Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 1250 četrtletno . . . K 6 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse droge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina še pošilja vnaprej. Ža oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. - Stev. 75. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 3. aprila 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Glauni zbor llarod. stranke ** ' **<* « .C \Ì'-\ .*? i 5» ' se vrši na Cvetno nedeljo, dne 4-. aprila ob II. uri dopoldne v celjskem „Narodnem domu". Na dnevnem redu so deželnozborske volitve. Stranka stoji pred respo odločitvijo, zato pozivamo nujno svoje somišljenike, da pridejo v velikem številu v Celje. Agitirajte za udeležbo I Pozdrav zborovalcem narodne stranke! Ali naj zastopa Spodnje Štajersko v deželnem zborn le klerikalna stranka? Ali naj prepustimo nsodo štajerskih Slovencev prej liberalnemu, a zdaj klerikalnemu profesorju dr. Vrstovšku, možu šibkega značaja, ki plašč obrača po vetra in njemu enakim tovarišem? Ali Vam vest pripušča poslati v deželni zbor Alojzija Terglava, M morebiti zna dobro orati, a ni in nikdar ni bil politik, in ki hoče govoriti, kar ga bode naučil kaplan dr. Jančič, o čegar političnih zmožnostih živi duši ni nič znano? Mar hočemo brez odpora omogočiti izvolitev dr. Benkoviča, pri katerem je neodkritost in zahrbtnost najznačilnejša lastnost? Ali se hočemo dati v deželnem zboru osmešiti z nevednostjo Ivana Roškarja, ki posreduje svojemu sinu /,& štipendije, uboge kmečke sinove pa prepusti nsodi? Ali naj mesto odličnih parlamentarcev po-slančnje Meško, ki nima druge izobrazbe nego 2 razreda ljudske šole? Razven teh naj nas v Gradcu zastopa še pet sicer častitih pa brez dvoma enostransko izobraženih duhovnikov, katerim je vsak izobraženec le brezverec in ničvrednež? Ta važna in za naš narod nsodna vprašanja Vam stavimo, zaupniki narodne stranke, ob jutrišnjem glavnem zboru. Nadalje Vas opozorimo, kako postopajo politične stranke pri drugih narodih, če se kaže nevarnost. V dunajskem državnem zboru se je krščanski dr. Lneger zvezal z najdrznejšim nemškim poslancem Schreinerjem in s protirimskim Malikom nasproti Slovanom. Pri boju za nemštvo jih ne ovira različnost strank. Sam dr. Korošec sedi na Dunaju poleg dr. Ploja v izvrše-Valnem odborn Slovanske jednote, v kateri so združeni ateisti kakor Ma-saryk celo s katoliškimi duhovniki. Mi štajerski Slovenci pa ne moremo poslati v Gradec po dogovoru najsposobnejših mož iz vsèh strank, da bi se tam složno borili za gospodarske in narodne koristi štajerskih Slovencev! To je sramota za naš narod in ob enem britka izguba. Kdo je tega kriv, dobro veste. Da smo se z odkritim trudom za kompromis ali dogovor z duhovniško stranko v toliki meri naravnost poniževali, kolikor bi se prav za prav niti ne bili smeli, je danes vsi javnosti pojasnjeno. Ali se hočemo ndati in duhovniški stranki pustiti vsa poslanska mesta? Ali smemo to storiti kot rodoljubi? Ali se smemo zanesti ne oziraje se na sposobnosti klerikalnih poslancev na njih narodno odločnost? Niti trenntek bi se ne obotavljali nasvetovati pristašem narodne stranke, naj se ne udeležijo volitev, če bi po vestnem prevdarku mogli reči na vsa ta vprašanja: dà! Prevažne zadeve pridejo v štajerskem deželnem zborn v razpravo, da bi mogla narodna stranka biti pri isti neudeležena. Narodna stranka je dolžna svojemu čistemu narodnemu programu, da si izvojnje posluh tudi v Gradcu. Pozdravljamo Vas, narodnjaki, ki ste prispeli iz vseh okrajev spodnje Štajerske, da izrazite to svoje prepričanje na glavnem zboru narodne stranke! Naš zbor velja v prvi vrsti sklepanju o stališču, katero imajo od Vas izvoljeni poslanci zastopati v kmečkem vprašanju. Slovensko meščanstvo bode istotako imelo izreči svoje zahteve, v Gtfadcu doslej dosledno prezirane. Odločen boj se mora pričeti za samostojnost slovenskega dela Štajerske v kulturnih vprašanjih, zlasti šolstvu. Odločno se bo moralo ugovarjati zoper dosedanjo potratno zlorabo deželnega premoženja v nemško-nacijonalne namene in zoper povišanje deželnih doklad. Če klerikalni brezdomovinci niso pripustili, da se varujejo naše koristi v Gradcu y sporazumu vseh slovenskih strank, če so častihlepni voditelji Km. zveze sklenili prodati slovenski narod nemškemu Gradcu, narodna stranka tega ne bode molče na znanje vzela, ampak uveljavila varovanje narodnih koristij sama tem odločnejše. Pozdravljeni torej, slovenski kmetovalci, meščani in delavci na glavnem zborn narodne stranke. Naj bodo Vaši sklepi srečonosni za naš ubogi narod, naj bode zmagovit narodni program narodne stranke! Politična kronika. v Saniranje deželnih financ. Začetkom marca stavili so v gosposki zbornici gr. Latour, knez Fiirstenberg in knez Schönburg v imenu treh strank predlog, s katerim pozivajo vlado, naj temeljito študira vprašanje o saniranju deželnih financ ter ta naj poda čim prej svoje predloge državnemu zboru. Ta predlog je bil odstopljen komisiji, ki se je sešla 1. tm. ter sedaj o tem razpravlja toda samo splošno, ne da bi stavila kak poseben predlog. Finančni minister se je tndi udeležil te seje ter izjavil, da bode v prihodnjem zasedanju razvil svoj finančni program. LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 46 öeiki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. «Ako ne piješ rad medn, ti pošljem po drugo pijačo. Zjutraj si pravil, da ti je hmeljevina ljubša od vina; pošljem torej po pivo." Gospod Brouček se je naglo zganil, oči so se mu zasvetile, roki sta se oklenili roke Domšikove in iz ust mu je privrelo: „Torej ga imate?" „Pivo ? Kajpada ga imamo, Praško in Svidnicko, belo in staro." „Naj bo že kakršnokoli, samo da ga imate! Sedaj je vse dobro, prijatelj! Mislil sem že, da ga tukaj ne dobim." „Pošljem Kedruto v Pekel." „V pekel?" je vprašal gost začudeno, čeprav mu je prišlo na misel, da imenovana res spada tja. „V Peklu se imenuje pivovar v stranski ulici za mojo hišo," mu je razjasnil Domšik. „Je y tej ozki, večno-temni ulici res kakor da je pod zemljo skrit, ampak v njem se vari dobro, staro pivo." Hišni gospodar je odšel, da bi poslal po pijačo, a gospod Brouček si je mei roke in je radostno ponavljal: „Imajo ga!" V tem trenotku je pozabil na Husite, na Sigmunda, na obleganje, na vsakovrstno životarenje in neprilike, ki so mu grozile v petnajstem stoletju in njegova nestalna volja, že po pojavu staročeške krasotice izboljšana, je dobila jasnejše barve. Čez nekaj časa se je vrnil Domšik v hišo z ženo in hčerjo, ki sta prinesli jedi na mizo. Gospod Brouček je videl sedaj tudi Magdaleno in je opazil, da je ta stasovita žena še lepega obraza, da ji staroveška obleka ravno tako pristoja kakor hčeri, zlasti pa velik, bel zavoj, ovit v lepih zgibih okoli glave in z belim trakom k čelu pripet. Knnka je prinesla ie vodo v medeni posodi in brisačo in je oboje držala molče pred gostom, ki je za hip v zadregi pogledal na to in je rekel potem: „O hvala, umil sem se že v spalnici." Čudna navada, umivati se v obed-nici! mislil si je, toda ko je videl, da so si ostali oplahnili le roke, je pre-drugačil svoje mnenje: Poglejte no! Oplahnjejo si roke pri mizi kakor imenitna gospoda, samo mislim, da dela gospoda to le po jedi. Gostitelji so povabili gosta k mizi in so nekaj časa natihoma molili. Gospod Brouček je priznal sicer za pravo, slediti njih vzgleda, vendar je molil le z rokami, zvedavo ogledujoč pripravo staročeškega obeda. Eden prt je pokrival površje mize, drugi je bil razprostrt, ali morda bolje povešen okoli in okoli nje in je z bogatimi robovi segal od kraja mize pa do tal. Rekel je, da bode potrebščina v prihodnje silno rasla, posebno zaradi uvedbe dveletne vojašk» službe; pa tudi upravni troški bodo večji. Vlada bode skušala sanirati deželne finan. po projektu prejšnjega fin. ministra s pomočjo zvišanja davka na žganje. Dohodke tega davka bode razdelila po posebnem ključu med državo in dežele. Nadalje kani zvišati tarife na državnih železnicah, pa vse to ne bo zadostovalo in zato po treba uvesti Se nove davke, kar bode pa delalo silne težave, ker nosijo nižji sloji prebivalstva že itak tako ogromna davčna bremena, da bi pač ne bilo lahko jim nalagati še novih. v Ogrska kriza bode rečena, kakor „Zeit" poroča, koncem tega meseca, ko pojde cesar za več dnij v Budimpešto. Cesar je sprejel v posebni avdijenei bivšega fin. ministra Lukacsa in gr. Khuen-Hedervarya. Včeraj je bil ogrski ministerski svet, na katerem se je razpravljalo o trg07inskih pogodbah z Rumunijo in Srbijo. Ako bode nemogoče osnovati kartelno banko, bode stavljen predlog o nstanovljenju samostojne ogrske banke. Vse to se bode pa rešilo še le po Veliki noči. v Novo razmerje med Srbijo in A. 0. „Wiener Alg. Ztg." piše, da so politična vprašanja med obema državama rešena. Kakor se iz Srbije poroča, je položaj v deželi že zelo miren, ljudstvo se je udalo in vsled tega je tndi mogoče, da ne pride do premene na prestolu. Poslanik Forgacb je konferiral s srbsko vlado o ureditvi gospodarskih odnošajev med obema državama. Klavzula v najvišjih ugodnostih sicer ne odgovarja srbskim potrebam in zahtevam, ker bi na temeljn take ureditve Srbiji ne bilo mogoče izvažati živine in mesa v A. O., toda monarhija kani dovoliti Srbiji prevoz mesa in perutnine v Švico in na Nemško, kar ji omogoči skleniti s Švico posebno trgovinsko pogodbo. Na mizi so stali štirje cinasti krožniki in nekoliko čudnih posod, večjih in manjših, ena z juho, draga s spijo, ostale z različnimi pečenimi jedili. Poleg tega so ležale na mizi štiri žlice, bolj podobne lopatkam, in dva okorna noža. Konečno je opazil gost še poslikanega možička, ki je obešen na stropn na tenki žici, plaval ravno nad sredo mize, kakor visi sedaj tuintam na kmetih golobček iz puha in iz pisanih korald. „Skoro tako kot y starih časih od kmečkem proščenju!" je zbral gost na tihem vse vtise svojega opazovanja in končal s križem hlinjeno molitev. „Stol v kotn pri stenj, klopi, taki nerodni krožniki! In Kunka je bila precej raztresena: Namesto dveh prtov bi naj rajše položila prtiče na mizo in na vilice je tudi pozabila." „Dober tek želim" je rekel ip je sedel. (Dalje prih.) v Skupni korak velesil v Črni gori. Italjau8ka vlada je izjavila, da je pripravljena posredovati na Cetiuju, da bi tudi črnogorska vlada dala podobno izjavo dunajski vladi, kakor srbska. Nadjati se je, da bo imelo to posredovanje dober uspeh in da bo potem to vprašanje tudi glede Črnegore rešeno. b Nemška sodba o Aehrenthalovi diplomatski zmagi nad Srbijo. V dobi, ko so vsi nemški in klerikalni listi polni slave in občudovanja o Aehrenthalovi diplomatski umetnosti in njegovi zmagi nad 17 krat slabšo in od vseh zapuščeno Srbijo* ne bode odveč čuti, kaj o tem mislijo trezni ljudje v naši zvezni državi, v Nemčiji. „Frankfurter Ztg." piše: „Nimamo nikakega razloga, da bi čestitali baronu Aehren-thalu na njegovi zmagi. S svojo predrzno vožnjo je sicer odnesel ceno. Take umetnosti pač morda visoko cenijo v krogih njegovih diplomatskih tovarišev, toda politika ni sport, in menda bomo smeli zahtevati, da se tam. kjer ne gre samo za voznika, ampak tudi za voz in življenje in imetje tisočev in tisočev, kaže več opreznosti in vestnosti. In ali bo imel zmagovalec kak razlog veseliti se svojega nspeha, to je prav dvomljivo. Po tej zmagi, na kateri je samo to dobro, da je bila izvojevana brez prelivanja krvi, bo morala preostati napetost med zmagovalci in premaganimi, ki bode morda še leta slabo vplivala na državne skupine, ki so stopile tu v akcijo. Avstrija in nje zaveznik, ki se je vendar preveč brez pridržkov proglasil za „sekundanta" svojega prijatelja, se bodeta morala zelo čuvati, ako hočeta biti varna pred tem, da ne bode nekega dne, ko bo za to ugodna prilika, izvršeno nad njima maščevanje. Baron Aehrenthal se ima zahvaliti za svojo zmago celi vrsti ugodnih okolnosti: podpori od strani zaveznika, slabosti Rusije, katera mu je morala biti dobro znana že izza njegovega poslanikuvanja v Petrogradu, potresu, ki je udušil veselje do vojske v Italiji, če ga je morda kaj imela; vse to mu je dalo neko sigurnost in je popravilo pogreške njegove politike. Da se je o pravem času, če tudi pod pritiskom razmer, pogodil s Tuičijo, to mu je dalo visoko karto v roko, brez karte bi kjub vsem drugim prednostim ne bil mogel igre dobiti. Predvsem bode od Avstrije same odvisno, ali se bode znala z danes premaganimi nasprotniki z modro politiko zopet sprijazniti. To velja še posebno o Srbiji, ki je bila strmoglavljena z umetno nakupičene gore svojih nad v globočino. Naj bi se Avstrija čuvala prevzetaosti zmagovalca, kajti to bi se nekega dne hudo na njej maščevalo. Ako se sedaj Srbiji, katero so nje prijatelji tako nemilo razočarali, modro približa, se prerije ta mali sosed morda, že v kratkem času do spoznanja, da^ je v njegovem interesu bolje, da se nasloni na zapadno Avstrijo kot pa slovansko Rusijo, s katere prijaznostjo je imela (Srbija) že pred tako bridke skušnje. Toda to so skrbi bodočnosti. Za sedaj bodimo veseli, da je bilo za-branjeno grozno prelivanje krvi zaradi malenkostne stvari, da bodo tedni in meseci polni dvomov in skrbi za nas vse onim možem, ki vodijo usodo Evrope, svarilo, da morajo svoje korake tem bolj oprezno in vestno pred premisliti, čim bliže propada smo to pot bili " — Da bi si v Avstriji hoteli vzeti te dobro mišljene besede k srcu, na to ni misliti; oficiozi, klerikalci in nemški šovinisti so še vedno bojeviti in še vedno — na vse pripravljeni. Kopate narodni kolek! Vabilo na narocbo. Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové. ,Narodni Dnevnik1 velja za avstro-ogrske dežele: celoletno . K 25 — polletno . . „ I2'50 četrtletno.....„630 mesečno . „ 210 Za Nemčijo: celoletno.....K 28 — za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —. Naročnina se pošilja vnaprej. Upravništvo „Nar. Dnevnika". Dnevna hroniha. a Odlikovanje je odklonil vrtnar v Kraljevih Vinogradih Badek. Dobil je prvo takozvano cesarsko darilo na dunajski vrtnarski razstavi. Badek je pa odlikovanje odklonil, češ, da z Dunaja, kjer se tako barbarsko postopa proti tamošnjim Cehom, ne sprejme ničesar. a Zborovanje po § 2. shodnega zakona je priredilo dne 27. marca v Pragi tamkajšnje slovensko narodno-radikalno dijaštvo. Referirali so: filozof Fran Šlibar „OJ narodnoradikalnem programa", pravnik Lev Brunčko o „Narodnem in socijalnem momentu v narod. rad. programu", pravnik Albert Kramer o „Razmerju narod. rad. struje napram politiki" in pravnik Slavko Weixl „O jugoslovanskem vprašanju", Udeležilo se je zborovanja lepo število slovenskih dijakov, zastopano je bilo po odposlancih tudi češko, srbsko in hrvatsko dijaštvo. Poročali smo že, da je bilo kanilo akad. društvo „Adrija" prirediti društven večer z zgornjim sporedom. Č. kr. policija pa ga je prepovedala radi točke „Jugoslovansko vprašanje". No in sedaj je spet mir v deželi. v S hranilnimi knjižicami obdarovani novorojenci. Od 1. junija 1907. 1. je v mestu Möns v Belgiji v veljavi sklep, na podlagi katerega dobi vsak v tem mestu rojeni otrok belgijskih starišev takoj'po rojstvu hranilno knjižico, glasečo se na en frane (približno 1 K), v last. Želi se, da vlagajo nadalje starisi otroku namenjene zneske na to knjižico.Starši smejona to knjiži c o denar tudi vzdigovati, vendar pa mora prvotni znesek t. j. 1 frane ostati vedno naložen, dokler otrok živi. Vzgledu mesta Möns je sledilo že 45 belgijskih občin, povsod v zadovoljstvo občanov. Na podlagi teh izkušenj se je nedavno sprožila tudi v zastopu južno-francoskega mesta Marseille misel, da bi mestna občina darovala vsakemu novorojenemu marzeljanu — in takih je vsako leto približno 11.000! — hranilno knjižico v vrednosti 1 franc-a. Mestni zastop je temu predlogu naklonjen in mu uajbrže pritrdi. Upa namreč, da bo določba, da mora biti 1 frane vedno naložen, vedno zbujala zanimanje in željo vlogo pomnožiti. Varčevanje bi se na ta način v prebivalstvu močno pospeševalo. v K vprašanju o parcelacijah. Narodnogospodarski odsek ogrskega državnega kmetijskega društva je sklenil, predlagati poljedelskemu ministru, da naj se ustanovi poseben državni urad, ki se bo bavil z parcelacijskim vprašanjem in ki bo tudi daval dovoljenje za parcelacije. V predlogu se navajajo pogoji, pod katerimi se more parcelacija smatrati splošno za koristno. Nadalje označuje predlog, da je važna naloga vladne gospodarske politike, da ščiti srednjo posest in če bi taka posestva prišla na prodajo, naj jih kupi eventuelno tudi država, ako se drugače ne more doseči, da ostanejn nerazdeljena. Predlagani državni zavod moral bi pospeševati razkosavanje velikih posestev, nadaljno cepljenje srednje in male posesti pa bi moral preprečevati. v Dr. Friedjungov denuncijantski članek je priobčil iz „N. Fr. Pr." dobesedno sarajevski „Hrv. Dn.", znano z vladnim denarjem vzdrževano klerikalno glasilo. To opravičuje ostro obsodbo članka še bolj. Dunajska „Ar-beiterzeit." je sprejela Friedjungov članek in njegove slavospeve ministru Aehrenthalu s skelečo satiro. v Roosevelta, bivšega predsednika Združ, držav v Sev. Amer. je na parniku „Hamburg", ki je vozil od azor-skih otokov, napadel neki italj. anarhist. Moža so mornarji zgrabili in dali v verige. v Vhajanje plina. V Londonu so dognali, da je vsled nezadostno nepro-dornih cevi 4 miljone kubičnih metrov plina odteklo v zrak. S tem se seveda zrak v mestu znatno poslabša. Prihodnji zdravstv. kongres se bo ukvarjal z zadevo. v Strokovno društvo časnik, uradnikov in uslužbencev ima dne 25. aprila v Ruppertovem restaur. I. Johannesg. 2 na Dunaju svoj občni zbor. v Romanje v Rim je razglasil klerikalni hrvatski list v Zagrebu „Hr-vatstvo". Ker so se pri poteku zgla-silnega roka oglasili — 4 romarji, so podaljšali rok do 31. marca. Rezultat je še neznan. Romanje ima ta politični namen, da bi nekaterim madžaronom pomagalo do škofijskih stolic: d 0 angleškem kralju Edvardu je 1. t. m. šla govorica, da ga je v Biar-ritzu zadela kap. Včeraj pa so prišla poročila, da se veseli najboljšega zdravja. d Pri volitvah v trgovsko zbornico v Brnu so Čehi obdržali skupino obrti in osvojili skupino male trgovine, d Za višjega zapovednika v Indiji je imenovan na mesto lorda Kitsche-nerja geneial Creagh. d Na celi črti so zmagali soc. demokratje pri obč. volitvah v občini Lambrecht pri Frankfurtu. Soc. dem. Bitsch je župan. d Odlikovanje. Profesorja na hrvatski gimnaziji v Zadru Emilijana Lileka, rodom Slovenca, je cesar odlikoval z vitežkim križcem Franc-Jože-fovega reda. d Avstro-ogrska banka se glasom poročila „Hrv. Dnevnika" osnuje v Sarajevem. Štajerske novice. o Števne kandidature v mestih in trgih. Jemljemo na znanje sklep klerikalcev,' da postavijo v nemških trških in mestnih skupinah kakor tudi v splošni skupini spodnještajersk. mest in trgov lastne števne kandidate. Še pri kompromisnih pogajanjih so zatr-jovali klerikalci, da bi bilo pri števnih kandidatih, kjer se gre le za nastop Slovencev, potrebno skupno postopanje v Kakor kaže poročilo „Straže", hočejo klerikalci tudi tukaj podreti vse mostove med Slovenci. Občni zbor i»ar. str. bo pač prisiljen tudi tukaj zavzeti odločno stališče. a Od zavesti do pravice in moči. Rodoljubi po deželi naj opozarjajo župane, tajnike in odbornike na „Pisma iz občine Kokarje", ki jih prinaša „Narodni List". Iz teh pisem se občinski fankcijonarji kaj jasno poučijo o načinu, kako ravnati, da se dosežejo za slovenski jezik po vseh občinah tiste pravice, ki jim po zakonu pripadajo, ob jednem spoznajo župani in občinski odborniki iz teh pisem svojo moč. Žalibog največ županov in odbornikov niti ne ve, da so oni samostojni činitelji, večina jih krivo misli, da so podrejeni činitelji političnih oblasti. To je velika zmota z jako slabimi posledicami. V lastnem delokrogu občine in v pravicah njene avtonomije nimajo politične oblasti do nje nobene pravice in moči, izvzemši, če kaj protizakonitega sklenejo. V prenešenem delokrogu pa občine le sodelujejo z državnimi uradi in sicer le tedaj, če državni uradi ustrezajo jezikovnim pravicam občine. ; Natančneja pojasnila in navodila daje občinam tudi list ,.Obč. Uprava", ki izhaja v Ljubljani. Naj bi bil na ta list naročen vsa?: občinski urad. Če se bodemo prav zavedati svoje pravice in moči, dosežemo brez posebnih težav vse, kar nam po zakonu in pravici pripada. i - o „Sloga" o razbitju kompromisnih pogajanj. „Sloga", glasilo konservativne stranke, piše v svojem včerajšnjem uvodniku med drugim sledeče: „Po državnozborskih volitvah smo se oddahnili ter rekli: Bog nas štajerske Slovence varuj še enkrat takega boja, polnega sovraštva, strasti, osebnih napadov in žalitev! Toda naša želja, želja našega ljudstva, je bila zastonj! V Mariboru sedi nekaj gospodov, saj so v dobrih službah, sedijo na mehkem ali pa nimajo skrbeti in se ubijati za svoje potomce kakor naše kmečko ljudstvo; zato moramo imeti boj, prepir in sovraštvo. Da bi položili svoje želje in osebne koristi slovenski domovini in skupni stvari našega slovenskega kmetskega ljudstva na oltar, to je za te gospode pač preveč! Odlični možje vseh strank so zahtevali, odnosno izrazili željo, naj se vrše volitve mirno, sporazumno in enotno, naj se določi naprej v glavnem delovanje za gospodarske in na-roùne koristi štajerskih Slovencev. To so preprečili gg. v Mariboru, ker mislijo, da lahko mirno izrabljajo ljudsko zaupanje. Ne „kmetska zveza" ne tisti, ki pričakujejo od te organizacije zboljšanje svojega žalostnega položaja ampak takozvani voditelji so zakrivili to, oni so zatajili tukaj voljo in tiho željo ljudstva, kakor so že pri raznih prilikah zatajili slovenski kmetski program. To bomo povedali na shodih v vseh okrajih! Zlorabe kmetskega slovenskega programa ne bomo dopustili" a Konservativna stranka ima jutri v Ormožu zaupni shod. Gre se za postavitev kandidatov v kmetskih občinah Ptuj-Ormož. a Pogruntali so jo! Klerikalci so zvedeli še le iz dunajskega „Vater-landa", kar so čivkali vsi graški časnikarski vrabci, namreč o neobveznem kompromisu med Nar. str. in konservativci pri deželnozb. volitvah. Nam o kakem takem „kompromisu" dosedaj še ni nič definitivno znanega. O takih vprašanjih spregovori jutrišnji glavni zbor Nar. stranke, ki pa ne bode šel vprašat mariborskih in diverznih drugih kaplanov, kako bo postopala Nar. str. v velilnem boju, da bode narodu in njej v prospeh in korist. a Strah ima velike oodo obešeni. Zà to obsodi sedat Končarja na ižključenje od razprave zA 3 dni id 24 tr samotnega zapora. Dr. Lukinič konstatira, da je po izpovedbi priče Turajliča obt. Oblakovič imel tajne sestanke v smislu Na-stičevega revolucionarnega Statuta prej nego jé ta štatut obstojal. Glede"» izpovedbe Turajliča, ki je rekel, da se cirilica širi šele nekaj let, pravi obt., da je Turajlič sam pred 20 leti dal na cerkveni zvon vliti svojé ime v cirilici. Dr. Lukinič: Morda jo imel tendenco, zvoniti s tem zvonovi sa revolucijo. (Smeh). Obi Oblakovič pravi dalje, da je bil ta Turajlič prvi aretiran, češ dà je rbkel, da ima tu samo srbska zastava pravico. A kmalu je bil izpuščeh, namesto njega se je zaprlo nekaj nas drugih, a on priča zdaj proti nam. Po svetu. v Ustrelil se je v Budimpešti vsled strahu pred odvetniškim izpitom odvetniški kandidat Bela Kiralyi. b Sultanova hčerka, lepa 94 letna Aiša, se je zaročila z Ahmed Vami-bejem. Najnovejša brzojavna io teiefooiioo poročila. Testi o skorajšnji spremembi na srbskem prestolu izmišljene. o Dunaj, 3. aprila. (Brz. „N. Dn.") „Fremdenblatt", glasilo zunanjega ministerstva, poroča iz Zemuna, da vesti, ki krožijo zadnji čas o skorajšnji spremembi na srbskem prestolu, kakor se ve iz autentičnih virov, nimajo nobene podlage. Morilec Födransperg pred sodiščem. d Trst, 3. aprila. (Brz. „N. Dn.") Ko se je razprava končala, so se formulirala vprašanja na porotnike in sicer prvo glavno vprašanje na rop, eventuelno vprašanje na navaden umor, drugo eventuelno vprašanje na uboj in v slučaju, da kateremu pritrdijo, četrto na tatvino. Povrh tega še vprašanje na posKušeno goljufijo. Razprava se je opoldan prekinila in se bo sodba razglasila popoldan. Interview z Bifaatpašo. d Carigrad, 3. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Sotrudnik „Tanina" je ibtervie-wiral turškega ministra zunanjih zadev Rifaat pašo. Minister mu je rekel, da je nesoglasje z Angleško prenehalo po odstopu Kiamil paše, in Turčiji se je zopet posrečilo, pridobiti si velevažno angleško prijateljstvo. Dalje je konsta-tiral, da sprejemi v vseh prestolnicah Evrope pričajo, da Evropa priznava Turčijo kot velesilo. Nadaljna bodočnost Turčije je odvisna od notranjih razmer in Od reform, ki jih bo nova vlada izvedla. Različne vesti. Algir, 3. aprila. (Brz. „Nar. D.") V okraju Cohstantine vlada grozna lakota; posledica tega so tudi mnogi pojavi tifusa, na kateri bolezni jih je Že mnogo pomrlo. Ondotni listi prinašajo nujni apel na giivernerja, naj odpo-more bedi in pO možnosti uduši to nalezljivo bolezen. d Lvov, 3. aprila. (Brz. „N. Dn.") Danés zjutraj ob 7. uri je bil na dvorišču thkajšnega sodišča justificiran neki Čabak, ki je bil obsojen na ve-šala radi več ropov ih ubojev. Washington, 3. aprila. (Brz. „Nar. Dn") Predsednik je izjavil, da bo podpiral zakonski načrt zveznega senata o tarifih in da se i njimi strinja. Dunaj, 3. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Danes z j atra j je amrl nemški pisatelj Krassnigg. Dunaj, 3. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Včeraj je tnkaj predaval Šven Hedin o svojem potovanja v Tibeta. Pri predavanja je bilo navzočih več nadvojvod in nadvojvodjnj, minisfcerski predsednik, naučni minister, zastopniki vseh uradov in tudi mnogo diplomatov. Naučni minister je predavatelja v imenu cesarja pripel križec Franc Jožefovega reda. — Dunaj, S. aprila. (Brž. „Nar. D.") Iz Banernfeldove ustanove so dobili nagrade Maria Lirke, romanopisec Bartseh po 1500 K, Emil Betti, Strobl in Karl Adolf na D&üajtt po tisoč kron. Mnijospodar. Vinski sejem t Brežicah. Kmetijska podružnica za brežiško okolico je priredila 31. sttšca t. i v Brežicah vinski sejm, hoteč privabiti vinske kupce, da se Bizeljanom vsaj nekoliko opomore vsled znane vinske krize. Toda to prireditev je zadela ista usoda, kakor menda vse letošnje slovenske vinske sejme. Veščaki r,o to že prorokovali. Ponudba blaga velikanska, povpraševanje po istem minimalno, ako je o takem sploh bilo mogoče govoriti. V Brežicah se je zbralo krog 200 vino-rejcev, vina pa je bilo po sodbi poznavalcev razmer na ponudbo krog 10 tisoč hI! Kupcev le krog 25, a še ti niso prišli s trdnim namenom, da bi kupili! Kakor sem pri vodstvu podružnice poizvedel, se jé sklenila kupčija le v dveh slučajih, enkrat po 26 t 1, v drugem po 32 v.! Čisto odločno moram odsvetovati, da bi se prirejali taki sejmi še nadalje, Mogoče bodo isti na mestu zopet takrat, kadar bo pridelek po kvantiteti slabši, a sedaj, ko je pridelka obilo, zahteve po istem pa skoraj nič, so take prireditve našim vinogradnikom le v kvar. Le pomislimo: vinogradnik je v hndili denarnih stiskah, ker pridelka ni mogel prodati v jesen ali po zimi, kakor sicer običajno. Vsak bi se ga sedaj rad iznebil tudi za najnižjo ceno. Že to «u je v gmotno škodo. Koliko bolj pa raste ta škoda, ako se zbobna kar kakih 200 v denarnih stiskah se na-hajajočih vinogradnikov skupaj na takozvani „vinski sejm", na katerem niti za najnižjo ceno ne spravi pridelka v denàr, vkljub tema, da si je delal o prireditvi najboljše nade na gmotni uspeh. Tu nastane položaj, ki pomeni že sam na sebi Superlativ vinotržčeve koristi seveda v še večjo gmotno škodo že itak hudo prizadetega vinogradnika! Človeka se mora srce trgati, če opazaje pri taki priliki obupne poglede ubogih kmetovalcev! Če tuhtamo še tako na lévo in desno in iščemo pripomočkov za naloga vinorejca, pač ne moremo začasno najti uspešnejšega sredstva, kakor to, da vzame vinorejec vinsko kupčijo v svoje roke. — Pri raznih prilikah se je že povdarjalo, da je ta edino prava pot zadruga. Imamo sedaj PrVb fužnoštajersko vinarsko zadrugo v Celju, ki ima namen poiskati odjemalcev za naša vina. Dajte raje ljudstvo poučevati o tej ^apravi in agitirati za pristop, s tem bodete gotovo storili mnogo teč kakor s prirejanjem vinskih sejmov. Naše stremljenje mora biti, da izpodrinemo iz naših krajev tuja, ogrska in hrvatska vina, potem imamo odjemalcev za naša vina dovolj. To pa je mogoče doseči té fctotom dobro urejene vinske trgovine, katera si bo stavila nalogo, razpečavati edino le naša domača vina. Ta bo lahko koh-karirala z trgovci tujih vin, vinski ^ejmi pa tega storiti ne morejo! Taka trgovina hoče biti celjska vinarska zadruga. Spoznajte vsi in delajte za isto! Delajte za to podjetje vsaj s toliko vztrajnostjo, kakor se sedaj ponekod iz hmazanih političnih nagibov — Žalibog — na ikri- voma raje proti isti in videli bodete, da bodete s tem storili za naše vino-rejcé zoper vladajočo križo iiJtjveč. Povdarjati moram pri tem, fla je popolnoma napačno misliti, da bo zadruga pokupila vse vino. Ne, kapila ga bo toliko, kčjllkdr ga bo potrebovala za svoje odjemalce. Toda zadruga bo delala ža naša vina in proti tujim vinom reklamo ter bo že s tem jako mnogo koristila vsem našim vinorodnim krajem. Naše vino bo dobilo zopet dobro ime ih s dobrim imenom tudi kupce, z vedno večjim številom odjemalcev pa tadi vedno boljše céne! V tem ravno leži velikanska korist, katero nam more dati zadraga, more dati, pravim kajti dala jo be le tedaj, če se je oklenejo VSi naši vinogradniki. Gre se za popolnoma enake koristi vseh, torej je tadi pasiviteta popolnoma neumestna in škodljiva! Miloš Stibler. i lis v Trini cene. 2. aprila. Kava v Hamburgu: Santos Good za mare —'—, za maj 3575, za September 33*50, za december 32*50. Tendenca stalna. Sladkor. Praga: surovi sladkor promet K 23*60, za oktober — december K 22*25. Tendenca mirna. Vrenié Budimpešta, 2.aprila. Pšenica za april 14*14, pšenica za maj 13*91, pšenica za oktober K 11*41, rž za àpril K 10*40, rž za oktober K 9*36, oves za april K 8*85, oves za oktober K 7*55, koruza za maj K 7'60. Korttza za julij K 7*76 ogrščica za avgust K 14*35. Promet 10.000 met. st. Budimpešta: «»rila. Svinja d: ogrske start,, tfcžfte — do — vin,, mlade, težke 143 dd 144 vin, mlade, srednje 144 do 148 Vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 23Ì74 kom. Svinjska mast v Bi&inpešti: 150'—, namizna slanina 132'^. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 1. aprila : Danes se je zahtevalo zà pšenico in rž zopet za 10, odnosno 5 vin. več; oves padel za 15 vin. Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30*90, moka za prihodnji mesec 31*15, moka za maj — avgust 31.45, moka za sept. — decemb. 30*35, pšenica za tekoči mesec 24*10, pšenica za prihodnji mesec 24*35, pšenica za maj — avgust 2440, pšenica za sept. — dee. 23*20, rž za tekoči mesec 16*85, rž za prihodnji mesec 16*85, rž za maj — avgust i7*io, rž za sept. — dee. 17'—. Tendenca: moka in pšenica: mirna, rž: mirna. — Vreme jasno. Listnica uredništva. Gornjigrad: Pisalo se nam je od jedne strani, da n e priobčiti znanega dopisa, od druge 8e nam sporoča nevolja, da se še ni priobčil. Torej kako je? Prosimo direktne, ga obvestila uredništvu! St. Jur: Pride. Se nam jé za danes mnogo nabralo. Ribnica: Ali je poslani dopis za „Nar. Dnevnik"? Celje: Dopis z razsodbo priobčimo prih. teden. Prisrčna hvala! Maribor: Ostalo še porabimo. Narodni pozdrav in prisrčna hvala! V najem se odda v „Sokolskem domu" v Celju. Pigmente ponudbe do 20. aprila 1.1. odboru „Sok. doma'/ v Celju. 199 3-1 MM flbsolüiran juris! z vsemi državnimi izpiti išče službe kot koncipijent v odvetniški pisarni. 200 2-1 Ponudbe na upravništvo „N. D.". Zdravega, krepkega fanta, poštenih starišev, s potrebno naobrazbo, sprejme kot u P. Majdič, Celje. 196 3-3 Čevljar v Celju, poleg kapucitisfcsgi mosti lične vfijfe òbatal v i lil po éoliimlfi oenfth. k Poljedelei! LA s staro navado in hodite s časom naprej. „Svet sliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu" Pustite torej drage trgovine ta poskusite v slovenski trgovski hiii na debelo in drobno katera je danes najcenejša ih najbeljš* trgovina ha Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cénike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah. ■■.....< ..... deteljnega, travnega, gozdnega in vrtnarskega vsake vrste, priporoča v velikanski in najboljši izbiri sta-roznana tvrdka M. BERDAJS MARIBOR, Zofijin trg, (v gradu). Zalagatelj ces. kr. poljedelskega društva v Mariboru. Poštna naročila se točno izvršijo. k Pozor! co 1-1 o> J i/ Naročajte plaéilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. i • I 'Ili ■i.,--, i.. Plača se za enkratno objavo zà dva- ali večkratno objavo za vsakikrat........... Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- i daljno vrsto . . . ...................10 Oglase v „Malem oglasnika" se plačaje vnaprej (tadi v znamka Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor. Uppävni&tvo „Narodnega Dnevnika*. Trgovci in obrtniki, lit* serirajte v „Narodnem Dnevniku"» To Je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu! Knpii boljše posestvo ležeče v bližini glavne ceste Vransko - Celje-Vojnik. — Ponudbe s ceno na upravništvo. 43 3-1 Za Veliko noe priporoča svojo veliko zalogo možkih, ženskih in otročjih obutev po nizkih cenah. Daje tndi na obroke. — Naročila po meri tekom 24 ur. Štefan Straftek, Celje, Kovaška nlica 3. 42 5-3 Urè nà Obroke za Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom plati rana ura za gospode ali dame, najfinejše graviran», z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna nra za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor % konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo, ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia nra za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 E. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta. moderna in lepo gravirana 8 1 Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinke Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 ili: niš Leščerbe za vničevanje drevesnih ih lifeink prodaja trgovina z Meznino ,Merknr', P. Hajdič, Celje. Tu ae dobe tudi zajamčena umetna gnojila in najboljši poljedeljski stroji. 195 31 Moderno urejena briVnica V jVlariborn Šolska ulica nasproti kavarne „Central". Postrežba ßista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem 68 10-7 Ivan Bergles, brivec. Ignac narodni krojač v Mariboru ;v dr. (tosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16 *■ - -i r? ; (> f ' % j. 1 ' f j se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje gospode.,^— Cene nizke. vsakovrstne obleke za Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—12 = Postrežba točna. Viktor BeVc slikar io ptefar V Celi» Ì; j 5a«ia «lita štrt. t prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon «t. 17. Graška cesta št. 21. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. priporoča vsakovrstna vrtna in poljska semena najbolje kaljivosti, posebno deteljno, čebulček za travno in pesno seme, saditi itd. ANTON KOLENC, Celje f> ' Narodni dom iu Graška cesta. 96 Smrekove storže vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi ANTON KOLENC, Celje SINGERS šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem -—znamenju priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalog« kisle in mineralne vode, kakor: Rogaäke Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, 6ieshttbler, Gleichen -berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst; štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29 vrst ter šampanjca. 50-14 Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjani kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno. Ne dajte se •zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica 8. ■"■M ! POZOR Zo pomladno in poletno sezono priporočam svojo veliko zalogo zgotovljenih oblek in svršnikov za gospode, dečke in otroke, po najnižjih cenah. Bogata izber angleškega in brnskega blaga. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejših krojih točno in solidno. U Kolodvorska ulica štev. 5 Josip Hočevar, Celje, KÄ1 Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših pia-; čilnih pogojih (tudi na obroke). Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti zaželjeni. Ivan Schindlery Dunaj III.» Erdbergstrasse 12. 19210-1 Teiefòn it. 17. Največja in najcenejša izber lih *n različnih drugih zlatih, double itd. [I uhanov, verižic, zapestnic in sploh | vsakovrstne zlatnine in srebrnine. • Predno si kupite uro, rOZOr : Oglejte si mojo veli- A kansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, j budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmi© v Celju, pNarodni dom'. Ako hočemo rodovitnost naše zemlje povečati, potreben je dovod dušika. Sušen in zmlet, torà j za trošenje pripravljen Znak „Solnce" je izborno dušičasto gnojilo. Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žveplenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno trgovina z železnino in umetnimi gnojili JerhuF" F. Majdič, Celje. Pojasnila in cenike z obratno pošto in zastonj. -. - , s • : . . ., •'.•• • .. ; -• . , - ..... : Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Stritarjeve ulice štev. 2. Rezervni fond kron 300.000. Podružnicu v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^Bll Ol Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih H /Ob papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Ivan Rebek m Celje Priporóca se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-. raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah. 1 24-7 Najboljše travniške brane raznovrstne pluge, tudi ta-kozvane „kultivatorje", kakor pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate , drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, 'nadalje trnjevo žico in žične mreže za plotove, traverse, cement in vse stavbinske potrebščine, sesalke injvodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseh vrst, priporoča po najnižji ceni trgovina z železnim»,Merkur', P. Majdič, Celje. Zaloga izvrstnih*! šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih plošč. I V prid družbe s-sr. Cir>ila in Metoda! Prva češiia splošna dein, družba — za zavarovanje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. no življenje EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM ! Pojasnila dajajo redno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. Velika slovenska trgovina! Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist? cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah. Po&tne bran. račun št. 54.366. - Telefon «t. 48. - » Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine -- pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberjn pri Celjn LASTNI DOM" Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 Geo Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©o© dopoldne, o®o pet od sto (67.) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun O O O O O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, o O O O O ■ C o o ■■■■HUB o < B ■ ■BanaBOHK Cdino narodno dannoso podjetje 4 Celjn. prVa jttžno;tajers(a lattinosela 8tavbena in umetna kamnoseška obrt g strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenor in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::t Bruéenje, puliranje in stradanje kamena s stroji. inditstrijsKa dražba. ® dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitoT ^o raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni, ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali •22 cementnim tlakom. •2* Izdelovanje pohištvenih plošč Iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:: tavanje napisov t iste. m Zuezna trgouina m Rotooška ulica 2 « Celju Cek.rai. št. 75.221 Svoji k svojim! riKGOVINA s papirjem, pisalnim in I risalnim orodjem priporoča: kan- __j celljski, konceptni, pismeni, doku- ffiSSs mentni, ovit nI, banani Itd. papir. Prodaja c. kr. Šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkor in risank. S1"' Sä«? ?adirk^1'tlSfeTitd! Največja zaloga vseli tiskovin za krajnè Šolske svete, občinske nrade, hranilnic in posojilnice, okraj, zastope, jžup nrade, odvetnike, notarje, privatnike i Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonam» črtane, rezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetna, pokrajinske in drage. Zatitki za urade v faznih velikostih, olltvenike itd. Priznano dobro blago, olldna in točna postrežba. Cene nizke. Zuezna knjigoueznica Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeoa cesti 3 Svoji k svojim T —— t- Zvezna tiskarna v Celju Schillerjeva cèsta «I. S. Cefc. račun «t. 7S.222. =pnSKOYIN£ v moderni obliki so dandanes^ kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine -j- brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-SSSt čitane v koš. Sleherni ki to npošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemnika usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. OOOOOOOOOOOOOOO Zarod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknlmi stroji najnovejše konstrukcije ln zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri gadovoljiti svoje cenj. stranke, ooooooooooooooo DOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z modernimi črkami in okraski se priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, dfflštvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne ln zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni SI. Zapisniki vsakovrstne oblike, rijska dela. Natis na trakove, ne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktnl fascikljl za odvetnike ln urade. Za trgovbe, tovarne ln obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. X mm m 43 150-35 ..i. —.--u... .,j.-r~srPBP!gBq v Mariboru se priporoSa slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, kuhinja. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce. Razširjajte „Nar. Bnevnik" žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-22 VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 62-14 m Kupujte narodni kolek! narodnem Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoiistne jp dobrodelne namene za gori navedene okraje. D Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave potov 1500 K, različnim učnim zavodom in 10.000 K, za napravo za ustanovitev èlovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za pod pore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tulli hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje. /TI M^« Slovenci, poslužujte se 3«7fiA< • V CELJU v lastni hiši „Narodni dom". E5B POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1081 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad $200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad ™ 88.000 kron vplačanih delejey. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure "''dopoldne razun nedelje In praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 0579 Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi nI član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/0. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov v denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga otnegnila vlagateljem. Posojila daje na 080bni ali hipotekami kredit proti 6%, SV2% in 5% obrestovan ju. il irtiT»«f* » « H^V «