CENA 150 SIT DECEMBER 1995 Slovenci ne bodo izumrli 76-LETNA STARKA ZANOSILA MICHAEL JACKSO OKUŽEN Z V AIDS ^ Intervju z vsta ELVIS PRESiJ^SE JE POJAVIL ŽIV ^ V KIJEVU CD ~v|! o — N3! V r ^ jac? se tatam, 5 pp j€fejo besed? (n z enate fc d^ le d^ jim se prfkupijo i dobi piti. % p. je je zmrzinila Imaje i/ r^f "h' botCak ni bita notem niih k ifjana- 5e 5 petfmi tiodfte sc? mavnosi Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel.: 131 70 10, faks.: 319 448 Glavni -urednik: Marko Hercog Odgovorni urednik: Primož Zevnik Študentska problematika: Peter Brecl Rultura: Aleš Šteger Gorazd Trušnovee Prvi študentski tabloid: Mitja Štempihar Družbeno informativna priloga: Mitja Čander Urednik fotografjje: Matej Fišer Tehnični urednik: Simon Ručigaj Lektor: Klemen Pisk Tajnika redakcije: Tanja Mezga Božidar Zrinski Predsednik sveta Tribime: daka Repanšek Prispevke lahko prinesete ali poš]jete na uredništvo ali na uradne ure urednikov. Tribuna, Kersnikova4, 61000 Ljubjjana Tribuna je član European cJournalism Network. Poštnina placana pri pošti 61102 LJubljana. Izhaja vsak prvi ponedeljek v mesecu. ^O SIT, 13 ATS, 1.5 DEM, 1250 ITL. STUDENTSKAZALOŽBA Spoštovani bralci! Večkrat so mi prijatelji in tudi drugi, ki želijo skrbeti za nepokvarjenost slovenskega Ijudstva, očitali, da gre v člankih zadnjega sklopa Tribune za nihilizem in neetično "zajeban-cijo". Ti očitki nas niso vrgli iz tira, saj ima skupina, ki oblikuje te strani, natančno začrtan cilj, opo-zarjati s pomočjo humorja na posebno strukturiranost medijev, ki za svojo komunikacijo uporabljajo jezik. Gre nam torej zgolj za prikaz vsaj kančka resnice kulture (če že ne za prikaz splošne resnice, pa vsaj za odraz subjektivnih doživljanj objektivnih dejstev, ta dejstva so v našem primeru jezik in z njim povezane zvrsti jezikovnega izražanja), kakor je tudi nasploh pogosta manira v zadnjih dveh desetletjih na področju umetniškega izražanja. Zato tudi pričujoče proučevanje strukturiranosti tabloid-nih vsebin - tudi naslovnica je povezana s to temo - ni potrebno razumeti kot napad na medije, niti na Ijudi, ki v teh medijih nastopajo, ampak zgolj poskus, s pomočjo umetnostnega koda (čeprav ni nujno, da je to ravno neka visoka umetnost!) prikazati na izviren, humoren in komunikativen način mišljenje posameznih zvrsti, bolje rečeno piščevih položajev, iz katerih izhaja vsaka zvrst publicitičnega, znanstvenega ali umetnostnega jez-ika oziroma, konkretno v tej številki, publicističnega jezika trač časopis-ov. Kako je to storjeno, pa je najbolje, da si ogledate sami na zadnjih straneh revije Tribuna. Urednik Razvedrila Miran Štempihar KAZALO 3TRAN KT IMAJO VHČTNO \T PARUAMETsTCU 3TRAU KO STRAE PEM STRAN AMSCERPAM 3TRAN ,OVH STRAE JTRAN STRAU MTRAN OPQOVARJA DECEMBER 1995 Ei STUDENTSKA PROBLEMATIKA Vrnite nam Dinamo!!! Katoliska struja - večina v studentskem parlamentu V zadnjem tednu v oktobru so na 34 volilnih enotah študenti izvolili 65 po-slancev, ki jih bodo v letošnjem študijskem letu zastopali v šudentskem parlamentu (SP). Volilna udeležba je bila skoraj 34-odstotna, volilo je približno 11 tisoč študentov. Na prvi redni seji SP je bil izmed treh kandidatov s 35 glasovi izvoljen novi predsenik Andrej Prepeluh (Katoliška stru-ja), ki pa je bil zaradi razveljavljenih volitev na njegovi fakulteti (FDV) predsednik SP le en dan. Za podpredsednika za nadzor je bil izvoljen Aleksander Vrhovšek (katoliška struja) in za podpredsednika za zakonodajo Jernej Stare (katoliška struja). Rasodišče SOU, čigar predsednica je Andrejeva sestra Urša Prepeluh (katoliška struja), je zaradi nepravilno vložene kanditature enega iz-med kandidatov razpisala ponovne volitve na FDV, ni pa razpisala novega kandidac-ijskega postopka, tako da so bili kandidati razen Leona Megušarja isti. Tudi na ponovnih volitvah je Prepeluh dobil zadost-no podporo in je bil ponovno izvoljen v SP, kjer so ga ponovno, tokrat kar z 39, glasovi izvolili za novega predsednika SP. Prva Prepeluhova izvolitev • Kot smo v oktoberski številki Tribune pravilno napovedali, je Prepeluh v parla-mentu žel uspeh napornih pogajanj na Rogli, kjer so potekali številni pogovori o novi razdelitvi stolčkov na SOU. Za pravilno se je izkazala tudi napoved, da bo Stare podpredsednik, do spremembe je prišlo le pri izvolitvi Gorazda Gorenca, saj je bilo očitno, da se je koalicija konzervativcev (črni ali katoliška struja) in SKISA razdrla tik pred glasovanjem. Tako je Gorenc izgubil obljubljeni stolček, konzervativci pa so kasneje najverietneje sklenili koalicijo z neodvisnimi (poslanci okoli Vozlja, Čern-jaka, Pečovnika). Ze pred samim glasovanjem je Roman Gustinčič (neodvisni) vložil predlog, da se volitve za predsednika SP prestavijo na naslednjo sejo SP, ko bo znana odločitev razsodišča. Prebral je tudi izjavo, ki jo je podpisalo 18 poslancev, v kateri opozarja-jo, "da je bilo med volitvami opaženih in tudi prijavljenih veliko število nepravilnosti in da lahko SP izvoli kandidate, ki že naslednji dan mogoče ne bodo več poslanci SP". V izjavi navajajo, "da bi bilo skrajno neresno in nekorektno do volilcev, da bi danes izvolili novi organi ŠP, saj se v tem primeru spodaj podpisani distancirajo od nadaljnih aktivnosti vodstva ŠP in ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za nastalo škodo". Od 59 prisotnih poslancev jih je glasovalo ZA 22, PROTI 32, VZDRŽANH je bilo 7. Začasni predsednik Gregor Macedoni je ugotovil, da tukaj nekaj ne "štima". Pri ponovnem glasovanju je bilo ZA 21, PROTI 30 in 7 VZDRŽANIH. Očitno izvoljenim predstavnikom študentov manjka občutek za poštenost. Izvolitveni postopek je potekal dalje... Kot prvi se je predstavil kandidat Bogdan Jeram (SKIS), absolvent računalnišva, ki bi se kot predsednik zavzemal za depolitiza-cijo SOU, za hiter sprejem Temeljnega akta, boljšo informiranost... (dobil je 16 glasov). Kandidatka Katja Kopriva (neodvis-ni), 4. letnik medicine, se je za kandidaturo odločila na hitro, zato še ni imela izdelanega programa. Povedala pa je, da je čas, da postane predsedni-ca ŠP ženska, ki ne mara politike in ki se bo ukvarjala s študenti (dobila je 10 glas-ov). Kasneje izvoljeni kandidat An-drej Prepeluh (katoliška stru-ja), 3. letnik FDV, je pripravil program, "katerega smernice je nakazal že kandidat Jer-am". Povezal bi interese levice, desnice in neopredeljenih. V ušesa je prisotne najbolj zbodla Prepeluhova izjava, ko je na očitek, da je bil prejšnja leta kot poslanec redko prisoten na sejah, odgovoril, da je za SP več naredii za šankom pred dvorano in da se je tako izogibal politizaciji SP. Mnogi so se po tej izjavi glasno spraševali, zakaj sploh kandidira za predsednika SP, če pa več naredi za šankom kot v parlamentu (dobil je 35 glaspv). Po uvodni predstavitvi so potekala klasična vprašanja poslancev, ki niso prinesla ničesar novega. Zadovoljni, dvakrat izvoljeni predsednik ŠP, ki ga verjetno čaka še tretja izvolitev. Morda je bila najbolj modra ugotovitev poslanca Mamiča, ko je povedal, da so kandidati trije in da ima vsak svoje lastnosti: "S Prepeluhom sva pila, Kopriva je punca, Jeram pa je Primorec." Nova podpredsednika SP Po uspešni (prvi) izvolitvi Prepeluha je prišlo na vrsto glasovanje o dveh podpredsedni-kih SP. Za podpredsednika SP za zakonodajo se je potegoval le poslanec Jernej Stare (katoliška struja), 4. letnik kemije, ki je v predstavitvi povedal, da je že v prejšnjem mandatu predsedoval zakonodajni komisiji in da bi rad v prihajajočem zakonodajnem letu ohranil kontinuiteto dela. Izvoljen je bil z 38 glasovi ZA, PROTI je glasovalo 19 po-slancev, 3 glasovnice so bile neveljavne. Novoizvoljeni podpredsednik za zakonoda-jo in hkrati predsednik zakonodajne komis-ije se je poslancem zahvalil za zaupanje. Bolj napeto je bilo pred glasovanjem za novega podpredsednika SP za nadzor, saj so se za to mesto potegovali kar trije kandidati: Gorazd Gorenc (ŠKIS), Ro-man Gustinčič (neodvisni) in Aleksander Vrhovšek (katoliška struja). Gorenc, študent prava, je v svoji predstavitvi povedal cilj njegove kandidature: "Vsem nepravilnostim naj se stopi na prste!" Gust-inčič, študent filozofske fakultete, je napovedal izgon politikantstva iz nadzorne komisije. Dodal je, da se čuti sposobnega za to delo. Zadnji se je predstavil Vrhovšek, kemija, ki je povedal, da bo delo opravljal odgovorno in obljubil, da bo pri odločanju nepristran-ski. Po predstavitvi so poslanci kandidatom postavljali različna vprašanja. Janeza Povha (Krščanska struja) je Gustinčiču DECEMBER 1995 Vrnite nam Dinamo!!! STUDENTSKA PROBLEMATIKA Tribuna zaradi jasnosti poročanja in lažje razumljivosti dogajanja na ŠOU vpeljuje novo poimenovanje različnih političnih in svetovno-nazorskih struj med študenti. Najmočnejša struja na SOU, ki se do sedaj še ni javno poimenovala, so katoliški študentje oziroma študentje, ki so tej opciji naklonjeni (nekateri jih imenujejo tudi črni, konzervativci, kaioliki). Tribuna jih je nameravala imenovati s skupnim imenom katoliška struja (KS), vendar so pred kratkim opredelili svoje ime : samostojna akademska skupina. Ker je bil iekst pred poimenovanjem že v prelomu, sprememb nismo mogli vnesti. Aktivni so tudi študentje, ki so zbrani v pokrajinske klube - ŠKIS (Š). Pojavljajo se tudi tako imenovani neodvisni, ki so zbrani okoli Dominika S. Černjaka, Jožeta Vozlja in Matjaža Pečovnika. Imenovali jih bomo neodvisni (N). Nekaj je tudi takih, ki so dejansko "free" lancerji, imenovali jih bomo Neodvisni - neodvisni (NN), na prizorišču so tudi študentje blizu združeni listi, ki jih bomo imenovali študentska levica (ŠL). očital, da lani s svojim glasovanjem v NK ni pripomogel k rešitvi problema na resorju za turizem. Baro Hieng (Studentska levica) je zanimalo, kako lahko Vrhovšek kandidira za predsednika NK, če je lani pri tako pomembnih stvareh, ko je NK ugotovila kršitve direktorja SOU, glasoval proti sankcijam zoper direktorja. Poslanko Katjo Koprivo (Neodvisni) je zanimalo, kaj bo ob izvolitvi storil Gorenc, saj sedaj deluje kot vodja projekta na ŠOU, to pa je nezdružljivo Vrhovšek in Stare - nova podpredsednika ŠP. s funkcijo podpredsednika. Razsodiše ŠOU je razveljavilo volitve na FDV- Na Razsodišče ŠOU je prispelo kar nekaj pritožb v zvezi z volitvami v SP, ven-dar je razsodišče razsodilo ponovitev volitev le na FDV-ju, POSLANEC V1-čmi V2-ŠKIS I V3-Neodvisni iTren.s. I Opombe I Fakulteta AjniharFranc ~KS KS ~ KS 1<Š VNZ Arzenžek Matej ?___________ N________ U_____________ N___________________EF_______ Bamt Damjan KS_________"Š KS (?)_______TŠ na Škisu VPP_______ Baž Boštjan ~5~ "§ "§ Š ________ FDV_______ Bezjak Miran ?__________N_______Jsj___________JN_______________FER_______ Blumauer Robert KS_________KS______ KS__________ KS______________JMF________ Bončina Igor______?_________ $ ~ $ š ________ FNT - mont Brlogar Alenka ?_________ ŽL ŠL ŠL ________ PFL_______ Bukovec Kristjan SDSS (KS) SDSS SDSS (N) KS_____________BTF - zoo Čemaš Danijel KS________ ? N (KS)_______ KS_____________FNT - fi Čok Gregor ?_________ Š N (Š) ž ~________ ARHIT Fras Saša_______ SDSS______ ? N___________ KS ________ FNT - farm Fučka David ? KS_______ Š Ž (?KS) Š ~ BTF - gozd Gorenc Gorazd KS________ Š Ž (?KS) KS na Škisu PF________ Gorjup Barbara ?___________N_______N____________N_______________FNT-farm Grošelj E. Peter KS________ ?_______ N (?KS) KS_____________.EF________ Gustinčič Roman ?_________ N_______ N___________ N_______________LF________ Hieng Bara______ ŠL ŠL ŠL ^L ________ BTF - agro Jeram Bogdan ?_________ Š Š Š ________ FER_______ Jevšek Marko KS________ KS KS__________Jte maJo mastno hrano. vam kura ne bo prtnesia večjega uspeha. Npr. Jejt« čm, koruzm, ovsani kroh, namasait z ma*!ofn aii margariuo, ki vsebuje najnaati] 80% maščob. Uživajte krompk v normainili koiičinah, manj t&a jti rpagetov, Veiko jveže zelenjave tit mesa, rib v masfemh or^akah. 2a hrano si vzemite tas. jejte počasi in frrano temelje bo lera 170 cm vBine 66 kg. Glede na rno^ poklic, namre^ opravjam de!o 2 strankamt me je mož venomer rahlo 2badaf, da se sedaj tet*o od rega poUica posiovtm če ne bom pa2>fa. Potem pa $«n sliiaJa 23 proizvod VOLOAFAI? sn odločiia sem se da poizkusim shujšat; z njim. Po ?e!o kratkem času. tako kot obf ubte proi/vajdlec, sem shujšala na ieijen.h 54 kg. S to težo pa sem zelo zadovoljnd in tudi moj izgled se je zelo popravii Še enkrat pnsrčna hvala Kg za število vaših las na glavi, žena pa šteje vašegrižljaje. DECEMBER 1995 PRVI STUDENTSKI TABLOID KRIZEM SVET Luciano Pavarotti je obstal na stopnicah Vila, v kateri živi Luciano Pavarotti, ima dva nadstropja. V drugem nadstropju dela, se pravi poje, v prvem počiva, bere in lenari, v pritličju se prehranjuje in se druži s svojimi prijatelji in prijateljicami. Večerjo ima običajno ob sedmih. Takrat ga njegova kuharica Sonja pokliče in Luciano pridrvi kot uslužen kužek na njen ukaz v kuhinjo, kjer na mizi leži običajno pečenica z zeljem. Vsaj do včeraj je bilo tako. Včeraj je namreč Luciamo Pavarotti prav tako v večernih copatih dirkal po stopnicah navzdol, da bi zopet začutil v svojih ustih mastno pečenico in kislo zelje. A revežu ni uspelo priti do pritličja. Pred temo je izgubil svojo levo copato, ki mu je padla po stopnicah navzdol. Brez leve copate ni hotel iti naprej po stopnicah, ker se je bal, da bi si umazal nogavice in se prehladil. Prehlad pa bi lahko pomenil konec njegove kariere. Na srečo je njegovo zagato rešil njegov maksi--pes Veselko in mu v gobcu prinesel njegovo copato na stopnico, kjer je stal. Sedaj Luciano po tem ekstremnem čustvenem naporu počiva, mi pa upamo, da si bo kmalu opomogel in ga bomo kmalu spet zagledali na odrih opere v Lenartu in Slovenskih Konjicah. Meh. gim., solarij, masaže, body slim, savna štud. popusti, tel. 342 126 Zaposlimo pripravnika informatika, programerjaUNISOFT 159-92-71 kont. os. Peter Čarman Martina Navratilova pojedla jajce na oko Kdo bi si mislil in kdo bi sploh pričakoval, da bo Martina Navratilova na predvčerajšnji dan vzela jajce iz omare, da, čisto navadno jajce, da bo vzela ponev, v kateri je bil špeh in ga postavila na svoj plinski kuhalnik. No, to bi morda še verjeli. Ampak da je potem razbila jajce v ponev, si ga ocvrla tako, da si je pomagala s kuhalnico, to je resnično dogodek, ki je vreden omembe. Res je, kakor pravijo nekateri, čudeži se dogajajo tudi dandanes vsepovsod. Da da, Martina Navratilova je približno ob pol osmih po ameriškem času tudi pojedla ocvrto jajce na oko. Najprej je pomočila kruh v rumenjak, ki ga je še pred tem osolila in popoprala, nato pa je zmazala še beljak skupaj s kruhom. Zatem je popila še skodelico proje, da se ji je lahko podrl kupček. Res nenavadne stvari si v tem postmodernem času privoščijo velike medijske zvezde, kot je Martina Navratilova. Lenin še živi Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili od agencije Tanjug, naj bi Lenin še živel in se skrival v Polhograjskih Dolomitih. Tu naj bi živel kot traper dobrih petdeset let. Ukvarjal naj bi se z nabiralništvom in bral Rousseaujeve tekste, ki si jih je sposodil v občinski knjižnici leta 1954. Kako to, da ga tako dolgo časa ni nihče opazil? Vzrok je verjetno ta, ker se je navidez popolnoma spremenil in ker se je Ijudi izogibal. Šele v zadnjem času se je večkrat oglasil pri domačiji Jamnik, kjer je prosil za zdravstveno pomoč. Zaradi starosti si namreč ni mogel več iskati hrane. Jamnikovi so takoj posumili, da gre morda za tujca, saj je imel nek čuden naglas. Ko pa je enkrat zaspal na njihovem divanu, so mu pregledali dokumente in ugotovili, da je to Lenin. Poklicali so urad za etiketiranje nemih eksistenc in urad jim je podaril priznanje za vneto sodelovanje pri promociji slovenske države vtujini. Prav gotovo bo namreč Slovenija postala priznana tudi tam, kamor doslej še ni segel njen glas. Otroci se bodo prav gotovo morali učiti v šolah, kam je pobegnil Lenin in kje je preživel svoja zadnja leta življenja. Leninovo stanje se zaradi intenzivne nege v kliničnem centru v Gabrovki izboljšuje in verjetno bo njegova noga še tlačila našo prelepo slovensko domovino. DECEMBER 1995 Izguba ženske boli. Zob tudi! NI GA CEZ DOBER NASVET! PRVI STUDBNTSKI TABLOID ETIMOLOG KLEMEN RAZCLENJUJE Spoštovani etimolog Klemen! Zanima me, od kod izvira slovenska beseda bula in kje vse se je bula razvila? Bartolomeja Tekec Vsemogočna, blagorodna Bartolomeja! Vsi smo že slišali, da je nekdo mahnnil nekoga naravnost v oko in se je prizadetemu potem razvila ogromna bula okrog očesa. To se v pretepaškem žargonu pogosteje reče šljiva, kar je prevzeto iz nekdanjega srbohrvaškega jezika, npr. zelo zanimiv je dovtip naslednje vsebine: "Janez je večerjal v neki restavcraciji na hrvaški obali. Ko je natakar prinesel račun, ga je Janez vprašal: 'Ali lahko plačam z lipami?' Natakar mu jezno zabrusi: 'Ako češ ti meni u lipama, onda ču \a tebi u šljivama!"' Srbohrvaška šljiva v pomenu "modrica" je nastala zato, ker je omenjeni sadeč modrikaste barve - kakor tudi oteklina na licu - zato bi jo lahko enačili s slovensko modrico, toda le-ta ni fako komično zaznamovana, zato jo je bolje zamenjati z bulo, ki pa ima za razliko od južnososedske šljive drugačno specifiko. Slovenska ustreznica bula namreč v tem primeru ne priklicuje pomisli na barvo, pač pa asociira okroglo obliko, ne samo v smislu privzetega ¦pomena, marveč tudi izvorno, kar bomo skušali dokazati v tem članku. Poglejmo, kje vse bi lahko bula pomenila poimenovanje okroglosti. V SSKJ je bula opredeljena kot: 1. oblasta oteklina, nabreklina; 2. (v medicini) skupek izrojenih celic kakega tkiva. Od naših jezikoslovcev je bulo razčlenil Bezlaj, ki z njo v zvezi omenja slovenske besede in izraze kot so: buljek "vranični prisad", izbuljiti oči "bolščati", buliti "napihniti". Z okroglo obliko je povezana tudi čebula, ki je verjetno nastala iz beneško italijanske besede cebolla "čebula", ki bi lahko bila sorodna latinskemu izrazu bulla (razvitemu iz indoevropske osnove *bheu-), o katerem bomo spregovorili kasneje. Svedska beseda bulle "kruh, žemlja" je podobna poljski bulka z enakim pomenom, čeprav sta proizvoda pripravljena po drugačnem receptu. Rusko se tudi reče bulka, pogosta pa je tudi pomanjševalnica buločka. Poljski etimolog Franciszek Slav/ski je opozoril na francosko boule "okrogel kruh" in najbrž njeno izpeljanko boulange "pekarstvo". Verjetno je sorodnega izvora tudi litvansko bulve v pomenu "krompir". Latvijsko bulta "puščica" je naibrž sorodno latinskemu sklopu bulla aurea "zlata puščica". Bulla aurea je bil pravzaprav puščici podoben amulet, ki so ga nosili triumfatorji in dečki iz dobrih rodbin na prsih. Spotoma lahko zaključimo - čeprav to nima nobene zveze z našo bulo - da se je angleško arrovv "puščica" posredno razvilo prav iz latinskega pridevnika aureus "zlat", kar je še posebej zanimivo in vredno nove obravnave. Ce pobrskamo dalje po latinskem slovarju, najdemo s tem korenom še takšne besede kot so: bulbaceus "gomoljast", bulbosus "gomoljit", bulbus "čebula, gomolj", bulla "mehur, glavica, okrogel okov". Ni mogoče prezreti nemško Ball "žoga, krogla", angleško ter norveško ball, potem nizozemsko in židovsko nemško (jidiš) bal, švedsko boll, dansko bold z enakim pomenom, čeprav je tukaj predpostavljena indoevropska rekonstrukcija iz *bhel- ali *bhol-, iz česar je sledilo morda latinsko pila, upoštevajoč, da se je stari indoevropski aspirant bh deaspiriral v p (pogosto nastane iz bh v romanskih jezikih f, npr. iz indoevropskega *bhrater je nastalo latinsko frater). In če na podlagi zgoraj navedenega latinskega poimenovanja za puščico bulla aurea in latvijskega bulta predpostavimo, da je latinsko pila "žoga", torej tisto, kar ima okroglo obliko, povezano z latinskim poimenovanjem kopja pilus (od tod ni več daleč do germanskih izrazov za puščico, in sicer nemško Pfeil, nizozemsko pijl, švedsko pil), potem lahko sklepamo o pradavni sorodnosti med latinskima besedama bulla (glej zgoraj navedeno zvezo bulla aurea) in pila "žoga". Seveda se ob tem vprašamo, od kod naj bi osnova pil- ali bul- iz nekdanjega pomena za okroglost privzela pomen orožja, bodisi kopja ali puščice. Ena od možnih razlag je ta, da so že pred našim štetjem obstajala kopja in puščice z okroglimi konicami, zavita v platno in namočena v smolo, s katerimi so lahko zažigali nasprotnikove utrdbe. Odpre se tudi pogled iz indoevropske v altajsko jezikovno skupino, in sicer se splača pomisliti na osmansko turški izraz za orožje z debelo, okroglo konico bozdoyan "buzdovan". Dalje se je iz latinskega pila razvilo izposojeno poljsko pilka, špansko pelota "žoga" (toda francosko balle, portugalsko bola, italijansko palla). Zanimivo, da še nihče od etimologov ni prišel do razlage celega fonda besed z osnovo lep-lop- s pomočjo metateze *pal- > lop-:, iz česar bi bilo možno srbohrvaško lopta in tudi izposojeno madžarsko labda "žoga". Sklepano pa je bilo na pomenskost teh indoevropskih osnov v smislu, da poimenujejo ploščate predmete, npr. lopata (Skok). Veliko je tudi izrazov, ki so sporni, vendar jih je zato, ker pomenijo določeno okroglost, smiselno pregledati. Sumljivo je nemško Busen "prsi", rekonstuirano iz indoevropsko *bhu-. Bezlaj je slovenski glagol buliti v pomenu "napihniti" rekonstruiral s pomočjo *bheu-, kar bi bilo možno tudi za nemško Busen. Angleško bubs "joški" in bubble "balon, mehur" je verjetno posredna modifikacija iz že omenjene latinske besede bulbus. Dokazov, da naj bi indoevropski koreni *bhel-, *bhol-, *bheu-, *bhu- pomenili okroglo obliko je torej veliko. Prvotna osnova je bila prav gotovo *bheu-, v kateri je prišlo do monoftongizacije diftonga eu in deaspiracije bh. To pa ni bilo enotno v vseh jezikih, zato se je ponekod razvil ta ali oni segment, ki je razviden še danes in značilen za določeno jezikovno skupino. Nekoliko vprašlivejši je obstoj "okroglih" korenov *bhel- in *bho!-, saj bi po enaki logiki lahko obstajal koren *bhul-. Te tri osnove so torej kasnejšega porekla in so morale izpričevati okroglo obliko že pred razvojem medponskega -I-. Od kod neposredno izhaja slovenska beseda bula (najverjetneje iz starovisokonemškega izraza bulla) ni toliko zanimivo, kolikor je zanimivo odkritje o pomenu okroglosti starih indoevropskih korenov. Upam, da sem tako odgovoril na vaše vprašanje, draga Bartolomeja. In če vas še kaj zanima, kar na dan z besedo. Pa lep pozdrav, ali kot bi rekli starodavni finski škratje mumintroli: "Zvis vajs!" Izboljšajte postavo.Zmanjšajte maščobne obloge. štud. popusti, tel. 342 126 Kamorkoligreš, tam si. DECEMBER1995 PRVI STUDENTSKI TABLOID PSIHOLOG PRIVAS DOMA PSIHOLOG MIRAN ODGOVARJA Prav malo je verjetno, dabo moje pismo prinesla gospa pismonoša Zdenka na fvo/e zdajšnje domovanje, ki je v nebesih, vicah afi peklu. Prav malo upanja je za mojo dušo, ki ji tako smrdi iz ust. Smrdi, kot nikomur ne tako. Smrdi, ko v kavarni pijem vročo čokolado in opazujem, kako lastovke letijo na jug, smrdi, ko si grem v trgovino kupit kislega zelja in kisle repe, kafera tako rada jem ob mrzlih zimskih jutrih, ko bralec bere jutranja poročila na siovenskem nacionalnem radiu, smrdi ob sivih, temačnih popoldnevih, ko si nadenem vrtnarske škornje in gazim svo/o rodno grudo. Smrdi, smrdi. Smrdi bolj kot smetišče v Tenetišah, bolj kot Sulejman Alajnovič, Erik Schwebich, Srečko Eširbegič, Zdravko Žuktč, Nebojša Diždič, Salvatore Kordelatti, Jack Macpinchess. Več prijateljic me /e že opozorilo, da iz mojih ust ni moč zavonjati dišečega kadila. Partnerji se me izogiba/o. Le sanjam labko o kakšnem mazohistu, ki b/ se rad trpinčil z mojo vonjavo. Pa ko izvedela bi vsaj za vzrok te nesreče moje, križa, ki muči me iz dneva v dan. Ker življenje moje je ena sama smrdljiva sopa. Cigarete niso krive, ker mo/a roka še ni prijela za rumeni filter in go posadila med razpokane ustnice mojega obraza, niti zobje, k'i zdravi stojijo kot vojaki v tujski legiji na če/jusfi maferinega otroka. Kako le ne bi bili zdravi, ko pa negovani so s kremami, zobnimi pasiami, zobno ščetko in zobno nitko! Zobje moji se svetijo kot balanca očiščenega kolesa. Stara feta mi je rekla, da je morda kriva obloga, ki naj bi se mi delala na jeziku. Povej brž in sporoči po gospe pismonoš/ svoj odgovor, ki ga že željno pričakujem. Erika, 23 let 1/3 Psihologa Mirana - Nebeškega (Opozorilo: Ker je bilo veliko navdušenje nad psiholgovo smrt|o onstran fitzičnega sveta in so se vsi trije predsedniki celin, se pravi Nebes, Vic in Pekla prizadevali za psihologovo dušo, se je psihologova duša raztrgala na tri dele, en del je ostal v nebesih, drugi v vicah, tretji v peklu. Tako bo vsaka tretjina odgovarjala posebej, rešitev problema bo sestavljena iz vseh treh odgovorov skupaj.): 1/3 Psihologa Mirana - iz Vic: Draga Erika, hvala ti za pismo, kajti tu v vicah se na vso moč dolgočasim. Knjižnica je založena le z vezanimi letniki trboveljskega gasilskega glasila, s katerimi mučijo nas, uboge grešnike, da bi zadostili za storjene zavestne nepravilnosti v fizičnem življenju. Videoteka je prav tako preveč prazna. V njej najdeš zgolj 5432 nadaljevanj Santa Barbare. Avdio kasete so le tri: Heidi, Zlcrtko Dobrič in ansambel Mira Klinca. Zatorej se ti še enkrat toplo zahvalim za prejeto sporočilce, ki mi že nekaj dni krajša deževne dneve v Vicah. V pismu mi razodevaš vso svojo toplo dušo in vso tvojo smrdljivo burjo in me prosiš, da ii povem skrivno besedo v tvoje štrleče uho, ki bo v trenutku razrešila tvoj problem. A to je težko, težko je izreči pravo besedo v pravem trenutku in presneto nevarno, ker se v trenutku lahko vmeša v besedo fonem, ki ga sploh nisi pričakoval; ta ti pcrtem povzroči ogromno preglavic, saj izgubljen zaradi nesreče, ki se ti je zgodila, ne upaš vec dati v usta niti grižljaj z viki kremo (O Viki Krema, kje so tisti časi, ko sva skupaj hodila po parku in si mi dejala, da se obnašam kot Slovar slovenskega knjižnega jezika!). Nikoli več srečen, niti ne sit, hodiš naokoli neobrit, ker beseda, ki izrečena je bila v uho, polnem ušesnega masla, ni bila prava in je le še povečala smrdljivi utrip tvojih ust. Pa vseeno bom prejel gospo korajžo za roko in izrekel tisto čarobno besedo, zaradi katere se bo smrdljivi vetrič umaknil iz zobne votline in se razpršil po pros+ranih poljanih, dolenjskih gričevjih in kraških kotanjah. Poslušaj zdaj moj glas, ki vica se v Vicah, konglomerat fonemov. Me slišiš? Si ga začula, samostalnika trizložnega, kako je preletel tvoj bobenček in se zasidral v ivoje možgane? Izreci zdaj besedo to trikrat zjutraj, trikrat zvečer in dvakrat pred jedjo in dvakrat po jedi in zdrava boš kot dren ter tekla kakor Brigita Bukovec čez življenjske ovire bivanja človekfve biti. 1/3 Psihologa Mirana - peklenskega: Koza stara, če že enkrat opaziš, da ti smrdi iz ust, se vsaj zapri v svojo sobo, da ne bodo drugi Ijudje zaradi tebe trpeli. Pa pisem tudi nikar ne pošiljaj, majku ti sunčanu, saj le-ti smrdijo bolj kot najhujše žveplo v peklu. Mislim, malo olike ti res ne bi škodilo, čufta zaparjena. In mene pusti na miru, ker sit sem stalno nekih bab, ki nekaj hočejo od mene. Ne bi rekel, ko bi rni kdo kdaj podaril, to bi že vzel, ampak da moram stalno deiati neke zastonjkarske usluge še sedaj, ko sem že fizično mrtev in gnijem v peklu od smrdljivega žvepla, trdo kuhanih jajc in pirhov. Lucifer stalno hoče igrati šah z menoj, da me lahko premaga in se potem objestno smeje, majku mu etiketiranu, meni v fris. Mussolini stalno zlaga neke epigrame, bračič smrdokavrski, in se norčuje iz mene, Adolf Hitler hoče, da hodim v nedeljsko šolo, kjer me kliče Eva Braun (če mene vprašate se mu je čisto odrolalo). A veš, paprika zafrustrirana, dosti mi je vsega, zajček nosljačasti, pustite me na miru, naj trpim do konca svoje večnosti. Odšla bom še fo noč. Zbrala bom pogum, da pustim vse za seboj. Moj prijatelj se gofovo ne bo spremeniL Ne bom več prišta nazaj. Njegova vsta vse bolj irda so, kadar on po/jubi me. Sialno je kaj kritizirat. Ozrla se ne bom. Pogosto je spremin(al svoje mnenje in bil nezadovotjen z vsem. Prepozno jutri bo za slovo. Moje roke vse bolj hladne so, kadar se dotaknem te. Z mano si začel ravnati kot s kosom pohištva. Čutim, da minif je najin čas. Enostavno mi nič več ne potneni. Dolgo sva iskala se. Ne verjamem, da je ponoven začetek stikov sploh smiseln. Nekje na poti je zbledel ves čar. Zadnjih nekajmesecev se sploh nisi umival. Smrdelo ti je izpod pazduh. Ne morem več fako naprej. Nisi dvigoval pokrova na stranišču in si pokrov večkrat omočil z urinom. Ne razbija več srce močno, kadar se približaš mi. Nogavice menjaš na fri dni. Ko rečeš, da boš pozen spet, me nič več ne zaboli. Čutim, da minil je najin čas. Kaj pa vi mislite o tem? Kljunasta flavta, 23 let Nebeški Psiholog Miran: Psiholog Miran iz Vic: Res je, da čas pubertete ni težak le za pubertetnike, temveč tudi za starše. Starši trpijo. Starši spijo. Starši jedo. Starši gredo. Starši enostavno so. In take jih moramo sprejeti. Vse preveč je sovraštva na tem svetu. Ko le ne bi bilo toliko vojn na tem svetu. Prosimo zdaj našega gospoda Koritnika, če bi odprl novo osnovno šolo, na ka+ero smo čakali dobrih 35 let. Lepo je v naši domovini mlad. Upam, da sem kar obširno odgovoril na vaš problem. Oglasite se še kaj. Tule vam pa podarjamo še skromno darilce, ker ste bili vedno tako prijazni do nas. Upam, da nas bos+e ohranili v lepem spominu. Peklenski Psiholog Miran: Že star etiopski pregovor pravi Jabolko ne pade daleč od drevesa. Že pred leti sem začutil, da je v njem nekai t'ste krvi, ki je bila prisotna tudi v očetu in materi. Zato premilostljiva gospa Kljunasta flavta, navadna prasica ste. Namesto da bi razumeli determiniranost človeka, ki ne more iz svoje kože, ker ima že prirojen temperament, proti kateremu seveda nikoli ni pomoči, pa gledate zgolj na sebe, na svoj lastni užitek. Je to Ijubezen? Ne, to je bolezen, prasica skurjena. Navadna egoistična babura ste, ki izkorišča svoje bližnje, da lahko daje duška svoji sprevrženi naravi. - Ej, Adolf, a sem jo dobro nahrulil? Kaj? Ne slišim... ja... ne, tega ji ne smem reči... no, dobro, če mi daš škatlo cigaret. Gospa Kjunasia flavta, oprosfrte mojemu nesramnemu izrazu, ampak zavoljo izraza bom dobil od Adolfa Hitlerja zavojček cigaret, zato morate razumeti to mojo zapisano besedo kot moj izraz eksistenčne krize: "Jebomiš!" DECEMBER 1995 Najlepši domobranecje partizan. POtlfllR VELIKI IVftOPSKt HIT ZDAJ TUDIV SLOVENIJI P I U S Brez konzervansov Spostovani! Pri sebi ste opazilt prva znamenja tankih, razredčenih las in povečano izpadanje. Razlogi za to so iahko različni. Bolezen, spremembe v hormonski strukturi, prehrambene motnje in stres (ali dednost pri moškihj, so najpogostejši vzroki za prekomerno izpadanje las. S preprečevanjem je najbolje zateti, ko izpadanje !as še nr zeto opazno, Sdealna resitev ?a vas je liposomski prepara! UPOHAJR, Kot iasje nezrastejo čez noč je tudi LIPOHAIR potrebno uporabljati redno nekaj mesecev, zaradi po-novnega aktiviranja oslabijenih lasnih korenin. Prvi rezultati pa so pri večini ijudi vidni že po nekaj tednih. bposomski preparat UPOHAIR se nanasa tn re?no vti.v v kožo lasišča s konicdmi prstov. Za uspeh ni odiočilna koiičina n&neienega preparata, ampak redna tn skrbna vsakdanja uporaba. Eha steklenščka zadošča za tridesetdnevno uporabo. LIPGHAiJ? je revoJucionarni izdelek na tržišču. ki s pomočjo itposomov kot substance, najprej ustavi tzpadanje in in očtstl zamašene lasne korenine, v drugi fa2i pa ponovho vzpodbudi rast Jas. UPOHAJR je koristen tudi za kožo vasega lasilča. Ob že omenjenih, naj naštejemo §e nekaj prednosti: - povečuje viažnost kože do 50% ~-pozit»vni efekti na rnembranskt fiuid - elastičnost in akti-viranje celic - trajno delovahje za-radi kopičenja v po-vrhnjici ter počasno sproščanje substanc - uporaba ne giede na spol m starost Nov in najvažnejši učinek pn UPO-HAJR-ii je učinek liposomov na vaše (asišče. Lfposofni so zelo majhni defci. Ng osnov? njihove velikostj in membranj podobne strukture hitro prodrejo skozi vrhnjo plast kože do najgtobljih plasti, kof so Lpidermis, Cutis in Subcutis. LiPOHAJR ne učinkuje samo na vaso kožo remveč tudi v njej - na Sasne mešičke in lasne korenine. Uposomi v UPOHAIR-u so rezultat znanstvenega de!a in detujof ih substanc, ki aktmrajo rast in spreroernbo v celicah, Kompiet LIPOHAJR vam je na voijo po cent 297 DEM v tofarski protivrednosti na dan ptečtla. Ceno določa proizvajalec in je enotha za ceio Evropo. Na sedežu podjetja je možno pla^iio na dv? čeka V kompjetu sta dve steklenički po 70 ml s pr!ilcem, kar zadošča za dvomesečno terapijo. Proizvajaiec obijubija uspeh nad 90%, v koiikor LiPOHAIR uporabljate redno vsak dan Želimo vam veliko uspeha in vas lepo pozdravljamo! Naročila vsak tian od8.~J7. ure, TeK: 061/159 34 74 061/159 34 77 TE DVIGNE PRED UPORABO SE POSVETUJTE S SVOJIM PILOTOM! POD SKALPELOM DRUZBENO-INFORMATIVNI SKLOP BLEFER - 13. ZODIAKOVO ZNAMENJE ( o problemih neke mimikrije) Bleferska poza se je v sodobni urbani džungli izkazala kot eden najučinkovitejših načinov preživetja: enostavna uporaba, dolg rok trajanja, zajamčeni rezultati in obilo zabave so atributi, na račun katerih je blef postal univerzalno orožje za doseganje fantastično dolgega seznama ciljev. Ko se dandanes kot po patriotski dolžnosti govori o globalni krizi družbe, o krizi vrednot, o stresu, o zatrti volji do smisla..., ko se podolgem in počez prečesava tegobe sive sedanjosti in grozeče bližnje prihodnosti, ko astrologi, alkemisti, psihologi, sociologi, politiki... s kazalci uprtimi nekam gor v zvezde cinično nasmiha|oče se l' pozivajo k strpnosti, k treznosti, k razumu (morda v skladu s tistim Katzovim za-konom, ki pravi, da bodo Ijudje ravnali razumno šele tedaj, ko bodo izčrpane vse druge možnosti), se mlad človek (s še nekosmatim jezikom) vse težje upira skušnjavi, da bi s kako grdo besedo stvari vsaj približno poslal na svoje mesto. Dav* se o pozitivnih alternativah preneha govoriti, da se jih prične živeti. In ko se mlad Človek (z vsaj malo občutka za realnost) v svojem motu ČLOVEK ČLOVEKU TV EKRAN znova in znova sooča s cinizmom družbe, ki ga bo ovrednotila premosoraz-merno z dimenzijami njegovega gobca, se mu pravzaprav ni težko poistovetiti z vlogo bleferja - kot eno izmed teh "pozitivnih" alterniv, z vsemi radostmi, častmi in perspektivami, ki jih ta lahko nudi. Sicer pa: argumenti zgodovine so na njegovi strani, argumenti sedanjosti in jutrišnjega dne pa še bolj. Če se je izraz BLEF ( oz. bluff) prvotno uporabljal pri kartanju, kot opis strategije, ko se je igralec delal, da ima dobre karte, Čeprav jih v resnici ni imel, se je nato na račun ene zgodovini najzahvalnejših iger njegov pomen tako razširil, da ga z raznimi semantičnimi zemljevidi in tabe-lami skorajda ne moretno več opredeliti. Poker, seveda, je spretnost blefa razvil do tolikšne virtuoznosti, da je ta slednjič prerasla v sinonim za način življenja, razmišljanja, preživetja. Ode tej plemeniti in krvavi igri, o modrostih, ki jih skriva v sebi, o usodnosti, ki jo uzakonja, o blaženostih, ki jih doživi igrajoči, so se iz Divjega zahoda hitro razširile po tako imenovanem civiliziranem svetu. (Zaklad-nica literarnih in predvsem filmskih bise-rov na to temo bi bil resničen izziv za marsikaterega filmskega / literarnega kritika.) Podoba divjezahodnega pokeraša s kartami v eni roki in s pištolo v drugi je tako postala več kot le simbol nekega časa in nekih krajev, Ijudska domišljija je v njej prepoznala življenjski nazor, ki se ni prijel le pri v čisli svoje junaške zgodovine ujetih Američanih, ampak je našel plodna tla za svojo rast in razvoj povsod, kjer se Ijudje niso preveč obre-menjevali z vonjem in barvo denarja. Poker, resnični poker za denar, je s svojo precizno naravnano simboliko postal sostvarnik sveta, kot ga \ poznamo danes: sveta I označenih kart in asov v b rokavih, sveta bleferjev, ki zmorejo pretentati celo zvezde na nebu. In ko je ta svet svoje otroke posadil pred tel-evizijo in jih pričel napajati z njenim božjastnim mlekom, se je zgodilo. Življenje je v postalo Reklama, sporočilo, ki \ ga ima človek povedati Iju-\ dem, je zgubilo svoj pomen, \ pomembno je postalo biti \ najglasnejši, najopaznejši, \ da slednjič izideš kot zma-\ govalec iz tega splošnega boja za Ijudsko pozornost. Brezštevilne armade psihol-ogov, ekonomistov, pravnikov... udeleženih v tem boju, pravzaprav že totalni vojni, so dovolj nazoren pokazatelj družbene hladilniške atmosfere in njenega insekticidnega karakterja. In če je po dimu dovoljeno sklepati na ogenj, je bil ta očitno dobro in skrbno podkurjen. "Bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo... spreino sleparjenje, speljevanje na led ali zastraševanje... metanje peska v oči..." so razlage besede BLEF, ki jih najdemo po slovarjih in leksikonih. Nu-jnice v kaos protislovij ukleščene človeške narave torej, proti kateri se še noben imunski sistem ni izkazal za resnično učinkovitega. Najbrž ni naključje, da je prav iz te logike izšlo vohunstvo - druga najstarejša obrt, ki je tekom zgodovine razvilo ene najkompleksnejših mehaniz-mov doslej - tajne službe, delujoče v imenu navadnim smrtnikom nedoumljivih interesov, uporabljajoče neposvečenim neopravičljive metode, s krinko na prepro-ste strune preprostih Ijudi ubrano brenka-jočih moralnih opravičil. Kot najbrž ni naključje, da je bila v tej isti logiki spočeta retorika, ta najbolj umetniška znanost in najbolj znanstvena umetnost, na katere plečih sloni tolikšen del vedenja zahodne civilizacije. Igranje z Ijudsko dovzetnostjo za blefer-ske trike pa je moralo ves čas upoštevati predvsem to, da ga Ijudje ne prepoznajo kot takšnega, zaradi česar je moralo svoje početje kamuflirati v socialno sprejemljivejše oblike oziroma ga vsaj opravičevati z dovolj tehtnimi razlogi, najpogosteje kar z ideali, v katere je stremel avditorij, s sanjami, ki si jih je želel kupiti, s strahovi, ki jih je želel prodati. O teh vprašanjih se je na bravurozen način razpisal C. G. Jung: "...Imitatio Christi, to je zahteva po sledenju njegovemu vzoru in postati mu podoben, bi morala slediti razvoju in povzdigovanju lastnega notranjega člove-ka, toda površni vernik ga, nagnjen h končnim obrazcem, pretvori v zunanji predmet oboževanja, kateri prav zaradi omenjenega spoštovanja ne zmore pro-dreti v globino duše, s čemer bi jo spremenil v celoto, vredno vzora..." Ta primer lepo nakazuje, kolikšen je pravzaprav domet blefa, kako učinkovito orožje lahko postane v rokah spretnega uporabnika. In če Ijudje ne marajo bleferjev, je potem potrebno paziti le še, da te ne razkrinkajo. Med razkrinkanim bleferjem in mrtvim bleferjem pač ni bistvene razlike. Zato torej moralna opravičila, ki naj skrivajo resnične motive, in katerih moč je tolikšna, kolikor so močne avtoritete, na katere se naslanjajo. Ena takšnih avtoritet, ki v poslednjem času postaja vse močnejša, ugledna in "in", je psihologija, čeprav kot znanost še mlada in celostno gledano kaotična, toda prav na ta račun tako oprijemljiva v iskanju perspektiv blefa in sodobnejših in mileje zvenečih opravičil za njegovo uporabo. Njen obširni talmud, s pragoz-dom bolj ali manj nepreverjenih teorij z med seboj neusklajeno in čudovito ohlap-no terminologijo, nudi čudovito gojišče za vzgojo novih generacij bleierskih superligašev, zakulisnih programerjev Ijudske sugestibilnosti. Da bo volk sit in da bo koza breja, da bo še naprej v tem zajcu tič grmel. Boštjan Sirnik Sanje so način, da se tudi'preprost človek izraža v simbolih. DECEMBER ? DRUŽBENO-INFORMATIVNl SKLOP ETIKA Bl V A N J E KOT A RI/TO K R A T/ KI 1N AN ARHIČNI PRINCIP UVOD V času, ko ni več moderno zastavljati si vprašanj, ki presegajo pragmatični in-teres, razen ko patetično razgaljamo naše lastne subjektivne travme in ambicije (ki se dogajajo na ravni prostih spisov ali dekliških dnevnikov), označujoč jih s trpečo eksistenco modernega evropskega človeka in to imenujemo s škandalozno besedo esejistika - tukaj in zdaj se sprašujemo o Ijudeh, ki so bili zmožni postaviti svoje tneje visoko onkraj (običa-jnih) mej človekove eksistence in ki so svoje izkustvo zapisali s krvjo svojih misli. Ki so s svoje visoke, suverene, aristokrat-ske pozicije bili vedno znova izpostavljeni nerazumevanju družbe, ki ponavadi ni mogla dlje od posplošujoče površinsko ciničnih refleksij. Globoko v zvezi s takšnim spraševanjem bomo - z analizo misli in delovanja nekaterih izpostavljenih Ijudi (raztrosenih od začetka do konca tega našega stoletja), ki jih bomo imenovali kar aristokrate duha - skušali odpreti na nivoju duha tisto radikalno in hkrati zavezujočno točko, v kateri se stikajo (h kateri se stekajo) tako različne misli tako različnih Ijudi, s samoumevnim prepričanjem, da so se k tej točki, ki jo bomo imeli za udarjanje ob meje absolutnega, zaganjale velike osebnosti vseh časov, ne glede na svetovno-nazorsko ali poetološko perspektivo. ARISTOKRATIZEM DUHA V času t.i. obče priznanih demokratskih načel in enakosti Ijudi ne glede na raso, socialni status in provinienco, je tako nezaslišan izraz, kot so aristokratska načela, potrebno najprej natančno določi-ti. V zvezi z aristokracijo govorimo o aristokratizmu duha, kar seveda ne pomeni, da se gibljemo na družbenem, torej zunanjem in površinsko delujočem nivoju, niti ne na nivoju posameznika, vkolikor in dokler ga določajo (zgolj) te površinske - se pravi družbene - silnice. Pač pa potujemo v globlje sfere - sfere duha - ki tako posameznika kot družbo določajo od znotraj in v tej globlji opredeljenosti iščemo suvereno pozicijo, neko radikalno držo, ki opredeljuje in vodi površino našega delovanja - to imenu-jemo aristokratskost duha. Zadovoljimo se na začetku z abstraktnimi opredelitvami. Imamo dve sferi: zunanjo in notranjo, pri čemer ima vsaka svoje lastne zakonitosti, merila in vrednote. V zunanji prevladuje težnja po enakosti, toleranci, demokraciji, ekonomiji odnosov, povprečnosti interesov in zadovoljitvi množice, notranja pa, ravno obratno, zahteva neenakost, netol-eranco, aristokracijo, presežek odnosov, izjemnost interesov in nezadovoljenost posameznika. V dinamičnem odnosu, se pravi v interakciji med obema poljema, lahko spet precej na splošno rečemo le, da notranje sicer določuje prvega, vendar ni nujno odločujoče. Zato je delovanje družbe (še vedno?!) površinsko in osebna identifikacija večine v glavnem poteka preko tega zunanjega nivoja. Spust ali zdrs na drug nivo so zaznali različni radikalni misleci, aristokrati duha. Naj, po svojem svobodnem (afinitetnem) izboru navedem samo nekatere. Simone Weil pravi: "Dve sili obvladujeta svet: lahkost in teža" (GG, 1). Ce enote sil spremenimo v enote polja in pri tem odmislimo subjektivno in objektivno rabo kategorij zunanje in notranje, pridemo do dvojne ploskovitosti: na eni vlada težnost (zakoni zunanjega sveta, družbe, ekonomike, svet senc), na drugi pa svetloba milosti (zakoni realnega ali -nepsihološko rečeno - notranjega sveta, svetništva, transgresije, svet-božje-biti). Do notranjega sveta pridemo z dvojnim sestopanjem ("sestopanje težnosti, vzpen-janje milosti, drugostopenjsko sestopanje milosti"; ibid., 3-4), ki pomeni, preprosto rečeno, spreiemanje realnosti in notranje prenašanje trpljenja onkraj usmilienja (odrešujoče trpljenje). Ne da bi se -zaenkrat - spuščali v podrobnosti tega spusta, ki sprejema zakone drugačne težnosti (težnost milosti), jasno vidimo, da gre točno za potovanje v sfero duha, ki pri Simone Weil avtomatično zahteva neko radikalno pozicijo - zadržati trpljenje onstran usmilienja. Nikolaj Berdjajev, ruski mislec, eden najbolj izjemnih ek-stremistov duha, je še bolj ekspliciten: imamo emanacijo božanskega in potek (zgodovinske) stvarnosti ali - če spet vzamemo ploskovne kategorije - področje duha in področje zgodovine, absolutno in relativno, božje in svetno, notranje in zunanje. Zunanja (svetna) sfera (rela-tivnosti) ima svoj notranji smisel v duhu (absolutu), ki je - v svoji skrajni točki -raztrganje, osvobajanje od zunanjih za-konitosti - prehod v milost: "V našem svetu, v našem naravnem in zgodovin-skem življenju je možnost čudeža, možna je preobrazba v milosti, možna je osvoboditev od tovora sveta, od bremena zgodovine, možno je trganje železnih verig zakonitosti" (FN, 232). Ne da bi se spuščali v naravo in način te čudežne preobrazbe v milosti, ki pomeni ukinjanje železnih okovov zakonitosti, je za nas pomembno spet samo to, da se to dogaja v sferi duha, da gre za spust v sfero duha, prevlado notranjega sveta nad zunanjim, ki spet (na nivoju posameznika) zahteva določeno aristokratsko držo, kjer so merila drugačna kot v zunanjem svetu: "Resnični tip aristokrata je usmerjen k večnosti. V aristokratizmu je božanska ne-pravičnost, božanska narava in samovolja, brez katerih je nemogoče kozmično življenje in nadzemeljska lepota." (ibid., 109) Tudi fanatični filozof erotizma George Bataille opozarja na našo delitev: obstaja svet odraslih, utemeljen na zakonu in ekonom-iji odnosov, na akciji-ki-se-žene-za-ciljem, na interesih in koristnosti, svet diskontinu-itete v enotnosti življenja, omejen s strukturo samo-zadovoljnega subjekta. Obstaja pa tudi drug svet, ki teži k enotnosti, popolnosti, kontinuiteti in absolutu. To je svet presežka, razma-janega reda, suverene vladavine svobode, ki je dosegljiv kot erotizem (telesa, duha in svetosti), ki je trpljenje (zaradi diskon-tinuiranosti naše individualne eksistence), a hkrati slast - v tem, da nas približa kontinuiteti, tj. (izgubljeni) enotnosti: s svetom, z drugim, z bogom. Ceprav je težnja k enotnosti, razpuščenosti reda, brez-smiselni, iracionalni (in zato večno nezadovoljeni) prepuščenosti življenju, s stališča sveta odraslih (kjer, vlada red, smisel, cilj, racio, kalkulacija) "samo stališče otroka, samo gola igra", gre pravzaprav v bistvu (s stališča, globljega, notranjega nivoja) za "možnost suverene vladavine", za "vladavino duha" (Berd-jajev), ki se žene za nemogočim, skozi nasilje erotizma, ki je na meji smrti, do prav srhljive ugotovitve, ki jo lahko razumemo samo na nivoju aristokratskosti duha: "Lahko se reče, da je erotizem potrjevanje življenja tudi v smrti." (E, 8) DECEMBER Ljubezen je dober sprinter, a slab maratonec. ETIKA DRUZBENO-INFORMATIVNI SKLOP ANARHIZEM SUBJEKTA Zavedajoč se omenjenih nivojev bi lahko še naštevali mislece, ki so v svoji radikalnosti spolzeli globoko v območje duha. Toda mi gremo naprej: nas sedaj zanima, v kolikšni meri lahko trdota notranje pozicije (pa naj bo to notranja pretresenost ali čista nepremičnost) vpliva na zunanji nivo družbe in njenega individuuma; to je na samo-zavesti utemeljenega posameznika, ki je ves opredeljen v svetu družbenih kriterijev, norm in vrednot. Na subjekt notranje sfere, na aristokrata duha, deluje ta nekritični subjektivizem kot omejujoč ali -v najbolj blagem smislu - nezadovoljujoč. Njegova pozitivna funkcija je torej, da postavlja meje in na ta način omogoča presežke, preboje* ali rušitev teh omejitev (v tem je ves smisel prestopka in zla po Bataillu - gre enostavno za nujno preseganje omejitev). Iz tega lahko na hitro izvedemo nek zelo preprost zak-Ijuček: da je v odnosu zunanje - notranje subjekt sam sebi omejujoč. Ko ravna v navideznem nasprotju s samim seboj, ko recimo iz notranjega nagiba zanika zunanje vrednote (ali pa jih na drugem mestu radikalizira), pravzaprav deluje iz samega sebe, ali povedano drugače: ko je (npr. iz moralnega stališča) najbolj obsojanja ali pomilovanja vreden, takrat je najbolj on sam. Poglejmo Batailla: "Verjamem, da je človek nujno usmerjen proti sebi samemu in da sebe ne more priznati, ne more sebe popolno Ijubiti, če ni predmet obsodbe." (KZ, 36) Ali v zvezi z Nietzschejem: "Gledano iz (zunanje, racionalne, družbene; moj dodatek) per-spektive delovanja je Nietzschejevo delo jalovo - med tistimi, ki jih je nemogoče obraniti - njegovo življenje je zgrešeno življenje, a prav tako tudi življenje tistega, ki skuša udejaniti njegove spise." (ON, 36) Simone Weil to Bataillevo misel samo do skrajnosti radikalizira: "Dokler čutim ničnost sebe, skozi mene Ijubi Bog samega sebe." (GG, 30) Šele ko so naša dejanja iz zunanje perspektive nična, šele ko delujemo popolnoma iz trde notranje pozicije duha, dosežemo milost, da smo priznani od Boga. Notranji princip od nas nujno zahteva destrukcijo (zunanjega) subjekta (samo-zavestno-delujočega). S tega stališča je princip notranjega delovanja v odnosu do zunanjega izrazito anarhis-tičen princip. ZAKLJUČEK Namen tega kratkega razmišljania je bil samo razmejitev različnih nivojev mišljenja in delovanja. Ta razmejitev pa seveda ne izključuje koeksistence teh nivojev v življenju, pač pa opozarja predvsem na to, da mešanje teh nivojev (zelo abstrakt-no označenih kot notranji in zunanji) lahko privede do nezaželjenih ali celo usodnih nesporazumov, zlasti če jih vrednotimo s stališča racionalne etike. Po drugi strani pa hoče zgoraj povedano utemeljiti etiko ravno v radikalni drži notranjega principa, ki je v odnosu do racionalne etike aristokratski in anarhis-tičen, ter ravno zaradi tega tvega iz njene pozicije obsodbo ne-etičnosti. Pri tem pa neetičnost ne pomeni zločinsko delovanje na družbenem nivoju, ki mora biti s stališča racionalne etike strogo sank-cionirano. Prav tako kot etično ne pomeni neškodljiv konformizem obče določljivo dobrega. Ravno z vzpostavitvijo različnih ravni smo skušali odpraviti nevarnost takšnega mešanja. Etično v globljem, iracionalnem, notranjem smislu smo skušaii opredeliti kot držo v njenem zavezujo-čnem smislu, ki tudi na zunanji sferi ne odstopa od svojega notranjega principa. Ne glede na cilj in vsebino takšnega notranjega delovanja je vsako tovrstno pričevanje iskanje absoluta in večnosti v relativnem in minljivem svetu. Je tista točka, ki pomeni zaganjanje v meje absoluta, kar je navsezadnje edini smisel našega ubogega življenja. Vid Sagadin UTERATURA 1. George Bataille: O Ničeu 2. George Bataille: Erotizam 3. George Bataille: Zgodba o očesu, Nova revija 1995 4. Nikolaj Berdjajev: Filozofija nejedna-kosti 5. Simone Weil: Grace and gravity Alisodobna genetska znanost dela iz muhe slona? DECEMBER DRUŽBENO-INFORMATIVNl SKLOP TEORIJA IN PRAKSA MOVA "DUHOVMO/T O DLIHU? O DUHOVIH? O DUHOVNIKIH? ZAENKRAT NIČ OD NAŠTETEGA. Razlikujmo med obliko in vsebino. Oblika daje okvir, vsebina smisel. Vsebina je torej tisto pravo. Oblike se lahko priuči skoraj vsakdo, z vsebino je seveda drugače, ona ustvarja vrednostno raz-liko. V našem primeru je "duhovnost" oblika. Kaj pa vsebina? Za začetek naj bo rečeno samo, da se je ni mogoče naučiti. Kakšna je oblika "duhovnosti"? Predvsem naučljiva. Tudi zato je danes tako priljubljena. V naučljive tehnike spadajo npr. načela nekonf-liktnega reševanja sporov, reševanja notranjih sporov, tehnike doseganja notranjega miru z meditacijo in podobn-im, uporaba temu primernega besednja-ka, prehrane, glasbe, oblačil, materialov in tako naprej. Kakšna bi lahko bila vsebina "duhovnosti"? Kot že rečeno, pred-vsem nenaučljiva in neizrekijiva. Tudi zato je izraz "duhovnost" ves čas pisan pod narekovaji. Zamišljanje vsebine nas najprej popelje do kritične prevetritve pridevnika "nova". Ce se je lahko današnja "duhovnost" poimenovala kot nova, se to lahko nanaša samo na njeno časovno vmeščenost, nikakor na ide-jno izvirnost. Njena izvirnost jedrugje. Ven-dar o tem pozneje. N o v a "duhovnost" je združila dosežke srednjeveškega antropocentrizma, razumi razs-vetljenstva oziroma humanizma, vseh vrst filozofij, predvsem pa estetike, ki jo danes imenuiejo celostnost ali holizem, in kulturaliz-ma, če pod slednjim izrazom pojmu|emo formalizaci|o urbanega načina življenja oziroma prevajanje načel sekularizirane države v vsakdanje življenje posameznika. Slednje je blizu Durkheimovemu pojmu organske solidarnosti. Obstaja še drugo polje vsebinskih referenc "duhovnosti", ki je religiozne narave. Gre za sklicevanjena na tradicijo in eklekticizem vseh mogočih religioznih sistemov, od krščanstva do budizma, preko raznih aman-ističnih praks, pač po načelu "everything goes". Kljub naštetemu bogatstvu referenc je tudi tako zaokrožena vsebina šele približek neke "prave" vsebine. "Prava" vsebina se namreč sploh ne mara prikazati, kaj šele, da bi bila izrekljiva, celo zapisljiva ali bognedajf?) upodobljiva. Zato duhovnost v narekova-jih. Svojčas je zagato z Resnico lepo popisal mojster Hegel. Opozarjam na veliki r v peti besedi prejšnjega stavka, kar pomeni, da govorimo o absolutni, večni, TISTI resnici, resnici, ki vsebuje vse odgovore ali pač TISTI odgovor, "wie es Ihnen gefaelt". Hegel je napisal (!), da Resnice ni, da obstaja samo njeno večno iskanje. Da je pot cilj in da je cilj pot sama. Stoletje in pol kasneje je Audi misel uporabil za svoj reklamni slogatv." Der Weg ist das Ziel". Mar to pomeni, da Audijevi inženirji be-rejo nemško klasi-čno filozofijo? Lepa misel, če je tako, mar ne? Georg Wilhelm Friedrich torej pravi, da je resnica samo vsakodnevno iskanje resnice, ki povrh vsega izkaže za samo) sub-j e k t i v n o r e s n i c o . Mogoče pa "duhovnost" za hip le izgubi narekova|e in sicer takrat, ko subjektiv-na resnica trči ob drugo subjektivno resnico in jo kot takšno prepozna, mogoče prizna ali ceto spozna. Kar pa ni nu-jno. Hobbes bi ob tej plimi metafizike ves zaripel vzkliknil, da je človek človeku volk in nič več! Zato pa imamo institucijo države, ki ste jo prav zaradi naše domnevne volčje narave teoretično poma-gali zasnovati tudi sami, gospod Hobbes. "Duhovnost" pa nam je spet pobegnila. Kam tokrat? V nasmešek. Fenomenologi bi rekli, da je duhovnost (tokrat brez narekovajev) skrita v nasmešku, v obličju drugega, ne pa v napisani ali izrečeni besedi. In budisti bi se jim pritrdilno nasmehnili. DECEMBER Težko mizarju, ki ima svoje znanje v malem prstu. TEORIJA IN PRAKSA DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP Opraviti moramo še z dvema premisa-ma, za katere se zdi, da zelo določata naravo nove popularne "duhovnosti". Gre za mišljenje odnosa materialno - nema-terialno in pogled na "duhovnost" kot na poslanstvo. V odnosu materialno - nematerialno nova "duhovnost" vsekakor prisega na nematerialno. Kar ob koncu ateističnih materialnih ideologij (ali ideologije) in ob aktualnem, sočloveka izrinjajočem mate-rialnem kapitalizmu sploh ne škodi. Materialno preživetje večine zahodnega sveta je danes zagotovljeno. OK, sedaj se lahko v miru posvečamo nematerialnemu ali, kot je nekoč govorila naša srednješolska učiteljica samoupravljanja s temelji mark-sizma, proletarec s praznim trebuhom ob pogledu na sliko ne more kaj dosti uživati. V zadnjih klopeh smo to nemudoma prevedli v "jebe se želodcu za umetnost" in še dalje "šibali pank". Poanta je tako pred nosom, da je že skoraj nevidna -lahko je srat "duhovnosti" s polno ritjo. Takole na "pank" zaostrena misel na-tančno zadene bistvo. Tako kot Ijubezen, ki gre skozi želodec, naj tudi "duhovnost" opravi poskus z želodcem, in to čim bolj praznim. Seveda ne mislim na postenje, temveč na (neprostovoljno) lakoto, prevsem pa na pomanjkanje materialnega, ki ga imajo drugi iz ckolice v izobilju. Pa bomo videli, koliko velja, kajti pri kabinetni ali predavalniški "duhovnosti" je napačna prav njena sterilnost in neuporabnost v vsakdanjem življenju, v vsakem trenutku in vsakem položaju. Njeni "profeti" jo namreč predavajo kot nekaj, kar je izven ali nad vsakdanom; v najboljšem primeru osamljeno visoko v nepreverljivosti metafiz-ičnega, v najslabšem pa na nivoju gostilniških nasvetov pivskih vsevednežev. Srbi imajo za takšno početje imeniten izraz "olako obečana brzina". Predvsem pa zlatoustneži pozabljajo na neizrekljivo naravo "duhovnosti". S tem, ko jo izpostavijo kot nekaj za vsakogar dosegljivega, jo izpostavijo kot lastno entiteto, kot nekaj samostoječega. In stvari naredijo medvedjo uslugo. "Duhovnost" ni nekaj izpostavljivega, dualizem duh - telo je že zdavnaj presežen, "duhovnost" pa je naša strukturalna, fiziološka danost. Če zamižimo z enim očesom, lahko rečemo, da je duh v materiji (ghost in the machine?). Predsokratiki so temu rekli hilozoizem. Vsekakor pa ne prihaja od zunaj in ni kar tako pridobljivo. Kot telesno danost jo premoremo vsi - eni manj, drugi več, tako kot nekateri tned nami lahko tečejo hitreje kot drugi. Sociolog Simtnel "duhovnost" imenuje "duhovni elementi". Skupni so nam tisti manj zapleteni, medtem ko je njihova finost premosorazmerna z njihovo pogost- nostjo. Zato jo je nemogoče privzeti od zunaj ali se jo naučiti, kajti nihče ne more nikomur pokazati poti (Hegel!). "Duhovnost" je samo otipljiva. Učiti se jo je mogoče samo na primerih, ki vlečejo. Vsak si izbere svojega, veljajo pa dejanja in ne besede. In to je vse. Najprej naslutena - in nato morebiti na primerih pridobljena - je "duhovnost" za končno in nenehno preizkušnjo, postavlje-na še v vsakdan. Heidegger je vsakdanji "duhovnosti" pustil možnost v postavju, nedavno umrli Deleuz je govoril o enem življenju kot imanenci imanence, katerega je mogoče razumeti kot vseprežemajočo "duhovnost", Balaguer (ustanovitelj Opus Dei, grozovite in militantne katoliške organizacije), je govoril nekaj podobnega, a v zelo drugačni obliki, in sicer o posvečenosti in stiku z bogom skozi vsakdanje delo. Poudarek je na vsakdan-jem delu in bogu kot prispodobi za našo "duhovnost", prosim lepo. Kakorkoli, "duhovnost" torej zahteva vsakodnevno vajo, skrbno nego in nenehno preverjanje lastne obstojnosti. Ostala je še premisa o poklicanosti k "duhovnosti" ali "duhovnosti" kot poslan-stvu, ki nas napelje k misli, da nekdo kliče k njej ali jo naloži kot poslanstvo. Poslanstvo pa je stanje, ki zahteva razlago neke snovi za vsako ceno. Gre torej samo za cesarjeva nova krščanska oblačila. Če je do sedaj vzpostavljen vsaj šibak dogovor, kaj "duhovnost" je, potem moramo ugotoviti, da krščanstvo s takšno "duhovnostjo" ne more imeti povezave. Krščanstvo namreč kot končnega in vrhovnega razsodnika, in s tem nosilca odgovornosti, priznava neko drugo, že po definiciji, nedoumljivo eniiteto. Hkrati pa grozljivo dobesedno, v obliki zapovedi in celo prepovedi, izreka lastno "duhovnost". Na tem mestu je pametno pripomniti, da Jezus sam, vsaj kolikor je znano, ni zapisal niti besede, kaj šele, da bi oblikoval kakršenkoli dogmatični nauk. "Duhovni mekdonalds", narejen za površne porab-nike v mimohodu. Zato krščanstvo še ne bo tako kmalu propadlo. Mladi Naza-rečan se mora obračati v grobu. Tega si ni zaslužil. Za konec naj pribijem še dve stvari. "Duhovnosti", bolje rečeno njenih zgle-dov, je bilo zmeraj na pretek. Vendar je šele možnost globalnih medijev in pretoka informacij omogočila njen nastanek in popularizacijo. Zato je izvirna v medijski navezanosti. In drugič, v obtoku jo je lahko še tako velika količina, pa se je kljub temu ne bodo vsi nalezli. Smo samo Ijudje, konec koncev. In začetek začetkov. Borut Osonkar ENCIKLOPEDIJA MRTVIH Gospa M. se prvič sreča s skrivnostno Enciklopedijo mrtvih na Švedskem, v pozni večerni uri, sama zaprta med visoke zidove, s knjigami zatrpane knjižnice. Že bežen pogled na to mogočno knjigo, osupljivo precizno in obsežnejšo od vsega, kar si je lahko kdaj človekov um zamislil, jo je navdal z neznanim občutkom spoštovanja, občutkom, ki ga ni nikoli več izgubila. To je bila gotovo strašljiva in pretresljiva noč. Kot večne sanje. Tega je že dolgo, morda petnajst ali več let. Oče ji je takrat umrl, se spomni, !e dva slaba meseca prej. Rak je bil. Ubožec ga je čutil, videl ga je v svojih slikarijah rož. Skupaj sta rasla. Kako je vse moj oče razumel, je zašepetala. Ob misti na to knjigo, mogočnejšo od Tibetanske knjige mrtvih, preciznejšo od Kabale in resničnejšo od same Biblije - joj, strah me je misliti na to, ob tistih izmuzljivih trenutkih še posebej, ko se zjutraj prebujamp ali nehote zadremtjem ob časopisu, ja, takrat mi vedno pride ta misel. Strah jo je ob misli na ves ta čas, mar ni že dalj tega, kar je prvič in zadnjič pogledala v to knjigo? Koliko novih strani!? Osamljena je. Odkar je pustila profesuro in svoje študente, ki jih je imela nadvse rada, hm, kako prijetni mladi Ijudje so to bili, jo je prešinila misel, tako rada je delala z njimi. Zdaj so ji ostali le spomini, nekaj pisem starih prijateljev in knjige. Knjige. Danilo Kiš. Spet podoba Enciklopedije mrtvih. Le koliko še? Mar je že vpisano tudi njeno ime? Zdaj, ko je obiskala že nekajkrat zdravnika, saj pravijo, da ni nič hudega, ja, očetu so trdili isto. Odprla je časopis, se poskušala zamotiti. Vedno najprej kulturo, ja, vsaj to, le kanec omike. Zastrmi se. Umrl je Gilles Deleuze. Ne; mar tudi on!? Stisnila je časopis, pogledala na knjižno polico, poiskala njegovo Podobo - gibanje. Zdaj je konec velikega gibanja. Ne, ne more biti. Samomor. Osamljenost? Poznala ga je, ko je hodila še v Pariz, skupaj sta opazovala ptice, najrajši tiste, ki se spuščajo iz visokih napuščev starih meščanskih hiš. Tako elegantno. Zamah mladega ptiča in umazane stare fasade, z drobnim zamahom objame krog Pariza. On bo vpisan v Enciklopedijo mrtvih pod črko D. Utrne se ji solza. Le nekaj dni pozneje prižge televizor, čaka na svoj najljubši film iz mladosti, gotovo ga je gledal tudi Deleuze, ja, ona ga je šla gledat z očetom. Dayton. Dayton. Majhen televizor je poln grotesknih obrazov politikov, sporazum, kakšen sporazum spet neki? Vojna. Posebno poglavje Enciklopedije mrtvih? Ne, ona jo je videla. Ni razlik. Heroji in dezerterji, kaplarji in šivilje, profesorji in natakarji, vsi le pod svojim imenom. Enciklopedija je neizpro-sna. Le zgodbe so druggčne, če jih sploh še lahko kdo prebere. Na tisoče zgodb. Dayton. Spet nekaj na D. Dvesto tisoč, mar res, tristo tisoč, več? Smrt! Oče, Deleuze, Dayton... Koliko novih strani! Poskušala je pozabiti, ne, tega se ne da pozabiti. Na okno je sedel ptič, vrabec. In na steni poleg okna je visela slika smrtne rože. Delo mrtvega očeta. Enciklopedija mrtvih poroča tudi p tem. , Dušan Šarotai Med tistimi, ki visoko letajo, je mnogo daljinsko vodenih modelov. DECEMBER DRUŽBENO-INFORMATIVNI sklop SIMBOLI, NAŠI PREDNIKI N AIAJ V PR ETEK LO/TIM t% DLJE Če je nostalgija še pred petimi leti veljala za ključno lastnost vsakega libreta v popevkah oziroma šlagerjih, kakor so se te zadeve bolj natančno imenovale, ima danes neprijetno grenak okus. Še posebej zaradi rabe le-tega leksema v besedi jugonostalgija. Problem, ki se pri tem pojavlja in ki se mi zdi pomemben v razumevanju ne le politične, ampak tudi širše družbene oziroma komunikacijske logike, pa je naslednji. Ne glede na navidezno jasnost obravnavanega pojma, torej jugonostalg-ije, se mi vendarle zdi, da je njegova vsakdanja uporaba dejansko osnovana na stereotipnem razumevanju pomena, ki ga sam pojem označuje. Takšna osnova še ni nujno pogoj za problematiziranje dosled-nosti konvencionalizacije. S tega vidika zato ne vidim posebne upravičenosti do ponovnega definiranja tega pojma, deni-mo na način, kakor smo se tega lotili za nek drug pojem v Temi, časopisu študentov FDV. Jedro paradoksalnosti je v prepletan-ju oziroma mešanju diskurzivnih distanc, s katerimi je pojem jugonostalgija uveden kot konvencija.' In prav zaradi takšnega prepletanja, nedoslednosti ali pa neuje-manja, če hočete, distančnih ravni, je diskvalifikatorska konotacija, ki jo pojem vleče za sabo, več kot očitna. Pričujoči zapis je zato samo kratka in brezosebna analiza, s katero želim preseči razpravo o jugonostalgiji na stereotipni ravni, nikakor pa - da ne bo nesporazuma - ne gre za nadaljevanje kakšnih pavšalnih pojasnjevanj, kakršne ponavadi priskrbi diskurz banalne politike. KAj JE jUGONOSTALGljA IN KDO jE JUGONOSTAL-GIK? Jugonostalgija je simboi. Jugonostalgik je človek. Jugonostalgija je simbol, ki pred-stavlja navezanost na našo nekdanjo skupno državo. In jugonostalgik je človek, ki mu kdo reče, da je jugonostalgik. Pa povejte, če ni res tako! Kar se mene tiče, je takšno ad hoc, stereotipno, površno, "commonsensovsko", da ne rečem politikantsko, torej neumno in pretenciozno opredeljevanje nesprejem-Ijivo, vendar o tem v naslednjih razdelkih. Jugonostalgičnost je namreč po tej logiki oznaka, ki naj bi jo lahko upravičeno bleknili kakor katerikoli drug pridevnik, in to čisto vsaki stvari, ki ji je imanentno priključena bodisi geografska lega južno od Kolpe bodisi časovni habitus pred letom 1991 ali pa etimološka, kulturna, glasbe-na, politična, gospodarska in pač še kakšna druga (pomenska) pritiklina. Ker obstaja v kulturni oziroma jezikovni zavesti kot (približna!) konvencija, ki predstavlja navezavo na nekdanjo skupno državo, je zato jugonostalgija simbol, s katerim je predvsem drugim izražen ali pa (komu) pripisan pomen pozitivnega emocialnega vrednotenja preteklosti, kar je tok časa že odnesel mimo. Ker se pojetn jugonostalgija pojavlja kot stereotip, je njegova uprabna vrednost dejansko zelo majhna. Na vse pretege se lahko, dragi bralec, trudite, da brez sobesedila pojasnite, kaj natančno je v konkretnih primerih mišljeno s tem pojmom, a občutek imam, da je ves napor zaman. Prav nikjer ni namreč opredeljeno, še manj pa razvidno, kaj natančno iz preteklosti posahneznik, ki mu je pripisana jugonostalgičnost, emocionalno vrednoti, za čem natančno je takšen posameznik nostal-gičen. Se najbolj neracionalno (z vidi-' ka precizne in ra-zumljive intersubjektivne komunikacije) pa je dejstvo, da se s pojmom jugonostalgičnost pripisuje pozitivnost celotnega spektra, danes lahko rečemo že kar zgodovinskih dejstev, ne glede na njihovo dejansko komplemen-tarnost ali siceršnjo povezanost s posameznikom, ki je prepoznan kot jugon-ostalgik. V tem konkretnem srmislu, čeprav se sicer ne strinjam povsem z njegovo formulacijo rešitve problema, je najbrž nujno poslušati švicarskega lingvista Saus-surja, ki pravi, da je pomen posameznih jezikovnih znakov določljiv samo v kontek-stu (beri: v vzajemni odvisnosti) z ostalimi jezikovnimi znaki določenega sporočila. Do tod še vse v redu, a problem se pojavi, kadar takšno označevanje predstavlja čisto konkretno osebno diskvalifikacijo konkret-nega posameznika, ki mu kdo prilepi oznako jugonostalgika. KA) POMENl, KADAR JUGONOSTALGIČNOST STOJl KOT ETIKETA? Ne da bi se preveč sprenevedali, povsem jasno je, da pojem jugonostalgija kar dvakrat označuje minulo. Prvič zato, ker vključuje besedo nostalgija, pri kateri je povezava s preteklostjo menda jasna, drugič pa zato, ker se predpona jugo navezuje na povsem konkreten političen pomen, katerega uporabno vrednost še lahko najdete kvečjemu v kakšni prestrelje-ni kanti na smetišču zgodovine. Če je torej komu rečeno, da je jugon-ostalgik, je s tem brez dvoma mišljeno, da je zanj sedanjost preteklost in da prihod-nosti ni. Ne mislim, da ni prihodnosti iz sedanjosti, kakršna je, ampak je mišljeno bolj to, da prihodnosti ni za tistega, na katerega je nalepljena takšna etiketa. Ati drugače povedano, reči nekomu, da je jugonostalgik, pomeni prenesti vso ). njegovo pojavnost po časovnem kon-tinuumu daleč, daleč nazaj. Tja nekam, v čas njegovega rojstva. Ker gre pri etiketiranju s tem pojmom običajno za osebno diskvalifikacijo in povsem konkretno dokazovanje imanentne nesposobnosti komuniciranja, je prej onnenjeno prestavljanje verjet-/ no mišljeno (in tudi razumljeno) kot /' postavljanje tudi na mesto in ne samo v čas njegovega rojstva. Torej v "pičko materino", kakor bi se to dalo slikovito povedati v katerem od južnoslovanskih jezikov. Načeloma je takšno odrekanje sedanjosti povsem običajen političen prijem, nima pa prav velikega smisla razpravljati o moralnosti takšnega početja. Jugonostalgija je torej etiketa človeku, ki bi se ga in tempus presente rad kdo znebil, hkrati pa mu odrekel pravico do prihodnosti. jE MED TEM, KAR JUGON-OSTALGIJA POMENl, 1N TEM, KAR JE, KAKŠNA RAZLIKA? Če je vprašanje o razliki med semantično vrednostjo in pragmatično uporabo, je moj odgovor - razlike ni! Po mojem je namreč pragmatična raba edini pravilen kriterij za določanje semantične vrednosti jezikovnih pojmov, saj trdim, da slednja, ker gre v jeziku večinoma za simbole, ni prav nič DECEMBER Težko muhi envdnevnici, če ima slab dan. SIMBOLI, NASI PREDNIKI družbeno-informativni sklop drugega kot družbena oziroma kulturna konvencija izbranih (konvencionaliziranih) iastnosti določenega pomena. Enačaj med družbeno konvencijo in semantično vred-nostjo določenega pojma, ki ga tu postavljam, pa hkrati pomeni tudi enačaj med semantično vrednostjo in pragmatično (upo)rabo. Vprašanje je zato treba postaviti z vidika diskurzivne distance do pojma. Najprej naj pojasnim, kaj misiim s temi diskurzivnimi distancami. Po mojem je treba razlikovati več takšnih distanc, na katerih je utemelje-na pragmatična raba. Sploh je odločilno in po Chomskem je ni, kakor si domišljam, bolj revolucionarne trditve v lingvistični filozofiji - da pragmatična raba določene družbene konvencije ne izhaja iz njene dejanske semantične vrednosti (sled-nja je šele posledica rabe), ampak izhaja iz diskurzivne distance, na kateri je uporaba dejansko zasnovana. V grobem zato razlikujem tri nivoje diskurzivne distance, in sicer so to stereotipna, rezonska in zgodovinska distanca. Dejstvo, da se pojem jugonostalgija v pragmatični uporabi pojavlja kot stereotip, je hkrati tudi osnova močni emocionalni kono-taciji, s kakršno tak pojem nas-topa. Preseganje takšne rav-ni, torej postavljanje družbene konvencije na rezonski ravni, pomeni, da se začne proces ločevanja zrnja od plev. Ko namreč določen pojem pojavlja na tej ravni, je v bistvu Saussurejeva zahteva po nujnosti sobesedila brezpredmetna, ker racionalna oziroma rezonska konven-cionalizacija predvideva točno določen pomenski obseg, ki ga lahko pojem opredeljuje. Sploh pa je najbolje postaviti vse skupaj pod preprogo zgodovinske pozabe, "ups distance", od koder je pač emocionalno izražanje do nekega pojma neutemeljeno. In prav omenjena iracionalnost oziroma emocionalnost, ki se pojavljata na stere-otipni ravni diskurzivnega distanciranja, je pogoj za močno čustveno odzivanje na etikete jugonostalgičnosti in podobne Hecno je, da so po mojem takšne reakcije prav tako stereotipne in prav tako ni videti, kako bi se jih dalo preseči in jih (z istega miselnega nastavka) uporabljati na rezon-ski ravni jE STUDENTARljA ZA-RES JUGONOSTALGIČNA, ČE HODl NA BALKAN ŽURE, PREKLlNjA V NES-LOVENSKEM JEZIKU 1N ČE ŠE VEDNO PRl-JATELjUJE Z (JUŽNIMI) NESLOVENCl? To, s čimer se kakor z zrelimi paradižniki nekdanji državljani bivše Juge obmetavajo danes in kar nosi ime nostalgija, je zato še celo bolj kot samo stereotip kar cenena retorična floskula, ki nima nobene prave zveze s sedanjostjo, s hic et nunc, sploh pa nima zveze s tistimi, ki jih doleti diskvalifikatorska etiketa. Sploh pa nima prave zveze s študentarijo, za katero po večini ne velja, da je bila v polminuli preteklosti zgolj formalno povezana z nekdanjo državno tvorbo. Pri pojmu jugonostalgije gre le za uporaben niz fonemov, s katerim si lahko z zgodovino in lastno preteklostjo popackani omogočijo (/p/osebno) zgodovinsko katarzo. Katarzo na način, da popackajo tudi druge in torej lastno neomadeževanost, dokazujejo ne pred samim sabo, ampak pred družbo, pred psevdokritičnim očesom javnosti. Resnost obtožbe s takšno etiketo je možno (po Saussurejevem predlogu) prepoznati šele iz konteksta, iz soodnosa z ostalimi etiketami, od koder pa je ponavadi nedvoumno jasno, kam.ščene moli taco. In na kateri strani ima umazano ritko! In študentariji so mnogi metali pod kolena, da je jugonostalgična. Resne študije raziskave, kakor npr. raziskava dr. Uletove in dr. Miheljaka (Prehod-nost mladine) pa so vztrajno kazale ravno na nasprotno stran. Ugotavljale so izrazit naci ona I izem (oziroma narodnjaštvo) med mladimi. Toda, ne! Značilnost stereotipa je pač natančno ta, da je hudičevo trdovraten. MORALISTIČNI - ERGO! Siaroste slovenske intelektualne scene svetuiejo, da si mladi svojih .glavic ne razbijamo s problemi, ki so si jih izmislili starejši. Sploh pa ne s poloddaljeno preteklostjo in njenimi težavami. Pri tem sicer pozabljajo, da v družbi nikdar ne obstaja kakšen kirurški rez ali kaj podobnega, ki bi lahko odstranil (kulturno) tradicijo predhod-nih generacij, očitno pa jim je še manj jasno, da je zatiskanje oči pred problemom ne samo nemoralno, ampak predvsem nein-telektualno početje. Odrekanje smiselnosti razpravljan|a, tudi o jugonostalgiji, je hkrati tudi odrekanje pozicije imanentne kritičnosti, s katero se študentarija identificira. Še bolj utopično pa se zdi dejstvo, da je omenjeno odrekanje smiselnosti tudi odrekanje intele-ktualnega diskurza. In samo kdor je pripravljen na kaj takega, mu je dovoljeno zatisniti si oči pred problemom. Andrej Pinfer Mrtvi tek go.spodarstva Osamosvojitev. Prestrukturiranie. Privatiza-cija doživlja svoj največji razcvet. Kmalu bomo dosegli točko, po kateri bo več kot polovica BDP-ja ustvarjenega v tako željen-em in opevanem zasebnem se-ktorju. In tu se bodo iluzije začele razblinjati. X-neučinkoviiost počasi izginja. Produk-tivnost v podjetjih prav tako. Organizacijska, izobrazbena in celo tehnološka konkurenčnost narašča. Niti inflacija ni več tisto, kar je nekoč bila (smrk). Priča smo hitremu razvoju finančnega sektorja kot podpornega servisa gospodarstva. Po drugi strani na državni ravni med kazalci uspešnosti šteje predvsem BDP na prebivalca. Mnogi so prepričani, da tisto, česar ne vidimo, ne obstaja. Zakrivaj-mo si torej oči še naprej, saj to, ob dejstvu, da nimamo ne čustev ne spomina ali pameti, nič ne boli. Kot čarobno formulo rešitve vseh naših težav nam ponujajo vključevanje v EU. Nihče nam ne pove, da bo EU, ko se bomo vanjo vključili, (bistveno) drugačna. Manjša bo razlika med njimi in nami. Naš prispevek v proračun EU bo višji od pomoči, ki nam jo bodo nakazovali. Tako bomo dejansko dobili samo 500 do 1000(ocena avtorja) dobro "plačanih delovnih mest za elito. Pozabljamo tudi, da z vstopom v EU naša podjetja ne bodo bolj konkurenčna (ne bistveno), vsaj ne takoj. Bolj konkurenčno bo samo okolje, v katerem bodo delovala. Propadel bo sicer samo manjši del podjetij. Nekatera bodo uspešna, preostanek pa bo pred propadom rešil tuj kapital. S tem ne bo prišlo do (izrazitega) povečanja brez-poselnosti, se pa bo lastništvo podjetij selilo v tuje roke. Oržave to ne boli. Njeni privilegijij so določeni z višino BDP-ja. Za državijane pa je bolj pomemben BNP, še posebej če se oba med seboj močno razlikujeta. A kar se Janezek nauči, to Janez zna. V primeru splošnega kolapsa gospodarstva RS bi se naša država v EU popolnoma razkrojila. Posrkali bi nas tisočletni german-sko-romanski interesi. Poleg tega je sama vključitev Slovenije v evropsko integracijo zelo verjetno celo protiustavna, saj s(m)o se državljani na referendumu decembra 1990 izrekli za samostojno in neodvisno Slovenijo. Zgodba o uspehu? Vedno bolj verjamem, ne vem več čigavi, tezi, da so vsi slovenski gospodarski uspehi zgolj posledica napak (slovenske) ekonomske politike. Vsa (naša) nekonsistentnost očitno ni uspela preseči ugodnih vplivov konjunkture na svetovnih frgih in predvsem sprošenega potenciala ob prehodu v nov političnoekonomski sistem. Preživijo pač vedno sarno sposobni, ne glede lali smo/bomo vmes ali ne. Vsak narod ima tako oblast, kot si jo zasluži, ampak še vedno upam, 6a si bomo nekoč zaslužili oblast, ki bo toliko zaupala vase, da bo svoje koristi povečevala (predvsem) z rastjo skupnega kolača, ne pa samo z ras+jo svojega deleža v njem. Primož Kocuvan Sedaj, ko živimo v svobodni (demokratični) državi, so dovoljene vse asociacije - tudipravilne. DECEMBER DRUZBENO-INFORMATIVNl SKLOP BIOPOLITIKA ANTOHIO G NOLI DVA JSETO MOLETJE ORGIJ A OBLAJTI Giorgia Amgabena je za njegovo zadnjo knjigo inspiriral "homo sacer", nenavadni lik iz rimskega prava, enigmatičen in paradoksalnen obenem. Dejstvo, da je človeka moč ubiti, ne da bi pri tem zagrešili umor, dovoljuje celo razmišljanje o genocidu. Kolikokrat še bomo prisiljeni, da zapišemo besedi "dvajseto stoletje"? Ko gledamo na veliki teater zgodovine z vsemi njegovimi dogodki, osebnostmi, idejami, nam pride na misel, da ga -v primerjavi z našim - ni stoletja, ki bi bilo bolj kontradiktorno, bolj zmedeno, obenem pa bolj željno samoopredeiitve. Skratka, to je stoletje, v katerem je človek razklan med beg (toda: kam?) in voljo, da si ustvari hišico in tam mirno preživi tistih malo let, ki mu preostanejo. Je to samo upanje? Prav gotovo se govorjenje o gojenju upov zdi vsaj tako prepričljivo kot prikazovanje brutalnosti. Katerakoli razprava, ki hoče raziskati zapletene povezave med družbo in politiko, ne bi prinesla nič koristnega, če ne bi resno proučila edine stvari, za katero se Ijudje borijo: oblasti. Ob pregledu VVebra in Schmitta, Canettija in Arendtove, Foucaulta in Deborda bi lahko rekli, da se je misel o politiki tega stoletja svojemu predmetu posvetila tako, da je na prvo mesto postavila raziskovanje oblasti. Ni pomembno, ali jo je s tem hotela upravičiti ali ji odvzeti pomen, jo omejiti ali razširiti, obračunati z njo ali jo priznati. Zanimivo je predvsem dejstvo, da so se filozofi spopadli s temo oblasti (nad Ijudmi ali institucijami) z zavestjo, da je to vidna in hkrati skrivna točka, h kateri politika oziroma njeno vedenje težita. Zagotovo ne bi bilo možnosti za nastanek velikih misli o grozljivih izkušnjah totalitarizmov ali o zgolj navidezno banalnejših izkušnjah demokracije mas, če ne bi bilo potrebe po ugotavljanju, kaj jih podpira. Po drugi strani nam ne bi bilo potrebno definirati logike vladanja, če ne bi bilo stalne nuje po konstantnem očrtavanju mesta politike v njenem odnosu do posameznika. V tem stoletju ni nič bolj kočljivega od ideje javne koristi, bolj zmedenega od ločnice med moralo in cinizmom, bolj zahrbtnega od zatona pravice. Ali je treba verjeti temu, kar vidimo okoli sebe? Verjeti prizorom, polnim krvi in onečaščenja, revščine in etničnega čiščenja, ki jih izkuša naš planet, ne da bi se v našem stoletju izneveril tej praksi? Če smo odgovorili z "da", če nas napada nekakšen občutek nemoči, potem se čas premišljevanja o oblasti in o potrebi njenega redefiniranja še ni popolnoma iztekel. Prav to je v svoji najnovejši knjigi Homo sacer (izšla je pri založbi Einaudi) z zelo dobrimi argumenti poskušal doseči Giorgio Angaben. Angaben, ki v Veroni predava filozofijo in živi v Benetkah, v svojem delu izhaja iz razpravljanja o pomenu vrhovne oblasti v stanju izjeme. Treba se je vprašati, kakšen je razlog za ukvarjanje z izjemo in ne s pravilom, ne s tem, kar se običajno dogaja. V prvi vrsti je to najbrž značilnost filozofije, ki ima paradokse tako rada, da si je iz njih oblikovala oporno točko svojega mišljenja. Sploh pa bomo videli, da je termin stanje izjeme do neke mere zavajajoč. A vrnimo se k veronskemu filozofu. Angaben ni prvi, ki bi govoril o teh stvareh: to je bil pravnik Carl Schmitt, ki je trdil, da je vladar tisti, kr odloča v stanju izjeme. Schmitt je imel v mislih porazno izkušnjo VVeimarja, mesta vrhovne neodločnosti, in kasnejšo izkušnjo nacizma, ki je iz stanja izjeme in iz decizionizma napravil osnovni princip vladanja. Po Schmittu je ideja decizionizma v politiki postala izrabljena fraza, na trenutke celo lastna karikatura. Angaben na nek način gre preko te popularizirane besede. "Izjema je v moji percepciji oblika posebnega tipa izključitve, saj je tisto, kar je izključeno, hkrati tudi vključeno. Pravilo je ukinjeno, a to ne pomeni, da ne obstaja, da nima nobene zveze z izjemo. Pravzaprav je moč trditi, da pravilo v svoji ukinitvi velja, kajti če bi prišlo do preproste ukinitve pravila, bi se znova vrnili v kaos." Vse to se na prvi pogled zdi zelo enigmatično, toda to je včasih cesta v klanec, ki jih filozofija rada ubira. Angaben, ostroumni filozof, govori o "paradoksu vrhovne oblasti". Vladar je hkrati znotraj in izven zakona. Angaben bere Hobbesa na nov način, tako da se oddalji od sodobnih interpretacij: "To, kar Hobbes imenuje naravno stanje, sploh ni predjuridični kaos, kakor bi lahko trdili po površnem branju, ampak je ravno stanje izjeme oziroma to, kar se pojavi, ko premišljamo o Državi tako, kot da se je razkrojila." Skratka, Hobbes je zgodovinsko gledano prvi, ki ima vladarja za izjemnostni lik. Toda v njegovi knjigi bomo našli še druge like, ki mu sledijo: lopov, pregnanec, begunec, človek v komi, umirajoči, taboriščnik, Žid. Sledi še več o fenomenu Homo sacer, nenavadni figuri iz rimskega prava, ki je inspirirala Angabenovo raziskavo. Homo sacer je nenavadna figura, ker je enigmatična in paradoksalna: "To je človek, ki ga lahko ubije kdorkoli, ne da bi pri tem zagrešil umor. Vendar Homo sacer ne more biti žrtvovan po načinih, ki jih predpisuje ritual. V izjemnosti svetega človeka sem videl neko vrsto uganke o prvotnem liku politika, kar lahko na novo osvetli podobi genocida in holokavsta. Filozofija ne goji le Ijubezni do paradoksov, ampak jih hoče tudi razrešiti. Ko to počenja, se sklicuje, kjer je to le možno, na starogrški svet. Strokovnjaki trdijo, da so naše korenine prav tam. Skozi proučevanje grškega modela kulture in načina, s katerim smo se mi oddaljili od njega, je moč malo bolje razumeti modernega človeka. Angaben se preko enega samega razločka vrne k davnemu pojmovanju življenja. Grki so definirali termin življenje z dvema izrazoma: zoe in bios. DECEMBER Ljubezen se ne meri v centimetrih, ampak vživljenjih. BIOPOLITIKA DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP Angaben pravi: "Prehod iz klasične politike v politiko nove dobe bi lahko razložili tudi kot mešanje bios in zoe, ki so ju Grki razlikovali. Izničenje razlikovanja med bios in zoe je rodilo mnogo posledic, posebej v našem stoletju. Se enkrat prisluhnimo Angabenu: "Foucault je v zadnjih letih svojega življenja svoje raziskave usmeril v nekaj, kar je sam imenoval biopolitika. Proučeval je dejstvo, da se je oblast v svojih računih na prvem mestu zanimala za naravno življenje državljanov. Nenavadno, vendar se je kasneje Foucault v svojih raziskavah osredotočil na modele, v katerih je posameznik ponotranjil svoj odnos z oblastjo, pri tem pa je zanemarjal tiste kalupe, ki so zame osnovna področja razmišijanja o biopolitiki: delovanje m o d e r n i h totalitarističnih držav in koncentracijskih taborišč, ki so izvirne oblike biopolitike." Naš diskurz se začenja s "paradoksom oblasti", se pravi z mislijo o vladarju, ki je to, kar je, samo zato, ker odloča stanju izjeme. Stanje izjeme je v Angabenovi misli dobilo obliko absolutnega nerazločevanja med političnim in biološkim življenjem. Takšno nerazločevanje bi naše stoletje dobro prepoznalo v nacizmu in njegovi glavni figuri, Fuhrerju. V njegovem biološkem telesu je bilo utelešeno biopolitično telo nacistične Nemčije, so trdili teoretiki nacizma in celo sam Schmitt: "Njegove besede, njegove kretnje so veljali za zakon." Po Angabenu ni moč razumeti tega, kar se je dogajalo v koncentracijskih taboriščih, če se ne osvetli pravnopolitične strukture, ki stoji za temi pretresljivimi primeri. "Stvari, ki so se tam dogajale, imamo običajno za nekaj tako absurdnega, tako neizmerno izven tradicionalnega koncepta zločina, da smo jih prenehali obravnavati s pravnopolitične plati. Pravna osnova koncentracijskega taborišča je zavod, ki je obstajal že v pruskem pravu in se imenuje Schutzhaft (dobesedno: pripor) in ki ni nič drugega kakor zavod izjemnostnega stanja, ki se ga je posluževala weimarska republika med 1919 in 1924 in ki ga nacizem podeduje. Vendar ga podeduje tako, da uvede veliko novost: ukinitev vseh členov konstitucije, ki zagotavljajo osebne svoboščine, svobodo druženja itd. Stanje izjeme v nacizmu popolnoma sovpade z normalnim redom. Samo na ta način se da razumeti fenomen kot koncentracijsko taborišče, ki je prostor, kjer izjema postane pravilo." Tu, kakor so dokazali tudi znanstveni poskusi nemških zdravnikov na človeškem telesu, sama smrt postane političnopravna odločitev. "Konec koncev," pripomne Angaben, "nam to nenehno odločanje o biološkem življenju, o rasni pripadnosti, o krvi, čeprav so to same nepolitične stvari, razjasni pomen biopolitike." 5 tem ključem je moč razumeti smisel Heideggerjevega soglašanja z nacizmom. Oba, trdi Angaben in pri tem sledi Levinasovi sugestiji, sta se oprijemala umetnega stanja telesa in se s tem upirala židovsko-krščanski tradiciji, ki telo ločuje od duše. Kam pelje diskurz, kivešče prepleta filozofijo in politiko, pravo in zgodovino? V situacijo, v kateri se Zahod dandanes zvija v krčih negotovosti, kjer je vedno težje razlikovati, kaj je naravno življenje in kaj je politično življenje. Vžigalno vrvico, ki so jo vgradile totalitaristične izkušnje tega stoletja - o tem je zelo ostro pisala Hanah Arendt - bi lahko vsaj deloma spet prepoznali v naših zmedenih demokracijah, kjer je vedno bolj problematično razlikovati javno od zasebnega. Skratka, za Angabena obstaja nekakšen stik med diktaturo in demokracijo: "Seveda teh dveh stvari ne gre zgodovinsko mešati, toda: če ne vidimo biopolitičnega terena, goiega življenja, ki je skupno dvema tekmecema, bomo težko razumeli to, kar se dogaja ali pa je na tem, da se bo zgodilo." Ce naj to povemo z Benjaminom, ki ga Angaben zna zelo pretanjeno interpretirati, lahko stanja izjeme (ali sami modeli biopolitike) tudi na Zahodu lahko postanejo pravilo. Na to nas ne opozarja samo dejstvo, da se nekaj podobnega dogaja v bivši Jugoslaviji, ki ji Angaben posveča zelo zanimive strani, ampak tudi e m i g r a c i j a , evtanazija ali manipuliranje z geni - fenomeni, ki se med sabo zelo razlikujejo, a jih je moč vpisati v uradne s p i s e biopolitike. Res je: vs e to I a h k o zveni zelo abstraktno. Vendar je usoda ali pa obsodba filozofije ta, da ima opravka z zapletenimi pojmi. Na tej trditvi pa je še nekaj več. Vsaj v Angabenovem primeru obstaja močna analogija med njegovim umevanjem politike, njenega izvora in metafizike. Obedve iščeta nek temelj, nekakšno upravičevanje lastnega obstoja. Med golim življenjem, ki je ob izvoru politične biti, in čisto bitjo, ki je osnova ontologije, je zelo močna vez. Angaben me spomni na tisti Nietzschejev navidezno enigmatični stavek: "O biti nimamo druge predstave od življenja." Ta točka naj bo izhodišče za premišijanje o stoletju, ki se končuje. La Repubblica, 27.oktober 1995 prevedla A. Jovanovski Življenjije najpočasnejšinačin umiranja... DECEMBER D DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP DROGE CIVIVIZACU A N A PREIZKU/HJI Zadnje čase se znova veliko govori o problematiki narkomanije oz. zvečani zlorabi sredstev s stimulativnim, sprostitvenim in psihadeličnim ali zavest razširjajočim učinkom v Sloveniji. Vendar so razprave v dnevnem časopisju zvečine ustrojene po kopitu "pop" sociologije in psihologije in z dejanskim stanjem nimajo nič skupnega, razen da se morda ujemajo v statističnih podatkih. Bistvena značilnost raznih populističnih zmazkov je predvsem tlačenje vseh prepovedanih snovi z zgoraj navedenimi učinki v isti koš. V svojem razmišljanju si seveda ne bom umišljal, da zmorem enkrat za vselej opraviti z vsemi nejasnostmi obsežnega problema, temveč se bom dotaknil enega samega, a pomembnega aspekta: primernosti oz. neprimernosti represivne, totalitarne politike represivnih organov države, zaobjete v hotenju, da se droge enkrat za vselej zbriše z obličja zemlje. "Resnična naivnost stoletja, ki se izteka, je vera, da obstajajo preproste vojaške rešitve za reševanje hudih strukturalnih problemov." (op. 1) Vseeno si ne drznem razprave podnasloviti Razprava o legalizaciji prepovedanih drog, temveč zgolj razmišljanje o možnosti permisivne in na resničnih potrebah človeka utemeljene politike, zato, ker bi bilo precej čudaško in nesmiselno pričakovati legalizacijo vseh vrst drog z zloglasnim heroinom na čelu. Legalizacija feniciklidina (PCP), ki povzroča psihotične reakcije, nasilno in čudaško vedenje ter stalne možganske okvare, bi bila še bolj čudaška od feniciklidina samega. Podobno bi veljalo še vsaj za "crack". V tem kontekstu pa se zastavlja bistveno vprašanje o legalizaciji derivatov kanabisa. Kanabis je bil inkriminiran v ZDA leta 1938, ker je predstavljal nevarnost naftni, kemični in lesni industriji - zaradi možnosti industrijske predelave rastline - in seveda pridelovalcem tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač, kljub temu da je večina uradnih raziskav zdravnikov domnevne škodljivosti kanabisa in njegove odgovornosti za krvave zločine v črnskih getih demantirala in odgovornost pripisala alkoholu. Združeni narodi in evropska skupnost Združeni narodi so ustanovili že precej organizacij, odgovornih za iskanje rešitve problema zlorabe drog, termin zloraba uporabljam zlasti zaradi utečenosti, četudi je diskutabilen, meja med uporabo v terapevtske in neterapevtske namene, oziroma rabo in zlorabo, je nadvse zdrsljiva in nejasna, vse prevečkrat pa je tudi služila represivnim organom za pregon zdravnikov, ki so predpisovali opioidne pripravke narkomanom za lajšanje abstinenčnih težav, vendar se to v zadnjem času spreminja na bolje, pri nas tudi z uvajanjem vzdrževalnega metadonskega programa. Zanimivost: Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo je bil še leta 1987 mnenja, da je uporaba metadona pri pacientih odvisnih od trdih drog in medikamentov opiatne skupine nedopustna. Disfunkcionalnost raznih mednarodnih organizacij (recimo Komisije za narkotična sredstva znotraj ECOSOC in WHO pri Združenih narodih ali Skupine Pompidou pri Evropski skupnosti) moremo razbrati iz raznih dejavnikov. Prvi bi bil zahteva mednarodnega verificiranja in spoštovanja Sin-gle convention, liste ilegalnih drog pri ZN, ki ne upošteva razlik med različnimi kulturami. Uporaba drog namreč ni odvisna zgolj od ponudbe črnega trga, kot se rado posplošeno razmišlja, temveč tudi od specifičnih kulturnih značilnosti določenega okolja, predvsem v primeru množične uporabe, kot recimo na Zahodu uporaba alkohola. V muslimanskih deželah tolerirajo derivate kanabisa, medtem ko je alkohol v glavnem striktno prepovedan. Pravzaprav se zdi taka odločitev modra in premišljena, alkohol povzroča hudo odvisnost in spremembe v vedenju, medtem ko tega ne moremo reči za kanabis. Single convention uvršča kanabis ob bok heroinu, medtem ko alkohola niti ni na seznamu. Povedano predstavlja imperialistično vsiljevanje zahodne kulture. Drugi dejavnik bi bila nedvomno nezmožnost učinkovitega odpora ilegalni trgovini z drogami in njeno dokončno uničenje, ki je bilo še do nedavna bistvena preokupacija vseh meddržavnih konferenc in projektov. Dodati bo treba tudi polom sklada FNULAD pri ZN za pomoč državam proizvajalkam drog pri zamenjavi ilegalnih kultur z legalnimi. "Final solu-tion" svetovne politike je torej doživel polom. Zaradi tega se več pozomosti v tem času namenja preventivnim, kurativnim in korektivnim projektom, v Sloveniji recitno uporaba heptanona / metadona. Vendar se zdi represija napram ilegalnim organizacijam v današnjem času utemeljena vsaj zaradi tega, ker kot polje korupcije in pranja denarja postajajo že prave DECEMBER Kako dolgo smo Ijudje že tu, pa nas svet še vedno ne razume!? DROGE DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP države v državi. Legalizacija, nadzorovan promet z drogami in obdavčitev jih gotovo ne bi uničila. Če smo prepričani v to, pozabljamo na prostitucijo, trgovino z orožjem in belim blagom in še marsikaj. ČRNI TRG 1N LEGALIZACIJA "Mamila so blago, ki ga proizvajajo, prodajajo in uživajo. Vsi ti trije momenti so med seboj prepleteni, in kot se dogaja z vsemi drugimi izdelki, način proizvodnje določa način distribucije in ta potem vpliva tudi na način uporabe in uživanja." (op. 2) Tržni sistem funkcionira podobno običajnemu sistemu akviziterske prodaje. Sistem poglabljajo prodajalci, ki so zvečine tudi sami porabniki in si tako najlažje prislužijo dnevno dozo. Premoženjski kriminal je kljub običajnemu mnenju in veliki zaskrbljenosti javnosti, predvsem za lastno premoženje, izhod v sili. Varnost zagotavlja hierarhična ureditev sistema, posamezen prodajalec prejema informacije in blago zgolj s prvega višjega nivoja. Značilna je intenzivna reklama, večji delež pri tem predstavlja vzpodbujanje določenih specifičnih subkulturnih okoliščin, ki pogo j u je jo vel i ko povpraševanje po mamilih, in šele zatem prezentacije samega izdelka. Zagovorniki j legalizacije trdijo, da bi z državnim nadzorom porabe drog uničili večji del nelegalne trgovine in denar namesto za neuspešno vojno uporabili za preventivo in kurativo, tudi vzpodbujanje uporabe bolj varnih drog. Dovoljevanje na eni strani in odvračanje na drugi morebiti res deluje paradoksalno, vendar ne bi bilo nič novega, podobno že zdaj opazimo v primeru nikotina in alkohola. Predvsem pa bi bilo pravično. Politika bi naj bila pragmatična veščina, in če je res taka, se mora bolj ukvarjati s trenutnimi potrebami in težavami Ijudi kot zadoščenjem nekih, vsaj zastareiih, če že ne namišljenih krivic iz preteklosti. Zagovorniki represije pa menijo, da bi sprostitev zakonov zvečala povpraševanje iz dveh razlogov: varnost nabave in znižanje cen, ki zaradi specifične narave črnega trga dosegajo neslutene višine. Cena se na trgu zvišuje predvsem zaradi stopnje nevarnosti razpečevanja. Vendar bi temu morali dodati dve bistveni prednosti legalne trgovine: smrt zaradi droge zvečine ne nastane zaradi droge same, temveč zaradi predoziranja, ki je posledica nečiste droge, torej nikoli ne moreš vedeti, koliko substance je v zmesi. Velik delež znese samomor, posledica srhljive družbene pozicije uživalcev prepovedanih drog. Kontrolirana poraba ne sme biti omejena samo na porabo, temveč mora vključevati tudi učenje pravilnih načinov uporabe in prodajo sterilnih injekcijskih igel, zamenjevanje igel je namreč vnebovpijoči razlog širjenja aidsa. Seveda ne smemo zanemariti učenje prve pomoči in možnost nenehne rekovalenscence narkomanov. Več vas bo bržkone zastavilo vprašanje, zakaj nekomu sploh pomagati, zakaj mu ne preprosto onemogočiti, da bi pomoč sploh rabil. A: "Družba obstaja zato, da v okviru danih zmožnosti pomagd posameznikom realizirati njihove želje in popraviti njihove napake, ne da jih kaznuje in žrfvuje v čast idealov plemena." (op. 3) Vendar vseeno ni bistveno samo onemogočanje uživanja mamil in gašenje požara, temveč se je treba problema lotiti predvsem pri temeljih, pri stru ktu ra I n i h problem i h, ki pogojujejo uživanje drog rragrdtcop, brezposelnost, mladinska subkultura. "V svetu, ki so ga bogovi zapustili, vero pa je nadomestil zapovedan formalni sistem trditev, ki je za večino Ijudi ločen od vsake notranje skušnje njihove resničnosti, je poseganje po "kemičnih nadomestkih vere" neogibno." (op. 4) Iskanje transčendentalne izkušnje ali samopreseganja šestdesetih pa se je tzrodilo v nekontrolirano porabo prishičnih stimulansov in pomirjeval. Vzroke za to bo treba bržčas iskati v trenutni civilizacijski situaciji, vzpostavljanju miselne paradigme časa medijev, ki izpostavljajo perverzno hedonistično hlepenje po popolni trenutni zadostitvi. Brezkompromisnemu sistemu produkcije -porabe, ki sicer nima nobenega posebnega smisla in namena, vendar s pomočjo skrajne fetišizacije življenja vzdržuje Ijudi v permanentni napetosti, bo tudi treba dati zadovoljivo mesto. Bistvene razsežnosti some v Huxleyejem Krasnem novem svetu Igor Pribac komentira takole: "Nesklenjeno elipso želje in transcendence je droga sklenila v krog otroške zahteve in njene zadovoljitve. Infantilizacija je bila popolna." Kdor v tem ne vidi zrcalne slike sodobnega zabavišča s televizijo in umetnostjo na čelu, naj spregleda. Stimulativne substance omogočajo Ijudem sodelovati pri tem brezosebnem tehnološkem obredju (kokain, red bull, ecstazy), medtem ko so sprostitvene substance odraz nemoči posameznika in zrcalna podoba tega bestiarija. Droge so namreč možen odgovor na izzive posamezne eksistence. VZDRŽEVALNl METADONSKl PROGRAM Vzdrževalni metadonski program je oblika substitucijske terapije, v preteklosti so bile take oblike inkriminirane, ker naj bi razdeljevali droge v neterapevtske namene. Delček tega je morda res, pred kratkim je pri nas nadzor nad tem programom prevzela država in ga razdeljujejo satno zdravniki z dovoljenjem, ker se je pred tem metadon nemalokrat znašel na nelegalnem trgu. Vzdrževalni metadonski program poskuša nadomestiti injiciranje heroina z oralno uporabo heptanona, kar omogoča preventivo pred širjenjem aidsa in tudi sicer metadon stabilizira organizem in zaradi navzkrižne tolerance izpodbija evforični učinek heroina in slo po drogi. Kljub raznim nedorečenostim in diskutabilnostim nam program dokazuje, da je možen tudi drugačen odgovor na izziv narkomanije kot križarska vojna. Vzdrževalni metadonski program namreč omogoča uporabniku, da se vrne v normalno življenje in celo službo. Družba se mora navaditi na dejstvo, da bodo nekateri uživali droge do konca življenja, morda zaradi pomanjkanja endorfinov, drogam podobnim snovem, ki jih proizvaja samo človeško telo - čemu, pa menda ne bo treba razpravljati. Robert Titan Felix Opombe: 1. Bruce K. Alexander: Alternative vojni proti drogam, Cena prohibicije drog, prispevki z mednarodnega antiprohibicionističnega foruma v Bruslju, prevedla Evelina Umek, Založba Taxus, Ljubljana 1993 2. Amato Lamberti: Kriminalne organizacije - spodbujevalke širjenja mamil, Cena prohibic-ije drog 3. Fernando Savnter: Sociopolitične teze o drogah, Cena prohibicije drog 4. Igor Pribac: Huxleyevi eksperimenfi, sprem-na beseda v knjigi Aldous Huxley: Vrata zaznavanja, Nebesa in pekel, prevedla Alenka Moder - Saje, Studia humanita+is minora, Ljubljana 1993 Nekateri ljudje se rodijo spoložajem in umrejo s sifilisom. DECEMBER _Q EI DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP PRAVO O ( HEDO J"LEDNI) K AZEHSKI REPRESIJI Znameniti misleci iz 17. in 18. stoletja so nastanek države in prava razlagali s sklenitvijo "družbene pogodbe". V tej pogodbi posamezniki državi, ki se vanjo združujejo, odstopijo del svojih "pravic" (se odrečejo določenemu načinu ravnan-ja), zato da bi ta v zameno varovala njihove (preostale) pravice. V naravnem, predpravnem stanju je človek neomejeno svoboden in njegova edina skrb je preživetje. Naravno stanje je džungla, je kaos, je "vojna vseh zoper vse" (bellum omnium contra omnes), v kateri se vsak bojuje zgolj in izključno za lastno preživetje. Posameznik ima ("pravico do") toliko življenja in dobrin, kolikor si jih lahko pridobi in obdrži, tj. zaščiti pred drugimi. Vsakdo si lahko ne-omejeno prilašča - kolikor mu pač uspe - karkoli si poželi. Pri tem sme uporabljati vsa sredstva: lahko krade, ropa, ubija in še kaj. Vtakem stanju ni nobeno ravnanje nemoralno, grdo ali prepovedano, temveč je vsako dejanje dovoljeno in popolnoma legitimno. Ljudje se drug do drugega ne obnašajo prav nič drugače kot se žival do živali (homo homini lupus). Živeti v takih razmerah je seveda neprijetno, ker je človek v vsakem trenutku v življenjski nevar-nosti. Nikoli namreč ne ve, ali ga bo med spanjem nekdo ubil, da bi mu ukradel kožuh in merjasca, ki ga je bil pred tem uplenil. Tako Ijudje torej sklenejo "družbeno pogodbo", s katero se odpove-jo delu svojih neomejenih "pravic" in jih prenesejo na z isto pogodbo ustanovljeno državo, katere edina funkcija je varovati in zagotavljati njihove (preostale) pravice. Za svojo varnost se odpovejo delu svoje neomejene svobode in se podredijo nekaterim osnovnim pravilom, ki zagotav-Ijajo obstoj skupnosti. Katerim minimalnim pravicam pa se morajo ustanovitelji države odpovedati oziroma katerim osnovnim pravilom se morajo podrediti, da omogočijo vz-postavitev države, ki bo odpravila poman-jkljivosti naravnega stanja? Odgovor smo že nakazali: odpovedati se morajo sam-ovoljnem ravnanju, samopomoči. To pomeni, da ne sme nihče posegati v osebno sfero drugega, ne da bi mu bilo to izrecno dovoljeno. Država mora torej, če naj sploh govorimo o družbenem stanju in ne vojni vseh proti vsem, preprečiti samovoljno ravnanje in samopomoč državljanov ter zagotoviti nedotakljivost osebne sfere posameznika. Prav to je temelj, ratio obstoja prepovedi, ki jih vsebujejo "klasi-čna" kazniva dejanja, kot so umor, telesna poškodba, posilstvo, tatvina itd. Zato bi lahko rekli, da so kazniva tista ravnanja, ki pomenijo presežek nar-avnega nad družbenim stanjem, oziroma da do kaznivih dejanj pridemo tako, da od vojne vseh zoper vse odštejemo družbeno stanje. Iz te perspektive pomeni tako definirano kaznivo dejanje napad na sam nosilni steber družbenega stanja, pomeni kršitev družbene pogodbe, pome-ni zanikanje obstoja države, pomeni (vsaj za trenutek) vrnitev v naravno stanje, kjer vlada pravica močnejšega in ne moč pravičnejšega. Zato, da bi lahko izpolnjevala svojo nalogo, je država monopolizirala fizično prisilo, kar pomeni, da je edini subjekt v družbi, ki jo sme uporabljati. Uporabljati pa jo sme le zato, da zavaruje enake (razglašene) pravice vseh državljanov. Zato se posameznik za varstvo svojih pravic, namesto da bi jih s silo poskusil zagotoviti sam, sme in mora obrniti na državo, ki mu je v ta namen dolžna posoditi svoj prisilni aparat. "Idealna" družba, v kateri nihče ne krši pravil, ne obstaja in od tod izvira potreba poiskati učinkovit in primeren način za zagotavljanje spoštovanja pravil in pre-prečevanje njihovih kršitev. Najučinkovitejši in najtežje uresničljiv vzvod, ki bi ta ideal uresničil,, je vzpostaviti čim pravičnejšo družbeno ureditev, v kateri so potrebe Ijudi v največji možni meri zadovoljene in v kateri je posledično najmanjša možna mera konfliktov. Gibljemo se torej na področju socialne politike, ki pa ima v resničnosti objektivno omejene možnosti. Ker taki "pozitivni" ukrepi ne zadostujejo, si je družba morala omisliti represijo, to je kaznovanje kršiteljev pravil. Upravičenost in potrebnost kaznovanja kršiteljev pravil temeljuje več teorij, iz našega vidika pa je najpomembnejša teorija o generalni prevenciji, ki pravi, da kaznujemo kršitelje pravil zato, da si bo vsakdo, ki namerava v bodoče ta pravila prekršiti, premislil. Za obstoj države je potreb-no doseči določeno mini-malno stopnjo spoštovanja osnovnih) družbenih pravil ali mutatis mutandis pre-prečiti kazniva dejanja. Pred-postavljamo lahko, da je za spoštovanje družbenih pravil, kolikor le-ta niso popolno-ma ponotranjena, potreben določen obseg kaznovanja njihovih kršiteljev, ker bi v nasprotnem primeru zaradi njihove imper-fektnosti prišlo do ignoriranja teh norm in tako do anarhije (tj. naravnega stanja). Sklepamo, da obstaja nek najmanjši obseg kazenskih sankcij, ki mora biti izrečen, da še dovolj (preventivno) vpliva na člane družbe, da se vzdržijo kaznivih dejanj, in bi vsak manjši obseg ne zadostoval. Prepričevalni učinek, ki ga ima grožnja s kaznijo na posameznika, naj ne krši družbenih pravil, določata dva dejavnika: višina zagrožene kazni za kršitev pravila in verjetnost, da bo storilec odkrit in obsojen ("matematično upanje"). Ce je za tatvino žvečilnega gumija predpisana smrtna kazen, izkušnje pa kažejo, da policija odkrije in sodišča obsodijo le malokaterega storilca, bo kljub temu verjetno le redko kdo poskusil ukrasti žvečilni gumi. Možnost obsodbe na smrt, četudi je le zelo malo verjetna, je le preveč DECEMBER Ko se rodiš, te najprej namlatijo - lep začetek, nikaj! PRAVO DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP grozna, da bi poskusili. Lahko si zamis-limo nasprotni primer: za vsak milijon tolarjev vrednosti ukradenega predmeta se izreče en dan zaporne kazni, pri čemer policija o.dkrije in sodišča obsodijo prav vsakega tatu (ne smemo pozabiti, da se v obsodbi storilcu kaznivega de-janja odvzame tudi vsa premoženjska korist, ki jo je z dejanjem pridobil). Tudi v tej situaciji bo le redko kdo kradel, v ker bo vedno odkrit in mu bo, ob sicer minimalni kazni, odvze-ta vsa pridobljena korist. V praksi se take skrajnosti seveda ne pojavljajo, se pa zato vse življenjske situacije nahajajo točno med obema opisanima skrajnos-tima. Omenjena elementa matem-atičnega upanja (višina zagrožene kazni in verjetnost, da bo storilec odkrit in obsojen) lahko povežemo z določenimi pravnimi področji. Določanje višine zagrožene kazni za kršitev pravila je namreč vsebina in funkcija (posebnega dela) kazenskega material-nega prava. Verjetnost, da bo storilec odkrit in obsojen, pa je predvsem odvisna od ureditve kazenskega postopka, tj. kazenskega procesnega prava. Obseg izrečenih kazenskih sankcij je torej rezultat kombinacije kazenskega materialnega (zagrožene kazni) in procesnega (verjet-nost obsodbe) prava. Ali obstaja med vsebino kazenskega materialnega in procesnega prava v družbi določena vsebinska soodvisnost oziroma povezava, ali je njurio razmerje zgolj kontingentno? tn če ta soodvisnost obstaja, ali jo lahko pojasnimo? Spustimo se na trdna tla empirije in poglejmo, kako je urejeno področje kazenskega (materialnega in procesnega) prava v praksi. V pravni teoriji se kot največja in najpomembnejša, nasprotujo-ča si ("idealna") modela kazenskopravne ureditve postavljata evropskokontinentalni na eni in anglosaksonski (ameriški) model na drugi strani. Oba modela sta pogojena s splošno družbeno situacijo v obeh prostorih in zaradi tega razloga tudi ne popolnoma primerljiva. Da bi bila primer-Ijivost čim večja, si kratko oglejmo dva pomembnejša dejavnika, ki nanju vpliva-ta. Družbeni kontekst, ki vpliva na kazen-skopravni sistem, določata predvsem stopnja in značilnosti kriminalitete ter vrednostna izhodišča Ijudi v obeh pros-torih. Kombinacija obeh določa obseg in način kazenske represije. Nedvomno je za ameriško družbo značilno relativno zelo visoko število kaznivih dejanj, od katerih so posebno pogosta izrazito nasilna kazniva dejanja, kot so (oboroženi) ropi, roparske tatvine in umori. Na drugi strani je v Evropi število kaznivih dejanj relativno nizko, število nasilnih kaznivih dejanj pa še posebno majhno. Ce primerjamo osnovna vrednostna izhodišča fiktivnega povprečnega Amer-ičana in Evropejca, je za prvega značilna izrazita antiavtoritarnost. Ta antiavtoritar-nost se morda najbolje izraža v drugem amandmaju k ustavi ZDA, ki Ijudem zagotavlja pravico nositi orožje. V tem amandmaju je očitno apriomo nezaupan-je v oblast, saj prav posest orožja v končni (skrajni) situaciji omogoča učinkovito, tudi v kontinentalni teoriji toliko proklamirano, pravico do upora proti (nepravični) državi. Isti način mišljenja se kaže tudi na drugih, bolj vsakdanjih in manj dramatičnih področjih življenja (davki, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje...). Državni up-ravi ("administraciji") se poskuša odvzeti čim več pristojnosti, ker je Američan mnenja, da bo svoj denar bolje porabil sam, kot bo to za njega storila država. Nasprotno vlada med prebivalci starega kontinenta mnogo večje zaupanje v dobronamemost in razumnost (nosilcev) oblasti. Za akte in odločitve politične oblasti se v mnogo večji meri predpostav-Ija, da vsebujejo najboljšo rešitev, medtem ko je za Američana vsak normativni poseg potencialno sumljiv in nepotreben. Ce se vrnemo k pravu ugotovimo, da se v splošnih izhodiščih ih dogmatičnih rešitvah splošnega dela kazenskega materialnega prava oba sistema bistveno ne razlikujeta. Seveda obstajajo pri posameznih institutih razlike (na primer pri sostorilstvu, odmerjanju kazni pri steku, pogojni obsodbi ipd.), vendar iz njih ne bi mogli sklepati na bistvena razhajanja. Razlika, ki jo želimo poudariti, se nahaja v posebnem delu kazenskega material-nega prava, točneje na področju kazen-skih sankcij. V nasprotju z Evropo, kjer glede smrtne kazni že dolgo obstaja odločno nasprotujoče, abolicionistično stališče (tudi v nurnberških procesih ni bila izrečena niti ena smrtna kazen), se v številnih zveznih državah ZDA smrtne kazni še vedno izrekajo in tudi izvršujejo. Razlike obstajajo tudi znotraj istih kazen-skih sankcij. Tako je dolžina predpisanih in izrečenih kazni v ZDA veliko višja kot v Evropi. To lepo ponazarja sedaj že uzakonjeni predlog predsednika Clintona, ki se ga je, pod očitnim vplivom baseballskega žargona, oprijel vzdevek "three strikes and you're out!" ("tri zgrešene udarce in si izključen!" - kdor izvrši ali poskusi storiti tri nasilna kazniva dejanja se (lahko) obsodi na dosmrtni odvzem prostosti). Na podlagi tega pravila je bil pred kratkim nek dvakrat predkaznovani črnec v Kaliforniji obsojen na dosmrtni zapor, ker je skupini otrok ukradel košček pizze. Na področju kazenskega procesnega prava je razlika nekoliko očitnejša. Teorija govori o dveh različnih modelih kazenske-ga postopka: evropskem mešanem (aku-zatorno-inkvizitornem) in anglo-ameriškem (akuzatornem). Prokiamirani cilj kontinen-talnega postopka, ki temelji, kot izhaja iz imena, na načelih inkvizicije, je ugotoviti Ta Bog je res čuden. Hranoje dal bogatim, apetitpa revnim! DECEMBER DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP PRAVO "materialno" resnico o preieklem (ka-znivem) dogodku. Iz te perspektive so pravice obdolženca in omejitve postopan-ja državnih organov videti bolj kot moteče omejitve pri iskanju materialne resnice (kot jo definira kazensko materialno pravo), ki morajo biti zato minimalizirane. Pravila, ki zagotavljajo kontradiktornost (enakopravnost obeh strank, tj. države in osumljenca), so v postopku bolj tujek, ki ovira njegovo učinkovitost, kot pa njegov organski del. Značilno je, da so kršitve procesnih pravil relevantne, kar pomeni, da so razlogi za izpodbijanje sodbe le, če je bila zaradi njih napačno ali nepopolno ugo-tovljena materialna resnica (ancilamost kazenskega postopka). Temeljno vrednostno izhodišče ameriškega kazenskega postopka, ki ga ni težko pove-zati z že omen- lahko poberejo, temveč šele, ko se njegove smeti pomešajo z ostalimi smet-mi, ki so že v smetarskem tovornjaku. Taka razpravljanja sicer dajejo videz larpurlartizma, vendar ne gre pozabiti, da pravice obstajajo zgolj in concreto tudi v smeteh. To površno in zato nujno arbitrarno primerjavo značilnosti kontinentalne in jeno antiavtoritamostjo, je pravica vsakogar, da ga država pusti pri miru (right to be left alone), razen če za to motenje ne izkaže zadostnega temelja (to pa je utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje). Država se mora, dokler ne obstaja utemeljen sum, ki ga ugotovi nepristranski sodnik, vzdržati vsakega poseganja v posameznikovo osebno sfero (preiskave, zasegi, prisluškovanja, aretac-ija...). Namen postopka je zagotoviti spor med obema strankama (tožilcem oz. državo in obdolžencem) pred objektivnim sodnikom oziroma poroto. Ker iahko spor obstaja le med približno enakovrednima strankama, ima vsaka kršitev obtoženčevih pravic (npr. preiskava stanovanja brez naloga, aretacija brez utemeljenega suma in njej sledeče priznanje) za posledico rigorozno procesno sankcioniranje z izk-Ijučitvijo tako pridobljenih dokazov iz postopka (avtonomna koncepcija kazen-skega postopka). To pikolovsko obešanje na procesne pravice lahko privede tudi do komičnih situacij. Tako se je ameriško vrhovno sodišče spopadalo z vprašanjem, kdaj posameznik opusti "pričakovanje zasebnosti" na svojih smeteh in posl-edično, kdaj lahko policija smeti preišče brez sodnega naloga. Zavzelo je stališče, da ta trenutek ne napoči niti ko določen predmet odvrže v koš za smeti niti ko smeti postavi pred hišo, da jih smetarji anglo-ameriške ureditve kazenskega procesnega in materialnega prava bi lahko povzeli na naslednji način. V evropskem (kazenskem) pravu je ob relativno nizkih zagroženih kaznih uveljav-Ijen pretežno inkvizitorni kazenski post-opek, ki za ceno nižje stopnje zaščite temeljnih človekovih pravic (osumljenca) omogoča "učinkovitejši" in lažji pregon storilcev ter hitrejše obsodbe. Pregon je lažji v primerjavi z okornim kontradiktorn-im anglo-ameriškim postopkom, kolikor se le-ta osredotoča na varovanje temeljnih človekovih pravic v samem postopku ter implikacij načela pravne države (oziroma vladavine prava) in tako državi pri pregonu storilcev kaznivih dejanj postavlja številnejše in večje omejitve. Zaradi višjih procesnih kavtel je obsodba v angloameriškem postopku "težja" in pre-gon storilcev kaznivih dejanj nujno manj učinkovit. Temu pa na drugi strani stojijo nasproti veliko višje zagrožene kazni, ko je storilec enkrat obsojen. Matematično bi lahko rekli, da sta kazensko materialno in procesno pravo obratno sorazmerna: kjer je materialno pravo strožje, je postopek bolj liberalen in obratno, če je materialno pravo bolj permisivno, je postopek bolj avtoritaren in represiven. Na ravni empirične utemeljenosti bi bilo zgornji trditvi mogoče ugovarjati, saj temelji le na minimalni količini podatkov. To v določeni meri kompenzira dejstvo, da se opira na značilnosti skoraj "idealnih" modelov kazenskopravne ureditve, ki v svoji abstraktnosti vključujejo večje število konkretnih ureditev. Ce pa uspemo pokazati, da se ta, empirično sicer šepajoča, ugotovitev tudi sklada s splošnimi, obstoječimi teoretičnimi pojmovanji o državi in pravu, kot smo jih kratko orisali v začetku, to nedvomno močno govori v prid njene pravilnosti. Omenili smo že, da premajhen obseg izrečenih sankcij ogroža oziroma onem-ogoča obstoj družbe. Kazenska represija države ima spodnjo mejo, vendar to ne pomeni, da je vsaka večja mera represije ustrezna. Očitno se ne more poljubno večati do neskončnosti, ker bi to onem-ogočalo ngrmalno življenje in potreben ustvarjalen napredek družbe. Prava umet-nost je najti pravo, srednjo mero kazenske represije, ki je za družbo najprimernejša. Prav ob tej ugotovitvi je mogoče vključiti trditev o obratnem sorazmerju med višino kazenskih sankcij in strogostjo postopka, katerih součinkovanje določa količino v družbi izrečenih sankcij: če so predpisane sankcije v določeni družbi (pre)visoke, je ureditev postopka bolj liberalna in obrat-no, če so sankcije (pre)nizke, je postopek "strožji". Videti je, da je prav obratno sorazmerje med kazenskim procesnim in materialnim pravom "mehanizem", ki v družbi vzpostavlja razumno, primerno raven kazenske represije. Težko je trditi, ali je ta "nedoslednost" pri normiranju represije rezultat zakon-odajalčevega zavestnega in namernega delovanja ali ne. Sicer pa to ni toliko pomembno, kojti državna represija je le ena in zato se očitno motijo oziroma varajo tiste države, ki trdijo, da morajo biti sankcije čim nižje, ker ob nizkih sankcijah skozi stranska procesna vrata, bolj ali manj opazno, vpeljejo isto državno represijo, od katere se z nizkimi sankci-jami navidezno distancirajo. In obratno: ia "nedoslednost" obenem postavlja na laž tudi države z visokimi predpisanimi sankcijami, ker na procesnem področju poznajo "liberalen" postopek, ki deluje kot varnostni ventil pred pretiranim državnim nasiljem. Državi ne smemo nikoli povsem verjeti, tudi na področju kazenske represije očitno ne. Petja Toškan EL DECEMBER Ladies first! (Ihave nevermet any.) PACIFIZEM DRUZBENO-INFORMATIVNI SKLOP (NE)PR A VICNE VOJ HE "Vojna je negacija človeka," je dejal Veselin Masleša, pa vendar so vojne zaznamovale vso človeško zgodovino. Način vojevanja se je skozi stoletja spreminjal, toda satno bistvo je ostalo isto. E. Hemingway je dejal: "Vojne delajo, povzročajo in začenjajo samo določena ekonomska nasprotja, vodijo pa jih svinje, ki se hočejo z njimi okoristiti." In imel je prav. Vse vojne se pričnejo, ker ima ena stran nekaj, kar bi rada imela druga. Pojmi kot so svoboda, pravičnost, zgodovinska pravica do lastne države so le krinka za Ijudstvo, sredstva namenjena lažjemu manipuliranju z Ijudmi. Vojne so v človeštvu tako globoko zasidrane, da jih dovoljujejo praktično vse pomembnejše svetovne vere (takšne elemente najdemo tudi v tistih, ki veljajo za posebej miroljubne, kot npr. budizem ali hinduizem). Kot primer lahko uporabimo odlomek iz Bhagavad Gite, v katerem Krišna pravi vojščaku Arjuni, ki ima pomisleke pred borbo, da je njegove nasprotnike že pomoril, Arjuna je le njegovo orodje (Bhagavad Gita 11 : 33). Toda to še ne pomeni, da vere opravičujejo ubijanje. Bližje resnici smo, če rečemo, da lahko v svetovnih verah najdemo ambivalentnost med dopuščanjem in prepovedjo ubijanja. Oziroma če smo še natančnejši, vere dopuščajo vojne le kot "pravične vojne". Tako bi se: "Ne ubijaj!" verjetno moral glasiti: "Ne ubijaj brez opravičljivega razloga." In kaj je opravičljiv (oz. pravičen) razlog. Povsem razumljivo to ni dano v prosto presojo vsakega izmed vernikov. V koranu je pravična vojna definirana v suri 22 (stavka 39 in 40), kjer koran pravi, da se je dovoljeno braniti. Zidje trdijo, da so dovoljene le tri vrste vojne: obvezne, tiste, ki jih zapove bog in diskretne. V prvo kategorijo očitno sodijo obrambne. V drugo sta sodili le vojna, ki jo je Joshua vodil napram sedmim narodom Canaana in vojna proti Amaleku. Za tretjo kategorijo pa med Židi ne obstaja splošen konsenz, vendar običajno velja, da so to preventivne vojne. Trditev, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, je še najbližja Sikhom, saj je guru Gobind Singh dejal: "Ko so se vsi napori za mir pokazali za neuspešne in nobena beseda kot koristna, pravičen je blisk jekla, pravica je potegniti meč." In kaj vidimo, če pogledamo krščansko vero, ki nam je vseeno najbližja? V samem začetku je bilo krščanstvo popolnoma padfistična vera, kar je lepo razvidno v besedah Origena (krščanski pisec, 185-254), ki pravi, da kristjani ne uporabljajo več meča in vojne proti drugim narodom, saj so postali sinovi miru zaradi Jezusa, ki je njihov vodja. Vendar . je krščanstvo kasneje postalo uradna vera in s tem preobratom je prišlo tudi do preobrata v razumevanju božjih zapovedi iriBožje volje in tako je sveti Tomaž Akvinski v trinajstem stoletju pod vplivom vojn, ki so divjale okoli njega zapisal osnovna vodila, ki morajo biti izpolnjena, da lahko vojna velja za pravično. Tomaž Akvinski trdi, da vojne ne more začeti ena oseba, ampak jo lahko začne država. Prav tako mora obstajati pravičen razlog za vojno oz., rečeno drugače, krivica mora biti storjena (npr. zasedba ozemlja). Za pravično vojno mora obstajati tudi pravična namera, kot je odstranitev zlega ali dosega miru. Vojna mora biti zadnje možno sredstvo (vse druge možnosti za rešitev situacije morajo biti prej uporabljene). Obstajati mora tudi proporcionalnost v vodenju vojne, kar pomeni, da lahko narod uporabi le toliko sile, kolikor jo je potrebno za dosego miru in nič več. Če je možno, naj bi bile žrtve vojne le vojaki in ne civilisti. Če obstaja nevarnost za žrtve med civilisti, mora obstajati upravičen razlog za akcijo. Vojna mora biti tudi proporcionalna prvotno zadanemu zlu. Toda ali dejansko obstajajo pravične vojne? Osebno se strinjam z Voltairom, ki pravi: "Vojna je največji izmed vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarval svojega zločina s pravičnim izgovorom." Do takšnega sklepa lahko pridemo s preprostim premislekom. Prvič, če dokažemo, da lahko vsaki vojni rečemo, da je pravična, bo to že pomenilo, da je sklop pravična vojna nesmiseln. In drugič, privzamemo, da noben človek ali skupnost ni bog (kar verjetno ni potrebno argumentirati). Iz drugega privzetka sledi, da moje mnenje, moj moralni sistem in načela oz. mnenja družbe) niso nič pomembnejša (pravtako ne morem trditi pravilnejša) kot nekoga drugega (ali drugih družb). Še posebej: razlogi za moja (naša) dejanja so popolnoma enakovredni razlogom drugih za njihova. S tem pa smo že na koncu, saj se nobena vojna ne začne brez razloga (Ijudje se ne gredo kar tako pobijati med seboj, ampak imajo za to nek razlog, kot je npr. zatiranje, želja po lastni državi), torej je z njihovega vidika samo dejanje upravičeno in je njihova vojna pravična. To ne pomeni, da jo kot takšno vidijo tudi ostali, vendar je to nepomembno, saj smo že prej pokazali, da si nihče ne more lastiti superiornosti lastnih moralnih in drugih nagibov. Tako pridemo do sklepa, da so ali vse vojne pravične ali pa nobena. In kako naj potem gledamo na lastno vojn(ic)o? Težko vprašanje, na katerega si mora odgovoriti vsak sam in naj vam sam odgovorim z mislijo Benjamina Franklina: "Nikoli še ni bilo dobre vojne ali slabega miru." Marko Samastur Vojna za mirje kot seks za nedolžnost. DECEMBER _Q DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP RACUNALNISTVO BITRA ZA K ART AGIHO OPERACIJSKI SISTEMI ZA PC Operacijski sistem predstavlja osnovo za delovanje vsakega računalnika. Za osebni računalnik lahko danes izbiremo med MS-DOS, Okni NT, Okni 95, OS/2, raznimi različicami Unix-a in nekaterimi drugimi, manj pomembnimi operacijskimi sistemi. Dos Operating System -DOS IBM je ob koncu sedemdesetih izdelal svoj prvi PC, za izdelavo operacijskega sistema pa je izbral takrat še malo znani Microsoft. Novi operacijski sistem se je imenoval Disk Operating System ali na kratko DOS. Njegova arhitektura je temeljila na starejšem operacijskem sis-temu CP/M, glavne naloge pa so bile kontrola nad diskom (datotečni sistem), krmiljenje pomnilnika in delo z vhodno / izhodnimi enotami. DOS ima veliko pomanjkljivosti: da-totečni sistem je pri velikih diskih zaradi omejene količine osnovnih blokov zelo potraten, delovni pomnilnik je omejen na največ 640KB, za različno strojno opremo ni enotnih gonilnikov. Na zaščito pomnil-nika, delo z več uporabniki, večjo pravilnost, grafični uporabniški vmesnik in opravila v 32-bitnem načinu pa lahko kar pozabimo. V začetkih PCere je bil DOS zadovoljiv, vendar se je kasneje izkazalo, da zaradi slabe arhitekture ni nadgradljiv. Dandanes se še v glavnem uporablja za starejše programe in za računalniške igre, ki lahko v DOS-u direktno dostopajo do grafične kartice in s tem maksimalho izkoristijo računalnik. Prednosti DOS-a: -mala poraba pomnilnika in prostbra na disku -omogočen direkten dostop do vhodno/ izhodnih enot Slabosti: -počasnost (16 bitna arhitektura) -omejenost delovnega pomnilnika na 640K -slab datotečni sistem (prekratka imena, prevelika potrata prostora) -nenadgradljivost MlCROSOFT WlNDOWS Ko se je DOS sredi osemdesetih zasidral na PC-jih, so se pri IBM-u odločili, da bodo skupaj z Microsoftom izdetali nov operacijski sistem - OS/2. Prva verzija ni bila uspešna, druga pa zaradi Micro-softove dobro premišljene strategije nikoli ni zaslovela. Pri Microsoftu so namreč pol leta pred uradnim izidom nove verzije OS/ 2 izdali Windows. Okna, kot jim v Sloveniji rečemo, so pomenila konec IBM-a in vzpon Microsofta. Trg, lačen novega operacijskega sistema, je seveda planil na Okna, le-ta pa so takoj pobrala ves sloves svojemu konkurentu. Okna so prinesla grafični uporabniški vmesnik, enotno podporo strojni opremi in podporo za pomnilnik nad 1 MB. Okna pravzaprav niso operacijski sistem, ker za svoje delovanje potrebujejo DOS, od katerega prevzamejo večino sistemskih funkcij. Zraven že zgoraj omenjenih pa so tukaj še mrežna podpora (Okna za delovne skupine), skupek uporabnih pro-gramov (urejevalnik besedil, žepni raču-nalnik, ...) in drugi protokoli. Dobra novost Oken je tudi virtualni pomnilnik, ki nam omogoča, da s pomočjo trdega diska razširimo pomnilnik. Prednosti Oken 3.11: -relativno majhna poraba pomnilnika -virtualni pomnilnik -mrežna podpora Slabosti: -počasnost (16 bitna arhitektura) -temelji na DOS-u -omejena večopravilnost -nestabilnost WlNDOWS NT V začetku devetdesetih je nehala veljati pogodba o sodelovanju med Microsoftom in IBM-om. S koncem te pogodbe se je končalo skupno razvijanje operacijskega sistema OS/2 in medsebojna izmenjava izvorne kode, ki je bila nujna za kompatibilnost z Okni. Microsoft se je odločil za popolno razdružitev in zato začel razvijati nekaj popolnoma dru-gačnega Druge sile, ki so rinile v prenovitev operacijskega sistema, so prišle \z vod procesorjev. Velika večina računalnikov je takrat namreč že imeh vgrajen procesor i 386 ali pa novejšega, ti pa so omogočali 32-bitno procesiranje in s tem podlago za hitrejše izvajanje programov. Novost se je imenovala Windows NT -prva 32-bitna Okna. Podpirajo predkupno večopravilnost, delovanje na različnih procesorjih, dolga imena datotek, UNI-Code, itd. Nastala niso pri Microsoftu, pač pa pri DEC-u, v neuspelem projektu za razvoj novega operacijskega sistema. Skupino raziskovalcev so povabili v Microsoft, da so svoje delo tam dokončali in tako naredili danes najbolj stabilen operacijski sistem za osebne računalnike. Prednosti Oken NT: -32 bitna arhitektura -datotečna sistema NTFS in HPFS (dolga imena, optimalna poraba prostora) -predkupna večopravilnost -stabilnost -prenosljivost na druge procesorje -UNI-Code Slabost: -velika poraba pomnilnika -nepopolna kompatibilnost s 16 bitnimi programi WlNDOWS 95 Okna NT se predvsem zaradi velike porabe pomnilnika /n slabe kompatibil-nosti z 16 bitnimi programi niso izkazala kot tržni uspeh. Pri Microsoftu so se zaradi tega odločili, da naredijo 32-bitno ra-zličico običajnih Oken. Projekt, v začetku imenovan Chicago, je večkrat odstopil od napovedanih terminov. Pri Microsoftu so probleme reševali z začasnimi dodatki za 16-bitna Okna, ki so omogočala podporo 32-bitni arhitekturi in kompatibilnost z Okni NT. Po začasni rešitvi se je projekt Chigago zaradi izčrpnega testiranja še za leto in pol zavlekel, letos pa so Okna 95 končno zagledala luč sveta. Prednosti Oken 95 so 32-bitna arhitektura, razširjeni datotečni sistem, "vstavi in poženi" (Plug & Play), novi uporabniški vmesnik, pred-kupna večopravilnost, delo z zaščitenim pomnilnikom, ... Okna 95 zahtevajo najmanj 4 MB pomnilnika, za normalno delo pa je priporočeno 8 do 16 MB. So korak naprej DECEMBER Čas teče nazaj hitreje. RACUNALNISTVO DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP v mnogih pogledih in so neprimerljivo boljša od DOS-a, hkrati pa večina starih programov v novem okolju deluje brezhibno. Prednosti Oken 95: -32-bitna arhitektura -predkupna večopravilnost (pre-emptive mulltitasking) -zaščita delovnega pomnilnika -izboljšan datotečni sistem - EFAT (dolga imena) -kompatibilnost s starimi programi -vstavi in poženi (Plag & Play) -podpora za veliko množico različne strojne opreme Slabosti: -večja poraba pomnilnika -32-bitna arhitektura ni dosledno upo-rabljana OS/2 Sredi osemdesetih je IBM skupaj z Microsoftom začel razvoj takrat novega operacijskega sistema OS/2. Razlog za nastanek je bil izkoristiti procesor i386, ki je omogočal predkupno večopravilnost in delo v zaščitenem načinu, hkrati pa ponuditi grafični uporabniški vmesnik. Po izdaji Oken se je spor med IBM-om in Microsoftom še poglobil. Microsoft je s svojim 50 % deležem pri OS/2 IBM-u praktično onemogočal izdelavo konkurenčnega produkta. Prednosti OS/2 so v njegovi stabilnosti, 32-bitni arhitekturi, veliki hitrosti in var-nosti. Kompatibilnost z Okni naj bi omogočala prevzem trga, v praksi pa se je izkazala le kot povečan napor. OS/2 3.0 ali Warp je najnovejša različica, odlikujeta pa jo predvsem večja hitrost in zmanjšana poraba pomnilnika. OS/2 je vsekakor mnogo boljši od Oken 3.11 in se lahko kosa tudi z Okni 95. Prednofffi OS/2: -32 bitna arhitektura -predkupna večopravilnost (pre-erriptive multitasking) -zaščita delovnega pomnilnika -izboljšan datotečni sistem - HPFS (dolga imena, boljša izkoriščenost prostora, hitrost) -večuporabniško delo -objektno-orientirana arhitektura -dobra kompatibilnost s 16 bitnimi programi Slabosti: -večja poraba pomnilnika POGLED V PRIHODNOST Microsoftova strategija temelji na združitvi Oken NT in Oken 95. Razlogi za to so na eni strani stabilnost in prenosljovost Oken NT, na drugi strani pa novosti Oken 95 ("vstavi in poženi", uporabniški vmesnik, podpora različne strojne opreme). Zaščitni znak "Microsoft Windows 95 Compatible" podeli Microsoft vsem programom, ki brezhibno delujejo tako v Oknih 95 kot tudi v Oknih NT. To je vsekakor velik korak naprej, če samo pomislimo, kako malo programov v resnici izkorišča pred-nosti Oken NT. Za razliko od Microsofta ima IBM mnogo slabšo strategijo, kar je tudi razlog za neuspeh njegovega OS/2. Temelj njihove strategije je kompatibilnost z okenskimi programi, kar pa ni lahka zahteva. Kompatibilnost zahteva veliko naporov in porabo razvijalske energije, ki bi jo sicer lahko uporabili za razvoj novih tehnologij. Razlogi za obstoj OS/2 so v obstoječi IBM--ovi prodajni mreži in množici partnerjev po svetu, ki velikim podjetjem svetujejo delo s stabilnim operacijskim sistemom. Med večje uporabnike OS/2 sodijo zavarovalnice in banke, kjer uporabljajo osebne računalnike, ki so preko mreže priključeni na veliki računalnik (običajno IBM-ov AS/400). V osebnih računalnikih dobiva vedno večjo vlogo tudi UNIX, vendar je njegov delež še relativno majhen v primerjavi z IBM-ovimi in Microsoftovimi operacijskimi sistemi. Uporaba UNIX-a se je iz akadem-skih krogov razširila v večja podjetja in v osebne računalnike. Zelo popularna ra-zličica je brezplačni LINUX, zelo razširjena pa sta tudi SCO-UNIX (Santa Cruz Operations) in Solaris (SunSoft). Tudi Novell je v bitki za operacijske sisteme želel predstaviti svojega novinca pod imenom NOS. NOS naj bi predstav-Ijal združitev operacijskih sistemov Net-Ware in UnixWare. Po dolgem razvoju so se projektu odpovedali, NOS pa so prodali podjetju SCO. Po vsem skupaj pa se lahko vprašamo, zakaj nimamo 64-bitnega operacijskega sistema, ko pa v naših računalnikih že nekaj časa tečejo Pentiumi? Paradoks je popoln, saj v večini teh Pentiumov še vedno tečejo 16-bitni programi. To je (bo) tudi razlog za neuspeh Pentiumovega naslednika, imenovanega Pentium Pro, ki je optimaliziran za 32-bitno kodo, pri izvajanju 16-bitne kode pa je pri isti delovni frekvenci celo počasnejši (!!) od Pentiuma! Operacijski sistemi se vsekakor ne razvijajo tako hitro kot strojna oprema. Procesorji tako ostanejo neizkoriščeni, programi pa zaradi tega počasnejši. Pentium Pro je npr. narejen na RISC arhitekturi, programi, ki bodo izkoriščali prednosti te arhitekture pa bodo narejeni nekaj let (ali desetletij) kasneje. Marko Krajnc ROLANjE PO MREZl Lycos Inc, najhitrejš stroj na Mreži za iskctnje po WWW straneh, je za dobre 3 milijone zelencev kupil PoinLCommu-nications. Point je znan kot založnik največjega in najuglednejšega on-line vodiča po Internetu, tako da so nagrade, Badges of Excellence, ki jih podeljuje, v cyber svetu zelo cenjene. Mimogrede, po zadnjih statistikah prejme Lycos preko 30 milijonov zahtev za iskanje mesečno, tako da je poleg Playboya eden najbolj obiskanih strežnikov na Internetu. Se naslovi - pajka najdete na http://www.lycos.com, Pointov Internet Top 250 pa sliši na http:// www.pointcom.com. Poslastica za biologe ter©nasprotnike vivisekcije - Virtual Frog Project. Na naslovu http://george.lbl.gov/vfrog lahko po mili volji secirajo cyberžabo. Domiselno izdelan uporabniški vmesnik omogoča prav hecne posege. Tudi v Sloveniji je vedno več komercialnih ponudntkov Interneta, novembra sta se pojavila dva, Medinet v Mariboru ter Sagitta TIN v Ljubljani. Dobro, ker bo reč za navadne smrtnike (neštudente, neprofesorje, neraziskovalce, brez-zveznike...) cenejša. Slabo, saj se vsi "komercialisti" še vedno drenjajo na dveh, ne prav hitrih linijah v tujinu. Bo (končno) na sceno stčpil IBM Slovenija? Menda lahko kmalu pričakujemo slovensko vozlišže IGN (IBM Global Network). Cena dostopa? Približno dolar na uro. Ugodno, saj je trenutna cena za surfanje po Internetu pri nas še vedno med 300 in 400 SIT. Na ur"b, seveda. Ker pa se svet še vedno vrti po načelu there-is-no-such-thing-as-free-lunch, bo poceni Internet na voljo le kupcem IBM-ovega operacijskega sistema OS/2 oz. programskega paketa IBM Internet Connedion za Microsoft Windows. Matfaž Vogei Tije že kdo kdajrekel, da imaš lepe joške? DECEMBER DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP FIZIKA SPLOf N A TEORIJ A RELATIVNOJTI Splošna teorija relativnosti (v nadaljevanju STR), ki predstavlja naslednji, najzahtevnejši korak na naši poti v osrčje moderne fizike, je po eni strani posplošenje posebne teorije relativnosti (v nadaljevanju PTR), po drugi strani pa teorija gravitacije, ki nam to osnovno interakcijo razlaga na nov, mnogo bolj fundamentalen način. V njej so prostor, čas in materija neločljivo prepleteno tkivo, ki sestavlja naše vesolje. Splošno načelo relativnosti Pri izpeljavi posebne teorije relativnosti (PTR) smo izhajali iz načela, da so vsi nepospešeni opazovalni sistemi za opisovanje fizikalnih zakonov enako primerni in da imajo fizikalni zakoni v vseh teh sistemih enako obliko - to smo imenovali posebno načelo relativnosti. Danes pa si bomo zastavljali vprašanja, ki so bolj pozornemu bralcu prišla na misel že ob PTR: Zakaj so nepospešeni opazovalni sistemi nekaj posebnega? Glede na kaj so ti sistemi nepospešeni? Kaj je realnega v tej lastnosti -nepospešenosti, da je fizika teh opazovalnih sistemov drugačna kot fizika drugih? S tem vprašanjem se je ukvarjal že Newton. Njemu se je zdel neroden predvsem problem enakomernega kroženja, ki je prosto gibanje. Zakaj bi bili nekateri prosti sistemi primernejši in enakovrednejši od drugih? Newton sam in tudi filozofi, ki so se s tem vprašanjem ukvarjali, so ostali brez odgovora. Ustrezno je na to odgovorila šele STR, ki pa je šla še korak dlje. Ohrabreni z uspehom posebnega načela relativnosti bomo naredili še en drzen korak naprej - postavili bomo splošno načelo relativnosti: Za opisovanje fizikalnih pojavov je enako primeren vsak opazovalni sistem, pospešen ali nepospešen, v gravitacijskem polju ali zunaj njega. V vsakem opazovalnem sistemu imajo zakoni fizike enako obliko. Na prvi pogled se nam zdi zadeva brezupna. Da velja načelo relativnosti za nepospešene opazovalne sisteme, je še nekako razumljivo. V mirno, enakomerno vozečem vlaku se stvari obnašajo enako kot na trdnih tleh ob progi. Zdaj pa si predstavljajmo, da vlak silovito zavre. Pri tem potniki in vse stvari doživejo silovit sunek naprej. Kako lahko pričakujemo, da pri takem zaviranju veljajo fizikalni zakoni v isti obliki? Tudi ko smo na vrtiljaku, ki je prav tako nepospešen sistem, se svet okoli nas obnaša čisto drugače kot po navadi (odtod tudi zabava). Kako naj verjamemo, da se nam to samo zdi? V resnici gibanje opazovalnega sistema ne vpliva na fizikalno realnost. Gibanje predmetov okoli nas je neodvisno od tega, ali mirno stojimo in. opazujemo ali pa ob tem delamo še prevale. Toda opis gibanja je od tega močno odvisen. In načelo relativnosti nastopa prav v tej točki in trdi, da so zakoni gibanja za vse opazovalce enaki in neodvisni od opa-zovalčevega gibanja. V tej fazi se nam zdi to zelo drzna hipoteza. Gravitaciia Z zgornjo formulacijo splošnega načela relativnosti smo že nekoliko presegli naš miselni tok, saj doslej še nismo pojasnili, kakšno zvezo ima z našim problemom gravitacija. Oglejmo si najprej klasično razlago gravitacije, da bomo kasneje lahko razumeli zgoraj uporabljeno zvezo. Gravitacijska interakcija je ena izmed štirih osnovnih interakcij v naravi. Posebnost gravi-tacije je, da deluje s privlačno silo na vsa telesa, ne glede na njihove ostale lastnosti. Antigrav-itacijsko polje, ki ga imajo tako radi nekateri pisci znanstvene fantastike, najdemo le v fikciji. V naravi takšno polje ni mogoče. Newtonov zakon gravitacije je fenomenološki zakon, ki ga ni bilo mogoče fizikalno utemeljiti in je nastal zgolj na popdlagi opazovanj. Veljal je torej za neodvisni, osnovni naravni zakon na istem nivoju kot ostali Nevvtonovi zakoni. Gravitacijo je pojasnjeval s trenutnim medse-bojnim delovanjem delcev na daljavo. Kasneje se je na podlagi elektrodinamike izoblikovala drugačna razlaga, ki ne pred-postavlja za fiziko oporečnega delovanja na daljavo. V tej interpretaciji ustvari masa v prostoru okoli sebe gravitacijsko polje, ki potem deluje na drugo maso s silo. Gravitacijsko polje, ki nastopa v tej interpretaciji, je fizikalno realno, tako kot sta realni električno in magnetno polje. Inerciiska in težna masa Iz Newtonove fizike lahko napovemo obstoj dveh mas, ki sta v splošnem neodvisni druga od druge. Masa, ki nastopa v drugem Newtonovem zakonu kot sorazmernostni koe-ficient med silo in pospeškom, je t.i. inercijska masa in predstavlja merilo, kako močno se telo upira pospeševanju. Na drugi strani pa težna masa, ki nastopa v enačbi za gravitacijsko silo, predstavlja merilo jakosti te sile. Čeprav za to ni nobenega posebnega razloga, so meritve z zelo veliko natančnostjo pokazale, da se inercijska in težna masa ujemata. Zato v praksi in v vsakdanjem življenju govorimo kar o masi telesa. Za obe masi torej uporabljamo en sam pojem. Enakost mas je privedla Einsteina v razmišljanje o tem, da obstaja med pospeševanjem, pri katerem pride do izraza inercija, in gravitacijo neka fundamentalna sorodnost, neka enakost, ki je vgrajena v sam ustroj vesolja. To razmišljanje je kot načelo ekvivalence postalo temelj splošne teorije relativnosti in je dalo tudi realno osnovo upanju, da bo na osnovi splošnega načela relativnosti mogoče izoblik-ovati konsistentno teorijo v skladu s fizikalno stvarnostjo in poskusi. MlSELNI POSKUS - DVIGALO V VESOL]U Predstavljajmo si zaprt laboratorij nekje v vesolju, daleč od nebesnih teles, v kar se da breztežnostnem prpstoru. Dokler naš laboratorij pustimo pri miru, lahko v njem vidimo nepospešen opazovalni sistem. Predmeti v njem se bodo prosto gibali, naš opazovalec pa bo moral biti nekako pritrjen na tla, sicer bo ob najmanjšen odrinku odlebdel proti stropu. V takšnem laboratoriju natančno veljajo zakoni PTR. Predstavljajmo si nadalje, da začnemo naš bboratorij na nek način enakomerno pospeševati navzgor. Opazovalec v njem se bo moral zdaj opreti na noge, sicer botelebnil potleh. Krogla, ki jo ima v roki, bo prav tako padla na tla, če bo umaknil roko, vrv, ki je pritrjena na strop in na katero je pritrjena druga krogla, se bo napela toliko, da bo prenašala na kroglo dovolj D DECEMBER Točnostje izguba časa! FIZIKA DRUŽBENO-INFORMATIVNI SKLOP veliko silo, ki bo pospeševala kroglo skupaj z laboratorijem. Ali nam je zgoraj opisano dogajanje znano? Ali se ne obnašajo natanko tako predmeti v našem vsakdanjem okolju na Zemlji zaradi težnosti (torej gravitacije in ne kakega pospešenega napihovanja Zemlje, ki bi bilo ustrezen ekvivalent opisanemu stanju našega laboratorija). Opazovalec v našem zaprtem laboratoriju torej nikakor ne bo mogel vedeti, ali se giblje pospešeno ali pa le miruje v gravitacijskem polju (možna je tudi poljubna ustrezna kombinacija obojega). Seveda v praksi ne moremo pričakovati, da bomo vsako gravitacijsko polje lahko nadomes-tili z ustreznim pospešenim gibanjem (že zato, ker ne moremo stvari v nedogled pospeševati). Tudi obratno se nam velikokrat ne bo posrečilo. Toda to ni bistveno. Bistveno je, da sta ta dva pojava v osnovi ekvivalentna oziroma, če smo bolj radikalni (in pošteni), da gre za dva vidika istega pojava. Zato je govorjenje o dveh masah s stališča STR ne le nepotrebno, ampak tudi nemogoče. Obakrat gre namreč za isto reč. Panorama z gramofonske plošče Opravimo še en miselni poskus - oglejmo si enakomerno vrteči se sistem, ki ga bomo imenovali plošča. V takšnem sistemu deluje sistemska centrifugalna sila, ki sili telesa na plošči proč od osi in je sorazmerna z oddaljenostjo od osi. Gre torej za pospešeni opazovalni sistem, katerega pospešek lahko skladno z izsledki prejšnjega razdelka nado-mestimo z ustreznim gravitacijskim poljem. To polje bo enako kot centrifugalna sila (in s tem pospešenost sistema) z bližanjem osi pojemalo in na osi sami izginilo. Za primerjavo bomo vzeli nepospešeni opazovalni sistem, ki miruje glede na os naše plošče - imenovali ga bomo pogled od zunaj. Ce bomo hoteli priti do kakršnihkoli sklepov, bomo namreč morali primerjati dogajanje na plošči, kjer ne poznamo fizikalnih zakonov, z opazovanjem od zunaj, kjer se lahko zanesemo na veljavnost PTR. Oglejmo si najprej, kako vidimo iz obeh sistemov pot svetlobnega žarka. Kako je zunaj, vemo: svetloba potuje po premici s svetlobno hitrostjo. Na plošči pa se zadeva pokaže v drugačni luči. Če se vrtimo dovolj hitro (in je posledično gravitacijsko polje dovolj močno), opazimo, da pot žarka ni premica, ampak neka krivulja. Ker pa iz optike vemo, da svetloba potuje po krivulji samo takrat, kadar se njena hitrost s krajem spreminja (čeprav je hitrost svetlobe v vakuumu ena od osnovnih naravnih konstant, je hitrost svetlobe v snovi močno odvisna od lastnosti snovi), lahko sklepamo, da načelo o hitrosti svetlobe v gravitacijskem polju ne velja. Recimo bobu bob: gravitacija deluje tudi na svetlobo in ne samo na masne delce. Poglejmo zdaj, kako je s časom. Umerjene ure razpostavimo po naši plošči in opazujmo dogajanje. Iz PTR vemo, da ure, ki se gibljejo, tečejo počasneje kot tiste, ki mirujejo. Za našo ploščo mora veljati podobno: ura na osi, ki se za zunanjega opazovalca sploh ne giblje, bo tekla hitreje kot ostale ure, ki bodo tekle ustrezno počasneje - čim dlje bodo od osi, tem počasneje bodo tekle. Sklep: pospeševanje in gravitacijsko polje upočasnjujeta tek časa. Nazadnje si oglejmo še, kako je z razdaljami. Iz PTR vemo, da se dolžine v smeri gibanja skrčijo. Poskusimo sedaj izmeriti premer in obseg naše plošče. Pri merjenju premera bomo polagali merilne palice pravokotno na smer gibanja, torej bodo te ohranile mirovalno dolžino. Premer naše plošče bo enak, kot če bi plošča mirovala. Pri merjenju obsega pa bomo merilno palico polagali v smeri gibanja, zaradi česar bo ta krajša. Na kratko povedano, izmerili bomo večji obseg, kot bi ga pri mirujoči plošči. Razmerje med obsegom in premerom plošče bo večje od p, iz česar lahko sklepamo, da na naši plošči evklidska geometrija ne velja. Sklep: pospeševanje in gravitacijsko polje ukrivljata prostor-čas. S tem smo prišli do bistvene ugotovitve STR. Vsako gravitacijsko delovanje je posledica ukrivljenosti prostora-časa. Zaradi te ukriv-Ijenosti krožijo planeti okoli Sonca. Zaradi te ukrivljenosti smo privezani na zemljo in ne moremo leteti. Vsako gibanje v gravitacijskem polju je s stališča PTR prosto gibanje - nanj ne deluje nobena posebna sila. Vendar je ravno zaradi ukrivljenosti prostora-časa pot predme-tov ukrivljena, kot da bi nanj delovala sila, ki smo ji nekoč rekli gravitacija. 1n kie se vse sklipai vidi? Teorija, ki smo jo dobili, ni boljša od Nevvtonove samo zato, ker je mnogo bolj fundamentalna in konsistentna. STR namreč pojasnjuje in napoveduje nekatere pojave, ki jih stara teorija ni znala pojasniti oz. se ji o njih ni niti sanjalo. Zasluga STR pa je še nekje drugje: čeprav je to v smislu kvantne mehanike klasična teorija, pa je prva, ki je pokazala smer nadaljnjega razvoja fizike - pojasniti zakonitosti vesolja z zgradbo najbolj osnovnega tkiva tega istega vesolja; pojasniti predmetnost in inter-akcije z geometrijo. Ogleimo si zdai poiave, ki so značilni za STR. Najprej omenimo uklon svetlobe v gravitac-ijskem polju. Do STR je veljalo, da gravitacija deluje samo na telesa z maso, tako da bi bila svetloba nanjo imuna. V STR seveda to ne more biti res, saj v ukrivljenem prostoru-času tudi svetloba ne more potovati "ravno". Pravilnost teorije na tem področju so ugotovili, ko so merili premike zvezd tik ob sončni površini. Meritev so opravili ob sončnem mrku, saj sicer zvezd ob Soncu ne bi mogli videti. Izmerjen kot premika se je ujemal z napovedjo in s tem omogočil prvo veliko zmago nove teorije. Po stari teoriji potujejo planeti okoli Sonca po elipsah (o tem govorijo Keplerjevi zakoni), če lahko zanemarimo vpliv drugih planetov nanje. To teorijo vsi planeti pridno ubogajo, le Soncu najbližji planet Merkur je nekoliko svojeglav. Njegova orbita (ki je v osnovi čisto normalna elipsa) se vrti okoli Sonca v smeri Merkurjevega obhoda. To vrtenje je sicer zelo počasno, vendar so ga že zgodaj opazili in neuspešno poskušali pojasniti. STR napoveduje takšno precesijo tira za vse planete. Pri Merkurju se izračunana vrednost ujema z izmerjeno, pri ostalih planetih pa je zaradi velike oddaljenosti od Sonca (in s tem toliko manjše ukrivljenosti prostora-časa) efekt skoraj nemerljivo majhen. Na podlagi STR lahko napovemo tudi obstoj področij prostora-časa, kjer je ukrivljenost tako velika, da postane tako področje zaprto in izločeno iz ostalega vesolja. Taka področja imenujemo črne luknje. Ceprav njihov obstoj še ni nedvoumno dokazan, lahko najdemo zelo močne argumente zanj. Za črne luknje je značilno, da snov vanje pada (od tod luknja), ven pa ne more nič - niti svetloba (od tod pridevnik črna). Tukaj bomo končali z našim pregledom STR. Bralcem, ki se želijo natančneje seznaniti tako s PTR kot s STR, priporočam knjigo Alberta Einsteina Uber die spezielle und allgemeine Relativitatstheorie (obstaja hrvaški prevod pod naslovom Moja teorija), kjer sam avtor teorije na poljuden, vendar dovolj poglobljen način obravnava isto snov kot ta članek in njegov predhodnik. Zaključimo. STR je v osnovi spremenila naše dojemanje vesolja. Naslednjič si bomo v mnogo bolj turističnem slogu ogledali kozmološko teorijo, ki sledi iz STR, posvetili pa se bomo tudi nastanku, razvoju in koncu vesolja in zvezd, kjer bomo čisto mimogrede posegli že malo naprej od STR, v še neobstoječo kvantno teorijo gravitacije. Marko Žerdin Zakajsem vedno na napačnem koncu mavrice? DECEMBER _a Ei DRUZBENO-INFORMATIVNI SKLOP SPORT NOGOMETN AJE/EN ALI ZGODBA O X E EN EM HITOVEM Ui"PEHU Letošnja nogometna jesen je bila za slovenske Ijubitelje te najpopularnejše igre na svetu ena najrazburlivejših nekaj zadnjih let. Tako je na domači sceni prvič po osamosvojitvi Slovenije SCT Olimpija daleč od naslova jesenskega prvaka, podobno so v prvem delu nogometnega prvenstva razočarali tudi nogometaši Maribor Branika. Kar nekaj ekip pa je prijetno presenetilo, še posebej vodilna HIT Gorica, ki je izkoristila trenuten položaj v obeh dosedaj najboljših klubih in bo tako prezimila na prvem mestu nogometne lestvice. SCT Olimpija preživlja najtežje trenutke od pričetka slovenske lige leta 1991. Klub, ki daje med vsemi slovenskimi klubi daleč največ denarja za igralce (okrog 2 milijona nemških mark), se stežka rešuje iz krize, v kateri se nahaja že od začetka prvenstva. Ceprav sta predsednik in direktor kluba, Ivan Zidar in Peter Ameršek, tudi letos pred pričetkom sezone pokupila vse, kar se je na slovenskem tržišču pokupiti dalo, se letošnja sestava igralcev ni najbolje obnesla, čeprav se je na trenerski klopi izmenjalo kar nekaj različnih trenerjev (Soškič, Verdenik, Ob-lak, Nadoveza). Največ uspeha so Ljubljančani sicer imeli v času Verdenika (ki je vmes odstopil kot reprezentančni selektor), ko so po njegovem prihodu v prvih treh tekmah zmagali ob gol razliki 15:0, vendar pa je Verdenik po samo štirinajstih dnevih odstopil kot trener in znova prevzel selektorsko mesto. Odstop Verdenika je pomenil tudi konec projekta o novi SCT Olimpiji, katere igra naj bi temeljila na popolnoma novem konceptu. Prav koncept igre prejšnjih trenerjev je bil najbol[ na udaru s strani strokovne javnosti. Šoškič je namreč forsiral pokrivanje nasprotnika po celem igrišču, Verdenik pa zagovarja consko obrambo, kar naj bi bilo po njegovem tudi bolj ustrezno za Ijubljansko ekipo, saj ta model igre prevladuje povsod, kjer igrajo moderen nogomet. Eden od na-jvečjih problemov Olimpije predstavlja tudi dejstvo, da je v klubu vse preveč počasnih igralcev, kar otežuje prehod v napad, dodatne težave pa so povezane tudi s slabimi medčloveškimi odnosi in pomanjkanjem motivacije. Sedaj karprecej potopljeno barko rešuje stari lisjak Pero Nadoveza, ki bo poskušal zadovoljiti zahtevno Ijubljansko nogometno publiko, ki od svojih Ijubljencev pričakuje le eno - še en naslov državnega prvaka. Podobno kot SCT Olimpija je trenutno v velikih težavah še drugi najuspešnejši slovenski klub nekaj zadnjih let - Maribor Branik. Vijoličasti so si v zadnjih sezonah vedno priigrali nastope v Evropi, kjer so tudi zelo uspešno zastopali slovenske barve. Vendar pa se je pred kratkim pričela rah-lo pota-pljati tudi maribor-ska bar- ka. Sledili so si namreč neuspehi v prvenstvu, pokalu, pa tudi dokaj nepre-pričljiv nastop v evropskih tekmovanjih, vrh tega pa so se vidno slabšali tudi odnosi v klubu. Največji problemi mariborskega prvoligaša so prav gotovo finančne narave, saj klub seveda ne more pričakovati velike pod-pore iz svojega gospodarsko skoraj obubožanega Maribora, poleg tega pa pravo malo katastrofo predstavlja projekt KENP, torej projekt kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo v Angliji. Maribor Branik je namreč podpisal z Nogometno zvezo Slovenije pogodbo o organiziranju kvalifikacijskih tekem slov-enske reprezentance v Mariboru. Po načrtih naj bi ta projekt poleg obnovljen-ega stadiona prinesel še nekaj dobička, toda po nekaj neposrečenih potezah (pretirano drage vstopnice, slab market-ing) se je klub znašel na robu bankrota. Od vloženih 1,5 milijona DEM je nep-okritih še vedno kar 700 tisoč DEM, kar je ob dejstvu, da je povprečni letni finančni proračun prvoligašev v Sloveniji okrog enega milijona DEM, nedvomno zelo velika številka. Mariborčani sicer trdijo, da bo preostali denar v skladu z obljubami morala zagotoviti država, vendar je Nogomeina zveza Slovenije zaradi nespoštovanja rokov za plačila razveljavila pogodbo (zadnji dve tekmi sta se odigrali v Ljubljani), poleg tega pa je tudi blokirala izplačilo približno 150 tisoč DEM, ki so jih Vijoličasti zaslužili z nastopanjem v evrop-skem tekmovanju. Mariborčani tako v prestopnem roku pred sezono, v kateri je bilo zaradi zmanjšanja lige na deset klubov kar nekaj dobrih igralcev, niso kupili nobenega zvenečega imena, tem-več so se okrepili z bolj ali manj neznanimi igralci iz bivše Jugoslavije, ki so lahko dobra, velikokrat pa tudi slaba investicija. Ob tem je prišlo v klubu do kar nekaj rošgd (odstop predsednika Breznika in direktorja Makarija), to pa ni pomagalo, tako da se bodo morali Vijoličasti še kako potruditi, če želijo zadovoljiti svoje navijače, predvsem pa svoje najbolj zveste Viole. Zagotovo največje presenečenje letošnjega prvenstva pa predstavlja HIT Gorica. Klubu, ki je v lanski sezoni zasedel peto mesto, po tem, ko mu je SCT Olimpija odpeljala trenerja Šoškiča in dva najboljša igralca (Kojičiča in Nikeviča), ni nobeden dajal velikih možnosti za vrh. Vendar pa se je primorskemu klubu, predvsem z veliko pomočjo goriškega ponosa - HIT--a, vendarle uspelo dovolj dobro okrepiti, o čemer pričajo tudi zadnji rezultati. V klub jim je tako uspelo pripeljati trenerja Milana Miklaviča, ki je kar enajst let delal v Avstriji. Miklavič podobno kot Verdenik zagovarja conski način branjen-ja, katerega pa naj bi v prihodnje, ko bodo igralci imeli dovolj energije, spreme-nili v conski presing. Klub je poleg Miklavičb pridobil še kar nekaj odličnih igralcev. Najprej velja omeniti Alfreda Jermaniša, ki je prišel iz Rapida, pa Protego iz SCT Olimpije, Vorobjova iz Beltincev in še nekaj igralcev, ki so se odlično vklopili v preostali del goriške ekipe. Če bodo s takšno igro nadaljevali še v spomladanskem delu prvenstva, jim naslov prvaka skoraj zanesljivo ne uide, kar bi nedvomno predstavljalo velik udarec za Ljubljančane in veliko zmago za Goričane, še posebej pa za direktorja HIT-a, Danila Kovačiča. Andrej Krajnc ? DECEMBER Ko bom velik, bom rit, da se bom lahko s školjko pogovarjal!