Vprašanja iz obče geografije so širšega značaja. Menim namreč, da nadrobna vprašanja niso umest- na. Pri maturi naj kandidat pokaže, da razume splošna dogajanja v svetu, njihove vzročnosti in problematiko, hkrati se moramo seveda zavedati, da taka vprašanja skrivajo v sebi drugo nevarnost. Zaradi Obsežnosti so možnosti za besedičenje mno- go večje kot pri čisto ozkem, nadrobnem vpraša- nju. Da se temu izognemo, je vsako vprašanje razčlenjeno. S tem želimo opozoriti na bistvene po- teze, katere je v odgovoru predvsem poudariti. Med vprašanji iz obče geografije prevladujejo ona iz antropogeografskega dela. Zakaj? Mnenja sem, da je geografski vidik bolj upoštevan ako se pri- rodnogeografske lastnosti označujejo» posredno in takrat, ko se hkrati vrednotijo, n. pr. z gospodar- skega ali antropogeografskega vidika. Na primer pri obravnavanju glavnih naftnih področij na sve- tu ali pa glavnih ribolovnih področij, je potrebno namreč pri naštevanju omeniti tudi njihovo» pri- rodnogeografsko pogojenost. V prvem primeru to- rej navezanost naftnih ležišč na čisto določene pa- leogeografske razmere, v drugem primeru pa na- vezanost na plankton oziroma področja, kjer se mešajo topli in hladni morski tokovi. Pri vprašanjih iz regionalne geografije je po- gosto poudarek na primerjanju več držav istega ali različnega tipa. S tem želimo, da se posameznih držav ne kategorizira izolirano, temveč da se jih vrednoti s širšega vidika. Podobno je pri vpraša- njih iz geografije Jugoslavije. Marsikdaj vsa tri vprašanja obravnavajo isto skupino gospodarskih panog, na primer vprašanje III. Seveda ima talk način — kot pač vsak — dobre in Slabe strani. ZEMLJEPISNO IZRAZJE PRISPEVKI To rubriko je priklicala v življenje potreba po prečiščenem in ustaljenem zemljepisnem izrazju, nujnem zlasti pri geigrafSkem pouku na naših šo- lah. Nismo si namreč še edini o marsikaterem celo osnovnem izrazu. Toliko bolj velja, seveda, to za vrsto čisto specialnih strokovnih terminov, ki so potrebni pri znanstvenem delu samem. Da v naši geografski terminologiji še marsikaj ni do kraja prečiščeno, je nam geografom povsem jasno, hkrati pa tudi precej umljivo. Za razvoj geografske terminologije pri nas je značilno pred- vsem troje. V času, ko je pred Okroglo sto leti za- čela v geografiji nastajati slovenska strokovna be- seda, je opaziti močan vpliv nemškega kulturnega kroga. V tem obdobju, ki sega morda tja do prve svetovne vojne, je nastajala pravzaprav nekakšna »prevodna terminologija«. Zanjo je prepogosto zna- čilno, da je to sicer slovenska beseda, toda, žal, prečesto v duhu nemškega jezika. Ob navideznem pomankanju domačih besede so nemške izraze do- besedno prevajali ali pa jih prikrojevali po tujem geografskem kopitu. Tako velja tudi za razvoj slo- venske strokovne besede marsikaj, kar je v tem času značilno za slovensko leposlovje. V tej dobi se je zakoreninil marsikateri tak izraz in se ob- držal do danes tudi v geografskih učbenikih. Z razvojem slovenske geografske znanosti je v obdobju med obema vojnama tudi geografska ter- minologija stopila na novo pot, in je — čeprav je bila ta premalo sistematična — v marsičem lepo napredovala. Ta napredek je namreč povezan z dragocenim spoznanjem, da je v ljudski govorici ohranjenih in živih premnogo ustreznih, klenih domačih izrazov, ki so primerni za znanstveno upo- rabo. Ti ljudski izrazi so se zdeli dotlej ali nepri- merni ali, kar je bilo še pogostejše, sploh niso bili znani. Poleg J. Rusa je brez dvoma zaoral naj- globjo brazdo v tem pogledu A. Melik, kar tudi, ni čudno, saj je kot eden najboljših poznavalcev slovenske zemlje znal prisluhniti ljudski govorici in je zato vpeljal marsikateri ljudski izraz v slo- vensko terminologijo. S tem je razvoj geografske terminologije stopil na novo pot. Meliku so sledili drugi, zlasti S. lliši'č. Zal, pa je to delo potekalo' več ali manj priložnostno pač tam in takrat, ko je bila potreba največja. Tako se je takorekoč sproti, bolj ali manj posrečeno, ustvarjala in izpopolnje- vala geografska terminologija. Hkrati se je poka- zalo, de se da težko popraviti, kar je bilo zamu- jenega. Marsikateri papirnati izrazi so se medtem tako udomačili, da je uvajanje novih, boljših, pre- cej težavno. Zadnja povojna doba nam prinaša v tem po- gledu še bolj različna prizadevanja. Eni se kon- zervativno drže izrazov še iz »prevodne termino- logije«, češ, da so ti v splošni rabi, udomačeni ipd., drugi pa se spet skušajo tesno nasloniti, mor- da celo pretogo, na ljudski jezik. V tem času kakor tudi že pred vojno, nastaja s podobnim terenskim delom vrsta geografskih študij o posameznih, več- jih ali manjših slovenskih pokrajinah. Hkrati s tem se pojavi — kot predlog za nov strokovni iz- raz — marsikatera beseda, ki je živa v opisani pokrajini. Na ta način se je nabralo že marsikaj, kar pa zaradi raztresenosti nima prave veljave. Edini, ki je v tem pogledu ubral bolj sistematično pot in se resno naslonil na ljudski jezik je R. Bad- jura s svojo »Ljudsko geografijo«. Dosedanje izkušnje nas uče, da moramo čim prej ubrati bolj sistematično pot za dosego dobre, enot- ne in ustaljene terminologije in se pri tem zave- dati vseh bistvenih elemejitov, ki so doslej vplivali na razvoj geografske terminologije. Obenem pa si moramo biti na jasnem glede kriterijev, ki naj pri- pomorejo k solidnejši terminologiji. Vsekakor pa se moramo zavedati, da reševanje terminoloških problemov ni enostavno, da to ni stvar posamez- nika, često niti ne geografov samih, temveč da terja to sodelovanje z jezikoslovci in pogosto tudi strokovnjaki sorodnih znanosti. Na geografskem institutu SAZU sicer obstoja posebna terminološka komisija, zato je naloga te 17 institucije predvsem organizacija takega dela, naša dolžnost pa, da to delo po svojih močeh pod- premo. Toda ker gre tu za zbiranje, urejanje in obdelavo podrobne, celotne geografske termino- logije s celo vrsto ozkih specialnih izrazov, je to delo zamudno in dolgotrajno. Z našo rubriko v Geografskem obzorniku pa želimo reševati in po- spešiti tista terminološka vprašanja, ki se javljajo neposredno pri samem geografskem pouku. To po- meni, da je v ospredju predvsem pretres osnovnih, splošnih izrazov, za katere menimo, da niso naj- boljši oziroma da uporabljamo za isti pojav več različno dobrih ali slabih izrazov hkrati. Prvo, kar opazimo v naših geografskih učbenikih, je .precejšna neenotnost v uporabi terminov. To velja celo za oba učbenika obče geografije, (za I. in V. razred) v katerih dobe dijaki osnovne pojme o zemljepisu. Druga pomanjkljivost so izrazi, ki bodisi pojmovno bodisi jezikovno ne ustrezajo in je potrebno zanje poiskati primernejših izrazov. Pomembnosti, ki jih imajo izrazi v šolskih učbeni- kih in težav, ki so s tem v zvezi so se avtorji učbenikov dobro zavedali. Tako opazimo pri po- natisih tudi glede terminov marsikatero razvese- ljivo spremembo. S . Kranjec je na primer o pro- blemih zemljepisnega izrazoslovja referiral na kamniškem kongresu, pisal v Sodobno pedagogiko ipd. Upamo, da bomo s to našo rubriko in s skup- nimi prizadevanji koristili tudi avtorjem učbeni- kov nekoliko pri njihovem kaj malo hvaležnem delu in s tem seveda tudi geografskemu pouku sploh. Za primer naj navedemo iz naših učbenikov ne- kaj izrazov, za katere mislimo, da niso najbolj po- srečeni ali pa se neupravičeno rabijo v različnem pomenu, na drugi strani1 pa take, ki se na primer uporabljajo za isti pojav, čeprav so med njimi pomenske razlike. Na nekatere je opozoril na raz- nih mestih Že S. Ililšič (n. prj GV 1954, pri oceni Badjurove ljudske geografije). Pri naštevanju so s pomišljaji povezane posamezne skupine izrazov, ki se uporabljajo v učbenikih kot sinonimi, in za katere mislimo, da so med njimi pomenski raz- ločki, na drugi pa take skupine, kjer pomenskih razlik sicer ni in se je zato treba odločiti za naj- ustreznejši izraz: Področje — območje — predel — prostor — pokrajina — krajina — regija — dežela — bazen, zemljina — celina — kopno, zemeljska površina — zemeljsko površje, obzornica — hori- zont — obzorje — obzor, gorski sklop — masiv — gmota — čok —• drmašča —< plošča — ščit, zemelj- ski lusad, — [zemelski ¡udojr, (usad — depresija, živi pesek — svisč, puščava —- pustinja (diskusija že na kamniškem kongresu!), fizično preprevanje — mehanično preperevanje, sedlo — preval — pre- laz, dno dolline — podolje, podtalna voda, talna voda — skalna voda — podzemna voda, padec reke — strmec, tok in tek reke, porečje — povodje, razvodje — razvodnica, morska ožina — preliv — vrata, vodna sila — vodna moč, temperatura — toplina — toplota, alpsko — gorsko — planinsko podnebje, tropsko — ekvatorialno podnebje itd. Predvsem bi bilo potrebno pretresti terminologijo podnebja oziroma klimatskih tipov, terminologijo prsti ter terminologijo za relief, zlasti za manjše površinske oblike. Pri sistematičnem pretresu naše terminologije ne smemo tedaj pozabiti, da jo moremo izpopolniti z marsikaterim izrazom, vzetim iz živega ljudske- ga jezika. Lep primer za bogastvo jezika nam je prav Badjurova že omenjena knjiga. Kakor pa je naslonitev na ljudski jezik v osnovi zdrav krite- rij, tako leži v tem tudi nevarnost, da ne bi zašli predaleč, da ne bi zgolj zaradi lepe domače besede zanemarili praktične potrebe znanosti, to je jasne kategorizacije pojmov. Zato se moramo zavedati, da je uvajanje knjižnih, morda čisto papirnatih iz- razov nujnost. Ob teh se sicer pogosto pojavijo jezikovni pomisleki, zato je tu sodelovanje jeziko- slovcev toliko bolj potrebno. In končno, težko se izognemo tudi tujim izrazom. Ni vedno namreč na mestu, da po vsej sili slovenimo tuje termine, zla- sti ne tiste, ki so mednarodni n. pr. horizont, ze- nit, ekvator itd. Ptrav tako se moramo zavedati, da so nekateri, čeprav slabši izrazi, tako zakoreninje- ni, da ne bi imelo pravega pomana, ako jih sku- šamo za vsako ceno zamenjati. D. R. Prepričani smo, da utegnemo v tej rubriki iz- luščiti in rešiti marsikateri terminološki problem in s tem prispevati k bolj sistematičnemu reševa- nju geografske terminologije. Zato vabimo k so- delovanju geografe in vse one, ki jim je skrb za geografsko strokovno besedo pri srcu. Uredništvo OPOZORILO Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Novi trg 3/1, ima na zalogi naslednje izdaje Instituta za geografijo SAZU: 1. S. Ilišič, Sistemi poljske raz- delitve na Slovenskem 2. A. Melik, Kraška polja Slove- nije v pleistocenu . . . . „ 650,— 3. Geografski Zbornik I . . . „ 500,— 4. Geografski Zbornik II . . . „ 1000,— Profesorji in predmetni učitelji geografije iimajo na gornjo polno ceno 60% kri popust. Z istim po- pustom lahko kupijo tudi knjigo I. speleološki kon- gres Jugoslavije, s polno ceno 600 din. it it it STENSKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Pri Državni založbi Slovenije bo v kratkem v prodaji stenska karta Slovenije, v merilu 1:150.000, v priredbi V. Bohinee-F. Planina. Karta je v štirih listih in stane na platnu 3700 din. Z izdajo te karte je izpolnjena vrzel, katero je že dolgo čutiti v šoli, posebno pri pouku geografije Jugoslavije oziroma Slovenije. O karti s strokovnega in metodičnega vidika bomo poročali v prihodnji številki. 18