali grmičevja in podobno. 19. člen Zelene površine je potrebno skrbno urejati, vzdrževati in varovati, zato je zlasti prepovedano: — lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice, poškodovati žive meje; — hoditi, voziti ali parkirati na zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih poti; — poškodovati klopi, posode za smeti, zaščitne ograje, posode s cvet jen!, naprave za igranje otrok in druge naprave; — puščati živali na zelenice, kopališča, otroška igrišča, vrtove in pokopališča; — odlagati in odmetavati na zelene površine odpadke, obrezano vejevje, listje, skladiščiti in odlagati najrazličnejši material ipd.; — obešati plakate in napise na drevesa; — zažigati travnate površine, suhljad, odpadke, grmičevje ipd ; 20. člen Na zelenih površinah je prepovedano graditi parkirišča, utice in druge pomožne objekte. Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko prepove gojenje določenih vrtnin, kultur, in drugih rastlin na zelenih površinah, kjer bi le te kvalire estetsko podobo naselja ali imele druge škodljive učinke na okolje. Kršitelji določi! iz 1. in 2. odstavka tega člena so dolžni na zahtevo pristojnega upravnega organa ali inšpekorja postaviti zelene površine v prejšnje stanje. < 21. člen Izvrševanje določil tega odloka nadzirajo gozdarski inšpektor, komunalni inšpektor, komunalni redarji in krajevne skupnosti. VI. KAZENSKE DOLOČBE 22. člen Z denarno kaznijo od 2.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se ne ravna po določilih od 9. do 20. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 1.000 din do 3.000 din se kaznuje prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 23. člen Za kršitev določi! 19. člena tega odloka se fizična oseba kaznuje z denarno kaznijo din 300, ki jo lahko gozdarski inšpektor, občinski komunalni inšpektor in komunalni redarji izterjajo na kraju samem. Vil. KONČNE DOLOČBE 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 352-20% 1 Koper: 30. septembra 1981 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. Na podlagi 9. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 2&%0), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 3(V78. 23%1) in 238. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1981 ter na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. septembra 1981 sprejela ODLOK O USTANOVITVI IN NALOGAH KOMUNALNE INŠPEKCIJE NA OBMOČJU OBČINE KOPER .1. SPLOŠNE DOLOČBE * 1. člen S tem odlokom sc ustanovi komunalna inšpekcija za območje občine Koper in določi njena organizacija, pristojnost in način dela. 2. člen Komunalna inšpekcija opravlja naloge iz svoje pristojnosti po določilih tega odloka in predpisov s komunalnega področja. II. ORGANIZACIJA 3. člen Komunalna inšpekcija je v sestavu Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, neposredne naloge nadzorstva iz pristojnosti komunalne inšpekcije pa opravljajo komunalni inšpektor in komunalni redarji. III. PRISTOJNOSTI 4. člen Komunalna inšpekcija nadzira izvajanje predpisov s komunalnega področja, ki so jih sprejeli občinska skupščina in njeni organi, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Nadzor komunalne inšpekcije se predvsem nanaša na: — urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin; — zunanji videz in komunalna ureditev naselij; — plakatiranje; — okraševanje naselij ob državnih in drugih praznikih; — urejanje cestnega prometa v naseljih; — obvezno odlaganje odpadnega gradbenega materiala; — vzdrževanje javne higiene; — zbiranje, odvažanje in odlaganje smeti in odpadkov; — uporabo kanalizacij in opravljanje kanalizacijskih storitev; — opravljanje pogrebnih svečanosti; — označevanje imen ulic, cest, trgov, naselij; — zagotavljanje dvojezičnih napisov na narodnostno mešanih območjih; — uporabo luk in pomolov ter izvajanje luškega reda; — izvajanje hišnega reda; — izvajanje tržnega reda; — javni red in mir; — izvajanje samoupravnega sporazuma o delovnem času in — druge predpise s komunalnega področja. 5. člen Komunalni inšpektor in komunalni redarji imajo posebno izkaznico, s katero so pooblaščeni za opravljanje nadzora. Izkaznico izda predsednik Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Delavci iz prejšnjega odstavka ^majo med opravljanjem službe pravico legitimirati. 6. člen Komunalni redarji nosijo pri opravljanju nadzora posebno uniformo, ki ne sme biti enaka uniformi miličnikov. Praviloma ima posebno uniformo tudi komunalni inšpektor. Pravilnik o letni in zimski uniformi, obutvi in drugih zaščitnih sredstvih sprejme Izvršni svet občinske skupščine 376 URADNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — Št. 27 IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI 7. člen Pri opravljanju nadzora ima komunalni inšpektor zlasti naslednje pravice in dotinosti: — odredi začasno ustavitev de!, ki jih opravljajo občani ali OZD, če ugotovi, da se ta de!a izvajajo v nasprotju z veljavnimi predpisi; — odredi določene začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja; — predlaga uvedbo postopka o prekršku; — izreka mandatne kazni v primerih, za katere je z ustreznimi predpisi pooblaščen; — odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti; — zahteva od občanov, OZD in drugih organizacij in skupnosti, da ga obveščajo o nepravilnostih s komunalnega področja oziroma, da so bile ugotovljene nepravilnosti v določenih rokih odpravljene. 8. člen Komunalni redarji imajo zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — Opozarjajo občane, OZD in druge organizacije in skupnosti na nepravilnosti s komunalnega področja in zahtevajo njihovo odpravo; — seznanjajo komunalnega inšpektorja o ugotovljenih večjih nepravilnostih, ki nato predlaga uvedbo upravno kazenskih postopkov oz. oredi ukrepe v upravnem postopku; — izrekajo mandatne kazni v primerih, za katere so z ustreznimi predpisi pooblaščeni; — opravljajo druge zadeve po nalogu komunalnega inšpektorja. 9. člen * Komunalni inšpektor opravlja nadzor samostojno in v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po tem odloku in drugimi predpisi. Izvršitev ukrepov in dejanj, navedenih v 7. členu odloka, odredi komunalni inšpektor z odločbo v upravnem postopku. V odločbi iz prejšnjega odstavka mora biti naveden tudi rok, v katerem morajo biti ukrepi in dejanja izvršeni. Zoper odločbo komunalnega inšpektorja je dopustna pritožba, ki pa ne more zadržati izvršitve naloženih ukrepov in dejanj. 10. člen Občani, OZD in druge organizacije in skupnosti so dolžni komunalnemu inšpektorju in komunalnim redarjem: — omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora; — omogočiti vstop v prostore in objekte ter dostop do komunalnih naprav, ki so predmet nadzora; — dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora. 11. člen V primeru, da kršitelj predpisov s komunalnega področja ne izvrši z odločbo naloženih ukrepov ali dejanj oz. jih ne izvrši v celoti, lahko komunalni inšpektor odredi, da opravi ukrepe in dejanja druga pravna ali fizična oseba na stroške kršitelja. V primeru odpora lahko komunalni inšpektor zahteva pomoč delavcev milice. V. ODGOVORNOST IN POROČANJE 12. člen Komunalni inšpektor in komunalni redarji so za svoje delo odgovorni občinski skupščini njenemu izvršnemu svetu in predsedniku Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. 13. člen Komunalni inšpektor je dolžan o svojem delu poročati občinski skupščini. VI. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje pravna oseba: — če ne obvesti komunalnega inšpektorja o odpravi ugotovljenih nepravilnosti (7. člen), — če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in je odločba komunalnega inšpektorja postala izvršljiva (9. člen), — če prepreči komunalnemu inšpektorju ali komunalnem redarjem opravljanje nedzora, jih ovira pri njihovem delu ter noče dati potrebnih pojasni! (10. člen), 15. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5000 din se za prekrške iz prejšnjega člena kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznika. VII. KONČNE DOLOČBE 16. člen Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije (Uradne objave št. 5/67, &/68). 17. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 021-35/81 Koper, 30. septembra 1981 Predsednik MARIO ABRAM, l.r* OBČtNA P!RAN Na podlagi 89. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. 12/77 in 3(V78) in 220. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1981 sprejela ODLOK O USTANOVITVI ORGANA ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH -OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE PIRAN 1. člen S tem odlokom se ustanovi organ za postopek o prekrških občine Piran in se določi število sodnikov, ki bodo opravljali dela v tem orga-pu. 2. člen Skupščina občine Piran ustanovi organ za postopek o prekrških — Občinski sodnik za prekrške Piran, s sedežem v Piranu. - 3. člen Organ za postopek o prekrških iz prejšnjega člena tega odloka ima enega sodnika. Sodnik ima namestnika, ki ga v primeru izločitve ali zadržanosti nadomešča. 4. člen Sodnika za prekrške in njegovega namestnika izvoli Skupščina občine Piran v skladu z zakonom. 5. člen Sredstva za delo organa za postopek o prekrških zagotavlja Skupščina občine Piran v skladu z dogovorjenim programom dela za tekoče leto. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati sklep Skupščine občine Piran o ustanovitvi skupnega organa za postopek o prekrških občine Piran in Izola, št. 021-12/79 z dne 25. junija 1979. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 021-12/79-81 Piran, 21. septembra 1981 Predsednik ANTON MIKELN 1. t g oktobra 1981 — št. 27 URADNE OBJAVE 377 Na podlagi 229. in 319. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1981 sprejela ODLOK O POBRATENJU OBČIN PIRAN IN OHRID 1. člen Občina Piran iz Socialistične republike Slovenije in občina Ohrid iz Socialistične republike Makedonije se pobratita, da bi nadalje razvijali prijateljske odnose ter sodelovali na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. 2. člen Predstavnika občin iz prejšnjega člena tega odloka bosta sklenila in podpisala protokol in razglas o pobratenju. 3. člen Ta odlok velja od dneva sprejema in se objavi v Uradnih objavah. Številka.: 021-16/81 Piran, 21. semtembra 1981 Predsednik ANTON MIKELN 1. r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1981 (REBALANS PRORAČUNA) 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Piran za leto 1981 (Uradne obja ve, št. 11/81) se spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo od tega: 81,731.250 din — za posebni de! proračuna 67,113.600 din — odstopljeni prihodki turističnih taks 5,955.000 din — odstopljeni prihodki taks na promet parkljarjev in kopitarjev 570.300 din — za blagovne rezerve, regresiranje prehrane in za kompenzacije za živilske proizvode: na ravni občine 3,798.300 din na ravni republike 2,371.300 din ** za intervencije v izvoz 440.000 din odstopljena namenska sredstva za stroške dvojezičnega poslovanja 1,482.750 din V posebnem delu proračuna se sredstva razporedijo za potrebe občin-skega proračuna do višine dogovorjene porabe. Ostala sredstva se v proračunu vodijo le evidenčno in se razporedijo za posamezne namene v skladu z veljavnimi predpisi in družbenimi dogovori. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 2. člen v 23. členu odloka o proračunu občine Piran se doda nova alinea: razporedi na podlagi programov med posamezne nosilce sred-siva, ki so v zaporedni številki 116 proračuna planirana v skupnem zne-s u za stroške dvojezičnega poslovanja v skupščini občine, njenih or-Ranih, Indok centru in upravnih organih občine Piran. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1/1—1981 dalje. Štev. 402-22/80-82 Piran. 21. septembra 1981 Predsednik ANTON MIKELN 1. r. OBČtNA POSTOJNA Na podlagi 4$. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, pt. 2/78) ter 223. člena statuta občine Postojna je izvršni svet Skupščine občine Postojna na seji 15. 9. 1981 sprejel ODREDBO o dopolnitvi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede živine in živi! živalskega porekla in pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Postojna L člen Dopolni se 1. člen odredbe o prostojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede živine in živi! živalskega porekla in pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Postojna (Uradne objave, št. 12/81) tako, da se doda nova 10. točka, ki glasi: Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa, mesnih in mlečnih izdelkov se določijo pristojbine: a) Od vagonskih in kamionskih pošiljk 250,00din b) Od kosovnih pošiljk 110,00din Za kosovno pošiljko se smatrajo: — vse vrste mesa do 600 kg — mesni in mlečni izdelki do 400 kg Pristojbine navedene v tej točki ne veljajo za Mercator Nanos — TOZD TMI Postojna, KZ, TOZD Blagovni promet Postojna in za ve-terinarsko-sanitame storitve, ki se vršijo v klavnici TMI Postojna. 2. člen Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 322-3/81-3 Postojna, 15. 9. 1981 Predsednik MIRKO KALUŽA, dipl. oec., l.r. Na podlagi 2. odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.9. 1981 sprejela naslednji SKLEP 1. Enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Postojna se odvzame pooblastilo za izdelovanje lokacijske dokumentacije, ki je bilo le-tej dano s sklepom št.: 350-2/68 z dne 9. 10. 1978 (Uradne objave, št. 23/78). 2. Skupščina občine Postojna pooblašča Staninvest iz Postojne, da v skladu z določili 22. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16^67, 27/72 in 8/78) izdeluje lokacijsko dokumentacijo. 3. Staninvest iz Postojne vrši tudi strokovne posle pri urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Postojna v skladu z določili zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, Št. 7/77) za Enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Postojna. 378 URADNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — št. 27 4. Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Postojna mora glede na prenos pooblastila odstopiti Staninvestu iz Postojne celotno dokumentacijo, ki se nanaša na izdelovanje lokacijske dokumentacije oziroma urejanje ter oddajanje stavbnih zemljišč po stanju ob koncu meseca septembra 1981. 5. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah, določila tega sklepa pa se začnejo izvajati od 1. oktobra 1981. 6. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep št. 350-2/68 od 9. 10. 1978, (Uradne objave, št. 23/18). St.: 350-2/68-7 Postojna. 21. 9. 1981 Predsednik ZVONE NASTRAN, l.r. Z namenom, da se uresničuje izvajanje družbeno dogovorjene politike in da se tekoče rešujejo kadrovski problemi v občini, da kadri, ki se zaposlujejo, oziroma so voljeni ali imenovani na dela in naloge, ki so v občini ocenjene kot dela in naloge oziroma funkcije posebnega pomena za družbenopolitično skupnost ter na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 18/74) in 166. člena statuta občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na seji zborov združenega dela. zbora krajevne skupnosti — družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1981 sprejeto PRAVILNIK O POGOJIH IN NAČINU ODDAJANJA STANOVANJ IN DODELJEVANJU KREDITOV ZA NAKUP STANOVANJ OZIROMA NOVOGRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA 1. člen S tem pravilnikom se urejajo način in pogoji oddajanja stanovanj v družbeni lasti (v nadaljnjem besedilu: skupščinska stanovanja), s katerimi razpolaga Skupščina občine Postojna in dodeljevanje kreditov posameznikom za nakup stanovanj oziroma novogradnjo stanovanjskih hiš iz sredstev proračuna občine Postojna. 2. člen Pravico do pridobitve skupščinskega stanovanja oziroma kredita imajo tiste osebe oziroma kadri, ki jih na podlagi skupnega dogovora in skupno ocenjenih potreb po kadrih v občini določita Predsedstvo SO in Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Postojna. Osnove za sprejem dogovora predstavlja evidenca potreb po kadrih, ki jo tekoče zasleduje občinska kadrovska služba. Pri dodeljevanju stanovanj oziroma kreditov bosta udeleženca dogovora upoštevala predvsem: — pomembnost de! in nalog oziroma funkcije, — deficitarnost stroke, — strokovnost in delovne uspehe pri opravljanju družbenopolitičnih nalog. 3. člen Dogovor iz 2. člena tega pravilnika morata Predsedstvo SO in Koordinacijski odbor pri OK SZDL sprejeti: — glede kandidatov za pridobitev skupščinskega stanovanja do konca tekočega leta z veljavnostjo za naslednje leto — glede kandidatov za pridobitev kredita pa dva meseca pred sprejemom osnutka odloka o občinskem proračunu. 4. člen Z dogovorom iz 2. člena tega pravilnika se morata udeleženca dogovora, v skladu z evidentiranimi potrebami posameznikov glede pridobitve stanovanja oziroma kreditov in danimi možnostmi dogovoriti, koliko stanovanj se bo v tekočem letuJahko razdelilo in komu oziroma koliko sredstev se bo v proračunu lahko zagotovilo za upravičene do kredita. 5. člen Po veljavnih stanovanjskih standardih pripada: — samski osebi največ garsonjera (cca 32 kvad.m) stanovanjske površine, — dvema članoma najmanj enosobno stanovanje in največ dvosobno stanovanje (cca 45 kvad.m stanovanjske površine), — trem osebam dvosobno stanovanje oziroma dvo in polsobno stanovanje (cca 58 kvad.m stanovanjske površine), — štirim osebam največ trisobno stanovanje (cca 78 kvad. m stanovanjske površine). Za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina poveča največ do 13 kvad.m. Poleg navedenih kriterijev se morajo ob enakih pogojih kandidatov upoštevati še njihove zdravstvene in družinske razmere, oddaljenost od kraja zaposlitve, delovna doba in drugi objektivni kriteriji. 6. člen Za člane družine iz 5. člena tega pravilnika se štejejo: — prosilec, njegov zakonec, otroci in posvojenci, ki jih prosilec vzdržuje in živijo v skupnem gospodinjstvu, — starši prosilca oziroma zakonca, če živijo s prosilcem v skupnem gospodinjstvu in če jih prosilec tudi vzdržuje — osebe, ki živijo s prosilcem izven zakonske skupnosti najmanj dve leti. 7. čHen V primeru, da se rešuje stanovanjski problem s sofinanciranjem druge OZD, pri kateri je zaposlen zakonec, se lahko vzpostavi pogodbeni odnos s to OZD, s tem, da sofinancira OZD najmanj 40 % nabavne vrednosti stanovanja. 8. člen Sredstva, ki se bodo v proračunu namensko zagotovila za kredite, se bodo vezala pri banki v skladu s pozitivnimi predpisi, ki veljajo za kreditiranje stanovanjske gradnje. 9. člen Pravico koriščenja, višino in pogoje koriščenja bančnega kredita določi Predsedstvo SO. Višina kredita ne sme presegati 50 % vrednosti pripadajočega stanovanja iz 5. člena tega pravilnika. Poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena bo predsedstvo SO pri svojih odločitvah upoštevalo tudi kriterije iz Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Upravičenec, kateremu je Predsedstvo SO odobrilo koriščenje kredita, sklene z banko pogodbo, pod pogoji, ki jih določi banka in kredi-todajalec. 11. člen Glede oddaje stanovanja sprejme Predsedstvo SO, pod pogoji in na podlagi kriterijev iz tega pravilnika sklep o ojaji stanovanja, odločbo pa izda predsednik Predsedstva SO. Odločbo o dodelitvi kredita za nakup oziroma novogradnjo stanovanjske hiše izda Predsedstvo SO. 12. člen Odločba o oddaji stanovanja se izroči upravičencu, samoupravni stanovanjski skupnosti Postojna in občinski kadrovski službi. Odločba o dodelitvi kredita se izda upravičencu in banki. Na podlagi odločbe iz 1. odstavka tega pravilnika sklene Samoupravna stanovanjska skupnost Postojna z upravičencem stanovanjsko pogodbo. 13. člen Upravičencu je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo, kadar mu preneha delovno razmerje na delih in nalogah, oziroma kadar mu preneha funkcija na lastno željo ali zaradi obsodbe na kaznivo dejanje, ki ima po zakonu za posledico izgubo lastnosti delavca v združenem delu ali zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti, družbenopolitičnih obveznosti in norm socialistične morale. Ob istih pogojih izgubi kreditojemalec pravico do kredita, ki mu zapade v predčasno in takojšnje plačilo v celoti. Stanodajalec lahko odpove v primerih iz 1. odstavka imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje v treh mesecih po prenehanju 9. oktobra 1981 — St. 27 URADNE OBJAVE de!a !fa delih in nalogah onroma funkciji, za katera je bil upravičen do pridobitve stanovanja. Določbe iz 1. odstavka tega člena ne veljajo za imetnike stanovanjske pravice, ki je dopolnil 10 let delovne dobe in ima od tega 5 let neprekinjenega dela v občini Postojna na delih in nalogah oz. funkciji. 14. člen Predsedstvo SO ima pravico kontrolirati namensko uporabo danega kredita. Če se ugotovi, da se kredit ne koristi namensko, sme Predsedstvo SO zahtevati takojšnje vračilo glavnice, na katero je bi! upravičencu dodeljen kredit. 4. člen Cene, oblikovane v skladu s 1., 2. in 3. členom te odredbe, se lahko spremenijo po določbah odloka o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občin, občinskim skupnostim za cene v potrditev (Uradni list SRS, št. 22/81). 5. člen Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ tržne mšpekci je, ki o tem mesečno obvešča Izvršni svet Skupščine občine Sežana, s tem da mora dati poročilo do desetega dne v mesecu za prejšnji mesec. 15. člen Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma odobritvi kredita, lahko upravičenec ali vsakdo, ki meni, da mu je s to odločbo kršena njegova pravica po tem pravilniku, v 15 dneh od dneva vročitve odločbe vloži ugovor pri Predsedstvu SO. Predsedstvo SO mora odločiti o ugovoru v 15 dneh. 16. člen Kdor smatra, da so mu z novo odločitvijo Predsedstva SO kršene njegove pravice, lahko v 30 dneh od vročitve odločbe, sproži postopek pred pristojnim sodiščem. 6. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št: 025-3/8! Sežana, dne 28. septembra 1981 Predsednik ALBIN DEBEVEC 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 402-1/81 Postojna, dne 21. septembra 1981 Predsednik ZVONE NASTRAN, 1. r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE KOPER POPRAVEK PREČIŠČENEGA BESEDtLA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJ !H PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! OBČINE KOPER ZA OBDOBJE - !98J-1985 OBČtNA SEŽANA Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 1/80 in 38/80) in 34. člena zakona o družbenopolitičnih skupnostih na področju družbene kontrole cen in o skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 2(^80) in v zvezi s 6. členom dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 11/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Sežana ODREDBO 0 OBVEZNI USKLADITVI CEN PROIZVODOV S SPREJETO POLITIKO CEN V LETU 198! 1. člen Organizacije združenega dela so zaradi izvajanja sprejete politike cen za leto 1981 dolžne pri proizvodih, katerih cene so v pristojnosti občin, uskladiti cene, ki so se povečale v času od 1. januarja do 19. junija 198 !, s politiko cen, tako da znaša to povečanje glede na cene, ki so obstojale na dan 31. decembra 1980, naveč 25%. Določba prejšnjega odstavka se nanaša tudi na cene proizvodov, ki so oblikovane po 14. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka, doseženega s prodajo končnega proizvoda, oziroma s samoupravnim sporazumom o cenah. 2. člen Organizacije združenega dela, ki so presegle raven cen iz prejšnjega člena, morajo cene uskladiti s to ravnijo v petnajstih dneh od dneva uveljavitve tega odloka. 3. člen Obveznost uskladitve cen iz 1. in 2. člena tega odloka se ne nanaša na organizacije združenega dela, ki do 19. junija 1981 cen niso povečale oziroma so jih povečale za manj kot 25 %, in na organizacije, katerih cenike je potrdila občinska skupnost za cene. Prav tako se ti določbi ne nanašata na cene iz obvesti! o cenah, s katerimi je občinska skupnost za cene pismeno soglašala, oziroma pri katerih je bila odločba o začasnem zadržanju njihove uporabe odprav!jenja. 46. člen 2. odstavek 2. vrsta: — za gradnjo domov za učence in študente 0,29 % na BOD iz dohodka po programu, ki ga sprejme odbor podpisnikov, ki ima sedež pri Izobraževalni skupnosti Slovenije + pravilno glasi: — za gradnjo domov za učence in študente 0,292 % na BOD iz dohodka po programu, ki ga sprejme odbor podpisnikov, ki ima sedež pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. 73. člen 2. odstavek 3. vrsta: 20 % iz sredstev OZD in delovnih skupnosti (4%) za stanovanjsko izgradnjo iz skladov skupne porabe pravilno glasi: 20 % iz sredstev OZD in delovnih skupnosti (4,200 %) za stanovanjsko izgradnjo iz skladov skupne porabe Predsednik izvršilnega odbora skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper DARJO VALENTIČ, 1. r. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČJNE PJRAN Na podlagi 61 Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list št. 35/79), 23. člena dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom in 13. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti Otroškega varstva občine Piran za obdobje 1981—1985, je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Piran na seji dne 23. 9. 1981 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o višinah denarnih pomoči v letu 1^81 1. Spremeni se 2. in 3. podtočka I. točke sklepa skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Piran o višinah denarnih pomoči otrokom in 380 URApNE OBJAVE 9. oktobra 1981 — Št. 27 dohodkovnih pogojih v letu 1981 z dne 31.3.1981 (Uradne objave št. 12/81) tako, da se glasita: 2. 800 din otrok, če je celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, 2.400 do 3.000 din mesečno na družinskega člana; 3. $00 din otrok, če je celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, 3.000 do 3.900din mesečno na družinskega člana. 2. Spremeni se višine denarne pomoči za otroka iz kmečkih in drugih družin, določena v 11. točki sklepa in se glasi: Otroci iz kmečkih ali drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 500 -din mesečno na otroka 3. Spremenijo se višine povečanih denarnih pomoči, določene v IV. točki sklepa in se glasijo: — 500. din mesečno za telesno ali duševno prizadetega otroka; — 300. din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca; 4. Vse ostale določbe sklepa skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Piran o višinah denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 z dne 31.3. 1981 ostanejo nespremenjene. 5. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Primorskih novic in se ga uporablja od 1. maja 1981 dalje. $t.: 193-8/79-81 Piran. 23. septembra 1981 Predsednica skupščine SOV občine Piran IVANKA JOVANOVIČ, l.r.