Poštgt tekoči rsčun šs.   24.   —   Conto'cor rente   con   la  posts).
"Posamezna itevilka 29 stofioM.
mSKA STRA1A
Izhaja vsak pondel/rb in četrtek ob 8. uri predpoldne.
Stane za celo leto 15 Z».,   za  pol Jeta 8   L>., za Setrt /eta 4
Za inozemstvo celo leto 30 L>.
/V«t  naroöila  brez   doposlane   naročnine   se   ne  ozirsmo.
Odgovorni urednik: T{OMAN CEj.
h.
V Qorici v pondeljek 19. februarja
itev. 14.
1923
Letnik VI.
Piefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ogiasi se plačajo naprej
in stane jo 6 1». v visočini enega cm v enem stolpu.
List   izdaja honsorcij mGOT(l^KE STTtflŽE".
Tisk. S. SPAZZfll» v TTjSTU.
Üprava in   Uredništvo: ulica Mameli 5. (prej Scuolt)
Vojni oskodovanci, varujte se!
Krodilni zavod v lieneikah. ki
flJUitu'ira s prcdujmi \ zpostavitvena
dfla, ni bil pri izplačevanju produj-
i11(->v iz početka preveč previden. Iz-
Plačal je preeejšnje svote na preduj-
•nih, nc (ja \)x inu,| 7/A izracunanje
Produjmov trdno podlage v konkor
<latu, ki ga jo. sklenil vojni oškodo-
yiinec z državo. Svoje djelo je naslonil
"a cenitviv
^o.sebno neprevidno je omenjeni
x'iiv<xl postopal nasproii «Stavbinski
*adrugi za.Iul.ij.sko Boneeijo» («(/erg»),
*i je izvršila veliko obnovitvenega de-
'il iia Krasu, a nekoliko tudi v Brdih
lu Ha HovšktMii. Toj slavbinski zadrugi
J(; izplaT:al preeejšnjo -svoto, ne da bi
Zfilitü\id od iijo točnih poročil o napre-
('(>vunju dela, ki ga jo zadruga izvrši-
K Pri vsakein posamcznem vojnem
^kodovaiKMi. Tako se je zgodilo, da
^0 bili izplačani od zveznega kiv-
<litnega zavoda v Beneikah preduj-
1111 na račun vojnega oskodovanca
•laiiez«, a denar se je v resnici upo-
|'ühil za Franca ali pa jo zadruga s
Lni denarjem nabavila le material.
^cLa »-CiOrg» ni dclala iz slaboga na-
'"üiia, iemveč zato, ker se ji je zdelo
Pi'akliriio. Omenjeni krexlitni zavod
U(^i ni zahteval začetka v nobonem
S'u-Caju O(( vojnega oskodovanca tako
/<vü.ni «mandate) speciale», ali posebno
s)°<>blast.ilo za vknjizbo na 20 do 30
0(:^totkov zadnjih izplačanih preduj-
Jn°T. ft öl e 6o ixnnislimo. da je st-av-
Jlnaka zadruga prej mala od kredil.ne-
L<* »avoda vas čas i(K) odsioino preduj-
r"t! na podlagi navadnih cenilev, po-
i]ri  koiuaj   razumeino   dobro   zakon,
'^tert'in   \'  naslednjem  iifii'c'unio.
Nove vknjlibe!
Kredilni ziivod v Henelkali je prisel
'uirnref do zavesli,   da ninia psotovcga
riya za miljone na izplačanih ]>rc-
(luJniih   Prepričal .se je, da itm vujnn
"Skodnina, ki jo izphHa država ne
J° ki-ila j>rovisoko izpl<iT:anih preduj-
'l°r 1*1-1 k>m moraino poudariii, da je
Iö<iiiiii   zavo'd   v   Benelkah   ogromno
< nčrio podjel.jL1, pri kaU'rem so vdo-
<jžone    različne    ilalijanske    ka|)i1ali
•ciie jn |Ljtjj Zil(|ruzno gospo<lar.ske
^rft"anizarije.     llazumljivo    je,   da    je
Pjiv t(.pa jKidj^jja v vsej državi silcn.
. '-"eiTiu vplivu se imamo zabvalili, <la.
• država izdala zakon o zakonik'in
j!v|ll«l.vii za predujme, ki so jib raz-
j_(-^e banko izplaČale in jib bodo v
^oCnosti So izplafale na raf.un voj-
y' <xiško<lnine. Zakon je 1>i 1 objavljen
br((^azze|,la tlsfirialo» dive 10. septcm-
itt»1'^2' '" {>(J()1)ron tlno 21- «VR-usla
Po . ^ ni°m "' bilo danes ]X)irebno
y. .^'di, ker je bil sole prod par dno-
j,j,lIZ Ul Pravilnik o izvrševanju fof.ra
«9 °r'u- 1)(>kler ni bil izdan j>ravilnik.
K&k(M] ni imvreil  izvajali.
Pravica bank.
Jedro zakona je v tern:
-/ Kretiitni* zavod ima pravico d<.
Pos] ril-° vknJizljo na «nbnovljcnili
^Asif>r)jil1 V()i|1(Wl oškodovanca lor nr»
zy^.1 ^^'^jišra, ki so v neposredni
^i^1 ^. ix>slopjuin.   (N. pr. vrt zravon
10   '"ora   pri[>iidal,i   seveda   isieim.
laslniku. Za to vknjizbo ni po-
irebno pooblastilo ali <lovoljcnjo last-
nika vposiavljenib ]>oslopij. Ako pa so
ni ]X)slopje vzposiavilo, nima kreditni
zavod pravice do p<xslavne hipoteke,
čoiudi  bi  bil izplačal  predujm.
2.) To pravico do zakoniie vknjizbo
ima krwlitni zavod tedaj, Zc je vpisal
na prisiojnom zemljeknjižnem uradu
sodnega ok raja predujme, ki jih jo žo
izplaCal ali ki jib bo izpiaf'al. Pristoj-
nost zomljokn ir/iicL'-M urada se dolo^'i
|X) legi bišiv
3.) Po-stavna  liipoleka .kU.pi  v   velja-
vo iixli  za slučaj.   ako   so jo   lasinik
l)oslopja.     odnosno    zemljišfa     sprc-
nwnil. Zelcvažno in za vse gospodar
sivo nevarno.
^.) Zakoniia bipoieka ostane v ko-
risi ki'edilnoga zavoda v jlkMietkah sa-
ino dve le-ii, Stelo od dnova, ko je
finanrno ravnaieljslvo obvcistilo ban-
k<>. da je izpla?alo vqjnemu oškodo-
vancu zadnji obrok vojno odškodnino.
lJo proieku dveh lot pa si^pi na meslo
kreditnoga zavoda v Benefkab Kre-
diini zavod za Beno-Cijo v Veroni.
Kredifni zavod v Benelkah lahko 1orej
izlii'ja od vojnega oškodovaiK-a dolg v
dvoh lelih. Ako pa toga nose sioriti,
lahko propusii svoje ierjalve omenjo-
nui kreditnomu zavcdu v Veroni. Te-
mu zavodu odplačuje poi^ni vojni
oškodovaneo svoj dolg skozj 10 lei v
obrokih, ki se izierjujojo na isij nacin.
kakor diroktni (Javki. (N. \>r. hišni.
zimljiški ali obi'fni  davok.)
Kako vlsöka sme bltl
,        vknilžba.
.").) Zakonita hijx)ioka pa stoj>i v vo-
Ijavo samo za sliHv:aj, ako iz|)lafa dr-
ž<iva manj ,vojne cdškodnino, kot je
jo kreditni zavod izplačai vojnemu
oškodovanc/U na ' predujniili. Kredilni
zavo<l je krif, razen toga s poslavno
vknjizbo samo za razliko 20 odsioikov
mod predujmi in mcd izplačano voj-
no odSkodnino. N. pr. kroditni zavod
jo izplacal vojnomu oškodovancu
100.000 lir prwlujnia; drzaya pa mu
izplača samo 80 tisoC lir vojne o<l
škodnino. V teni slučaju ima kro<lifrii
zavod praviro do posiavne bipo1ek(-
20 od slo = 20.000 lir. Ako jo pa zavod
vojnemu oškodovancu izplačal vet5, koi
100.(M>0 lir produjma, ]K>lem ni krii z;i
primanjkljaj nad 20.000 lir s poslavno
liipoieko. Zavod bi si moral v iem
slu-Caju pomagali na drug način. da
pri<Io do svojeera donarja in no z
vkn ji/bo.
Pozor pred posebnlml
pooblastill!
«Gor. Siraža» je v \. šievilki dnc 15
januarja jxxl naslovom «Pozor vojni
oskodovanci» ! pozivljnla vojn<o o.^ko
dovance, da ne po<Ipišejo posx'bnili
pooblasi.il, ki jib v zadnjem času
zahievajo cn\ njili siavbinsko zadruge.
prodvsem na Krasu v kor ist omen jo-
noga zavo<la.
V 6i>razcu, ki   naj   bi   ga   podpis:»1
"ojni oškodovanoc v korisi. krodilneirn
zavoda v Bonotknh si-oji  mod   dru<rii
'¦udi   slodoča  zahtova :   «Si   concede   i1
inandalo spool ale n favoro di   rappn
aentanii dell' Istituio PVlerale di Cro-
diio, jxt ovontuali oporazioni di cre-
dito fondiario riguardanti lo occeden-
ze derivanti dalla liquidazione dcl-
i'onk1 governativo conipyt,enio in con-
fronio alle aniocipazioni cc>ncesso <lal-
1' Istiluto Federale di Credilo j>er il
RisotrginMMito dell<e Vonezio». To se
pravi jx) domače: «So posebno poobla-
ščam zastopnike zvoznega za\'(;da. da
lahko izvršijo potrebna zomljeknjižna
opravila v sluf-aju j)rovisokih ]>reduj-
niov. ki jib je izplačal Zvezni kreditni
zavod za obnovo Bonečij, v razmerju
do vojne odškodnine. ki jo izplara
vojnemu oškodovancu država !» So
vpraÄamo : Zakaj zahteva Zvezni kre-
ditni zavod šo to posebno i>ooblas1ilo?
Zgoraj siuo rekli, da jo zavod <lo 20
odstotkov in samo do 20 edstoikov
že krif, s poslavno hipoieko.   Posobntj
j)ooblas<ilo zaliteva radi l^ga. da jc
krit tudi Ae za ve-Cje razlikic od 20
odstotkov me<l izplačanimi predujmi in
izplačano vojno od.škodnino. Na ten»
mestu šo enkrat sK>zivljamo vojne o-
šk<'dovance, da no jKMlpLsujojo jHJSfb-
nih pooblastil z zgoraj navedionim be-
sedilom.
NaSj \iojni oskodovanci naj se ža
enkrat naučijo. (Ja vpraSajo v vseh za-
devah vojne od.skodnine za nasvel in
še posebno, ko f^rc za jxxlpisdelovnih
pogodb ter navaxJnib in jxisebnifi po-
oblastil. Za svet pa naj vprašajo j>rej,
nogo so napravili korak, ki je nes|)re-
menljiv.
Zakon, ki smo ga zgoraj navedli, )x>
lahko postal za marsikaterega vojrie^ra
oškmlovanc^i u.Lo<le|X)ln. Svoje innenje
o-zakonu razložimo v eni i>riho<Injih
šfevilk naše^a IjsIki.
Kaj se godi po svetu ?
V naši državi govorijo &e ve<Jno vsi
o svetomargoritski pogodbi iiiliI . Ha-
lt jo in Jugo«lavijo. Musscjlini jo pred-
ložil pogo<lbo tudi rimskomu senatu
in pri tej priliki jo prikijxjla nezado-
voljnost go^jxxlov «enatorjiev do vr-
hunca. «Globoka žalost mo preveva v
km tronutku» — jo rekel nek senator
«ko vidim, da naši dalmatinski
bratje jo^ejo, ker so odtrgani od svoje
mai/oro. Toda naši bralje so lahko go-
tovi, da jih sroe Italijo no bo nikdar
pozabilo in zaipustilo.» Drug Donator
so je obrnil «do bralov na drugi oba-
li» in jih ojwmnil, da «čuva na za-
padni strani Adrijo volik naro<l 10
uiiljonov, ki si je znal ustvarifi veliko
arniado in je odgnal že mofnejšega
gosptvdarja». Senaior do Cupis je
p<.'zdravil dalmatinsky Italijane z be-
s*clami : «Čakajte, /akajl*1, ^akajte !»
(Odobravanjii)- «Danes j)ri>-os1vujemo
smrl.i iialijanskega Za<lr;i in ilalijan-
ske Dahuacrije» je vzkliknil senaior
Pulle ob splošnih ]>otestih.
Po iwsein mnenju jo fašistovska
vlada dovolj trdno zaščiiila narodne
pravi re dalmatinskih Italijanov. S^ij
jo Mussolini sain prečiial prod ne-
davnim •Casom brzojavko jugoslovan-
ske vlade, s katerimi so naznanja zo-
potna otvorikfV vseh zaprtih iialijan-
skih šol v Jugoslaviji. Šolska ik>s1o-
pja, ki jih je bila jugoslovanska vlada
vzela ilalijanskim šoliskim drušivoin.
je Belgrad vrnil in zopei. bodo lain
poslovalo ita.lijansko fiolo. Baba \U\-
lijanskega jezika je zago1^)vljena dal-
matinskim Ifalijanoin na sodnijah, v
uradih, sploh v vsem zawl^nom in
javnem življonju. «Za sedaj» — je
rokol Mussolini — «smo resili nasiin
brafom jezik in
,,kj©r je jezik, tain je narod."
Mi Slovenci in Hrvati Italijo bi bilj
srečni, ko bi uživali iste jezikovne
pravico kakor dalmatinski Italijani.
In kako lahko bi bilo U> vladajoci
stranki, ki ima vso moč in oblast. v
rokah? V 2\ urah bi nas lahko spremo-
•lila v sročnc državljane. Glede jezi-
kovnih pravic. so toroj dalmatinski Ita-
lijani no morejo priU)?vevati. Tožak pa
jo jo gospodarski položaj Zaflra. ki j(
1 »il prod vojno glavno mesfo Do Mi a
cijo. V tern  niostu jo bil sodož dožol-
noga nadsodi.šče, tu sefJež finančnega
deželnega ravnateljstva, tu jo zboroval
deželni zbor, tu uradoval doželni o<i-
bor, most« jo imolio hi > " -rednje
sole in v Zadru, glavm-i             i dože-
le se jo razvijal velik j)n)7not. kar je
bilo naravii" T< ''¦' >¦.'¦¦."»•,!•',. ,..,....vrK)
je, da je Jii.                                                                     AC-«
Dalmacije jz ZaiJra \ dj-ug kraj, C-ini
jc priöel Zader pod Italijo. Jz niesta
so so izselili v.si glavni uradi. hrvatske
srwlnje sole so so zaprle in Za<lor je
bil .sebi prepuščen. Gosyxxlarsko jo za-
Čel inočno nazadovati. «Ni-C mo ne
folaži anoksija Za/lr«,» — je vzkliknil
senator Tavaroni -•- «kajti niesto jo
stiskano ckj vseh .strani <xl Jugoslova-
nov in je kakor jetnik tujeev.» Težki
]>oložaj Zadra razburja na vso inoČ
italijansko javnosl, V senatu smo sii-
šali n. pr. zna-cilne besede: «Moje so
gorostasne, današnji življenski l>ogoji
Zadra so umetrii in to je vzrok, da so
fake mirovne pogodbe od danes do ju-
trj.» Mussolini jo v odg<jvor ponovil
sued rimskim senatom svoj<j staro
misel : «NolK'iia j>ogodba ni )""" ln!
nobona pogcxlba  ni večna.»
Zopot w vprašiuno: kako so Ixxio
l>ogodbe- sproinenile?
S sporazuinom ali z vojno? Temne
slike S4i dvigajo v človeku, ko čita po-
roCilo o zgodovin.ski seji rimskeea se-
nata.
S|»'loh se človenki j>ogle<l kaj nič ne
zvtwoli, ko kroži jk; različnih držnvah
in deželah isveta. Na daljneni severu
vidiš so vedno k'zko borlx) mod NerrwJ
ir> Francozi. Nih-Ce se ni na Burskern
so do danes vdal. Francozi so fte vedno
v <leželi. nernška vla<la pa tudi ni
kapitulirala.
„Francozom vstop prepovedan!"
Nasilstva na Burskem s-e ULko po-
novljajo, da se bravci čawjpis<jv skoro
mv. no zanimajo več za rurskc do-
godko. Co ustrelijo en^ga, proU'jxjjo
drugoga, ineCejo na cesto celo druži-
ne, j>roganjajo starce, zone in ne-
dolžne otročiče, k<lo bi s»e za to 6e
zmonil?
In vendar krvavijo na Burskem
vsak dan Človofcka src4i, ustvarjona po
božji podobi, vsak dan drvijo na
Burskem novc družino v jx>gubo.
Francosko vojaštvo nastojKi v zadnjem
St Tin  -:
(i Oll I SKA   STRATA
Casu na tako zvani «krepek način».
Maniere forte "pišejo francoski časm-
ki. Kaj to pomeni ? To pomeni, da
fcreska po pr^bivalstvu vojaški zakon.
Če aretirajo n. pr. župana ali kakega
drugega uglednega moža, ga ne pelje-
jo več na tihem v zapor, temveč pa
izpostavijo splošnemu zasmehovanju
Tako .st' je ix>gostoma v toll dnoli zgo-
dilo, da so peljali župana v zapor po
glavnih ulicah mosta, okoli in okoli
so postavili vrste vojakov s puškami
in strojnieami in župan je moral ko-
rakati sredi vojaškili -set. po istem
laktu kakor ostali vojaki. Ljudstvo je
okoli in okoli gledalo na slopicajoöe-
ga zupana in se zgražalo. Franrozi lio-
čejo napraviti župane smešne v o-Ceh
prebivalstva, toda tu<Ii iaki puskusi se
jim nioo posročili.
NemSko ljudstvo se brani, kakor
zna in more. Ponavljajo se stavke, od
vseh strani grmijo protesti, toda Fran-
cozi se ne pranejo od začrtane poti. Sa-
mo prezir in zanieevanje proti tujcu
lahko Nemci. kažejo očitno. Po vsej
široki državi in tudi v Poruju .se vrši
bojkot Francozov. Na vhodu vseh že-
Irzniških restavraeij, na vrat.ih vseh
gostiln, hotelov, in prodajalen, in si-
ccr ravnotako na JBavarskem. kakor
v Šleziji, Berlinu in Porurju vidiš pri-
liit list z napisom : »Den Franzosen
Eintritt verboten i» Frano-ozom vhod
prepovedan ! Francozi ne dobijo ne
jedi in pija-Ce, ne postelje in ne oble-
ke. tudi öe plačajo v zlatu. Franoosko
vojaško poveljstvo je določilo hudo
kazni. grozilo, da zatvori gostilne in
prodajalne vseli. upornikov, toda
nemška, disciplina je 1)ila mo&iejsa
od gmženj. Do danes se trgovci in
gostilniearji  niso  uklonili   Francozom.
Ves svet se maje.
Iz rurske kotline se Airi zmesnjava
daleč naokoli. Antantno države. ki so
bile -«led vojno tako tesno združene.
grodo narazen. V času velikih sti.sk
wo držalo skupaj in edino tako so pre-
magale silno Nemčijo in Avstrijo.
Danes pa je mogočnega prijaleljslva
konec. V angle.Skem parlamentu so te
dni napadali skoro vsi govorniki fran-
fcosko politiko in zahtevali, naj An-
glija pokaže Francozom lirbet. Mus-
polini i)a je izjavil v senatu, da ne
povori «niti ni razlor/» r prilorj an-
tanti. Kjer ni skupnih eiljev .in
ßkupnili koristi, tarn je vsako zavezni-
štvo nemogoče. Kako naj se tlružijo.
ko ima vsak drupe inierese in vlečo
vsak v nasprotno smer ? Kvropa stoji
pred razpadom mogočne antante. S'a-
mo na sebi to Se ni nobena nesreča.
Saj ima antanta dovolj grehov na
ve.sti in Mo vest vo se osvobodi z antan-
to hudega bremena. Toda to razpada-
nje je javsen dokaz, da je Fvropa in
oel svet v velikih zmeSnjavali, da so
narodi nemirni, nezadovoljni da je
ozra^je viharno in temno. Kedaj pri-
demo prcizkušcMii Evropejci do niiru?
Ali ni dovolj 9 let trpljenja? Ne še !
Vsa znamenja naznanjajo. da bomo
doživcli   še  velike   in   hude   dopodke.
ZifloUniiliiUi
na naše kraje
Ministrski svet je sklenil pred ne-
davnim Casom. da so i'azlegrve zakon
o izsseljevanju na nove pokrajine. To
je za nas velike važnosti, kajti tudi
nied nami je innogo izseljencev. Av-
strija ni imela posebnega zakona, teni-
več le nekafere i-aztresene odrcdbc.
Italija ima pa moderno in naj)redno
zakonodiijo. ker jo izseljevanje öden
najbolj življenskili probleniov naše
države. Nad vsem izseljevanjern ima v.
Italiji naclzorstvo glavni komisarijat
za izseljevanje s svojimi podrejenimi
uradi.
Izseljevanje je dovoljeno v nrejah za-
kona. Kdor ima še vojaške obveznosti,
oziroma ni še dcxsegcl 15. leto strfrosti,
so ne sine  izseliti.
Izseljenec je vsak. kdor se pod a v
tujino, da si tarn prisluži kruh z dc--
lom svojih rok. ali pa gre v tujino k
siarišem. bratom. otrokom, ženi ali so-
progu. ki so se izselili  radi  zaslužka.
Zakon se peča ,sicer samo z rocnimi
delavci, toda, kakor sli.šimo, inisli vla-
da vpeljati izseljeniški zakon lii'li zn
duševne deilavce.
Posebne kazni so dolorene za vse
one. ki izselijo v tujino o«ebe ])od 15.
letom, oziroma ])ustijo v tujini nacedi-
lu osebe potl 17. letom, /:¦ Ualric bi
morali po zakonu skrbeli
Kazni so določeno tudi za vsc lisle,
ki zapeljujejo k izseljevanju z lažnji-
vimi vestmi ali silijo'izseljence v dru-
ge dežele, kakor so bili namenjeni.
Niliče ne sme zbirati izseljencev,
ako ni dobil od glavncga izseljeniS-
kega komisariata posebnega ])atent.a.
Ta odlocba je naperjena proti tistim
sleparjem, ki so prodajali ljudi preko
morja v pravo sužcnjstvo. Hodili s>;o
in bodijo ]»o deželi, ]>rodajajo ali ob-
ljubljajo vozne in potne liste, obelajo
dober zaslužek i. t. d. Ko pa prid-e iz-
seljenec na rnesk», stoü hm ri^li vsi
^a puste na oedilu.
Razsodišča za izseljence.
V pristaniSCih, kjer se izseljonci v-
krcajo. je nastanjen izseijenižki nad-
zornik, do katerega se smejo izseljenoi
obrniti vselej, kadar nastane s])or med
agentom in izscljenccm. 1z tega sindi,
da izseljence ni Ram sebi prepuščen.
Možato se lahko upre vsakemu izko-
r-iščanju. Ako je izseljenec krotek, ako
ne })ozna svojih. pravic, ga skušajo
kljub zakonu opehariti. Zaf.o se mora
vsak izseljenec brž obrniti do nadzor-
nika, ako že sluti. da vse ni v redu. Sa-
mo tisti, ki znajo svojo pravico bra-
niti, so zaščiteni in varni pred sle-
parijo.
DNEVNE   VESTI
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto poslovenil Z. Z.
«Moja pridna ženka je Se -čvrstejša
kot jaz !» je pojasnil Simon Ford; «Ra-
ko zelo bo vesela. da vas vidi pri mizi.
. Gotovo bo samosebe skušala prekositi,
le da vas dostojno sprejme !»
<'No, prav, prav, Simon», je odvrnil
iiižerif-r, ki ga je izgled na dober za-
jutrek navdal z vidnim zadovolj-
stvom.
«Gotovo ste h} la^Cni, Gospod Starr0»
«Kajpak, potovanje mi^je vzbudilo
lek. To peklensko vreine mi je naga-
jalo vso pot,.«
«A, tako ! Gotovo dežuje tarn gori!»
se je Simon Ford sočutno nasmehnil.
«Da,  Simon.»  .
«No, glejte, gospod James, tu pri
meni pa nikoli ne dežuje ! Saj mi ni
treba popisati prednosti, ki  jih iniatn
tukaj. No, zdaj sva na mojcm domu.
Še onkrat  vam pravimt  dobrodošli!»
Simon Ford, ki mu je sledil Harry
jo peljal. gospoda Starra na" stanova-
nje, ki je v glavnem obstojalo iz pro-
storne dvorane, ki jo je razsvctljevalo
več svetiljk.
«Dober dan, Madge», je pozdravil
inžener.
«Dober dan, gosywl James», je od-
vrnila brhka škotinja in vslala, da
sprejmo prijaznega gospoda.
«Kako me veseli, da vas spet vidim,
Madge !»
«Človek, gospod James, jo vedno vc-
sel, kadar se snide z.ljubimi prija-
telji.»
Predno so v sedli k mizi je naen-
krat vprašal  inžener(
«Simon, dvoje vprašanj ! Va.se y>i-
snio mi  obeta zanimivo novico ?»
«Seveda».
«Zan i m ivo za va s ?»
«Za vas in zame, gospod James, \o-
<la poeakajte, po obedu vam bf)m vse
:i;itan-čno pojasnil.»
Značajnemu inožu spomenik!
Tržaško inesto nanrerava odkriti
s|:omenik enemu izmed svojih najbolj-
šili niož: Fj-ancu Ilermetu, ki je sko-
zi desetletja. pogumno branil narodne
pravice tržaških Italijanov jjroli av-
strijski vladi. Zelo poučno in pennen-
ljivo je za nas, kako opisuje ilalijan-
sko Casoj^isje borbo tega niožti za pra-
vice .svojega ljudstva. Avsfrijska vla-
da je skušala na vse načine ukloniti
znaCajnega Hermeta. Večkrat je raz-
pustila tržaški občinski svet. ki ga jo
on vödil. grozila mu je, (Ja izgubi
službo, njegov list je hotela zatreti. a
vsi> sku[>aj ni nič ponuigalo. Končno
je ustanovila vladen časnik, pisan v
italijanskem jeziku in hotela tako raz-
klati italijansko ljudstvo na dvoje. To-
da ob zavednosti tržaških Italijatiov
so se vsi ti f)oskusi razbili.
Poučno je tudi, da se je awstrijska
vlada jKisluževala proti Hermetu slad-
kih, zvijafjjjh sredstev. V svojih spo-
minil) (;|>isuje Hermet, da mu je vla-
da obljubljala vs:> mogoče dobrote in
ča^ti, ako iz-da tržaško italijanstvo.
Hermet postane žujian in dobi inesto
upravnega svetnika v avstriskem Lloy-
du. «Vlada ne bo zalitevala od Vas me-
niogočih stvari!» .Vso je bilo zaman.
Zadnji poskus je napravila vlada o pri-
liki nekega obiska avstrijskega cesarja
v Trslu. Hermetu so ])onujali železno
krono 11. razreda in inie barona. Fraiic
Herniet je cast odbil in oslnl inlcn in
zna-čajen.
To je bil mož, ki mu Trzacani ¦od-
krivajo .spomenik. Franc. Nennet nam
vzbuja spošlovanje, njegova zvestoba.
trdnost, nepodkup'ljivost naj bo Kgled
tudi nam. ZnaCajne ljudi tudi nas-
[)roti)iki spofit-üjejo.
Antanta danes brez vsake
podlage.
O antanti je Mussolini izj)reK(jvoril v
'sen.-itu sledečo sodbtj: cGre z;i to. da zvt-
nio, inoriHi antimla. šc /iveti ali i»a. xw
smrti  naspi'oli.
Danes ni eue^a sainc^a dcjslva. ni enc-
Ka dnffodka, nc cru-H« razloKa, katci-i )ii
crovnnl v piid autanti in ji ilajal jio-
dla^o,.
Lovski zakon v senatu.
V rimskem .senatu razpravljajo o
novem lovskcm zakonu. Po na^ih do-
sedanjih posiavab je spadal lovski za-
kon  v deloki'og ¦d'ezelnegfi.  zbora.
Osem in trideset mušketirjev.
Iz toliko mož obstoja telesna straža
Mussolini ja. fitevilo Jimšketirjev so,
nikdar ne zviša in nikdar ne zmanj.ša.
Kdor lioče biti mušketir. mora biti
Himljan, imeti mora predpisano izo-
brazho in mora biti iz bolj.še družine.
MuSkefirji iso zelo rnladi iti so podvr-
ženi posebni disciplini.
Kukšen vpHv ima prvi minister
na svoje ljudi.
l'red kratkim se je vršil veliki H'-
šistovski svet v Himu. Po soji je f-lai-
Galza-Hini imel razgovor z nekjm cos-
nikarjem in povedal, kako močno vpli-
va Mussolini na svojo prislaše: «P°
euournem razgovoru opaziš, <la j-
Mussolini sfnvmenil |)olagoina in <v>u-
'dežno ivoje mislj'en,Je ]>o svojih &r-
ljjih.»
Vojaške strelne vaje
na Sv. Danijelu.
Od 19. t. m. do (). niarca se IxhIo v r-
išile strelne vaje s strojniini puškanii
in topovi na hribu Sv. Danijela v.sino
ri proti Trnovem. Vojaško oblasLvo b'1
dalo Ziistražiti z vojaki vse nevarno
o/emlje. PrejM)vedan bo za ia -?as pm-
met na cesti, ki vodi od Ajševice *-l(1
Havnice in tfvo skozi kraje Loke, v
Zvirku, Jiatif'i in Pri Peri. Prc-povc^lfl-
no je, se ustaVljati na y><> 1 jili in v gotf*
dovih na ozemlju od Sv. Danij'ela <l°
kraja Pri PeČi. Obveščamo občinsi.vo,
(k bo plapolala mied ¦strelja.njem t»:1
Sv. Damjelu  rudeča zasiava.
Kaj misli Mussolini o zunanjl
politiki.
V scnaln sf je vi-sila. (»¦ dni zanimiV'1
¦Sfja, na katen" jf Kovoril Mussolini Ui'l!
o zunanji politiki. I\rvi iniriistur jo J"'"
kcl: «Zdniženc državc» Ainrrikc in An-
ulija zaht(iva.jo, naj volja v jiolitiki i>a'
rclo morale, j>o katori mora vsakdo pluft''
ti/kar (IuIkujc. Toda narcla inorale ^''
I'ok lit1 vladajo v¦ odnosajili nicd Tiancrfti-
—  ZalibOK,  da   n<»   vlada jo.
Kdo naj poučuje verstvo
v ljudskl šoli ?
l'a.sistovska vlada jo pn minist m 60H
tiletn i/javil;i, da. so morfi, v vso ]jurist
solo stai'ih ])i'ovinc nvesti vor<inauk. 's"
dni jo. minister dejal, da so Im naloK;1
pourovanja.   voi'stva    )>ovorila     uritfljf^tvn-
Urcni jiator Sonioria, ki slovi po pvoji
izobrazbi po vsoj l^vnijii, jo j>riobril °('
])VU) pisino na ministra s vprašanion11
kdo  naj  jiourujo verstvo v  š<di .'
\' ])isinti orila pator miiiistru, da. li«"1'
povi'iiti vri'ouk nčitcljom. (lontilo w ^
i-ad,  da.  hi   »katohete»   določoval   skos.
!'. Scincriir' ]ia Irdi, da. inoro pom'cv1'1'
katoliškc i-osni<:e odinolo rluJiovnik. Drž'1'
va ima kvoöjt'Tiiu pravioo, da. izmed vfi<:
predlaKanih zboro ono, ki so ji zriijo T"1^
s])OS()l)n.i.
Pregled obtinsklh uprav.
\'lada   Im» odrcdila. to  dni, kakor r,ujonl°'
j>ro>,rlo-d   raöunov   oltrinsko   npra-vo    v   **''
nu.  Katera  oltfina  ]>rido  iiato   na   vr^K»'
Kaliko vojukor ho imela Frandjn u>
leto pod oroijeni ? V sraneoskem sriv'd11
so sklorvili, da nioi-a imoti Franoija l**10'
O.r)(). 1)1)0 tiki/, pod oi'o/jcm. Od fcli j(; Pr'r
vili l;'i'.'inoozov ''MiU tisor, tiijcov li) lipo* ^'
180  tisor   za'inoresiv.
«Simon«, je nadaljeval inžener, «y)O-
glejl« me dobro v oči... tako... narav-
nost v oči. Zanimiva novica? Kcs?...
Dobro ! Zdaj vas ne born več mu-čil h
vprašanji», jo dodal, kot da bi odgovor
žo razbral kstaremu  niožu  iz oči.
"In drugo  vprašanje ?»
«Morda vreste, Simon, kdo je mogel
napisati to pismo?» je odvrnil inže-
ner in pomolil nndpazniku anonimen
list.
Simo.i .,. j/i.-nn; j/<tzno ]>ro-čilal. Na-
t/O ga je pokazal svojemu sinu, ki ga
je vprašal:
cAli ti je ta pisava znana?»
«Ne, oče», je odvrnil Harry.
«In tudi to pismo jo imelo poštni
pečat. i/ Abersoyla ?i> je jjoizvedoval
Simon Ford.
¦   «Da, kot vase»,    jo    iirilrdil    .Iiiiik's
Starr.
«Kaj misliš, llaii>», jr. dejal Simon
Ford, ki se mu je lice rrialo zamrarilo
«Jaz mislim, oce», je odvrnil Harry,
«da ju imcl gotovo nekdo namen j)re-
prečiti  obisk gospoda Jamesa».
«T(xla kdo neki ?» je vzkliknil **''
ri rudar; «kdo bi mogel še ])redfafl"r
izvedeti  za moje misli ?...»
Simon Ford se jo zamislil. Iz ^fl
snovanja ga jo solo probudil glas Tijr'
gove žene.
. «Prosim, izvoll^ sesli, gospod Sl/a.t'r":
jo dcjala. «.luha bo že nirzla. Koj ^1
st* sod.ij vznemirja.l'i vsled tega pismsts)'
Na ženino povabilo so vsi trijc .^>(l1'
in ziiceli obedovati. Te/;no in izvrs''n"
škotsko kosilo jo zavzelo dobro lir<
Casa. Pri torn sta se James Starr in k-!l
inon Ford tudi innogo pogovoril";
predvsx'in sla obujala Kpomine. H«'11'1''
je bil bolj molče^:. Dvakrnt je ftcl ^
lo od mize in iz sobe. Očividno &
je izza pri]»etljaja s kamenom iTlU^|!'i
noka skrb in mi vsak na-Cin je ho«*'
biti pozoren. Ta nemir se je So Poir
čal, ko je čul o anonimnem pis?tllr
Ko seje odstranil, jo dejal iri/^^,
napram Fordu in ujegovj /Ami Mst*^
«PridlloLr.'i   s.iua   iniala    i ifi ialcl in   ^
ja !«
GORISKA   STRAZA                                                                                                                    Mr«n  3
Slovanske stollce na unlverzi
v Trstu.
duties, ko ])o vscj (1 r/.n.vi toliko pisejo
" «lahnaiinskih Italijanih, o njihovih
K'zikovnili in šolskih pravicah, se jo
^oiiiniia Klovcucev in Hrvatov v Italiji—
r*l"u>likariskastranka v Trstu. «EmaTicipa
fckme» trdi, da je vsak sporazum mod Ita-
'Uo in Jugoslavijo nemogoč, doklor no
dobo tudi Slovani v Italiji vso jozikovno
kl* Kultume praviee. Trzaski republikanoi
Buhtevajo v Trstu celo univerzo s slovan-
¦'-Mini  stolicami.
Čiščenje.
Mussolini j(. zaiika/al vsoni fašistom —
<r|'os.io/idarjein, da moffijo brezpognjno
'^topiti iz sramusonskih lož. Kiicinu sa-
^U'iim gospodarju treba pokoren bili: ali
¦^iZiiihu ali masonsivu. Fašisti so ubogali
Mu&solinija: truinoma izstopajo ' iz lož.
^<1 fašistovskimi voditclji so biii rlaiii
¦lOZf: podminister Acerbo, Dajniatineo po-
rs*'ui(.¦(-. ])ud;in. Halo Halbo, železniški k<>-
M|is;ir Torre in drugi. Vso pričakujo se-
!^.i, kaj poreoe na to veliki nmjster. iJa-
"janskoga sramasonstva, k<nnondat<M' Tor,
•rtpinni.
Ponoii se sprehaja.
Kdo ? Franc Loban iz drgarja,. V ,noel
• H'd fcirikoin in potkuin se jo sprehajal
v "liri Casale. Cuvaj Mart el am; ga jo
vDi<išal: «Kaj delate tu?» «Sfcrehajtun-se».
'K.'ij iiiuiif v -/aklju?» «Nekaj »voje'-ro-
¦"'¦¦ Ta, in], if I.oban zdirjal v bog, Ali
^er .io bil. Marti.-lane Iiitrejsi, gu jo vjol
'n Doljal na, varno. Leban jo iinol v y.aklju-
'^w slanine v tezi kakih :«) kg. (Mxlr/ali
Sfl v;\. v  ziiporu.
Vojni iitvalidnl urad v Gorki
lzl'«ža dnizini Hašin v Solkanu svojo
'^kiviio so/.alje k smrti tovariša.-irivalida
¦lusipa Hasina, ki. jo stanoval v Goriri za
Xi*;til<Mii pii družini Kodelji. Kor niyiuo
(Is-»l)iit pravocasnu obvestila o snirti nase-
^* lovarisa, se nisino niogli vdele/.ili ]>o-
'»Ft'ba v Kolkanti. Se oukrat naše pri.Mvno
»Ciž;ilj,. !
^anašnje mišljenje posl. Giunte.
Soslanoc Giunta je požgal Narodni «loin
^'ü i<' zu a no že iz lota 1920 To dni je pa
^°fcpod   Ciiimt.fi   izjavi]   v   cGiornah:     d Ma-
la:-i da no prizna vee upravic-enost i na-
•¦»MsU'v posamoznikov na lastnu pest. V>a-
*° Uasilno dojanji; je danes v skodo i:\-
^ziiia.  «v prvoni ca.su smo bili  upravireni
(''!lti proti postavi, (lanes i>a sinu mi bia-
n'^'lji zakonitosti». To je vse prav in lo-
""¦'¦   '¦«'   da   lii   /olja  rosniriiosf postala.
Oseprrice in kožna bolezen
HaKlo širi na Gi'skcin in v do/.olah ob
'^'^"Zoinskoin niorju. Vsi oni, ki imajo
Pod si re ho  osebe,  došle iz onienjenili  po-
r'liin, so  dolžne to  naznaniti   županstvu.
¦(lTavstveni svel, via Maz/ini 7. Mosini
ksir"isar Fabi«,|i.
*' Kmljcstru Palčkuv», našo najlepšo
Uj|;«linsko i«ro inia v» predpripravali
'"Moino slovensko zensko drustvo v Gu-
™ci* in se bo uprizorila t najkrajsoni
^ftflu. Ker Hu iX) vrjija pjod.stava popoldne
j^ doloöona zolo uizka vsiopnina, se je
Idhko  vsakdo  vdeleži.  —  PaK.i   bodo  naj-
l'J naslo|iiij   v sioiic.i   in   pozneje  imli   na
"Uolezii,. si' vsi   to^a  prvo^a rinsinjia na-
¦filk »iialfikov!
Me kui.,-r i   rvimhllUanri     no     jirestopili   k
faiistoin.   EU   dol   ropublikancov,   in   sicoi
ül   iz   Pokrajine   Havonno,   so   po     dolgih
^Kovoi-ih   in   poKajanjih   z   Mussolinijem
s^I>«li   v   lašistovsko   stranko.  Hopublikan-
MH'i   iinonujejü   te   ljudi   breznačajnt
UflKoko  in  iZd;iji(.(..
fcliki  apostol  vzhoda  v    Goriel    Loioh
Je PtoiokJo tristo lot, odkar je bil proRla-
»en   y..
¦^   '"i   svctnika   I''ranrišok   Ksavoiski.
H  "I(JŽ  jo   ona   najverjih   tvornib   oseb-
«voioviK!   ztfodovine.   Voß   krsöanski
Pa   slavi     kot     inodornOKa     ajiostola
mJeR{>Vo   <U'snif:o   lzposlavljajo   po   velikili
Testlh   '^P-'inijo,   Francije   in   Italije.   Tudi
seh'"'1'0  J°  I)rinos(!J°-  v    ponecleljck    Wi
fe   ril<'u"Ja  in  v lorek 27.  do  ireh  popoldiK
•v(-lnikova     dosnioa     izpostavljona     \
1   sv-   iKnac.ija   na   Travnikn
Vpoklic letnika 1903.
I'radni vojaški list, objavlja okiv»žnic<»
vojnoKa niinistrstva, s katoro so klirojo
s r>. niarconi lOi-'M pod oro/.je oni santjo,
ki so bili potrjoni na rednoin naboj-n let-
nika l'.t()3. in so naliajajo sedai na nodo-
lorononi   zarasnoni   dopusti.
Obonoivi s toini novinci si' monijo ja-
vili ]>rod vojaskini olilastvoin tudi voja-
ki slai'ojsih letnikov, ki sri na zafasnoni
•dopustu zato, kor so bili zo njihovi bra-
tjo ])o<l onižjoin. Ti starejsi fantje djo-
rajo j)od oro/.jo lo tedaj, so so njihovi
braijo sovoda ze doma, oziroina pridejo
t ok on i   mosera  dojnov.
Ojtrosöoni vnjašrine so za sedaj sanio
onj santjo lelnika lOO.'i, ki so ncthajajo v
lujini, ako jini ni bil izstavljon jiotni li^t
sainn do rasa toga vpoklica.
Fantjo, ki bodo poti^joni, bodo niorali
so isti d,an od]>olova.ti b polku Dnpnsli
mi izkljureni.
Odpravljono   jo   nadoniosi(iva.n.|c    hralov.
Saino zniža-Tio vojaško dobo ndslužijo
vsi oni lantjo, ki imajo sprirovalo o prod-
vitjaski   priiiravi.
l/.vzeti i»d to pravico so <m\ lantjo, ki
bodo obiskovali solo ]>odras1nikov in
rastnikov.
Fantje kalofim so dovoli skrajšana vo-
jaska slu/.ba, tfrodo pod or07.jp 5. junijo
V.)S.\ in bodt)- služili vsega skupaj lo ir>
nicsoicv.
Od lakote je pa del v nezavest.
V-petek ob 2. popoldne so jo od.igral v
JJoiiotitah zelo žalosten prizs>r. Nek (i~
lotni stai'f-ek jo v eni najlepših ulic zaool
nenadonia ouraliovati, noKe so so mil inoč-
no troslo in konrno so je zgrudil na tla.
ljiidj(f so pritokli na pomoc in ko so ga
spravili zopet k zavesti je rekel, da ;je la-
čen. Starček je po poklicu postrežfek jn
tožak, a sodaj ne more vor dola.ti, kor jo
prosibok   in  Ka  nihro  ne  mara.
Hedi se od ostankov jodi drugib. Starček
inia. dva sinova žoloznirarja, a zanj so
nie ne. brigata. Pravi, da jo «sam na
svoiu. ¦¦>
Pretepala sta duhovnika.
Na. juziH'in 'J'irolskciii so pred ne-
davnim casoin preiepli fa^isli župnika
iz mesta Sulurn. Preiskavo. jv dognaln,
da st«i bila krivca dva fašisla iz Mezo-
lombarda. PoliM-Cni tajiiik fa ši skjv.sk0
slranke na Južncin Tirolskcni je iz-
ključil napüdalca radi «nasilja prol.i
najvišji cierk\ieni oblasti v kraju Sa-
lurn in radi Inide ncpokorsčino» iz
s1.ra.nko sašisiov. Naši domafi fašisti bi
se lahko zgUnlovali  nad  ireniiri.skimi.
Voroka. Dno .'!. t. in. se je poročil dr.
Josip Trost, župan iz Knežaka, 1. Kospo-
diriio Hormino 1'rbaiif'irovs), lovarnarja
höorko  17, Hara.  I5ok  daj srofo!
Gospodarstvo.
Pozor, žlvtnorejci!
Doznali smo, da na.nierava dpželna
u]»rava nabavili in oddati /ivinorejeem
za, pleine vorjo Atovilo merjasokov in
svinjic oistokrvne • nemške požlnbt<'nono
pasine po znižani coni. Kdor jib žoli do-
biti, naj eiinprej vlo/.i prosnjo na kme-
ijiski  urad v Gorici.
Trine cene v Gorici.
Due Ifi. lebruarja so bile na Koriškoin
It'ku sled ore tržne oeuo: kronipir 7f> do sr»
vinarjev k^, sa.laia iudivija ].0(> do 2 liil
kK, sladka ropa 40 da U) vinarjev kK, ki-
sla ropa 1 lira, spinale 1.30 lir; mali )ra-
dio 2.00 do 3 lire kR, kislo zelje 1.00 do 2
liri, rudofi radi si 2 do 3 liri; karfijol 1
do 1.20 lir, svpzo inaslo l.r> do 10 lir; pro-
šano inaslo 10 do 17 lir ktf, inleko ^./d) do
1J>0  liter;   jajca   50  do  00  vinarjov   kos.
VREDNOST   DENARJA.
;       Na  tr/.aski   borzi   si   dobil-17.     scbruarja
t.   1.
za  100  norns.  avstr.  krf)ii  3  do    3.S    vina-
rjov;
za 100 dinarjev 20 do 20.50 lir;
•   za 1   amorikanski   dolar 20.75  do 20.00 lir:
1   za 1 pfund  Sterling 97.50 do 87.80 lir.
DRUSTVA.
Društvo   *j\a/)irj     \    Dm nboi'KU    vprizori
'   v  nedeljo 25.  1.  m.  narodno  iKro s  peijoni
\    1 n ¦ t ill    (li'i.-iniih    «Jti'N1'1 ¦<¦!»     And rcii'-fk«.
Kaj je novega na deželi
Podbrdo.
I'odbrdo je j>ostalo središče turistom.
Vsako nedeljo jn tudi že v soboto zveöer
jtrijtolje vlak v I'odbi'do nmoKo turistov.
oprtanili z nahrbtniki in s potrobnimi jirj-
pravanii za sankanjo. V sklonjonib vrsiah
koiakajo iz Podbrda skozi «vinkelo ("ez
Petrovo brdo na snežena pol ja na Pore-
zen. Med turisti je mociio zastopan tudi
žonski spol, ki vzbuja s svojo opronio,
ozivoma obleko posebno ])o«ornost. Gospe
in Kosjiodiine so nainroč ravno tako oble-
(^oiie kot. nio^ki. Le gladki in nožni obrazi
in hoja jib loči od inoških. V nedeljo dne
4. t. 111. je bilt) v Podbrdem razlirnib tia-
ristov in turistinj za eno celo poinnoženo
obmejno stotnijo. Godba jib je spremljala
;tiii Porezen in nazäj. Posamezni posebno
navduseni turisti so se sole o mraku vi'a-
'f-ali v dolino. Hili so v najboljšem razj>o-
.1'oženju, a vendar nekako žalostni češ, da
je zabave na visokem I'oreznu konec, ker
fadi juzne^ra. v rein en a siiok ne drži več.
v
a                Iz Knežaka.
r
¦ Na. pust no nodoljo zvoror ob K. uri jo
('začel goreti hiev poln sena sredi vasi. Ker
$e ravno sne/.ilo in je hitro pose^la vines
Vožarna h ram ha iz Kne/.aka in Zagorja,
^jo bil OKenj kmalu vdušen. Zgorela st^i
posostniku Lenkn 2 prašira. Skodo cenijo
41a 30.000 lir.
Iz SebrelJ.
, lU'dt'k dogcdi-k, <la sia se jx>rüci]a
lia en dan brat in srstra, «mo <loživi'1i
V Sebreljah pretekli tedt-n dvakrat zu-
ixjrodoma.
• V pondeljek 5. i m. se je poročil
Alojzij Medved z Pavlo Boži^č in Fi-
lif) ftkvarča z Marijo Medved, sestro
prfjšiijepa.
V sre<lo 7. t. m. pa je obhajal poro-
ko iukajšni največi posestnik Franc
Mlakar z Amalijo Lapanja, n^Cakinjo
F. dekana v Solkanu, ob eniein p<i se
je ]>orcKnl üijnik našega bralnepra
dru&tva Pei^r ]jü]>anja z Julijo Mla-
kar, sestro prejönoga Ženina.
Na svatbah je bik) zliranih veliko
sosedov in sorodnikov, pri kaierih ne
je vidiela splošna zadovoljnost in ve-
selo razpoložcnje. Vsem poročencem
Hop <laj zdravja, obilo .sreče in zado-
voljn(xst.i v novern življenju, katerega
so nasiopili.
Nil    JM)||()\1J1     S\ aUM'lll    /illlilVl         \\.       t.
in. je nabral g. Janez Vojska za novo-
usianovljeni drušiveni podbeni kro-
zi'k r>2 ]j. 10 sl. Vseni darovai^ljem, no-
voporočencein in svat-oni ieni potoin
iskrena livala.
Vrlim članoin tukajšnjeg-a <Jru.štva.
kateri so že za mejnjkoin faniovskeRa
in dekliškega življenja želiino v Jx>-
<loče innogo sr^če. Na mnoga leta.
Od bor i'Slo>fe»
Iz Zakojce.
Čeravno je nasa vas inv<l zadiijJiui
na meji, vendar iiismo tako ]x>zablje-
ni, posebno od iujc^v ne. V zadnjih
tetih se je pri na.s izsekalo mnog-o le-
sa. Na stotine vagonov 1^e lesne pro-
dukcije so ])oslali v svel. Jz poöelka
.sino iineli za to delo doma-če jiodjei-
11 ike, a naposled -so isti vse oddali
tu j (ui. Ta je [)d prijK'ljal rned nn& tu-
di tuje delavce, ki trgajo doinačjnom
delo iz rok. DelaŽeljni domačini «ami
pa ,sloje 11 a (X'.sti. Tako nas je iuji ka-
pital spravil ob vreclnowt, naših <\rx.
Možje doniačini : Vprašam Vas, ali
bi so ne mogli tudi na torn i>olju zdru-
zili? Vase so delavne sile. vašajej)ro-
duki.ijska moi: Zakaj bi klicali tujca,
da j)osreduje z vasirn blagoni in :sebi
polni žepe ? Vi pa osttmete i>ri t-em
izCrpani  in prazni.
Za zgled naj Varn bo Mlekaj-ska za-
druga. Poiom združiive stj doseže veft
kakor posamczno... Moči in zmožnonti
ne manjka !
Naši zavedni mladeni-Ci so usi-anovj-
li v Zakojci izobraževalno druAivo, ker
vedo, da je le. tu pravi cjlj in siiiolcr
niladjne.
Iz Kanalskega Lomi.
\' Jiotok jio svcriJ-iri, duf '¦'>. Jei»ru«»ja
je prise] mladenir Hijavw. v neko gostil-
no v Lornu. Mimo je sel tudi gospod ku-
rat. Rijavec ga je napro.sil, naj ga sprej-
nie v župnišče, ker zeli neki dokument.ki
ga nujno potrebuje. Nato je pa izjavjl, da
bi zelo rad gx»voril z g. ku rat oni na sainem
in ne v navze.^nosti drugih gostov, ki bo
se nah a j ali v gostilni. Tej želji ft. je bilo
ustreženo. Gostje so so oddaljifli. V sobi
sia. ostala II. in g. kurat saio;i. Nato je
H. naprosil g. kurata, da ga izpove. Njf-
govo stanje je neznosno, zato je sklenil,
da se po izpovedj ustreli. G. kurat je to-
lazil mljidenira ler ga svaril, naj bo pa-
meten. Itazume se sann» po sebi, da jca
ni hotel v gosiilni izpovedati, še po«ebno
radi tega ne. ker 11111 je razodel svoj na-
meri. — Dogovorila sta <re, da pride l\. dru
Ki dan v žuj>niš(e ob 7. tin zjutraj. Ko
je Hijavec zapustil gostilno, je izgovoriJ:
«.Adijo Lorn>. in krnalu nato se je sliia.1
iitrel. Ob voglu za sesedovo nifto se je z
revolverjem  obstrelil  pod  očesoin.
Neki doniarin K., o katcrem trdijo, da
ni   ]io])o)iionia   jiri   zdravj   jiamoti,     se    .1«
Hniioama H. I. D. v OoFiti noznanja siavnerau otimstvu.
da so ravnokar došle nove
„POSTNE   PESMI,"
uglasbil Janko Grudnik.        Zbirka vsebuje 0 pesmi za
mešani zbor, in sicer:  (
1) O gresnik! —  2) V vrtincn, — ;ij   (Jlej, o Grešnik!
4) Zdi se mi. —   5) Sveti  kriz. — C)   Jezus   v   grobu.
Pesmi so zelo labke, prirejene za po<leze]ske^bore,
rade micne iin^odioznosti bodo pa gotovo vsem do-
brodosie. Besede so večinoma nove in nekatore jvrav
lope. Natis je dovolil kn. sk. Ordinariat lavantiski.
Izmed drugib knjižnib novosti za (Jorisko pripo-
roramo sledeee knjige:
Dr. Alcš Ušenicnik: Princips sociologije /Jr. Jan.
E. KreJc: Socialni eseji, gövori in načrti — Fr. Stele
An Fr. Terseglav: Sveta Kusija — JJr. Jan. F. Krek:
Slovene] — Baumbach-Funtek: ZJatorog — Fr. Ks.
Mesh'o: Ob tibib vorerili — D. Feigel: Pol Jitra vipavca
II. izd. — Conan Doyle: Zgodbe Napoleonovega huzarja.
Naznanjamo   nadalje,   da   prodajamo tudi letos v
naši trgovini „Dom in svet,w ki izhaja zopet v ]>ovccani
nbliki. Prva stevilka je žo izsla. Naroenina znaša 25 lir.
Vodstvo knjignrne K. T. D. v Gorici, via Carducci 2
MONTOVA  HIŠA.
St ran J
GORISKA   STRAZA
•pravil na g. kurata in niu je, v nekeni
listu «očita], da je pahnil nesreCnega mla-
deriičfi faši.sta v tak olm}), da se je ho-
tel ustreliti». O tem je že inl'ormiran gori-
Ski fašjo, ki je poslal K. kuratu grozilin.
pisino Oeš *nuj nu preganja lasistciv, kci-
foodo diutfaie po fašistovsko pi>stopali
proti njemu». Resnično pa je le to, kar
siuo zyoraj poročaJi. RTjavec ni imel pro-
ti g. kuratu nicesar in tudi ne kurat
pi-oti njemu. r.eli clan po svečnici je gro-
zil R.. da ustrt'lL najprej sestro in poU'in
še sebc. Skrbelo #;i je dvojno: potrosil
je bil v zadnjem času z najrazlicnejaimi
neuninostmi precej denarja. Igrul ee je
tudi najbrže prevei: z zenskami. Obolel je!
Ti dve okolnosti sta ga spravili iz rav-
notežja V tedeljo r>. l'ebruarja je odšel
v goriško boluišnicu. Kr) Se je vrnil iz
bolnišnice, se je poslovil od svojega pri-
jatelja v Gorici z besedami: «Z Bogoin.
ie se ne vidinio.» Pričakujemo, da sestvar
jireišče   in  da praviea,  koniur gre.
Ponlkve prl Tomaju.
Xekaj besed po pustn, l'les, pies in zu-
pet pies, to je bilo geslo nasih deklH.
Naši mladeniOi morajo biti zadovoljni,
ker so plesali v i/.obilju in tudi zaplesali
<losti denarja in zdravja. Naša d eklet a
se pa sploh niso dala zadovoljiti. Zadnji
pies so bile napravile same in se vrtelc.
da se je pod nogami kar iskrilo. Toda
glej, fantov je bilo premalo, plesati s<>
morale same in ob 9. uri zvečer se je ph>
moral že__ zaključiti. Nato so se dekleta
zbrala in preštela ogroinni dobiček. Da so
se stvoški poravnaU, je jnorala vsaka pii-
šteti T) lir. Ker nekatere niso imele <\v-
narja, so dale inesto denarja bokal vina
all pa nekaj  za pod zob.
Sturisi! Kam pa ste gledali, da nisle
videli, kaj delajo vasa dekleta?
LISTNICA U^EDNIŠTVA.
.1. I1. Slap |ji'i Vipavi: Z,al, pi'islo pre-
p<F*/no. Pošljite ]jor<M"ilo n ii.itckn. T,isi
vedno  na razpolago!
VABILO
na redni občni zbor Kmečke batike
registrovane zadruge z omejeno za-
vezo v Gorici, ki se ho vršil v četrtek
dne 8. marca T923 ob 13. uri v
Gorici, Piazza De Amicis 12 I. nad-
stropje s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje in odobrenje zapisnika
zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo
načelstva in nadzorstva, 3. Potrdilo
računov za leto 1922 in sklepanje
o razdelitvi čistega dobička, 4. Cita-
nje revizijskega poročila Zadružne
Zveze ter ukrepi vsled istega, 5.
VoFitve načelstva in nadzorstva. 6.
Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo
navzoče zadostno število članov, se
bo vršil občni zbor 1 uro pozneje z
istim dnevnim redom ne glede na
število navzočih članov in zneska
deležev, ki so zastopani-     ODBOR.
Novo veliko zalogo moke,
otrobl, koruze itd. priporoča
Leopold S t r e h a r trgoyec v
Vipolžah.
Stebri, raklje iz akacije in kostanja
za vinograd, dolge 3 in 31/? m. debele
6-15 cm so naprodaj. CIGOJ FRANC,
GORICA, Via Levada 9.
100 q. semenskega krompirja med tem
20 q. „oneidovca" ima na prodaj
KAROL RUDOLF,  TOME p. ürni vrh.
POHIŠTVO. Vsled pomanjkanja
prostorov prodam spalne sobe,
jedilne sobe, kuhinjsho opravo
ter posamezne kose po zelo
znižanih cenah. V. Grignaschi?
ul. Morelli 49.
Kupujem koze
kun, lisic. podlasic i. t. d. in pla-
čujem po najvišjih cenah. Wind-
spach, «Albergo Gorizia», Gorica
Corso Vitt. Em. Iß.
TOMAZEVA ŽLINDRA 18.50 od.t.t-
na, superfosfat 14-16° „ in čilski soliter 15-16* 0
ter kalijeva sol 40% «e dobe pri „Slovenakem
kmetijskem druitvu" v Gorici, ul. Contavalle
st 7, hiia dr. Rojic.
izdeluje zlate, sre-
brne, porcelanaste
in cementne plombe ter proteze
iz kavčuka po najzmernejšjb
cenah, in sicer : ob četrtkih in
petkih v Komnu št. 33, ob
pondeljkih in torkih na Opči-
nah št. 174.
Na prodai Imam nove A.-Ž. panje
in tudi močne čebelne plemenjakft
x mladimi matlcami. Cena po dogo'
voru. Fran Pellcon, Sovodnje 56, po-
šta Mlren.
! VEL1KA ZALOGA CEVLJEV ..MODERNO"
(Calzaturificio ,,Moderno ) Rastelj št. 34, Tel. 235
1   Kje dobim vojaške čavljs najboli po ceni? Pri VUKU v Rastelu; on
imanajvečjo zalogo iznajboljšihtovaren,ročno delo in cene najnižje
Vojaški čevlji........ä 25 — 30  Lir.
Otroski čevlji........a  10       40    „
Ženski visoki čevlji (iz tovarne) ä 42 — 50    „
Ženski yisoki čevlji (domače delo) ä 55 — 75    ,
Moški čevlji (iz tovarne) .   .   ,   ä 30 — 60     -
Moški čevlji (domače delo) .       a 50       70     „
Sprejema tudi vsa narocila in popravila.
FEIiBEHBflUM & ROLtlCH
(prej Hedžet & Koritnlk)
Gomca - Copso Verdi šfccv. 7 - Gomea
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zaloga
pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstncga
blaga za neveste, drobnarij ter vseh potrebščin
za krojače in šivilje.   -^
NA   DROBNO!
NA   DF.BELO
veilike: zaloge
PO ZNIŽANIH CENAH
"'           Izredna prodaja na debelo In drobno na račun tovarnarjev
VIDEM - Via Savorgnana St. 5 - VIDEM
Velike množine blaga, ki jih ni bilo mogoče izvoziti, su ihiju vsled sklepa üdriizenja tovarna-
rjev v razprodajo po različnih podružnicah Ttalije.
Opozarjamo naše cestite odjemalce, da se je y POndeljek 29. t. Iti. zacela tudi r videm-
stih skladiščih - Via Savorgnana» 5 - razprodaja   velikanske,   zelo   bogate   zaloge   po   JzrednO
zniianih cenah.
Navajamo nekatere predmete:
Obrobljeni robci po.......  L  —.75
Moške nogavice po.......   „     1.—
Moške nogavice iz mešane volne .   „      1.50
Gobasto sukno po........   ,      1 90
Kuhinjski prti po........   „      1.90
Prtiči po...........   ,      1 90
Madapolam, meter.......   ,     2.50
Švicarska tkanina.......   n     2.90
Zenske nogavice z dvojno podlogö .   L.    2.95
Oružmsko platno, meter.....   „     2 95
Volnene kravate........   „     3.50
Naramnice na dvojno lastiko .   .   .   ,     350
Brisalke crepe.........   „     3.95
Vezeni spodnji jopiči za ženske    .   „     3.95
Prevlaka za žimnice, meter   .   .   .   „     4.25
Preproge za pred  posteljo .   .   .   .   „     4.90
Angleško lahko platno za srajce .   . L.    4.95
Rjuhe s preluknjanim robom  ....   29.90
Posteljna odeja........,   29.90
Bela odeja iz čiste volne    .   .   .   .   ,   3990
Žimmica............   49 90
Vezena rjuha za dve osebi    .   .   .  „   55.90
Barvane   odeje   prešite   z   belim
bombažem..........   64.90
Bo^tita izbira mo* icga in ženske^a »akna, pprila, platna, I)oinba^evine,ni8j,prepro^, zaves, perila xaneveNte.
Keponrcden nvoz volnn /a post<»lje.
NB. Kupljeno blago se sprejme nazaj, če odjemalcu ne ugaja ali se rau zdi prodrago.
Yelikanska trajna razstava s popisanimi cenaml   -   FIKSNE   CEIIVJEI    -      Nepretrgana razprodaja od 9. do 18. ure
VIDEM - VIA SAVORGNANA St. 5 - VIDEM