NARODNI) IN UNIVERZITETNA [NJIHICA 0 $ 260 092 r - EVANGELSKIH NAUKOV, bogoljubnim dufliam dana na rfe nedele fno napovedane 1»ramike v’ leti* ,S p i f a 1 i tlttfhtti pa f tir ji na fpodnim ,A/i tajar fu im; na fvetlo dal AJSTOMT nOIHLSHEIS, titulidajni Kaplan per Sovlrfrktl. PERVI »EK«. Drugi p o m n o s h e n n a t i f. V Z E L O T Z I. Natifni! ino ima na prodaj Joan. Loon. 1845 . [ A jr mmh sa»f;*niy?* iiiiiulnilo^od ol v r. n *) ii 4 % §» *> t 9 2 : :r :i ■ *>' ;; « *i 16 S s .»II is« i* a m Perpravljajte li ne le hrano, ki mine, ampak hrano alj jed, r I r, '1 i m 6, katera oftane v’ vezhno shivleuje, ki vam jo ho ,Siu zhlovekovi MLtttb Ott*A »št S W«1 r \ » il (Jcsuf Kriftuf) dal. Joan. 6 , 37 . • tu š A’\ »t» 1 %\ Inf) o ! J o v t a n ,XKpMHOiXX. MCHHffA ivif jšvlro/ -as'j t- vili« .0 i' 8 I U e b e r bte ^Varbdtumj nnb $cu tu?pHip$en&cp f)DmiUtifrebigten nad) fofgenbcm $>Iane bearbeitet: .Obenan tft, nart) Sfngabe bež betreffenben <3onn= unb geier= tagež, bie Jjauptiebre (baž Stjema) ber nacbftetjenben Ijomilettrcfeen sprebigt angegeben, roelcbe ju begriinben ber ganje 23ortrag ab* jiclet. ©arauf rcirb ber 3nf>att bež borfommenben Geangeliumž angejeigt. 9?ad) einer furjen Ginfeitung, trefd^e befonberž bie 9fufmerf= famfeit ber Suhem ju feffeln, unb bie abjubanbelnbe 2Dat)r£)eit befannt ju madjen , jum 3rt>cdfe bat, tbeiit fid) ber ganje 23ortrag in brci 2bei(e, meicbe jur [eicbtern Ueberfid)t mit rcmifcben Sab 3 len: L, II., III. bejeicbnet finb. Srn I. Svetle iturb baž borfontmenbe <2onn* ober geiertagž* Goangciium boniiietifd) aužeinanber gefefjt. ©ie nacb ibrem 3u* fummenbange a6get£>eitten unb jufammen genommenen 23erfe finb am fitanbe angejeigt. 9tart) jeber Grfidrung foigt eine anpaffenbe Selebrung ober Grmunterung, um bie Sfufmerffamfeit ber Suborer ju beieben. Sum II. Sbeiie trirb bie auž bem borgefegten Goangefiunt erbobene fiauptiebre, roeicbe fdion im Gtngange angebeutet mor* ben, fiir bie Suborer befonberž in Sinrcenbung gebracbt. ©ie ŽBnbt ber Sliaterien ift bem i^eburfniffe ber Seit gema|? befonberž fiir baž Sanboolf getnocbt roorben , fo bag burcb ben £auf bež ftircbenjabrež bie porjiigiicbften ^Jflic^ten ber cerfcbiebenen ©tdnbe abgebanbeit rcerben. ©ie Unterabtbeiiungen finb mit arabifcben Siffern, unb bie .fjauptibeen mit burcbfdjoffenen 33ucbftaben be= jeicbnet. ©ie fiebren finb mit ©teflen auž ber ^eiligen ©cbrift, auž ben be*i'8 en 23atern, burcb Grfabrungžfa|e unb »erflanbiicbe SCernunftaužfrriicbe u. b. g, begrunbet, fo rnie burcb SSilber unb @(eirt)ni(fc mcglicbft angeuebm bargejleitt. v 3m III. Sbeife fofgt eine berjfidn’ gnnunterung jur 23efcdgung ber oorgetrogenen Sebre in a6n>ed)felnt>er gorrn einež @e6etbež, einer barauf pafienben furjen ©efdbicbte, ober in gorm einež beiligen grgu&ež religiofer ©efiibfe unb SBiinfcbe, um bie barge* legte Čebre mit ©albung ju begiepen unb jur ^eiligen grutibt ju bringen. 3n biefer gorrn fonnen bie gebadbten ^omifetifcben «prcbigten nidbt nur afž griibiebren gebraudbt, fonbern aucb ofž ©patprebig* ten oerroenbet roerben. Stfad) Umftanben fonu ganj fugticb bet I. ober II. Sf>eil oužgeiaffen, unb bte jrcei iibrigen jum 23ortrage mit einanber cerbunben roerben. ©ie ©dbreibart fudbt ben golbenen 99?itteiroeg ju bebaupten, um mogtidbft »erftdnbfidj, ober oud) bež ©egenftonbež roiirbig ju fepn. ©ie ©prodje ift befonberž fur bie ©foroencn Itnterfteiermorfž berecbnet, ober oudb fur tfarnten unb .ftroin gonj gut perfldnblidb* ©te ^fbftdbt bež ^eroužgeberž ift ntd&t fo febr ben angeben* ben dbriflltcben 23oIf^Ief>recn einen Keinen SBebelf ju reid)en, itjre ©pradb* unb 9Jebnerta(ente ju berpotlfonimnen, oiž Pietmebr bem guten, lebrbegierigen Q3oIfe etn febrreicbež 23ucb in bie £anb ju geben, roomit ež ftdb on ©onn= unb geiertagen refigibž unb f>eif» foin befcbbftigen tann, rooran bet bem erfreuiidben Sfuf6Iuf)ett ber floroenifdben ©onntogžfdjulen itnmer ein grojjerež fSefcurfnt^ fepn roirb. SOioge borum biefež 23udb befonberž bei ber bocbroiirbigett ©eift* Iidbfeit, bei ben eigentiidben geiftlicben 93atern t£>rer ©eineinbcn, eine Iiebretcf)e Slufnabme ftnbert, unb red?t eieie griicbte ber Sugenb unb ©ottfeligfeit ^eruorbringen. SSorrcfcc ?«i* jtvcitc« 2Cuf(rebigten mar (ange Dergriffen, afd midj bie E>aufxge 9?ad)frage jur jmeiten Siuffage bejtimmte. 3d) Dermebrte fotcbe mit mebreren 23ortragen fiir Diete Dortjer nicbt bebaste gotte^btenflfic&e 23erricbtungen, bei bencn fircf)(itf>e 23ortrage ubfidj finb. Sem feifen 23ormurfe bed fef>r gccbrten £»errn 9iejenfenfen P. (im Sabrbucbe fiir fatbolifdje ©eiftficbfeit II. Satjrganged, neuerer Solge, ©ra| 1838) aid ^atte icb bei 23carbeitung biefer ePjomilicn mit 53ernad)ta(i'igung bcr ©taubendlebre faft audfcbfiefilid) nur <2it= tentebren bebanbeft, fann id) entgegnen, ba(? biefe 23ortrage nicbt ftftemmajšig, fonbern nad) bem 2Seburfni|?e fiir bad nocb gtdubige ftomenifcbe 93olf iibcr 23eranfaffung ber coangelifcben Stbfcbnitte ge= fdbricben unb oorgetragen morben fepen. 9?icbt unbcriibrt btieb .jebod) bie jebedmat ju ©runbe liegcnbe ©faubend* 2Babrbeit, be= fonberd in ber E>omiIetifd>en Srftdrung bed oorfommenben Srpana geiiumd, um fo mcbr, ald fcine ©ittentebre benfbar ift, obne ben ©faubend = ©ag berfelbcn ju ©runbe ju legcn. Sd) erfaube mir bei biefer ©efegenbeit liber 5fanje(portrage nacbflebenbe .Sfnffcbt audjufprecben: Sfn ©tntionen, mo jmei ©eetforger mir fen, meden an ©onn- unb geicrtagen ju brei iOiabfen £anje[oortrdge abgebatten. 25ei bem griibgottedbienfle finb in bcr 9?egef -fjomifien oorgefcbrieben, in benen man nad) ben Dorgefcbriebenen Goangetien tiiterticbe, bt H- ficbe Gnnabnungen meiflend an ermocbfene, in bem or5»tn nur 1 2?on& Sjomilien Pen granj Sap. ©orjup, unter bem 2itel r Zer- 23ei bem Jpnuptgotte^bienfle foden cinjelne ©lau&cnd* unb ©ittenlebren in formlidjen iprebigtcn auofubrlid; nad} bem 2eit? unb jOrtebrburfnifle, ald: ii&er einen porberrfdjenbffti Slberglaijben, — u6er cin befonberd einrei|?enbed fiafter, — uqcr,, tie ^rjlj^en einjelner ©tanbe u. f. m. mit fatf)o(ifd;er j?raft unb epangdtfcber Stebe 6ef)anbelt rrerben. 2Bir beftfien aufjer fcltencr Gremplare bed uralten P. Joannis a s. Cruce Prornptuarium sacrum. (Labaci 1695). 2bann 2 'Pdnbe Pridige (r' Ljublani 1794) meiftend Ue6crfel$ungen oud Q)rebigtcn frember ©pradjen Pom rer== bienftroden 23eteranen Georg Japel; 1 23anb Ucbomlsungen’ rtud Johann Nep. Tschupick , na Dunaju 1785; injb ber neuern 2 23dnbe Pridge pom (k mi Gafhper ,Shrab (v’ Ljublani 183 5), jtrei 3af)rgange: Kratke Pridge pom S)errn Anton Krempl (v’ Grazi 1839), 2 23dnbe Pridge pom Jjerrn Anton ,Sherf (v’ Grazi 1835) feinen ganjen Saprgang, f° febo^enemert^ bie ga= ftenreben bed P. Felizian Rant (y’ Ljublani) unb bed $errn Johann Trarn crnfle Pridge f. leta of» ©elegenf)ettdreben ftnb. • ©3 ifl fettr ju trunfdjen, bajj cin talentpoder .ftirebenrebner, beren Atrain unb ©teiermorf mefgere jai)lct, biefem 23eburfni(je abi>d = fen, unb Podenbete, poputare 2l6t;anbfungen liber ade bem 23o[f’e a(d notf)irenbig erad;tcte 2Baf)rt>eiten einjeln unb jierfid), in gorm georbneter iprebigten bearbeiten inoc&te; fo trenig man ii&rigend ‘Prebiger fd>a£en fann, bie gebrueften iprebigten nur @ebad;tnifj unb ©itntme leifjen. 23ei bem nadjmittagen (S^riflentefiren foden nad; rinem £trs d;en = $atedndmud ade @laubend= unb ©ittenlcf)ren porgetragen, unb bamit ber ©runb ju ben ^rcbigten unb £omilien gebauet trerben. ©ir befigen ne6|l ben alten ^ate^i$men eined ©eorg kovno leto (Labaci 1770) batten vm Japel, 3ofep!) SRitter poti Safomitit r Islaganje ker. Narlta (▼’ Ljublani 1801) 2 SBanbc, ntebrere neuere fe^r 6r«ut&6(ire ©d&ul* Itnb Utrdben * Sated)t#meti , old: Ker. kat. Nauk (v’ Ljublani 1822); Kratko Poduzhenje pom Jperrrt Joannes Salokar (r’ Ljublani 1826) Kerfhanfki Nauk sa flovenfke fhole (r’ Ljublani 1831) Ker. kat. Nauk (v’ Ljublani 1831) — aucb iitt Slušjuge; 4 95dnbc Ker. kat. Nauk potit ^>errr. Franz Veriti (v’ Ljublani 1834); unb bfld Ffofj'tfd)C Raslaganje dopoldanje ozbitne flushbe boshje (v’ Ljublani 1834) pen betu fur utt$> ju frub »erflprbenen Anton Pekez. ©ie freunblidbe Sfufna^me ber erfien Sfuflage biefer £omi(ien »itb audfj bie jtpeite entfcbulbigen, unb mir a(3 ©eelforger ben Srofl geroafjren, bamit metn ©dberflem jur grbperen (SJjfe ©otte», jum ©eelenbetle unferer Stnpertrauten, me nucb jur 25ilbttng un= fer«r SCoIfdfpracbe beigetragen ju ©albenliofen in vfaka hifha tempel boshji; tako.fe flushba boshja tudi do¬ ma sa potrebo opravi. Kedar domazhi is zerkve pridejo, jih sa nauke po- prafhaj , ki fo jih v’ pridigi ali kerfhanfkim nauki flifhali. Ako pa tebi prav ino dovolj povedati ne vedo, vsemi te bukve: „Hrana evangeljjklh naukov v’ roke, beri fam, ali daj drugim brati , kar je v’ ravno to nedelo ali sapo- vedan prašnik sapifano. ■—• Pa tudi druge dni, pofebno ob fvetih vezherih, naj fe berejo v' isvelizhanfki dufhen vshi- tek, sakaj, kakor telo bres shivesha , tudi dufha oflabi, ako pogollo boshjiga nauka ne flifhi. K’ temu pridu fo te bukve dufhni paftirji na fpodnim ,Shtajarfkim po domaahe fpifali, ino ljubim ovzhizam podajo, de bi jim nauki fhe vezh let v’ dufhen shivesh oftali, katere fo jim per flushbi bosbji osnanovali. Vfaki bo v’ njih potrebnih naukov najdel, bodi hlapez ali gofpodar, mlad ali ftar, ki ga bojo sadeli, ino mu s’ gnado boshjo v’ ferze fegli. Berite jih satorej radi, pa tudi nauke v’ fvojim ferzi ohranite, ino shivite po njih, sakaj: „Vfaki, veli Jesuf, kateri flifhi moje befede ino jih dopol- nuje, bo enak modrimu moshu, kateri je sidal fvojo hifho na fkalo. Ino ploha je padla, ino fo perburile derezhe vode. ino vetrovi fo pihali, ino fo fe v’ tajifto hifho vperli, ino fe ni poderla; sakaj ona je bila na terdo fkalo poftavle- na.“ (Mat. 7, 24 — 25.) Vefelo je flifhati ino viditi, kako fe mladi ,Slovenzi ino ,Slovenke, fofebno po nedelfkih fholah , brati uzhijo : she vfaka hifha bo koga imela, ki brati sna. Sa to je pa tudi uzhenikov dolshnoft, jim koriftne bukve v’roke dajati, do^ bre bukve, katere kakor sveti prijatel zhloveka hudiga var- jejo, ino vfe dobro uzhijo. ,Sesimo ii v' roke, ljube dufhe ! ino eden drugimu poma¬ gajmo po nevarni poti v frezhno vezhnoft. ,Skerbno pifhi- mo ino pridno berimo bukve fvete, sdrave vere, ki imajo koriftne pauke sa zhafno, ino isvelizhanfke sa vezhno shiv- XII lenje. Neframnih, fhkodlivih ino gerdih bukev bolj kakor kuge varimo fe; sakaj sapelive bukve fo dufhni ftrup, ki pofvezhujozho gnado boshjo v' zhlovefhkim ferzi morijo. — Molimo pa tudi vedno eden sa drugiga, ino profimo, naj vfmilen Bog nafhe dela poshegna, sakaj: „Ne tajifti, ki fadi, ne kdor poliva, je kaj, temuzhleBog, ki raft daja. f ‘ (I. Kor. 3, 7.) Vfe naj pa bo k’ vezhi boshji zhafti, ino nafhim dufham v’ isvelizhanje, kakor tudi te bukve evangeljfkih naukov, katere is ljubesni podajo bogoljubnim dufham du/hni paftirji. Sapopadek perviga dela I. Perva adventna nedela. Od pofledne fodbe .... II. Druga adventna nedela. Od pofebnih laftnofti pravizhniga . III, Treta adventna nedela. Od famofroje fposnave .... IV, ,Shterla adventna nedela. Od pokore ...... V. ,Sv. boshizhni prašnik. 1. Od Jesufoviga rojftva .... 2. Vbofhlvo Jesufovo .... 3. Velizhaftvo Jesufovo .... VI. Prašnik fvetiga ,Shtefana. Od Ijubesni fovrashnikov VII. Dan fvetiga Janesa. ,Sv. Joanes ljubej Jesufov VIU. Nedela pred novim letam. Nauk dobre tovarfhije .... IX. Noviga leta den. Od zhafa ino njegove vrednofti X- Nedela pred fv. tremi kralji. Od boshje voditve...... XI. Prašnik fv. treh kraljov. Od fvete isvelizhanfke vere .... XII. Perva nedela po fv. treh kraljih. Od dolshnofti ftarifhov ino otrok . XIII. Druga nedela po fv. treh kraljih. Od fv. sakona ...... XIV. ,Spomin fladkiga imena Jesufa XV. Tretja nedela po fv. treh kraljih. Od dolshnoft gofpodarjov .... XVI. ,Shterta nedela po fv. treh kraljih. Od premage hudiga poshelenja , XVII. Peta nedela po fv. treh kraljih. Dolshnofti drushine ..... XVIII. ,Sbefia nedela po fv. treh kraljih. Od rafti hudiga ino dobriga XIX. Perva predpepelnizhna nedela. Od delavnofti ...... ,Stran 3 9 13 18 23 29 36 42 48 54 59 64 69 76 81 87 91 97 101 108 113 XX. Druga predpepelnizhna nedela Od poflufhanja boshje befede XXI. Tretja predpepelnizhna nedela Od dufhne flepote Od fvete vojfke ..... XXVI. ,Shterta poftna nedela. Od modre gofpodarnodi XXVII. Peta poftna nedela. Od pofhtenj« ...... XXVIII. Zvetna nedela. Od fvetiga obhajila .... XXIX. Velikonozhna nedela. Od vdajenja ....... XXX. Velikonozhen pondelek. Od dobrih ino flabih pogovorov . XXXI. Pcrva nedela po veliki nozhi. Od mirne ino dobre vedi .... XXXII. Druga nedela po veliki nozhi* Od dufhnih padirjov ino ovzhiz XXXIII. Tretja nedela po veliki nozhi. Od frezhniga popotvanja is zhafnodi v’ vezhnoft XXXlV. ,Slverta nedela po veliki nozhi. Od isrozhenja v' Iv. voljo boshjo XXXV. Peta nedela po veliki nozhi. Od potrebne molitve ..... XXXVI. Krishev teden. 1. ,Sv. Marka. Od prozefj .... 2. Krishev pondelik. Kaj je molitev 3. Krishev tork. Kakfhirja naj bo molitev? . 4. Krisheva freda. Kaj dči molitva XXXVII. Veliko krishovo Od nebefhkiga velelja. XXXVIII. ,Sbefta nedela po veliki nozhi, Od svelizhanfkiga terplenja .... . ■ . . — ■ • ■ ,Stran 117 123 128 132 138 143 149 155 160 166 172 179 184 190 195 203 212 217 221 226 230 237 Hrana evangelfkik naukoT« F E R V I DEL. Od perve adventne n e del e d o sadne nedele po veliM nozhi. ,SMo» c ?iek, krasa e, n. — I. I ..'•'lil i 'foV; ' ' . , /: - - « L P er v a adventna nedela. Od pofledne fodbe* Je&nf napoveduje snamenja fodniga dne. Luk. 21, 28- — 33. s^ret adventni zhaf fe je priblishal, naftopili fo dnevi bruniniga premifhlovanja. ,Sveta mati katoljfhka zerkov obhaja dvoj ni fpomin dvoj niga prihoda Jesufa , isve- lizharja nafhiga. S’ enim perila m nam kashe nasaj v’per- vi prihod Jesufoviga rojftva; s’ drugim nam kashe naprej v’ sadni prihod fodniga dne. Vefel je bil pervi prihod Je¬ sti fa—- vfmileniga odrefhenika; grosoviten bo drugi prihod •— ojftriga fodnika, kakor nam ga popifuje denefhen fv. cvangelj. L Ohfojen je bil zhlovefhki rod od boshje pravize savolj ftorjene pregrehe biti na vezhno pogublen, ker je fkasil Tvo¬ jo boshjo podobo ; alj vfmilil fe je nefkonzhni milofti boshji. ,Sklenila je neisrezhena ljubesn Ozheta nebefhkiga, sguble- no zhlovefhtvo fpet isvelizhati, fvojiga laftniga ,Sina na sem- 1 jo poflati, de bi ljudi is smote na pravo pot proti nebefam ob ondi ; — dala je edinorojeniga ,Sina v’ terplenje ino fmert, de bi zhlovefhlvo od pogublenja odrefhil, njemu vezhno shivlenje saflusbil ino nebefhke vrate odperl. — Po tem fvojim isvelizharji, ki ga je Bog pervim ilarifham she obljubil, fo sdihovali vil brumni ozhaki želih 4000 let; te¬ ga fo napovedvali ff. preroki, njega fo bile vfe bogoljubne dufhe vefele, ino fo ga perferzlmo skelele. Ino glejte! ravno v’ tem fv. adventnim zliafu, ki ga ob¬ hajamo s daj, fo fe fvete nebefa odperle, fo njega, milofti polniga, na semljo rofile. On je Adamovim otrokam ftrafh- no obfodbo prevsel, ino nje s* vfmilenjam boshjim obifkal. / r 4 Te,sliko je njemu hodilo rasgnati mrazimo oblake lolj- ko pofvetnih smotnjav, bridko je njemu bilo fpazhen zhlo- vefhki rod fpametvati, vfe njegove pregrehe na Tvoje rame sadeti, sa tajifte terpeti ino vmreti; alj is ljubesni do fvoji- ga Ozheta, is vfmilenja do sapeljaniga zbloveka, vfe svefto dopolni, dokler isrezbe tamkaj na krisbi: ,,Dopolnjeno je.“ — Ravno sa to pa je tudi fklenjeno , zbloveku na semlji vfmilenje dati, ako hozhe poJesufovib naukih svefto shiveti; pa tudi fklenjeno , s’ nefpokorjenim grefhnikam v’ ojftro fodbo iti, ako sapravi Tvoje isvelizbanfke dni, ki To mu v’ tem shivlenji odkasani, Te pripravljati na tajifti ftrafhen fod- niden, kedar Te bode Jesuf fpet ozbitno v’ Tvojim velizha- ftvi perkasal; ne vezh ponisben lilapez , ifkat, kar je sguble- niga, ampak pravizhen Todnik pogubit, kar je nefpokorjeniga. Bog nozbe grefhnika vezhne fmerti, ampak on vfmilen Ozbe sbeli, de bi fe fpreobernil ino vezimo shivel. To nam prerok Ezehiel (33, 11.) prizba, to nam pravi Jesuf, nafh isvelizhar, ki snamenja fodniga dne sato napoveduje, debi zbloveka v’ dobro nagnil, — Preden je Jesuf sazhel sa odre- fhenje fveta terpeti, The prerokuje pervizh Jerusalema, ino druffizh ffrefhnio-a fveta sbaloften konez. O O V. 25. Lepo fveti zbloveku fvetlo fonze boshje dobrote po dnevi, prijasno njemu miglajo mefenz in svesde mdofti bosbje po nozbi, kasbejo njemu frezhen pot po fuhi semlji ino po mokrim morji; ali vfiga tega bo o fodnim dnevi ftrafhen konez, sakaj „snamenja fe bodo godile, pravi Jesuf, na nebi, na fonzi, mefenzu ino svesdah.“ One, ki kashe- jo sdaj bosbjo miloft, bodo kasale tiftokrat ojftro pravizh- noft. Semlja ino morje, ki dajeta sdaj zbloveku bosbje dobrote, bola dajala groso ino ftrah. Kipeli bodo na morji valovi, medleli bodo po semlji rodovi. Kakor fo ljudje v’ dobrotah semlje ino neba shiveli , tak bodo od ftraha pod nebam na semlji konez jemali, sakaj „nebefhke mozhi — boshje vfigamogozbnofti ino pravize — fe bodo gibale, grefhnikam ftrah ino groso dajale.“ V. 27. Dokler zhlovek v’ pofvetnih dobrotaV sbivi, sa Boga zelo malo ali nizh nemara, ino njega ne vidi. Rav¬ no tak nifo marali neverni Judje sa Jesufa; fkos greli ofle- pleni, ga nifo Do tli viditi sa lioshjiga ,Sina, le sa goliga zbloveka fo njega imeli. „Tiftokrat pak , pravi Jesuf, kedar bodo ljudem vfe poivetne dobrote na nebi ino na semlji, tudi ljubo fonze odvsolo, bodo vidili priti boshjiga .Sina, bi fo ga le sa golo zhlovekoviga imeli, na nebefhkih oblakih s' veliko oblatijo angelzov, s’veliko zhaftjb isvoljenih; tillo- krat bodo lposnaii mene sa Boga ino fvojiga fodnika.“ — Ka j pa pomaga lposnaii fvojo pogublenje in lirah , ako je poboljfhanje she preposno! Jno taka fe rada viim navadnim grefhnikam godi: godila fe je, kakor Jesuf govori, o zhafu Noeta—de fo jedli in pili, bres nehanja grefhili, dokler jih ni fploh potop šalil; taka je bila o zhafu Lota v’ ,Sodomi ino Gomori, de je grefhno ludflvo prefheftvalo , dokler fe ni gorezh shvepel fpod neba zhres nje rasli!; taka bo tudi o konzu fveta, o prihodu fodniga dne.“ V. 28. „Povsdignite tidokrat, tak Jesuf vfe fvoje lepo opominja, kedar bole vfe to zhuli, fvoje glave, vi kateri 11 e fvojimu isvelizharju svefto ino pravizhno flushili; sakaj va- fhiga terplenja konez fe perblishuje, de bole refheni is med hudobij. 44 —■ Kakor sa hudo simo nahaja ljubesniva fpom- lad ali vigred, tak tudi pravizhne sa terplenjam vefelje d oj de. Ljudje gledajo po selenji drevja mladimu lelu naproti ; in kedar sazhne iigovo, kakor vfako drugo drevo , she beril poganjati, fi leto bi is o obetamo. Tak morjo gledati vii flushabniki boshji, kedar bode fvet fvoje snamnja fodniga dne poganjal, ino fe tudi nadjavati ali trofhtati, de je she bliso bo sh j e kraljeftvo vezhne pravize ino refnize. S’ tem fe morjo pravi kriftjani v’ pravi veri ino v’ shivim saupanji poterditi, ker bodo tak nevarni tifti dnevi, de bi tudi pra- vizhni odpadli, ako bi bilo mogozhe. V. 32. Pofvetneshi tega verjeti nozhejo, sakaj v’zhafni fvet fo prevezh saljubleni, ino tosbi fe jim tajibiga sapuftiti; pa Jesuf nam ojllro poterdi refnizo fodniga dne ino kon- zhanja tega fveta, rekozh: „Piefnizhno ino gotovo vam po¬ vem: Zhlovefhki rodne bo prefhel, dokler fe bode vfe to dopolnilo. Nebo nad vami, ino semlja pod 'vami bota pre- fbla, moje befcde pa bodo na vezimo refnizhne ollale. 4 ' 11 . mm i Nebo ino semlja bota prefhla, bratje ino feftre moje! kaj bo ollalo pa nam? Nizh drugiga, kakor Jesufove befede: De pride ura, ino bodo flifhali vfi, ki po grobih fpijo, 6 vfigamogozhen glaf boshjiga ,Sina: „VlWnite merlvi ino llopite k’ fodbi.“ ,Strafhna je bila fodba, katera je terdovratno Jerusa- lemfko metlo ino selo Judovfko kraljeftvo sad e la; tudi pra- vizhni fo morli s’ krivizhnimi veliko terpeti, farno de fe je pravizhnim terplenje v’ isvclizhanje , krivizhnim pa v’ po- gublenje fpreobernilo. Alj to Jerusalemfko rasdjanje je bila le podoba fhc ftrafhnejiga fodniga dne, kateriga Bog s' že¬ lim fvetam imel bo. ,Sha pravi z h ni bodo pred- prihodam trepetali, kaj fhe le bo sa krivizhne! „Tiftokrat fe bodo grefhniku ozki odperle , pravi fv. Avgufhtin, de bo sagle- dal, kaj je sgubil fkos fvoje pregreh e.“ Kriftjani! odpri¬ mo raji she s daj fvoje ozhi, ino poglejmo ftrah fodniga dne, de fe nam ga enkrat bati potreba na bo. 1. Kako mogozhen je moral biti ftvarnika glaf, de je na eno befedo „Bodi luzlih 4 sbe tudi luzh bila ino vfe, kar je na fvetu. .Strafhen je moral biti glaf po trobentah Isra- elfkiga ludftva, na katerih gromezh fhum fo fe sidovi Je- rihunfkiga mefta rasfuli. Ravno te vfigamogozhen glaf bo¬ de enkrat tudi k’ fodnimu dnevu vfim mertvim v’ pokopa- lifhah sabuzhal ino zhlovefhki prah k’ fodbi budil. On bo prederl zherno semljo , ino bode vsdignil mertvih te- lefa; on bo odperl vrate peklenfke, ino bode pervlekei du- fhe vlih pogublenih nasaj; on bo odperl duri nebefhke, ino bo perpeljal fhlevilo vlih is volj enih dufh. Te bo tajifti gro- soviten glaf, od kateriga fv. Hironim govori: „Naj sbe jem ali pijem, ali kaj drugiga pozhenjam, smiraj fe mi sdi, flifhati ftrafhen glaf: Vllajajte mertvi ino ftopite k’ fodbi. -t 2. Is semlje trupla, dufbe is nebef ino pekla fe bodo fklenile. .Strah ho delala truplu in dufh J vfaka pregreha, ki fta jo v’ fvojim shivlenji ftorila—■ na febi ozhitno jo bota tamkaj nofila. .Svetile fe bodo trupla pravizhnih, kakor fvetle svesde na nebi; trupla krivizhnih bodo temnejfhi od zhernih faj. Hvalila fe ho brumnih dufha ino truplo; klela dufha grefhnikov ino ozhitala febi vfe ftorjene pregrehe. 3. Ne bode fhe perviga flrahu konez, she ho jim sa- germelo, fe trepetaje ohernit v’ dolino Josafat, v’ dolino ozhitne fodbe hoshje. (Joel. 3,2 — 12.) ,She ne hojo fodniga dola naflopili, she nove groše jih bodo opadale, sakaj ftrafhen krish, ki nam je snamenje vfmilenja sdaj, fe bode tamkaj perkasal kakor snamenje ojfire boshje pravize. 7 Na, njemu bodo vfe martre sapifane, ki jih jeKriftuf sa naf predal, na njemu bomo vfe milofti brali, ki fmo jih od nje¬ ga prijeli , na vfe naf bo opominih 4. Zhudno ino bridko bo tudi prvizhnim med trumami savershenih k’fodbi boshji (topiti; alj ravno to bo njih sadno hudo tovarfhtvo. Angelzi bodo prifhli, bodo is vfih naro¬ dov ino krajov brumne is med hudobnih odbirali, s’velil:im glafam, rekozh: „Na defno pravizhni, zhifti, poterpeshlivi i. t. d. Na levo krivizhni, poshrefhniki, prefheftniki, je- savzi i. t. d. 44 Tak bodo sdrusheni isvoljeni , kakor dobre ovzliize; hudobni pa, kakor kosil, odversheni. ,Srezhali fe bodo bogabojezhi, eden drugiga fe vefelili; frezhali grefnni sapelivzi, ino eden drugiga preklinjali. ,Strafhen krizh bodo gnali hudobni, ino klizali: „Gore! safujte naf!* £ profili hribe; „Pokrijte naf!“ Alj gore bodo ti (tokrat gluhe, hribi nevfmileni, ino vfi narodi omolkniii, kedar bo ojfter fodnik govorili s a zb ek 5. Rada fe na tem fvetu kriviza sakriva, tamkaj bo pred želim fvetam odkrita. Švedi! bo vfak pregrehe fvojiga sbivlenja, flifhal vfe milofti ino boshje dobrote, ki jih je fkos grefhno shivlenje sapravil. Rasodete bodo vfe fiie tak fkrivne hudobije, kakor na fvetlim fonzl. Zel fvet bo sve- dil pregrehe vfakiga, vfaki bo flifhal pregrehe zeliga fveta. ,,Takrat, veli fv. Kršsoftom, ne bo mogozhe fe braniti, ne beshati, ne fe (pokoriti.“ Vfe pofvetne rezhi bodo toshile grefhnika, ki je ftraft: delal is njih; toshili kriftjane never¬ niki, de fo tak lepo priloshnoft imeli, pa dobriga tudi v 1 pravi veri nifo ftorili; toshili vfi krivizhno jftifkani fvoje ftif- kovavze, vfi v'greh sepeljani fvoje sapelivze; toshil bo tudi fam fatan peklenfki te fvoje ; ino na vfo to toshbo isgovora nikakiga ne bo.— Grefhnik fe bo fzer isgovarjal, de je bil flab ino k’ hudimu nagnjen; alj Jesuf mu bo vfe gnade nafhtel , ki jih je od njega prijel. Angeij varil bode njemu nevboglivoft ozhital, Marija ino fvetniki mu bodo prizhali, kako fo oni shiveli. kako fo sa njega profili. Kolkor vezh tukaj zhlovek ima, ino k’isvelizbanju fvojimu ne oberne, v' toliko vezhi pogublenje bode obfojen. — Oj gorje bo tifto¬ krat she „od vfake prasne befede odgovor dajati" 4 , ki fe po krivim govori, koliko gorje fhe le"od toliko ogovarjanja, od toliko neframniga klafanja, s’ katerim fe blishnimu pofh- tenje krade, ino nedolshnoft dufhe mori; kaki bode odgovor 'I. 8 od toliko krivizhniga djanja, bres fhtevila velikiga, kakor lilija in trave! —■ Od vliga tega jesik obermi, v’ brahu fe vllavi pamet zhlovefhka, ferze trepezhe le mifliti na tifti Itrafhen zhaf. „Hudobni ne bodo drugiga vidili, kakor na defnim kraji pregrehe, na levim fkufhnjavo, od sgorej oj- ftriga fodnika, od fpodej grosoviten bresdn, od snotrej shgezhoveb, od svunej gorezhi fvet. ££ (S. Anselm.) 6. Joka ino fhkripanja s’ sobmi ne bode konez, pa fhe le nar hujiga sazhetek, kedar fodnika nar ilrafhnejfhi ino sadni glaf sagromi: „Poberite fe prozh vi prekleti v' vezhen ogenj , ki je perpravlen hudizhu in vlim njegovim f lu. sl Kih¬ ni kam. “ Tukaj bo sdaj lozhitev, nar grosovitnejfha lozhitev na vezhno. „Dvalla bila na enim polji, pravi Jesuf, eden bo is- relizhan, drugi pogublen; dve fta na enih shermah mleli, ena bo vsela, druga saversbena; dva lla v’ eni pobeli leshala, eden bo isvoljen, drugi pogublen.“ Otrozi fe bodo lozhili fvojih barifhov, mosh fvoje slične, brat fvoje fellre, prijatel fvojiga snanza. Dobri pojdejo v'vefelje fvetiga raja, hudob¬ ni v’pogublenje peklenfkiga bresdna. Terplenje pravizbnih fe bo na vfelej konzhalo; shaloft ino terplenje krivizhnih sa- zhelo in nikdar nehalo. III. Kribjani! mi bojimo sdaj tukaj pred bosbjim oblizhjam, ino brafhen foden den pred nami boji. Uro in dne ne vemo, tudi nebefhki angelzi ne; farno to vemo, de fe nam perbli- shuje, ino de njemu vjili ne moremo. Pred nami boji leva in defna bran isvelizhanja ino pogublenja; pot na obedvoj- no roko fe nam odpira. — Po kateri fe bomo podali, na kteri brani bomo bali? Oj ljube dufhe! ako vaf nizh pred hudim ne obvarje, naj vaf plafhi faj grofoviten fodni den; ako vaf k’ pobolfhanju nobena rezh ne oberne, naj trobentin glaf pofledne, fodbe vaf h e grefhne kobi fpreleti. Dofehmal be vezbidel eden drugiga hujfhali, sa naprej le eden drugiga boljfhajte ino na defno bran pomagajte ii. Sdaj fo isvoljeni dnevi, sdaj fo dnevi isvelizhanja. Sdaj po- flufhajte mili glaf Jesufa, fvojiga isvelizharja, da njega tudi enkrat vefelo safiifhali hote: „Pridite vi isvoljeni mojiga Ozbeta! pofedite kraljebvo vam pripravleno od zazhetka fveta. ££ Amen. \ II. Druga adventna nedela, Od pofebnih laltnofti pravizhniga, 9 f Jcmes poJJile dva fvvjih uzhemov Jesufa vprajhat. Mat. 2 — JO. 'ffBvojna je vezhnoft, frezhna ino nefrezhna, ti fe nam sa fmertjo odpira; dvojna je pot, zhednofii ino pregrehe, M naf v’nesnano deshelo pelja; dvojni fo tudi ljudje, pra- vizhni ino krivi zimi, ki grejo v’ tajifto. Ali le farno pra- vizhni hodijo po pravi poti, kakor je hodil fv. Janes , od kateri ga denefhen fv. evangelj perpoveduje ? I. ,Sveti Janes, hoshji mosh, isvelizharjov napovedvavz, greflinike k' poboljfhanju vabi ino jim pravo pokoro osna- nuje. Bres vfiga raslozhka vfakimu refnizo pove: „Delaj pokoro, fekira je she safajena v’ tvojo grefhno drevo"; pa tudi pregrefhnimu kralju Herodeshu ne samolzhi: „Ne fmefh imeti shene fvojiga hrata.“ Ino ravno sa to mora on v’ jezho sapert v’ shelesji biti. V. 2. Pravizhen ni sapufhen, tudi v’ shelesje sakovan, saka j Bog je per njemu; pa tudi njegovi prijatli, zhe fo pravi, mu fhe svetli oflancjo, kakor fo Janesa njegovi uzhenzi tudi v’jezhi fhe obifkovali. Perpovedujejo mu, kaj zhudov Jesuf dela, kako lepo on ludllvo uzhi; kateriga fe je toliko popred okoli njega fnulo. —• ,Sv. Janes , on do¬ ber ozhe fvojih uzhenzov, ker vidi, de she njegov zliaf dohaja,fhe sa fvoje jogre fkerbi, in bi jih radJasufu sro- zhil. „Potreba je, tak jim on rezhe, de jes neham, on pa sazhenja. Pojdita, tak vkashe dvema fvojih jogrov, ino poprafhajta Jesufa v’ mojim imeni, ali je on tajifti isvoljen, ki fo ga preroki obetali, vli brumni kralji sheleli, ki fim ga napovedal tudi jes, ali fhe naj drugiga zliakarno?" Dobro je posnal Janes Jesufa, on fam je she njega popred vlimu ludftvu sa odrefhenika oklizal; pa kar on fam ' X 10 fposna, tudi fvojim fposnati sheli, ino ker Jesufa v’ prizho ljudi sa Mefija osnanovati ne more vezli, liozlie s’ ravno tem prafhanjam fvoje sveAe uzhenze s'/Jesufamt fosnaniti. V. 4. Janesova uzhenza k’ Jesufu prideta ino ravno boshje dela njega opravljati najdeta, kakor fo od njega pre¬ roki napovedali. Ali fi ti tajifli, kateriga sa odrefhenika zhakamo, Aa djala, ali The naj drugiga dalej zhakamo ? tak, de tebe poprafhava , naju pofhle Janes is jezhe.“ Jesuf jima s’ befedo odgovoriti nozhe, ampak neprenehama tam flepza, tukaj krulovza osdravi; od dalezh goboviga le s’ fa- moj befedoj-jOzhiAi, ino med vlim tem delam vboshzhekam, katerih fe vfe okoli njega tere, osnanuje vefeli glaf fv. evan- geljfkiga nauka. Ino sdaj fhe le poflam Janesovim odgo¬ vori , ino na vfe Aorjeno v’prizho vlili s’ perAam pokashe, rekozh: ,,Povejte Janesu, de kar fo od Mefija preroki napo- vedvali, vfe to Aa mene delati flifhala ino vidila, ino to prizba, de pravi obljublen Mefija fini jes. — Naj jih ravno veliko mene sa odrefhenika ne fposna, ino fi le. vifokopo-J fvetniga odrefhenika obeta, je frezhen vender fleherni, kil fe nad mojo bornofijo ne fpotika, ino mene sa fvojiga odre¬ fhenika fposna.“ To Aa saflifhala, ino fe k’Janesu pover-. nila dobra uzhenza, njemu povedat’ vfe, kar Aa svedila. V. 7. Lepo je Janes fvoje uzhenze s’tem vprofhanjam v' veri poterdil, de je Jesuf odrefhenik fveta: fhe lepfhi je pohvalil Janesa Jesuf, rekozh: „Kaj Ae hodili tak pogoAim gledat femkaj Jordanove Arani, dokler je ravno te Janes na vef glaf odrefhenikov prihod osnanoval? Miflite, de je on neAanoviten kakor flab terA sa potokam, kateriga veter na vfe kraje maja, ino de sdaj on vezh ne prizhuje, kakorpo- pred, de fimjes pravi Mefija? — Ali Ae vidili morebiti, da je biljon kak Jpofvetn mehkushnik, kateri le po shlahnim ob- lazhili fega, ino sdaj na kraljevim dvoru mene savoljo moje niskote posnati vezh nozhe? Ako bi bila s’Janesa m taka, de bi le ifkal dopaAi pofvetnim ljudem, bi on v’ kraljivih hi- fhah prebival. On pa je le v’ pufhavi refnizo osnanoval, ino savoljo pravize sdaj v’ jezhi terpi. — Sa preroka Ae njega imeli, doIder jAe ga poflufhali. Kakor on mene sa Mefija prizhuje, ravno tak prizham od njega tudi jes, de je on tajifti, od kateriga je vezhni Bog po preroku Malahiju slie sdavno govoril, rekozh: „Glej, jes bom poflal fvojiga na- povedvavza kakor angela pred odrefhenikam, de bo on nje- f 11 mu pripravljal pot med ljudi, inoprizhal, de je Mefija med njimi. Ni ga mati rodila vifokejfhiga od Janesa kerftnika; to vamjes povem, ino to prizka njegovo shivlenje.“— Kako [vet ino pravizlien je moral kiti inosk , kateriga fam isvelizhar toliko povsdigne ! II. Kakor nam fvetle svesde temno ponozhno neko resfvet- lij o, ravno tako kaskejo Ive te zhednofti pravizkniga zhlo- veka. ,Sktiri pofekno lepe zkednofti, kakor fktiri fvetle svesde pravizhnofti, fo okdajale fv. Janesa]; oj de ki okda- jale tudi naf! Perva svesda pravizkniga je Id-erskanje ali perter- ganje nevarniga posemeljfkiga vefelja ino pofvet- nik dobrot, de fe zkafnik rezki le toliko pofluskimo, ko¬ likor nam pomagajo, fe s’ Bogom k olj in k olj fkleniti.— V’ vojfki fta li kraljeftvo hoskjo ino kraljellvo tega fveta; mi fmo njili kojovavzi. Ako goljufni fvet zkloveka drugazki sapeljati ne more, mu fvoje dobrote ponudi. Kdor fe tuj 1 - ftim poda, fe ravno potem njemu v^fusknoft preda, sakaj: ..Kjer njegovo blago, je tudi njegovo ferze.“ (Mat. 6,21.) Pofvetnimu blagu ino Bogu pa fluskit’ mogozke ni. Sa to je sapuftil Janes ozketov dom, fe odpovedal v km pcfvetnim dobrotam, nofil skimafto oklazkilo, s’fjermenam opafan; ni pil vina pofvetne m o z,ki, ne medize semeljfke fladnofti; ojftro v’ farno kri pufkavi je skivel, de ki toliko sveftej fluskil Bogu, koliko bolj fe je odpovedal goljufnimu fvetu. Kavno ta njegova sdershnoft je kila perva|svesda njegove fvetofti, sa katere voljo je Kriftuf njega nad vfe finove povsdignil, katere je kdaj na semlji mati rodila. Teslikd iz er pofvetnesku kodi, to sapuftiti, kar ljubi; lekko pa je bogoljubni dufhi fe tvegati vfiga ako fe fpom- ni Jcsufove obljube, ki pravi: „Vfaki, kteri ko,[sapuftil savoljo mene pofvetniga kaj, bo ftokrat toliko prijel, ino • vezimo skivlenje pofedil.“ (Mat. 19, 29.) Druga svesda pravizhniga je sveftoba v' fvojim fta- n u, je svefto fpolnenje fvojih dolshnofti; le ona daj a zhloveku pravo vrednoft. — Zelo vftvarjenje je uri po¬ dobno , katero je moder mojfter naredil. De pa ura do¬ bro tezbe , fe mora svefto obrazhati vfako kolo. * X 12 Tudi Bog 1 je ramo tak vfakimu zhloreku fvoje oprarilo odkasal, ino zli e bi vfaki fvoje svefto dopolnil, kako dobro na fveti bi bilo. Alj sdaj eden fvoji dolshnofti odftopi is sanikarnofti, drugi sa pofveten dobizhek, tretji fe boji hu¬ dobnih samere, ino dokler en fam fpodleti, veliko drugih nefrezhnih nareja. Bati fe je potreba Boga, ne pregrefhniga fveta, in sveft, kakor fv. Janes, fvojimu ftanu oftati. On fe ni bal, imenit¬ nim farisejam fe sameriti, ozbitno je njih hudobijo fvaril; ni fe hal neframnimu kralju prefheftvanja ozhitati. Rajfhi on ohrani v’ jezhi sveltoho fvojiga ftanu, kakor bi vshiral per kraljevi miši fvoje nesveftobe plazhilo. Le ljudji od pofvetniga vefelvanja she flepi ne fpolnujejo fvojih dolsh- nofti, fa zhafne dobrote vezhne predajo; pravizhen pak vfe, fhe tako teshavno, svefto dopolni , kar je boshja volja; raji en zhafel-t, kakor fv. Janes terpi , ino fe prihodne pravize vefeli, kedar mu Gofpod nebef ino semlje porezhe: „Dobro tebi, priden ino sveft lilapez! zbres malo fi bil sveft, zhres veliko te bom poftavil; pojdi v’ vefelje fvojiga Gofpoda. 44 Mat. 25, 21.) Tretja fvetla svesda pravizhniga jepoterpeshlivoft v’ shalofti ino v’ terplenji. Ojfter je vezbi del tukaj na semlji pravizhniga pot; pogofto s’ternjam krivize naftlan , s’ folsami fromafbtva polit; pa ravno ta pot v' pravizlmoft pelja, ino kje je najti pravizhen, kateriga ni terplenje do- briga ftorilo ? Bog nam pofhilja nadloge, de bi naf s’njimi temu fvetu odlergal ino s’ febo fklenil. „Sa to Bog po- semeljfke fladkotli s’ tolikimi grenkoftami namefha, de bi fe mi na take dobrote ogledovali, katerih fladnoft naf ne ogoljfa !“ (.Sv. Avg.) Boljfhe je, s’ nedolshnim Janesam v’ shelesji floneti, kakor s’ krivizhnim Herodesham sa mi- so fedeti, sakaj mi bomo sa to od Gofpoda tepeni, de bi ne bli s’ grefhnim fvetam pogubleni. (I. Kor. 11, 32.) ..Terplenje ino krish fo kluzhi v’ ncbefhko kraljeftvo. 44 (.Sv v Krisoftom.) ,Shterta svesda pravizhniga je pofebna fkerb s a prihodno vezhnoft v’ fedajni zbafnofti. —• ,Svet fvoje le po pofvetnim premoshenji fhtima; alj vfe to farno na febi pred’Kogam nima nikake veljave, sakaj Bog fvoje le po veri‘ino dobrih delah posna. „Kaj pomaga zhloveku, naj fi zel fvet perdobi, ako na fvoji dufhi fhkodo terpi. 4 * ( n (Mat. 16, 26.) Kar tukaj fejemo , komo tamkaj sheli. Zhlovek, ki prevezh sa malovredno fkerbi, ravno s’tem Tvoje vezimo plazhilo sapravi, ino nebefhko bogadvo sa po- semeljfko blato ino prah samenja. — Ravno sa to je Tv. Ja- nes priprodo oblazhilo nolil, je vsiliva! flabe jedi, de bi ne samudil sa vezhnod The vezli pripraviti. Vboshno je shi- vel tukaj na semlji, pa je obilno dobriga vfjal; bogat je fhel is" tega Tveta, sakaj njegove dela To flile sa njim. Ino ni ga, pravi Jesuf, mati rodila, de bi bil vekfhi, kakor Tv. Janes ker fini k. III. Kako lepo Te nam fvetijo zli ed no Tli Tv. Janesa kerdni- l Dekleta ! varite fe nefram- neshov, ki nofijo na jesiku med, v’ferzi pa hrulijo mezli, s’ kterim bojo vafhe zhido ferze prebodli. Ljubesen ino prijasnoft vam lashejo, sravno pa jamo koplejo, is katire vam bo teshko kdaj vezli vdati. Kdor fe Boga ne boji ino greha ne varje, priden prijatel bili ne more. ,Sveta zhidod je perva ladnod ljubesniviga prijatela; alj potrebna je tudi kerfhanfka ljubesen ne toljko v'befedi, kakor v' djanji, do Boga ino blishniga, kakor nam jo fv. Joanes lepo pokashe. 4. Naj bi rosha fhc tako lepo zvelela, ako nima shlalit- niga duha, nam ne dopade. Naj bi lampiza fhe tak lepa bila, ako dodi olja nima, flabo gori. Ravno tako sadodi ni, le zhido ferze imeli, mora tudi v’ zhidim ferzi kerfhanfka ljubesen goreti, po befedah Jesufovih, ki govori: „Naj fe fveti nafha luzh pred ljudmi, de bojo vafhe dobre dela vi- dili, ino Ozheta hvalili, ki je v’nebelih. 44 Mat. 5, 16. Ka¬ ko lepo je fv. Joanes vfe to dopolnil! Sapudil je ozheta ir o mater fvojo , mresho ino zholn is gole lubesni do Jesufa. Hodil je sredo s a njim po vfih krajih deshel e, voljno terpel shejo in glad. Ino kedar fo Jesufa vfi drugi tovarfhi sapu- dili, je sved Joanes pod njegovim krisliam dal. — Oh, pre¬ lepa zhida ljubesen, kako redka fi ti med ljudmi! Dokler zhloveku pofvetna frezha lije, ima prijallov sadodi; ga frezha sapudi, tudi prijatelov ni. — Hozhefh torej , o zhlovek, pra- viga prijatela fposnati, pofkuli ga v’krishah ino teshavah, kdor tebe sapufheniga ne sapudi, on vezh velja, ko vfe pofvetne rezhi. Šved prijatel ho tebi The po fmerti dopolnil, kar mu isporozhifh, kakor fv. Joanes ljubimu Jesufu. 5. Vkasal je Kriduf tvojim Apodelnam jiti po vlim fveti, uzhiti in kerditi vfe narode, jih uzhiti dershati vfe, kar jim je on sapovedal. Mark. 16. Lepa je bila ta sapoved, pa te- shavna. Judje ino hajdje fo navke Jesufove sanizhvali, nje¬ gove flushavnike preganjali. Tako fo fv. Joanesa v’Rim pe¬ ljali , ter ga v’ fod vreliga olja vergli. Alj kakor trije mla- denzhi is Babilonfke pezhi, je prifhel zhid Joanes lepfhi is vreliga olja, kakor je va-nj vershen bil. — Kako hitro pa ti, flab prijatel Jesufov, njega sapudifh! Ni potreba ognja, ne vreliga olja—ena fladka obljuba, kupiza vina je pogodo sa¬ dodi, de Jesufa sapudifh. •—Kdor hozhe bogabojezhe sliiveti, mora voljno terpeti tudi preganjanje sa imena Jesufoviga del; kakor fe je fv. Joanesu godilo. 6. ,Sovrashni Rimfki zefar, videti, kako zhudnoBog flu- shavnika fvojga ohrani, pofhle fv. Joanesa ino veliko drugih Kriftjanov na Patmos kamenje fekat, kier fo flabo shiveli ino teshko delali. Huda fe je ljubesnivimu Joanesu na tim pudim otoki godila. Terdodelo, shivesh pa flab, fam dradati ino fhe druge verne tolashili, kako teshko je to bilo sa ljubesnivo Joanesovo ferze! Alj prava ljubesn vfe poterpi, ona pufhavo v’vefel raj premeni. „Tem, ki Boga ljubijo, vfe v’ dobro is ide" kakor fv. Joannesu. Piavno v’tim kraji terplenja je vfmileni Jesuf njemu fv. nebela odperl,ino fkrivne rezhi ras- odel sa njega ino sa zelo fv. zerkvo toljko vefele. Beremo v’bukvah fkrivniga rasodenja, ki nam fkrivno kashejo, kako fe je fveti zerkvi godilo ino fe fhe bo. — Glej tako noben zhlovek bres terplenja biti ne more, ker nar ljubesnivfhi prijatel Jesufov ni bil bres krishev ino teshav. Krishi ino teshave fo slat kluzh fvetih nebef, gotova prizha prihodniga vefelja. .Srezhen kdor is ljubesni do Boga vfe volno poterpi kakor fv. Joanes. 53 7. Potolashil je Bog forrashnike Trojih flusharnikov. ,Sr. Joanes fe v’ medo Efes porerne, nerernike vuzhi, ino Kriiljane dobrem terdi. Spifhe Tv. erangelj, naj bi ga flepi Judi ino Hajdji brali, ino Jesufa ,Sinu boshjiga prar fposnaje ljubili. Sapudil nam je tudi tri lepe pifma, polne apodoljfke Ijubesnirodi. Med rfirn je freto ljubesen po- febno priporozhal. ,.Otrozhizhi moji, tak fr. Joanes pifhe, r’ tem Trno fposnali ljubesen boshjo, ker je on Trojo shirlenje sa naf podaril; tudi mi moramo shirlenje sa brate podariti. Naj bi kdo premoshenja imel, ridil pa frojiga brata r’ po¬ trebi, in bi Trojo ferze pred’njim saperl, kako bi prebirala boshja ljubesen r’njem? Otrozhizhi moji ne lubimo s’be- fedo,tudne s’jesikam, ampak r’djanji ino refnizi.“ I. Joao- 3, 16 — 18. Naflia ljubesen do blishniga je po naradi alj preflepa, alj pa nedanoritna. ,Slepa ljubesn rada ljudi pokasi, de Trojim blishnim rfe dopudimo; nedanoritna jih pogubi, ker Troje blishne na pregrefhni zedi sapudimo , ako perro opo- minanje ne pomaga. Kdor blishniga r’refnizi ljubi, nebo dal, de bi fe r’ nerarnod rezhniga pogublenja sajifhel; pa tudi ne bo henjal opominati, ino profiti, dokler ga napra¬ vo pot ne porerne. Ljubesn, ki tega ne dori, prara ljube¬ sen ni, ampakforrafhtro. Sato je fr. Joanes praro ljubesen Trojim uzhenzam do fledne ure priporozhal. 8. ,Sr. Joanes ref dar ino flab ne more rezh r’ zerkro hoditi; sato uzhenzi zhaditlirega uzhenika s’ beloj gl ar oj r’ zerkro nofijo , >ter ga profijo, naj jim kaj fretiga pore. Od relike darodi drugiga ne more, kakor ponarlja jim Troje lepe befede: „Qtrozhizhi ljubite fe med febo, otrozhi¬ zhi, ljubite fe.“ Uzhenzi fe tiga nauka nadorolijo rekozh: „Uzhitel! kaj nam redno to prarifh!" ,Sr. Joanes jim lepo odgorori: „Ker je to sapored Gofpodora; in zhe fe to sgo- di, je sadodi.“ Ta je bil fretiga Joanesa perri no pofledni nauk. ,Sreta zhidod ino gorezha ljubesen To bile nja po¬ glavitne zhednodi, saroljo kterih je ljubej Jesufov bil. Oh naj bi bili tud mi! lil. Preljubi! poglejte fr. Joanesa prelepe roshe zhidodi ino shive ljubesni; ali hozhete biti ojdro ternjc nezhiftodi, jese ino fovrafhtva? — Bog nam ni dal v/im pofvetniga boga/tva ne zhafti, alj dal nam je mehko ferze sa fveto zhifto/t ino kerfhanfko ljubesen, ki naf bolj lepfha, ko slato in /rebro, ino Je lepfhi fveti, ko fvello fonze na nebi. O vi vii, ki fretiga Joanesa zhaftite, njegovo zhiftoft ino ljubesen lepo pofnemajte, in hote ljubeji Jesufovi. Amen. VIII. Nedela pred novim letam. Nauk dobre tovaifhije. Od fvele drushbe v lempelni. Luk. 2. 33 — 40. 5 ,Bždor fe lam po febi fposnati ne da. fe lebko po fvojih tovarfbih fposna“: to nam fploh pregovor pove ino vfakdanja fkushnja pokaslie; sakaj brumen ifhe brumne, hudoben malopridne tovarfhije, vfaki fe podobe fvoje vefeli. Pa kakor nozh ino den je raslozhek med brumnimi ino hudobnimi. Hudobni fe radi po fkrivnili, nesnanih kotih potikajo, fklepajo hude rezhi, nefpodobno je njih govorjen^ je ino krivizhno njih vefelje. Brumni fe v fvetih krajih nar raji sberajo, ferzhnd fe en drugiga rasvefelijo, kedar fe snidejo. Njih pogovor je pofliten, zhiko njihovo vefelje, kakor angelzov ino nedolshnih otrok. Le k’ Bogu imajo nagnjene mifli in shelje. Tako isvoljeno tovarfhtvo nam denafhen fv. evangelj pokashe. h Pofhtena ino fveta je bila drušliba, ki jo v tempelni pred Bogam sbrano gledamo. Marija daruje, kedar fo bili dnevi ozhifhovanja po Mosefovi poliavi dopolnjeni, fvojiga ljubesniviga /inka Jesufa, ino ga s’ fv. Joshefam isrozlii. ,Simeon , tiar brumen fivzhek , je ravno te zhaf v' tempeh ni, ino fposna v’ Mariinih rokah mlado dete sa isvelizhar* ja fvojiga. Vifoko ftaroft je ,Simeon ■ brumno in fvei.o doshivel; flie doshiveti je ferzhno shelel Mefijoviga zhafa, Io sdrushila s'njim tudi naf. III. Lep isgled fo nam Marija, Joshef, ,Simeon ino Ana; alj isgled vfili isgledov nar lepfhi fveliga shivlenja nam je Jesuf fam, od kateriga denafhen fr. evangelj govori, de je radii ino mozhen prihajal po zhlovefhki natori poln mo- drodi, in milod boshja je v’ njem bila. — Prafhajmo fe mi donef v’sadno nedeljo dariga leta, ali fmo tudi mi na mo- drodi ino milodiboshji radii, kakor eno leto na darodi? ]Na konez leta fpet pridemo, med shivlenjam ino fmertjo doji¬ mo , ter ne vemo ure ne dne, kdaj fe nam bode grob pod nogami odperl. Kaj nam je donef doriti? ,Skerben kupzho- vavez (tergovez) prerajta fkonzama vfakiga leta fvoj dobizhek ino sgubo; dorimo tudi ini rajtingo donef, koliko fmo v’ modrodi ino zhednodi perdobili koliko sgubili. Odpri vfa- kteri bukve fvojiga shivlenja, ino preglej, koliko boshjih dobrot fi k’ fvojimu isvelizhanju prijel. poprafhaj pa tudi fvojo ved, ino premifli fvojo nelivaleshnod proti boshjim dobrotam, kako fi fe dobrimu odbijal, ino fe tvoje hudobi¬ je dershal. Delaj rajtingo, kakor bi dal pred fodnim do- lam, ino zlie najdefh , de fi veliko liudiga doril, malo pa dobriga, ako fe s gub a tvoj iga isvelizhanja kasbe , dori, ka¬ kor naf Jesuf opominja: ,.Dobro delajte, dokler je den, sa isvelizhanje fkerbeti, sakaj pride nozb , kedar nikdo nizli do- riti vezh samogel ne bo.“ —Vfaki fkleni donef fvoje pobolj- fbanje, opudi dare pregrehe, ino sazbni s'novim letam novo fvelo shivlenje, de bo tudi enkrat tak vefel, ko ,Simeon na sadno uro isrezhi samogel: „Sdaj pudi v’ miru, Go- fpod. flusbavnika fvojiga vmreli, sakaj moje ozhi fo tvoje isvelizhanje vidile.“ Amen. 59 IX. N o vig a leta den ali v’ obresovanje Jesufa Krili:ufa. Od zliafa ino njegove vrednofti. Otroku je bilo v' obresi ime Jestif dano. Lttk. 2 , 21. ^^faki zhlovek Ima dva mejnika v' tvojim shivlenji na semlji, tak imenitna ino velika, de fe per enim njegovo shivlenje sazhne, per drugim neha. Pervi mejnik je nje¬ govo rojftvo, ino sadni njegova fmert. Med njima tezhe hiter in hifler potok; per pervim mejniku isvira, per dru¬ gim ga vezhnoA poshira; ino te je hitro minejozhi zhaf. Po njem plavajo ure, dnevi ino leta, plava vfe dobro ino hudo sa njim. Zhlovek na potoki doji, dobro ino hudo is njega lovi: kar vlovi je njegovo, kar samudi je na vezimo sguhleno. ,Srezhen, kdor v' kratkim zbali veliko dobriga Aori, po isgledi Jesufa, kateriga obresovanje s novim letam donef obhajamo. I. Kakor brodnar, ki po tekozbih valovih fvoj zholn pelja, fkerbno tajiAiga poganja : ravno tak nefkonzhno moder vi- shar nebef ino semlje fkos mnogotere fhege ino opravila zhloveka budi, fvoje shivlenje neprenebama v dobro obra- zliati, d e]i s vel i zb a n f ki ga zhafa ne samudi, ki mu je na tem fveti odlozlien. — Take fvete fhege v’ novim teftamenti ima¬ mo, take fo tudi Israelzi v' ftarim sakoni imeli, katerih perva je bilo obresovanje moshkiga fpola. (I. Mos. 17, 10.) V. 21. Kakor per naf novorojeno dete po fv. kerAi bosbji otrok podane, tak je bilo per lsraelzih j>o obresi otrok Abrahamov, ud isvoljeniga ljudAva boshjiga. Kilo je obresovanje perpodoba noviga kerfta.—Tudi Jesuf. fbe le ofem dni Aar . je bil po Judovfki fhegi obresan. de bi po- flavo dopolnil, nam pa lep isgled dal, fvete fhege fpofhto- vali, ino podavam dolshno pokorfhino fkasati.— Fliiko ger- do je satorej donefhnim mlazhnim kridjanam , kateri toliko hvalovrednih fheg fvete kerfhanfke zerkve fvojovoljno opu- fhnjo, kakor hi jim tidih treba ne bilo. Naj bo fveta fhega fhe tako mala, ne fmemo nje sanemariti.ino vlako podavo , naj fe nnfhim ozhem fhe tak malovredna sdi, moriiio jo svetlo do¬ polnili 5 sakaj le kdor je v’ malim sveti, fe mu bo veliko saupalo. Kdor pa male rezhi s’ prevsetnimi nogami tepta, bo fkoraj tudi velike poteptal ino saterl. Redar fmo per fv. ker rti otrozi boshji podali, fo nam dali ime fvetnika, sveftiga flusbavnika ali flushavnize bosh- je, de bi vfe fvoje shive dni pomnili, kako bogabojezhe je sbivel, kako fkerben je bil sa boshjo zliaft ino fvoje isveli- zhanje. Ravno tak fo dajali tudi Israelzi na obresovanji fvo- jim otrokam po navadi imena fvojih darifhov ali fvoje shlabte. Dano je bilo tudi bosbjimu ,Sinu, po zhlovefhki natori od Marije rojenimu , ime, katero je angel Marii ino Joshelu isrozhil, velizhadno ino zbres vfe fveto ime Jesuf, katero fe po nafhim jesiku isvelizhar rezke, ker nam je on isve- lizlianje pernefel. -—■ O prefveto, fladko ime Jesuf! ti fi sa- zlietik ino vef sapopadik isvelizhanja nafbiga, sakaj od tebe fv. Peter prizhuje, rckozb: ..Nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v’katerim bi isvelizliani bili. JNi v’ nobe¬ nim drugim isvelizhanja. (Djan. ap. 4, 12.) Ti ii tido fveto ime, v’ katerim fe vfako koleno perpogne teh, kateri fo v nebetih, na semlji ino pod semljo. (Fil. 2 , 10.) Ti ii vefelje angelov, ki tebe, fvojiga nebefhkiga kralja, hva¬ lijo ino zhedijo; ti ii drahpeklenfkih duhov, ki fe pred tebo fvojim premagavzam trofejo: nam kridjanam pa ii fladko ime vfiga saupanja ino vefelja. — V’ prefvetim imeni Jesu- fa fe vfe nafhe molitve fklenejo, v' tem imeni vfe dobrote ino milodi bosbje prejmejo. Satorej fe varujmo, tajido po nevrednim imenovati, ino fkerbimo njemu vfelej fpodobno zhaft fkasati. Ali fe na poti frezhamo, ali doma posdravi- mo , bodi po nozbi ali po dne, vfelej naj bo nafha perva befeda: ..Hvalen bodi Jesuf Kridof!“ Na tem posdravlenji naj vfak fposna, de fmo svedi Jesufovi uzhenzi ino pofhte. ni ljude. Pa tudi ne posabimo, kaj isrezbemo, ino s'vred¬ no zhadjo imenujmo Isvelizharja zeliga fveta. Persadevajmo ii pa tudi isvelizhanja vredni biti, kateriga nam je on na Gl semljo pernefel. — Le tri ino tridefet let je na tem revnim freli preshivel, ino vender je vef fvet isvelizhal; mi shivimo toliko let, ino veliko jih fhe farnim febi isvelizhanja ne pre- fkerbi, satrati isvelizhanfke dni fvojiga shivlenja ino slat zhaf, fvoje nar drashej blago sapravi. -—- Ravno sa to fmo vzheraj tiaro leto fklenili. ino obhajamo donef noviga leta fpomin, de bi ne posabili, fvoje leta k’ isvelizhanju dufhe svetlo oberniti, ker nam vfako novo leto kashe, kako drag je nafhiga shivlenja zhaf. n. Nobena derezha voda tak hitro ne tczhe, noben tlrel tak naglo ne pade , tudi gorezh blifk tak jaderno fkos tem¬ ne oblake ne fhvigne, kakor nafhiga shivlenja zhaf memo naf hiti; onbeshi, kakor ponozhne teme pred juternim fon- zam, in toliko ljudi na fveti bres fkerbi v grefhnim (panji pozhiva, ino fe ne boji samuditi isvelizhanja fvojiga. O tak sdrami fe zhlovek faj danef, ino premifli v’ jutro noviga leta tri pofebne refnize, katere te bojo modro shiveti uzliile: 1. Kako kratek je zhaf shivlenja na semlji proti nefkonzhni vezhnotli. — Eno leto je fpet obteklo , fpet eno leto krajfhi je nafhe shivlenje; pa v’nefkonzhni vezhnotli fe ravno toliko posna, kakor en fonzhni prah, ki na semljo pade, kak ena kaplja, katera is veje v , glol>ozhino tlrafhni- ga morja kane. — Kaj fo vfe leta nafhiga shivlenja, ino vfe leta, kar fvet tloji, pred ozhmi Vezhniga? Nizh vezli, kakor vzherajni den, kteri je pretekel. (Pfalm 89, 4.) — Kako llrafhno fe tedaj goljfamo, bratje ino fetlre moje, ako le sa kratek zhaf pofvetniga shivlenja fkerbimo, ino od ve¬ like zhafne fkerbi na vezhnoll posabimo ! Kaj bodo poma¬ gale bogatinu polne fhkrinje blaga, k’ zhemu bo prevsetni- ku velizhatlno ftanovanje, ako sa dufho fkerbel ni, kedar njemu fmertna ura dotezhe ? „Neumnesh! fhe donef bo tvoja dufha tebi vseta: kar fiperpravil, zhigavobo?‘‘ (Luk. 12, 20.) „Ne fpravljajte fi sakladov ali fhazov na semlji, katere rja ino mol konzha, ino ker jih talje iskoplejo ino vkradejo; temozh perpravljajte li fhaze v’ nebelih, katerih rja in mol ne konzha.“ (Mat. 6, 19^—20.) — Ne obetaj¬ mo li fhe mnogo let na fveti, sakajV: „ZhIoveka dnevi fo 62 kratki, fhtevilo njegovih mefzov je v’boshji oblaAi. Bog je njemu mejo poAavil, katere preAopiti ne more.“ (Job. 14.5.) Mnogoteri med nami je sbe na meji; le eno Aopinjo fhe, ino zhafniga sbivlenja bo kraj. Satorej te kratke dni prid¬ ni bodimo, ino jih k’ fvojimu isvelizhanju obernimo. ,.Dok¬ ler zhaf imamo, delajmo dobronaf opominja fv. Pavl (Gal. 6, 10.), ino premiflimo: 2. Kako rahel je nafhiga shivlenja zhaf, ino kako nepreridena je fmert, ki zhloveka pobere, kedar fi jc tajifie nar man ji fvefi.—Koliko je fhe lani nafhih ljubih bra¬ tov ino feAer, prijatlov ino snanzov med nami vefelo novo leto obhajalo, ki jih sdaj ni. Trupla v’hladni semlji pozhi- vajo, ino njih dufhe vshivajo , kar fo fi v’ tem kratkim zbali shivlenja na semlji saflushile. Oj kolko jih je bilo, ki fi fhe fmerti nifo bili fveAi; ino preden fe bo novo leto po¬ baralo ; bo tudi lehko nafhe pokopalifhe hladen fever (kri- vez, vogerfhek) s' belim fnegam sametal. Le majhen ve- terz pohladi, ino kakor tenek laf fe preterga nafhe shivlenje. En vmerje na poli, drugi doma, te na fvoji pobeli,'uni na polji. ,Smert je gotova, alj zhaf ino kraj je nesnan. Ti fe branifh na levizi, ino fmert te od defne sadene; ti beshifh na defno, ino fmert te od leve lovi. Ino zhe tebe per- pravleniga ne najde, o grefhnik, je s’ shivlenjam tudi vfe drugo sgubleno! ,,Zhujte, saka j vi nevede, kdaj hifhen Gofpodar (po vaf) pride: na vezher, ali v* petelinovim petji, ali sjutraj: de vaf, ako bi nagloma prifhel , fpi- jozhih ne najde. Kar pa vam pravim, to vfim pravim: Zhujte!“ (Mark. 13.) — Ti pofveten zhlovek pa, ki bi fe moral vedno na frezhno fmert perpravljati, toliko dni ino let isvelizhanja fvojiga samudifh! Premifli torej donef: Kako drag je isvelizhanfki zhaf tvojiga shiv¬ lenja. Eno farno leto na fveti toliko velja, de fi samorefh nefkonzhno vezbnoA, polno vefelja, sa-nj kupili; pa tudi tebi gorje! zhe le eno leto v’ hudo obernefh, katero je tebi v’ isvelizhanje odlozheno: miljonoy ino miljarjov let bres fhtevila vezhne shaloAi ino nefrezhe fi nakoplefh, sakajs „Zhaf,“ pravi fv. Hironim, ,.je zena vezhnoAi. 1,4 — Karajmo donef rajne brate ino feAre, ki fo naf v’lanfkim leti sapuAili, kaj od kratkiga zhafa fvojiga shivlenja imajo? Pravizhen ino krivizhnik Aa leshala na fmertni pobeli, obadva Aa jemala od zhafniga shivlenja flovo; alj vsel je pravizhni prav ober- o:} njen zliaf, ino vfe dobro, kar je v’ tajiftim floril, s’ febd . ino li je sadobil s' tajiftim tamkaj nebefhko vefelje. Vsel je tudi nefpokorjen grefhnik fvoj sgublen zhaf, kateriga je s’ pofvetnimi dobrotami sapravil, ino ga mora tamkaj s’ vezhnim ognjam plazhovali. — Oj ne sanafhajmo fe na Tvoje mlade leta, ne saupajmo prevezh fvojimu sdravimu truplu; rosbize selene in ozvetene sa kofo na travniki padajo, ftare ino mlade tudi k pogrebu nofijo. ,S’ vfakim dnevam vmi- ramo, uzhi Tv. Gregor, vfaki den Te nam nekoliko shivlenja jemlje; ino tudi, kedar raftemo , fe nam shivlenje krajfha." — Kar nam je zhafa minulo, nikdar nasaj ga ne bo: pri- boden zhaf fhe tudi ni v’ nafhi oblafti. Le farno fedajna minuta, v’ kateri shivimo, je nafha, le nje nikar ne samu- dimo. ..Delajte, klizhe Jesuf, dokler je den; pride nozh , ino nobenimu ne bo delali mogozhe. 44 (Jan. 9. 4.) III. Ljubi bratje ino feftre! na pragi med novim ino ftarim letam danef pollojmo, preglejmo fhe enkrat pretezbeno leto. ino prihodno premiflimo. •—Kilo je lanfko leto polno bosh- je milofti ino dobrote, pa tudi polno pregrehe ino ne- hvaleslmofti nafhe, sa mnogoteriga med nami na vezhno sgubleno. Veliko jih je pomerlo, ki fo med nami fhe lani shiveli—pa tudi pogubilo, ki fo s’ nami grefhili; naf pa fhe smiraj zhaka vfmileni Ozhe nehefhki. O ne mudimo fe vezh, ne tratimo slatiga zhafa; naj bo s' ftarim letam ftariga, pregrefhniga shivlenja konez, s’ novim letam fe tudi naj novo shivlenje prave pokore ino refnizhniga pobolfhanja sazhne. JNi dne ne ure odlagali vezh; faj je to novo leto lehko sadno sa naf. — Kakor hi- ftra voda po gladkim potoki, tezhe nagel zhaf nafhiga shiv¬ lenja , v' fredi tekozhiga zhafa fv. krish ftoji, ino na njem fe fveti prefladko ime Jesufa, nafhiga isvelizharja. Kdor fe fveliga krisha dershi, po nauki Jesufovim svefto shivi, fe v' valovih pregrefhniga fvela sgubil ne bo. — ..^Svet preide ino vfe njegovo poshelenje; kdor pa boshjo voljo ftori , ofta- ne vekomaj. 44 (Janes 2, 19.) Amen. «4 X. Nedela pred f v. tremi k r a 1 j i. Od boshje vodit ve. Angelj rezke Joshefu is Egipta v’ Israeljjho nasaj. Mal. 2, 19 — 23 . -l^S efkonzlino velika je fkerb Ozheta nebefhkiga sa vfe rezhi. On fkerbi sa vfako Hvar od maliga zherva na semlji do fvetliga fonza na nebi, pofebno pa sa zhloveka. Veliko ne- varnofti obdaja zelo zhlovefhko shivlenje, pak fhe vezhi je varftvo boshje s’ katerim ga vfmileni Ozke hudiga brani: dal je zhloveku angelje v' nebelih in llarifhe na semlji sa vai-he, kakor nam na tvojim novorojenim ,Sinu v’ denefh- nim tv. evangelji pokashe. I. Nebefa ino pekel fe sa zhloveka na semlji pofkufhata. Tsvelizhanje njemu podreti ii je peklenfki fovrashnik s' vlimi tvojimi pomagavzi vfe persadel, sa to je tudi hudobniga kralja Herodesha podpihal, odrefheniku novorojenimu shiv¬ lenje vseti. Modri moshje is daljne, ptuje deshele mu povedo, de je Mefija v’ njegovim kralj e tl vi rojen, ino on fe preftrafhi, kakor vli hudodelzi, kader saflifbijo, de fe godijo imenit¬ ne boshje rezhi. Uzheni pifmarji njemu rasodenejo, de je meftize Bet¬ lehem isvoljen kraj Melijoviga rojftva; ino mahoma fklene njegovo grosovitno ferze, Odrefhenika she v’ sibeli vfmertiti. .Svetim trem kraljam rezhe, novorojeno dete poifkati, ino kedar ga najdejo, njemu povedati. Najdli fo novorojeniga kralja, alj angel Gofpodov jih po drugim poli v’ domazho deshelo odpelja. ,Serdit Herodesh ga hozhe fam poifkati; 65 ifkal ga je, pomoril nedolshnih otrok po želim Betlehem- fkim veliko fhtevilo; alj boshjiga ,Sina ni najfhel, ino ga ni vmoril. Ozhe nebefhki, ki nad fvojimi ljublenzi zhuje, kedar vfe na sernlji fpi, on, ki gleda hudobneslia, kako v’ zherni temi mezh sa pravizhniga brufi, on pofhle fvojiga angelja Joshefu v’ fpanji, de ga isdrami, rekozb: ,.Hitro vdani, vsemi mlado dete ino mater, beshi v’ branfko desbelo Egipt, sakaj Herodesh mu po shivlenji breshe; in tamkaj obani dokler tebi nasaj ne porezhem. 44 — Odifhel je Jesufgrosovitni- mu kralju, Herodesh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hu¬ de vedi nevfmileno shgan, nozh ino den ni najdel pokoja. Nesnana bolesn fe ga je lotila; kakor shivi ogenj ga nepre- nebarna ognenza — vrozhinfka bolesn — od snotraj pekla; drafhen glad, ki mu ga ni blo mogozhe vtolashiti, ga je premagal; drob je njemu gnili sazhel, in zhervi fo shiviga jedli. Tak je hudobnesh na trupli obnemagal, na dufhi obupal ali fzagal, in kakor hudobno shirel, tudi nefrezhno vmerl. Hotel je fvoje pofvetno kraljedvo po prelivanji nedolsh- ne kervi ohraniti, ino jo sgubil ravno po tem kraljedvo, zhafno in vezhno. Oj, kaj pomaga vfa shlovefhka modrod, ako ni po volji boshji ravnana ! „Gofpod bori k’ nizh fvete revernikov, ino saversbe fklepe poglararjov. Gofpodov fklep pak oba- ne vekomaj, ino mifli njegoviga ferza od roda do roda. 44 (Pf. 32, 10 — 11.) Ne boj fe tedaj, ti hudo fovrashen in preganjan, ako nedolshno ino voljno terpifh. „Poglej, ozbi Gofpodove gledajo na tajide, kateri fe njega bojijo; ino na te, kateri na njegovo vfmilenje upajo, de njih dufhe od fmerti refhi, 44 (Pf. 32, 18 — 19.) kakor je refhil mlado dete Jesufa. V. 19. Shaloden konez je boril Herodesh v’ domazhi desbeli; alj lepo je dober Bog fveto drushino v’ ptuji de- sheli ohranil, ino njo peljal v’ ljubo domazhijo nasaj. So- pet fe Joshefu Gofpodov angelj p.erkashe, kakor mu je bil per odhodni obljubil, ino mu rezhe: „Vftani, vsemi dete s’ materjo, ino poverni fe na Israeljfko semljo nasaj, sakaj pomerli fo detetovi salesvavzi.“ — Poglejte, kak vefel nauk je te sa naf, ki mormo fvojo ozhelovO hifho sapuditi, fe podati v’daljne kraje, iti med ptuje ljudi. Kakor fonze vef ,Slonifbeli hrana e* n, . I. 5 66 fvet obfija, ravno iak tudi boshja roka vfe obfeshe. Bog je povfod nafh dober ozhe, de fmo le mi njegovi dobri otrozi. V. 22. Joshef fe je v’ domazho desbelo povernil, ino perpeljal Jesufa ino Marijo na Judovfko; alj vender ni tudi doma vfiga po volji najdel. Hudobniga Herodesba lin Ar- belav je sa fvojim ozhetam kraljeval, ino kakor jabelko da- lezb od debla ne pade, fe tudi fin sa ozhetam teshko /pre¬ meni. Vgenil fe je sa tega del tudi Joshef malopridnimi/ Arhelavu, kakor mu je blo v’ fpanju od Boga rasodeto, v’ Galilejfko desbelo pod drugiga kralja, ino je prifhel nasaj v’ fvoje poprejfhno metlo Nazaret. Tukaj je Jesuf isratlil, tukaj je shivel s’ fvojimi ljubimi ilarifhi do fvojiga tridefeti- ga leta, sa to fe mu pravi, de je Jesuf Nazarenfki. Majhi- no je bilo fzer njih prebivalifhe, pa veliko sadotli sa dobre ljudi; majhino je bilo meflize, alj ravno po njem je Bog imenitno prerokovanje dopolnil, katero fo preroki napove¬ dali: de bo Mefija Nazarejzhan imenovan. II. fr Glejte, tak nefkonzhno moder Vishar vfe nafhe pole od rojttva do pokopalifha ravna, ino naf vodi k’ nafhimu zilu in konzu, Kako more pa vender to biti, de fe toljko ljudi pogubi? Tega je kriva nefkerblivotl ttarifhov, sanikernotl predpotlav- lenih, ino fplob rasujsdanotl kriftjanov, kateri, nametlo boshji previdnotli fvojo roko po Joshefovo podati, fe le Bogu po Herodeshovo sopertlavljajo. 1. Ozhe nebefhki je fkerbel sa fvojiga ljubiga ,Sina: sa to je njemu Marijo prezhitlo devizo sa mater, inofv. Josbe- fa sa varha dal. Vfako novorojeno dete podane tudi fkos sakrament fv. kertla boshji otrok; tudi sa njega Bog fkerbi, sa to mu odlozhi ftarifhe, de nametlo njega sa mladiga otroka fkerbijo. ,Starifhi fo tedaj otrokam namett- niki boshji, ino morjo le po boshji volji fvoje otroke rediti. ,,Isredite fvoje otroke v’ tlrabu boslijim, opominja fv. Pavl, sakaj kdor sa fvoje, slafti pa sa otroke, ne fkerbi, je vero satajil, ino je hujfhi od nevernika. 44 67 (I. Tim 5,8.) Koliko pa je med nami flabih ftarifhov, katere te ojftre befede fv. Pavla sadenejo! ■— Joshef jebeshal s’malim detetam v’ ptujo deshelo, de bi njegovo telo fmerti odlel; fedajni ftarifhi pa pogofto farni fvoje nedolshne otro¬ ke v’flabe tovarfhije vodijo, kjer jih hudobni ljudje pohuj- fhajo , ino njih nedolshno dufho vmorijo. Tak fe safeje feme hudobije v’ otrofhko ferze, ino po takim fe ni zbuditi, ako she otrozi vejo ino snajo, kar fe odrafhenim ne fpodobi. Ino kakor sanikarni fo ftarifhi, fvo¬ je mlajfhe pred hudim obvarovati, fhe bolj nemarni fo, tajifte poboljfhati, kar fe veliko teshej sgodi: sakaj loshejje zhloveka pred hudim ohraniti, kakor pohujfhaniga pobolj¬ fhati. Njih flepa ljubesn otrokam vfe dovolji, kar njih ras- vajeno ferze posheljuje ; njih prevelika mehkoft otrokam vfe flabo sadershanje tak dolgo pregleduje ino isgovarja, de njih ftrahu odraftejo. „Ino tak fo malopridno srejeni otrozi fra- mota 1'vojih ftarifhov. 4 * (,Sir. 30, 13.), pa ne le farno fra- mota, ampak tudi zhafna ino vezhna nefrezha sa zelo fofefko ino deshelo. Saftojn je po tem uzhenikov fvarjenje, saftojn predpoftavlenih vfa ojftroft, vezli ne pomaga deshelfke gofpo- fke shuga ino ftrah, sakaj : „Rasujsdan konj oftane, nevkrot- liv, ino rasvajen fin oftane frovina. 44 (,Sir. 30, 8.) Kaj fhe le more is mladofti biti, ako nji tudi predpoftavleni nobeni- ga ftraha ne dajo! 2. Mi fe grosimo nad Herodesham, de je moglo biti tak nevfmileno njegovo ferze, preliti toliko nedolshne kervi; alj kaj pa bo, ako enkrat podloslini fvoje predpo- ft avl ene go fp o d ar j e in gofpodinje, uzhenike in oblaftnike, na fodbi boshji fhe vekfhi hudobije d o 1 s h i 1 i bodo, ino naf pravizlien fodnik savolj rasujsdanih podloshnih s'Herodesham v’ vezhno pogublenje obfodi?—-Herodesh je fzer veliko nedolsh- nih otrok vmorili dal, alj ravno fkos to njim je v' nebelih fedeshe vezhniga isvelizhanja perpravil, katerih bi morebiti odrafheni nikdar pofedli ne bili; nefkerbni predpoftavleni pa fkos fvojo nefkerblivoft, fvoje flabo sadershanje, grefhno persanafho ino potuho toliko dufh fvojih podloshnih pogu¬ bijo, ino njim peklenfke vrata odprejo, na katere bi more¬ biti nikoli itopili ne bili, ako bi jih bili oni po fvoji dolsh- nofti varovali. Tak perdere nefrezha zhafna in vezhna nad žele kraje ino deshele, kedar predpoftavleni, katere je Bog 68 sa zim vaj e ali vahtarje fvojiga Ijuddva podavil, molzhijo, namefto fvariti ino fhtrafati rasujsilane podloslme. 3. Alj nikarte fe isgovarjati na fvoje nefkerblive dari- fhe, ino sanikarne predpodavlene, vi sgubleni kridjani! kakor bi vam le oni vfe nefrezhe krivi bili; sakaj vi de farni fvoje nefrezhe kovazlii, oni fo le vafhi pomagavzi.— Kakor je angelj Joshefa v’fpanji sbudil, ino mu rekel, beshati v’ ptujo deshelo, tak je Bog tudi vfakimu zhloveku sa varha, pravi fv. Hironim, angelja dal, de ga ravno tak opominja, pred hudim fvari, fkos njegovo ved, dobre mifli ino druge pravizhne ljudi. Ako pa zhlovek sa vfe to nizh ne mara, fe fkos vfe dobrote boshje omehzhati, ino tudi fkos ojdre fhibe, krishe ino teshave poboljfhati ino po pravim poti peljati ne da, mu tudi dobri darifhi ino fkerb- ni naprejpodavljeni pomagati ne morjo. 0 kako veliko jih je, ki grejo po fhiroki zedi pogublenja (Mat. 7, 14.), ako Jih ravno roka boshje fkerbi na pravi pot obrazha ino isve- lizhati hozhe! III. Oj ljube dufhe! nikarte. de bi tudi mi po fhiroki zedi pogublenja hodili, ino vfo hoshjo fkerb febi satratili, ki jo Ozhe nebefhki sa naf ima. — Varujte, darifhi vi! fvoje ne- dolshne otroke, vi predpodavleni! fvoje podloshne pohuj- fhanja , ino fvarite jih , pa tudi fhtrafujte po saflushenju.— Poflufliajte vi mladenzhi fvojiga ozhela ino mater, vi drushi- na fvoje gofpodarje ino gofpodinje; poflufhajte pa tudi fvojo ved, ki naf k’ dobrimu opominja ino pred hudim fvari.— Ravnajte fvoje shivlenje po boshji volji, kakor Marija ino Joshef s’ fvojim ljubim Jesufam. — Oj tak bodo frezhni vii vafhi poti na semlji , angeli boshji vaf bodo fpremljali, tudi vaf pred fovrashniki frezhno odteli, ino vaf perpeljali is te pluje deshele v’ doinazho deshelo fvetiga raja. Amen. XI. (i!) Prašnik fv. treh kralj o v, ali rasglafenja Go fpod o vi g a. Od ivete isvelizhanfke vere, Modri it Julroviga (o prijhli Jesufa molit. Mat. 2, 1 — 12 . Lako huda fe popotnim godi, ki morjo v’ temni no- zhi pot v’ fvojo domazhijo ifkati. Vefelo posdravi njihovo shaloftno ferze fvetlo denizo ali juterno svesdo, ki jim pri- jasno na nebi pofveti: ljubo jutro osnani, ino pravo pot rasfvetli. Ravno tak fo fe rasvefelili fveti trije modri v' ju- trovih krajih, sagledati zhudno, fvetlo svesdo na nebi, ki jim je kasala pot k’ novorojenimu isvelizharju, nebefhkimu kralju , kakor nam fv. evangelj pove. Grosna tema nevednolti, hudobije ftrafhen mrak , je pokrival Jude ino ajde, preden fe je Kriftuf vrodil. Obe- dvojim jeBog odrefhenika obljubil, ki jih bo, nebefhka luzb, rasfvelil, ino odrefhil. Napovedane fo bile snamenja, ka¬ tere fe bojo godile, preden fe bo isvelizhar rodil. Vfi mo¬ dli ino bogabojezhi ljudje fo na to sheljno zhakali. Angelzi fo she paftirjam vefelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar fvela; she fta ,Simeon ino Ana po Jerusalemfkim tempeljni rasglafila bila, de je malo dete Jesuf obljublen odrefhenik. Veliko bogoljubnih dufh fe ga je na tihim vefelilo; pa ajdam, katere je tudi prifhel isvelizhat, je fhe nja rojtlvo nesnano; tudi Judovfke vifoke glave vliga lega ne vedo. — Glejte, tak vfmilen Bog po fvoji nefkonzhni modrofti prevsetnim fvoje velizhallvo sakriva, ino fe vbogim, ponishnim dufham rasodeva. Alj tudi ajdam, tudi Judov- fkim poglavarjam, zelo deshelfkimu kralju, hozhe Bog roj- 70 ftvo fvojiga edinorojeniga ,Sina osnaniti, pa na zhudno, po- febno visho. V. 1. Modri moshje is jutrovih krajov, kjer fvetlo fon- ze vtlaja, ino bel den rodi, imenitni moshje, morebiti kra- Ijevfke kervi , katerim fr. trije kralji pravimo - oni fo obljubo odrefhenika redili, de bo na Judorfkim rojen. ,Shpogali fo sresde na nebi, ino fo snamenja zhakali, ki jim bo pri¬ hod isvelizharjor osnanilo. Sdaj pofebno sresdo vgledajo, ino po vdajanji boshjiga duha fposnajo, de jim ravno ona kasbe rojtlvo Mefija, kralja vlili kraljov, ki fe je mogel na Judovfkim roditi, kakor je bilo v' IV. bukv. Mos. 24, 17. prerokovano: de bo svesda perfjala is rodu Jakopa, kateri je bil Itar ozhak Israelfkiga ljudftva.— Nifo dolgo dvoumili, ne pota odlagali, gredozh fe podajo nebefhkiga kralja poi- fkat, ino pozheftil. — Poglavitno metlo na Judovfkim je bilo Jerusalem; v’ to metlo fe namenijo, ino grejo k’Hero- deshu, titlozhnimu kralju, prafhat po novorojenim Meliju, rekozh: „Kde je rojen Judovfki kralj, kateriga fo preroki osnanili? Nam fe je njegovo snamenje, prezhudna svesda perkasala, sa to pridemo, zhe fmo ravno ajdje, njemu fpo- dobno zhatl fkasat.“ A. 3 — (>. Viditi tak imenitne ptuje moshje is daljnih krajov, vef Jerusalem na noge fpravi. ,Slifhati, kaj od Mefija, toliko zhafa poslieleniga, perpovedujejo, de je ro¬ jen, bi jih naj bilo fhe bolj vefelilo, kakor patlirze per ja- flah, .Simeona ino Ano v’ tempelni, ker fo toliko shlahtni moshje tak dalezh prifhli njega molit.—Alj kralj IJerodesh, hudodelz, fe vftrafhi, sakaj bil je prevseten zbatlilakotnik, ino fe je sa fvojo zbafno krono sbal: Jerusalemzi fo bili grefhniki, ino fe boje, ker praviga saupanja v’Boga nima¬ jo.— Tak nifo prevsetnesbi, ne grefhni pofvetneslii sabosb- je kraljetlvo, le ponishnim ino pravizhnim ga Bog deli.—- Kako malo pa tudi v’ pofvetno samifhleni ljudje sa nebefh- ko kraljetlvo fkerbijo, nam prizhajo Judovfki poglavarji s' fvojim kraljam Herodesham. Od fonzhniga is-hoda pride¬ jo modri Mefija darovat, ino po njem vprafhajo; kralj fhe pa le vifhi duhovne ino pifmenite moshe fklizuje, svedit, ltde bi fe vtegnil obljublen Mefija roditi. Lebko fo mu to na ravnotl povedali, sakaj tudi kraj njegoviga rojtlva je pre¬ rok Miheja (5 , 2 .) veliko tlo let popred napovedal, rekozh, -,Ti Betlehem, ki fi v’ rodu Judovim, naj fi ravno majhno: 71 vender niti nikakor nar porednifhi med drugimi poglavit¬ nimi metlami Judovfkiga kralj e dva; sakaj v’ teki fe bo ro¬ dil poglavar, ki bo rishal bosbje ljudtlvo Israel." — Tako lehko je fposnati bosbje rezhi, ako le hozhemo; pa hudob- nesh vfe isvelizhanfko kakor Herodcsh v 5 pogublenje oberne. V. 7 — 8. Herodesh sve, de je Melija rojen, tudi ve kde je rojen; alj nametlo iti, njega fpodobno pozhedit, fklene nezhlovefhko ferze njega vmoriti! — De bi fhe sve- dil, kdaj fe je vrodil, modre po farnim isprafhuje, kdaj fo uno svesdo vgledali! De bi ga vgonobiti faj ne samudil, jim po hinavfko narozbi, na ravnotl v’ Betlehem iti, njega fkerbno poifkati, po tem fe pa hitro poverniti njemu po¬ vedat, de tudi on gre, ino njega moli. — Tak svito hudob- neshi ravnajo, fe brumne delajo , ino perlisujejo , kedar pravizhnim jamo koplejo; alj Bog posna njihove nar fkriv- nej fklepe ino visha tlopinje fvojih ljubih, de jim frezhno isidejo. V". 9. — 10. Trije kralji fbe po nozhi Jerusalem sa- putlijo, najti fkoraj saupanje ino vefelje fvojiga ferza; ino glej, svesda, ki jih je na potperpravila, fejim fpet perkashe, ino jim s’ fvojimi sharki Itanvanje pokashe, v’ katerim fta s’ malim Jesufam Marija in Joshef v’ Betlebemi prebivala. — Itako vefeli fo bili pofhteni moshje, fpet svesdo fvojiga sau- panja vgledati, katera fejim je fkrila bila! Tak fe pogoilo tudi nam vfe dobro f krij e, vfe nafhe saupanje sgine, ino Bog naf en zhafek sbalovati neba. Ako pa le svetlo ifhe- mo , ino fe v’ dobrim motili ne damo, kmalo fe nam vfe boljfhi perkashe, ino fhe enkrat lepfhi naf miloft boshja ovefeli. V. 11. ,Slaba je bila bifhiza, nad ktero je svesda po¬ dala , pa vfe to ne moti modrih mosliov v’ tido tlopiti. V’ revfhini najdejo mlado dete, bres vfe pofvetne zhatli, v’fro- mafhkih rokah njega Marija, njegova mati, dershi; ali mo¬ dri vtiga tega porajtali nifo, ker vedili fo, de Bog ne gleda pofvetniga lifka. Bres pomiflika pred dele popadajo, na kolenih ga sa fvojigaGofpoda molijo, ino njemu klezhe po fhegi fvoje deshele nar drashej blaga darujejo: mir o sa shlahno mašilo, v’ katero fo merlizhe devali, de nifo droh- neli: to je pomenilo, kako bo vmerl, pa tlrobnel ne bo, ampak od fmerti vdal. — Darovali fo njemu shlahtniga ka¬ dila, ki fe daja famimuBogu, ino fo fposnali, de je pravi čhivi Bog.—Dali fo njemu zhiftiga slata, ki fe je krni ja m darovalo, ino fo njega s’tem sa kralja vfili kraljov fpofhlo- vali. — Tak li Bog fvojo zhaft zhud.no perpravlja, naj mu jo ravno pofvetneshi kratijo; pa tudi reveshe v’ nar vezhi lili prcfkerbi, kakor Marijo ino Joshefa. Le v’ njega saupajmo ! V. 12. ,Sveti moshje fo vefelo fvoj pot opravili, ino dopolnili, kar fo sheleli. Tudi hudoben Ilerodesh teshko zhaka nedolshno dete vmoriti. She fe napravljajo njemu vefelo povedat, kjer fo ga najdli; alj Bog, ki nad fvojim zhuje , kedar oni bres fk.erbi fpijo, fe modrim v’ fpanji rasodcne, ino jim vkashe, naj fe ne vernejo k’ hudobnimu kralju, ki ifhe dete vmoriti, morebiti tudi jim lilo ftoriti. .Srezhno grejo po drugim poti v’ fvojo domazho deshe- lo, ino boshje dete ni prifhlo grosovitnimu kervoloku v’ roke. II. / Kar fe je denefhni prašnik goditi sazhelo, to je pre¬ rok Isaia (60, 2 — 5.) dolgo popred napovedal, rekozh: ..Glejte, tema bo semljo pokrivala, ino nozh ljudftva (ker Boga prav ne fposnajo, ino ne fpofhtujejo); med tebo pa (Israelfko Ijudftvo) ho Gofpod vftal , ino njegova zhaft fe bo v’tebi vidila. Narodi fe bojo v’ tvoji luzhi fprehajali, ino kralji v’ tvoji fvetlobi juterni. Vsdigni fvoje ozhi okol, ino poglej: vli ti fo fe sbrali, ino fo k’ tebi prifhli; finovi tvoji bojo od dalezli prifhli. ino tvoje hzhere bodo na tvoji ftrani isrejene. Takrat bofh vidilo , ino bofh pol¬ no vefelja; tvoje ferze fe bo savselo ino rasfhirilo, kedar fe bo veliko permorzov k’ tebi preobernilo; kedar mozh na¬ rodov k’ tebi pride.“ — Nafhi predftarifhi fo bili pred ne¬ koliko jeser let nesnabogi v’ ravno tajifti dufhni temi, nifo posnali praviga Boga ino fo po malikvavfko shivino, lefene, shelesne, slate ino jilafte podobe molili. Bila je tudi v’na- fhih krajih nevednofti temna nozh; alj velizhaftvo boshjiga ,Sina je tudi k’nam perfjalo, raslila fe je med naf nebefhka luzh njegove fv. vere, kedar fo prifhli k’ nam osnanovavzi fv. evangelja; sagledali fmo tudi mi, kakor fv. trije kra¬ lji, ino jo fhe smiram vefelo gledamo, fvetlo juterno sves- do kerfhanfke vere , katere trojni god donefpofvezhujemo. Donef obhajamo vcfel god rasglafenja Jesufa Gofpoda nafhiga med vfe narode, ki jih je Ozhe nebefhki po fvojim .Sinu fpet sa fvoje otroke vsel, kateriga nam je isvelizharja poflal ino kteriga fo fv. trije kralji pervi darovali ino mo¬ lili. — Ravno donef ponavljamo zheftit fpomin Jesufoviga kerfla na potoki Jordani, per katarim fo fe nad njim nebe- fa odperle, fv. Duh v' podobi goloba nad isvelizharjam pla¬ val, ino njega fam Ozhe nebefhki vlim rasglafil, rekozh : ,,Te je moj ljubi ,Sin, nad katerim fvoje dopadenje imam, njega poflufhajte!“ —• Donef naf pa tudi fpominja fv. mati kat. zerkev na pervi Jesufov zhudesh v’ Rani Galileje, kedar je vodo v* vino preobernil, ino tak prizhati sazhel, de je boshji.Sin, in de fo boshji tudi njegovi nauki. Trikrat vefeli bodimo torej donef v’ tem trojnim fv. godvanji, bodimo vefelo sanaprej s’ fv. tremi kralji sa sves- do k’ fvojim isvelizharju. Ta fvetla svesda sa naf je pre- fveta kerfh. kat. vera, ki naf v’ nebefhko kraljeftvo pelja. -— De naf pa nafha fveta vera isvelizhala, ino v’nebefhko kra¬ ljeftvo perpeljala bo, fo nam pofebno tri rezhi potrebne: Pervizh, fveto kerfh. kat. vero prav na tenko, zhifto fposnavati, ino fe njenih naukov pridno uzhiti.—• Kaj je pomagalo Herodu, pifmarjam ino drugim Jerusalem- zhanam fv. pifmo v’rokah imeti, imeti odrefhenika v’fvoji fredi, ker jim pa vfe to mar ni bilo ? — Kaj tudi nam pomaga, de fmo kriftjani, v’ pravi veri isrejeni, de fe nam vfako nedelo in sapovedan prašnik boshja befeda osnanuje, ako pa malo sa njo porajtamo, fhe poglavitnih ino nar potrebnejfhih naukov morebiti ne vemo? — ,,Pri- fhli bodo enkrat, pravi Jesuf, od jutra ino vezhera, ki nifo tak lepe priloshnofti sa isvelizhanje imeli, ino pojdejo v’ vezhno shivlenje; domazhi otrozi pa bodo savolj fvoje sanikarnofti v’ vunajne teme pogublenja versbe- ni.“ (Mat. 8, 11.) — O ne opufhajte, ljubi bratje ino feftre! fvete Jesufove vere luzh, sakaj: „Jes fim luzh tega fveta, on govori, ki fim na fvet prifhel, de nobeden, kdor sa meno hodi, ino v’ mene veruje, ne oftane v’ temi, am¬ pak bo imel luzh shivlenja.“ (Jan. 8, 12. 12, 46.) Drugizh je potrebno sa naf , de bomo vredni kriftjani, fv. kerfh. vero ne le dobro fposnati, ampak tudi fvoje shivlenje ravnati po njenih naukih. Ilero- desh ino njegovi flushabniki fo vodili, dc je isvelizhar ro- 74 jen, pa vcnder noben ni ftopinje floril» njega poifkat. Plujzi ga ifhejo, najdejo, ino fhe den denefhni moljo, Judam pa je boshje kraljeftvo odvseto, ker nifo marali sa-nj. — Ve¬ liko kriftjanov fveto kerfhanfko vero fzer ima, alj malo, malo jih po tihi shivi ! Eni sanikarno nozhejo, drugi po- fvetneshi fe framujejo, tretji flabeshi fe zelo bojijo, pred fvetam Tvojo vero v’ djanji ozhitno fposnati. —• ,Sveti trije kralji Jesufa v’ revnim Hani na kolenah molijo ino daruje¬ jo; koliko malopridnih kriftjanov pa v’fveti hifhi boshji v’ prefvetim refhnim Telefi verje prizhujozhiga kralja nebel ino semlje, in vender poklekniti nozhe, ali v prevsefnofti, ali pa sa to, ker fe pred ljudmi framuje, ino vezh fpazhe- nimu fvetu, kakor Bogu dopafti sheli. —• Oj vaf nevredne kriftjane! ki fe bolj hudobniga Herodesha bojite, kakor pa fvojiga novorojeniga kralja, enaki nekdajnim Jerufalem- zam. Kakor njim , bo tudi vam nebefhko kraljeftvo odvse¬ to ino drugim dano, kateri ga bojo bolj fpofhtovali, ino lepfhi fad kerfhanfkiga shivlenja pernefli; ako fe v' refnizi ne poboljfhate. Tretjizh je nam potrebno, ako hozhemo biti pravi kriftjani, de tudi fvojim blishnjim pomagamo fve¬ to vero fposnati ino po tajifti s hi veti: ftarifhi fvo¬ jim otrokam, predpoftavleni fvojim podloshnim, tovarfhi fvojim tovarfham ino tovarfhizam. —• Ne posabimo pa tu¬ di, ljubi kriftjani! de fhe dalezh sa morjam fvoje brate ino feftre imamo, kateri v’ ravno tiftih ftrafhnih temah nevednofti shivijo, v’katerih fo nafhi predniki, ino bi tudi mi bres luzhi kerfh. vere fhe sdaj shiveli. ,Sami fi pomagat’ ne morejo. — Pervi kriftjani v’jutrovih ino v’ poldenfkili deshelah fo ljubesnivo ino s’ vefeljam kerfh. osnanovavzam pomagali, de fo v’ nafhih krajih nauk fv. vere fhirali, ino nam nebefhko luzh evangelja pernefli; to fmo mi sdaj poverniti dolshni, kar fe sgodi, zhe brumne duhovne, ki grejo v’daljne kraje med divje ljudi Je- sufoviga nauka osnanovat, s’ molitvijo iuo s’ darmi pod¬ piramo , kakor fo nekdanji kriftjani sa naf ftorili. V' to isvelizhanfko dobro delo fe je v' nafhih deshelah bratovfhina fv. Leopolda sazhela, pomagat mifjonarjam v’ Ameriki. Vfak dober kriftjan, sa boslijo zhaft ino nafhe isvelizhan- je vnet, fe bo s" vefeljam v’ tajifto sapifal, bo s’ fvojo krat- ko molitvijo rfaki den pomagal, de fe ime Gofpodovo tudi med divje narode rasglafi; njegov majhen dar bo Jesufu ravno tak prej eten, kakor mira, kadilo ino slato, ki fo fv. trije kralji njemu darovali, sakaj: „Refnizhno vam po¬ vem, govori Jesuf, kar be mojim nar majnfhim bratam borili , be meni borili.“ (Mat. 25, 40.) — Ne isgo- varjajte fe, bratje ino lebre moje! de ne premorete bra- tovfhine plazhovati. Toliko fi vfaki lehko perterga, da fe mu posnalo ne bo, ako le hozhe. — Vi moshje ino fant¬ je, ne bodite tak pogobo v’ kerzhmo, ko je vafha na¬ vada , opubite sapravlivo , fploh nevarno ino fhkodlivo ka- jo tobaka, ve shene ino deklizbi drago fbtimano nofho; dajte tiftiga dnarja le enokoljko bratovfhini vbogajme, tak fe bo nevernikam pomagalo, vam pa bokrat od Go- fpoda sbe tukaj povernilo, ino vam enkrat vezhno shiv- lenje , kakor je nam Jesuf fam obljubil. •—• Ako donef to fveto obljubo borimo, nar vrednifhi pofvezhujemo god rasglafenja Jesufoviga. III. Kratek je bil pot fv. treh kraljov is Jerusalema v* Betlehem, neki dve uri hoda; fhe kralkej je nafh pot is zhafnobi v' vezhnob, kamor fmo sa Jesufam namenjeni. Ne mudimo fe s'’ pregrefhnim vefeljam, hitimo en dru- gimu v’ isvelizbanje pomagati ; dershimo fe svebo fv. kerfh. vere, kakor fv. trije kralji fvetle svesde : tak bo¬ mo prifhli s’ njimi is mrazhniga pota te semlje k’ fvoji- ihu isvelizharju v' Ozbetovo hifho. Tam bo vfaka tema minila, ino kar mi tukaj terdno verjemo, ino svebo der- shimo, bomo tamkaj vefelo gledali. Amen. 7 « XII. Perva nedela po fv. treh kraljih. Od dolbhnofti Itarifhov ino otrok. Jesuf dounajft let fiar gre s’ ftarijhi v’ Jerusalem. Luk. 2. 42 — 62. »^rezhna hifha . v’ kateri prava sadopnod ino ljubi mir prebivata; fhe frezhnej tajili a hifha, kjer moder ozhe in mati s’ fvojimi pohlevnimi dobrimi otroki vefelo shivita. Nebefhki vert fe meni taka hifha sdi, v’ kateri preshlahtne drevefza raflejo, sa prihodne boljfhi zhafe. ,Sam Bog zhres nje fvoj s h ege n rofi. -—• Nefrezhna pa tudi hifha, kjer fla prepir inu kletev doma; fhe bolj nefrezhna je hifha, kjer fe otrozi nad darifhe povsdigujejo ino po fvoji volji ravna¬ jo. Vfe hudo, kakor is divjiga hleva, is take hifhe divja. , — Blishej! blishej donef darifhi ino otrozi! Vam denefhen fv. evangelj kashe na Jesufa, Marijo ino fv. Joshefa, kako fe naj sadershite. I. V. 42. Vfako leto da hodila brumen Joshef in Marija o navadnih prašnikih v’ edin Jerusalemfki tempel Boga zhe- Jlit ino hvalit. Tudi gre Jesuf, ravno dvanajft let ilar, s njima k’ velikonozhnimu prašniku. Dopofvezhovali fo fed- mi den fvetiga zhafa. Vfi poboshni ali andohtlivi molzi fe vernejo fpet domu, le fam Jesuf fe ni navelizhal v’ flushbi fvojiga nebefhkiga Ozheta oftati. Marija in Joshef fe dalje v’ tempelni ne pomudita, ker miflita, de je Jesuf s’ snanzi odfhel, greda mirno k’ do¬ mu. Ben hoda prideta, po Jesufu prafhata, pa med shlah- to ga najti ni. — Vfa shalodna ino pobitiga ferza ga greda ifkat nasaj po poli v’ Jerusalem. V. 46. V' tempelni maliga Jesufa najdeta fedejozhign v’ fredi med uzheniki: poflufha jih, ino odgovarja tak modro, de fe vfi zhudijo nad njim, ki je fhe mlad fant, pa she toliko saftopn. Shaloftna mati, ker ga sagleda, od vefelja podoji: alj shalofti, ki jo je v’ fkerbeh sa fina fpre- hajala, ni mogla samolzhati: „ Sin! kaj fi nama to ftoril?" rezhe fkerbna mati, de fe shalofti ohladi. —• Jesuf pohlev¬ no vftane, fe ne isgovarja Joshefu ino Marii, tudi ne vftav- lja fe njima; farno fpomniti hozhe, de je on ,Sin Boga Ozheta, ino njima ponishno odgovori: „Kaj , de fta mene ifkala? faj vefta, de moram hiti v’tem, kar je mojiga Ozheta." Jesuf pa tudi fkashe, de je kakor fin zhlovekov tudi telefnim ftarifham pokorn; satorej fe lozhi uzhenikov, fe fpet s’ njima domu poda, ino je njima pokorn. Na kratko fv. evangelj pokashe Mariino ino Joshefovo fkerh sa fvojiga hoshjiga otroka, le s’ kratkim nam fv. Lukesh popifhe Jesufovo pokornoft do fvojih ftarifhov, pa sadofti je v' tem lepih naukov sa ftarifhe, pofebno pa sa vaf, vi otrozi! zhe le nekoliko fv. evangelj rosbefedimo ino premiflimo. ir. ^ o 1. .Starifhi! kakor Joshefa in Marije, Id fta žela dva dni hoda mladiga Jesufa v’ tempel vodila, je tudi vafha perva dolshnoft, fvoje otroke she v’ mladofti po Bo¬ gu ravnati, de njega fposnavojo ino zheftijo. Vafha nar vezhi fkerh mora hiti, njih mlado ferze v’ fveto zhednoft ino brumno shivlenje nagibati. — Le vam fe nar bolj fpo- dobi laftne otroke v’ tempel hoshji voditi, de fe boshjih rezhi rasvefelijo, ino nauzhijo, kar jih farni suzhiti ne vteg- nete ali ne snate. Alj vafha nemarnoft vaf pogofto toshu- je, kedar otrozi bres flushbe hoshje pohajajo, ino fe po- fvetniga vefelvanja pervajajo. Kamor ftarifhe pofvetno fer¬ ze vlezhe, tudi otroke s’ feho potegne. 2. Sgodaj je potreba, de ftarifhi fvoje otroke v’ boshjih rezheh p o duzhij o. Mati she naj fvojo dete s’ Iju- besnijo do Jesufa doji, ozhe pokashe naj s’pervim kofznm kruha otroku Ozheta nebefhkiga, od kateriga vfe dobro pride, sakaj v’ roshnim zveti shivlenja otrofhkiga fe mlade glave in mehkigaferza vfe dobro in lepo lehko prijema; ako pa fesamudi, fe bode s’ hudim obraftlo, kakor sapufhena njiva 78 s’termam ino s’ ofetam, katera obdelana ni. — ,Jfhite preti viim nebefhko kraljeftvo ino njega pravizhnoft, (tudi otrokam) pravi Jesuf, ino vfe drugo ram bode perversheno. £ ‘ Boga¬ tija bres uzhenofti otroku vezli fhkodje, kakor pomaga. Boljfhi je saftopnoft v’glavi, kakor v’fhkrinji slald, sakaj premosbenje fe pomete, kakor zeftni prah, kar pa zhlovek v’ ferzi noli ino v’ glavi ima, njemu nobena vjima ne vseme. 3. Vafhe laftno sadershanje, ftarifhi vi! naj bo otrokam bogabojezhofti shiv isgled ali fhpegel, de fe nad vami v’viim, kar je pofhteniga, sgledujejo; va¬ fhe zhednofti naj fe vtifnejo v’njih mlado ferze, kakor fonzh- ni sharki v’ vinfke jagode. Varite fe v’prizho otrok hudiga kaj dopernafhati. sakaj: rotili fe, ino kleti fe fin od ozheta ' uzhi, fhtimanje in prevsetvanje pofnema hzher po fvoji gisdafti materi, ino kakor dara ptiza poje, nauzhi tudi mlade fvoje. 4. Na vafhih ramah, ftarifhi! floni vezhidel pravizh¬ noft ali hudobija vafhih otrok, satorej: kar poduzhenje ino lepi isgledi ne smagajo, vam fvarjenje ino ‘ fhiba naj premoreta. — Marija je farna fvojo boshjo dete Ijubesnivo pofvarila, rekozh: ,. c Sin! sakaj fi nama to ftoril,“ kaj bi ne fvarili fvojih otrok ftarifhi tudi vi? •— Ljubesn, pa tudi pravizhna ojftroft, naj vishate vafhe be- fede, kedar fvarite , naj vodite vafho roko, kedar sa fhibo primete. „Neumnoft je terdo vfajena v’ fantovo ferze, pa fhiba jo bo fpodila. Pa vender fvojih otrok s’ negodno oj- ftroftjo ne narejaj hujfhih, ampak fvari jih ino isredi po kerfhanfko.“ (Prip. 29, 22. Ef. 6, 4.) Vertnar drevefzam divje veje odrešuje, ojftre gladi, floke ravna: ino jih tern- ja otrebi; otrozi pa kolnejo, lashejo, kradejo, ino kako flabo fo pofvarjeni! — Otrozi fe potepajo, ino fe nefram- no sadershijo, ftarifhi njim pa fvojvoljo puftijo, ino fo tak malopridni redniki fvojih laftnih otrok. Bodite ftarifhi pridni vertnarji fvojim otrokam, dokler fhe nifo vafhimu ftrahu odraftli, ter bodo tudi otrozi vam vefele drevefza dobriga fadii. Zhujte, ifhite, ino hodite tak fkerbno sa fvojimi otroki , kakor Marija ino Joshef sa Jesufam; zhe jih opravim zbali med vami ni; fhtejte jim vfako ftopinjo, ki jo bres vaf ftorijo; prefodite vfako tovarfhijo, v'kateri fo; varujte jim zhafno frezho ino isvelizhanje vezimo. — 79 Tak je brumen ftari Tobija mladiga fina redil ino uzhil, angel Rafael je lepo poduzheniga fpremljal, ino koliko ve- felja je bogabojezli fin zeli h.ifhi prinefel! Rodile vi ftarifhi fvojim otrokam vidni angeli-varbi, in tudi otrozi bodo na semlji vafhe vefelje, vafha nar lepfhi krona tamkaj v’ nebelih. 5. Perflopite pa tudi vi, kerfbanfki otrozi! ino vsemite fi nauk po isgledi Jesufa, kaj fte fvojim ftarifham dolsbni? — Jesuf, bosbji ,Sin, ne dopolni farno voljo Ozheta nebefhkiga, on je tudi fvoji ma¬ teri ino redniku pokorn, ker fe is fpofhtovanja s' njima v’ Nazaret verne. Ravno tak morte tudi vi fvoje ftarifhe ljubiti ino fpofhtovati, ki sa vaf toliko fkerbijo. Nobene sapovedi ni Bog s' pofebno obljubo obdal, rasen fhterto, farno sa to, kerhozhe, de bi ozheta in mater fpofhtovali. „V’djanji, v’ befedi, v’ poterpeshlivofti fpofhtuj ozheta, de te poshe- gna,ino de shegen do konza per tebi oftane.“ „Nefrezhen pa bodi otrok, ki fvojo mater shali.“ (,Sir. 3,9 — 10.) Ljubesn ifhe ljubesni: ino kdo jo ima pravizo ifkali, ako nje ftarifhi per fvojih otrobih ne najdejo! žele nozhi fo mati per tvoji sibeli prebedeli, fvojim uflam fo ozhe kruha pertergali, ino tebi podali; alj ne saflufhijo, de jih sa Ro¬ gam sa nar ljublej imafh, ki fo sa Bogam tvoji nar pervi prijateli ino dobrotniki? Pervi nameftniki boshji fo otrokam ftarifhi; kdor voljo ftarifhov, ako soper sapovedi boshje ni, svefto dopolni, te voljo boslijo dopolni; kdor pa ftarifham pokorn ni, fe tudi Boga ne boji, ino fkoraj fe bode njemu godilo, kakor sgublenimu finu, kateri fvojimu ozhetu pokorn biti ni hotel. „Kdor fvojiga ozheta in fvojo mater kolne, temu bo luzh v’fredi teme vgafnila.“ (Prip. 20, 23.) V’po- korfhini morjo otrozi raltiti, tak s’ njimi tudi frezha poralte. Kdo bi verjel, ako bi ne flifhal in vidil, kaj ino kako fe po fveti godi. Ozbe in mati otrok po pet, ino tudi defet lepo fpodredita, in kedar she onemagata, vfih defetero otrok ne more famiga ozheta ali mater fpodobno rediti, ker fvoje lju¬ besni ftarifham v' djanji fkasati nozhejo. ,Starifhi fo vam bili vafha roka in noga, dokler niite, otrozi vi! mogli hoditi, ne shivesha flusliiti; ravno to fta- rifham odrafheni tudi vi bodite. Pomagajte, ftreshite jim, ino sa tajifte fkei’bite, ino zhe jim she drugiga ftoriti ne morete, faj molite sa nje. „Almoshne ino persanafhenja 80 fvojimu ozhetu Bog ne 1)0 posabil , 44 (Prip. 3) ino jes rezli nn, fedemkrat otrokom vfe povernil bo. „Ozhetov shegen otro- ltam hifhe podpira; materna kleter jih pa do tal podira. 4 * (,Sir. 3 , 11 .) III. Ljubi tlarifhi! de bi vi kakor Marija in Joshef dolsh- nofti do fvojih otrok svetlo dopolnili, bi fe tudi vi, kakor onadva Jesufa, fvojih otrok vefelili; — alj dokler Jtarifhe vfe drugo bolj , kakor otrofhka reja fkerbi, fe njimj pogotlo na tlarotl godi, kakor vam bodem v’ prigodbi povedal: Nehvaleshen fin ino hudobna fneha odlozhita fvojiga tlariga ozbeta ravno od tajitle mise, per kateri je on fvoje otroke isredil. Tam na tirani v’ koli fedi, tirada vbogi de- dez, ino trepezhe od tlarotli. ,Slabi otlanki fe njemu v’ lefeno torilze mezhejo, rekozh: ^,Sa tlariga je vfe dobro. 44 Teshko jih poshira sharke befede , s' katerimi ga pikata. — Enkrat, kedar je ravno misa polna, ino fe vfi dobro godijo, rasen tlariga ozheta, ki v' koti febi fmerti shelijo, sazhne mali fantek, mladiga nehvaleshnika fin, v"‘ hifho defkize vlazhiti ino jih sbijati: „Kaj pa clelafli fante? 44 vprafha ne- hvaleshni fin fvojiga otroka. „Korilo bom naredil, je djal, de, kedar velik sratlem , bom ozhetu ino materi is korita jetli dajal. 44 — Taka fe bo godila vfim mladim ljudem, ki fvoje tiare gerdo imajo. Le te befede fvojiga latlniga otroka otlrafhijo nehva- leshniga fina. Shivo obzhuti, kajjedolshen fvojimu ozhe¬ tu. Vtlane, fvojiga ozheta objeme, na fvojo defno jih sa miso pofadi, ino jim svetlo tlreshe, dokler mertvim ozhi satifne. — Toraj, otrozi! ne posabite nikdar fhterte sapo- vedi boshjc , ki pravi: „,Spofhtuj ozheta ino mater fvojo, de tebi dobro pojde, ino bofh dolgo sliivil na semlji. 44 Amen. 81 XIII. Druga nedela po fv\ treh kraljih. Od fv, sako n a. Jesuf na foalovjhini v' Kani Galileje. Joan. 2 , 1 — 10 . rotlivi Bog ino prelubesnivi Ozhe je vfakimuftanu vefelja obilno odlozhil; le zlil o vek fam febi vezhkrat vefelje v’slialoft fpremeni. Taka fesakonfkim rada godi, ki fvoji- ga dami, s’ Bogam ne peljajo, namefto vefelja v’ sakoni le shaloft imajo. ,Srezhen sakon le shenitvanje tajido perpelja, katero ima sa perviga ftarafhineta Boga, sa nar imenitnej fvate Jesufa, Marijo ino Jesufove uzhenze, kakor v'denefh- nim fv. evangelji beremo. Korenina ino sazhetek vliga vefelja na fveti je fvet sa¬ kon; ravno sa to fe tudi prav po darim s’vefeljam sazhne, katero pofhteno vefelje Jesuf poterdi, ino s’ fvojim pervim zhudesbam pozhefti. V. 1. She je tridefeto leto fvojiga shivlenja na fveti po zhlovefhki natori Jesuf nadopil. Od Janesa kerfhen, sa boshjiga ,Sina in isvelizbarja zeliga fveta vfim ljudem ozhit- no osnanjen, pride na Galilejfko v’fvoje domazhe kraje na- saj. Marija , njegova mati, vfa ljuba ino prijasna na go¬ dijo v’malo meftizeKano na Galilejfkim je povablena fhla. ,Svatje, ki svejo, de je Jesuf v'fofefki, kar vabit ga grejo, ino ker tudi nekoljko fvojib uzhenzov s’feb d ima, fhe njim rezhejo v’ fvatovfhino. Ino Jesuf, poln prijasno- ili, fe ne da dolgo profiti: na dobro voljo s’njimi gre.— S’ ravno tem nam on pokashe, de tudi Bog pofhteno vefelje fhtima , ino kjer fta dva ali trije fkupej v’ boshjim imeni per dobri volji, je med njimi tudi on. V. 3. Vfe zhafno vefelje pa ftanovitnoili nima: kmalo preide, kar koli pofvetniga vefeli, kakor je Ivatam v’ Kani ,Slornfhct(, brana c. n.— I. 6 82 vino poteklo. Nifo fe domazhi na toliko gobov sanefli, ki bi pripravleno vino tak hitro popili. Pa kakor per pofvet- nih ljudeh nima blago nikakiga teka, ino njim bcrsh po- mankanje vfe vefelje sgreni, tak fe pravizbnim ljudem, per katerih Vligamagozhni prebiva, vfe potrebno mnoshi, ino s’malim veliko vefelja nareja, kakor per denafhni evangelj- fki fvatovfhini. — Vino je vfehnilo , domazhi vli v’ fkerbeh letajo, fvatje fe gledajo, le Marija, ona fkerbna ino dobra mati, ve, kaj je potreba, ino prav fpofhtlivo fvojimu finu Jesufurezhe: „Glej, moj lin! vina nimajo.“ S’milim ozhe- fam v’njega pogleda, kakor bi rekla: ^Stori, ino pomagaj!“ Ravno tak prijasno Marijo tudi Jesuf pogleda, ino is ljubesni jo malo poduzhi, rekozh: „Kaj je she, zhefar ni¬ majo, nama nizh to ni v’mar: kar pa ti miflifh, de bi jes s’ zhudesham boril, fhe ni moja ura perlekla. Le malo poterpi, de bo o pravim zbali, ino zhudo fe bo sgodilo.“ — Ravno tak naf tudi Bog pubi dobikrat v’nafhih potrebah zhakati, ino tak dolgo terpeti, de fe lila prav ozhitno po- kashe, ino fplazha, de on pomaga, kedar she nikdo poma¬ gali ne more. Kjer je nar vezh lila, tam je njegova roka nar bolj mila. V. 5. Kdor v’ fvoji lili nad Bogam obupa, bres bosh- je pomozhi obane; alj kdor fe svefto na Boga sanefe, prav terdno saupa, ne bo v’ framoti obal, kakor Marija, ki breshetam rezhe, ako ji ravno Jesuf na vef glaf ne obljubi: „Le borite vfe, naj fe vam prav vidi, ali ne, kar koli vam porezhe.“ — Pofluhnimo, ljubi otrozi! tudi mi preljubes- nivo mater Marijo, kaj naf ona uzhi: „Vfe, kar vam moj lin Jesuf rezhe, vfe na tenko dopolnite, naj bo, kar hozhe, ino prav bode.“ ■—Dobikrat fe nam po nafhi pameti neum¬ no dosdeva, kar je po boshji vligavednobi gola modrob. Ravno ta fe je v’Kani Galileje godila. Vina ni bilo, ino Jesuf rezhe le vode nanoliti, ino fheb kamnitih verzhov na- liti j alj pokorni fo bili, ino koliko lepiga jim je njihova pokorfhina pernefla! \. 6. Lepo fhego fo Judje per fvojih pojedah imeli, katera fe med nami pog-ofto pogrefha, de fo fvojo po- fodvo zhedno. in lepo dershali, ino fo fe vfelej vrnili, preden sa miso fhli. Ravno sa to ozhifhvanje fo kam¬ nite. verzhe imeli. — Med nami po dobrih voljah ino gobijah je vezhkrat vfiga sadobi, le nar potrebnej difhave, 83 fnashnofti, m Anka , bres katere f ho tak dobra jeti zhlove- ku ne tekne ino ne difhi. \ r . 7. Verzhov fheft je nalitih, ino Jesuf rezhe fpet flreshetam sajeti ino nefli ozhetu Aarafhinetu pokuiit, ino glej! — vode fo nalili, vino pa sajemajo. ,Starafhina ga pokufha, ino zhres vfe poprejno vino ga pofhtima. Pomi¬ gne sheninu, ino ga pohvali, rekozh: „Kaka je per tebi fhega ? Po drugot is perviga dobro vino pred gode poftav- ljajo. de fe ga napijejo, ino kader sbe vineni fo, fe jim fla- hej vino da; ti fi nam pa sa dobrim fhe nar boljfhe v'nar nasadnej perhranil.“ — Tak hvalimo pogofto tudi mi dru¬ ge ljudi, ki jim nobena hvala ne flifhi, na Boga pa posabi- mo, ki nam vfe daja. kakor evangeljfki ftarafhina, ki vedil ni, od kodi je to fivno vino, dokler nifo Itresheti povedali, kateri fo vodo nalivali, ino fkos zhudesh Jesufovnar gorfhi vino is verzliov sajemali. V, 11. Neisrezheno je bilo fvalov vefelje, po zeli Kani fe je to rasflovelo. — Njegovi uzhenzi pa, ki fo fe ravno njemu perdrushovali, fo v’njega svefto vervali, de je Jesuf, kakor je njim Janes prizhal, boshji .Sin ino isvelizhar zhlo- vefhki. — Oj prefrezhna taka dobra volja , ki nam ne na¬ pravlja teshav, ampak nam is vefelja posemeljfkiga nebefh- ko prinefe! Ino to fe vfelej sgodi, ako fe Bog po dobri vo¬ lji ne rasshali, temuzh lepo zhelli. H. r Ljubi moji fantje ino dekleta! ki fhe bodete, ali fte she shenini ino nevede, rasvefelite fe denefhniga fv. evangelja, ino poglejte: Jesuf flori pervi zhudesh, ino s’ pervim zhu- desham novi sakonfki flan pozhedi. Kakor frezhna da bila v’ Kani na Galilejfkim mladi shenin ino neveda, tak frezhni bote tudi vi, ako Jesufa ino njegove uzhenze v’fvoje fvate povabite. — Tudi jes fe povabim v’ vafho pofhteno fva- tovfhno s' fvojim naukam , ako me liozhete lepo fprijeti.— .Svatje darujejo shenina ino nevedo ; tudi jes vaf darovati shelim. Zhe ravno nimam frebra ne slata, vender, kar imam, is fvojiga premoshenja k’ vafhi sakonfki frezhi fedem shlabtnih darov vam dam. Pervi dar, shenini ino nevede! bodi vam! k’jfrezhnimu sakonu ljuba zhida nedolsbnofl. — Zvet je Ozbe ne¬ ti “ Lefhki fantam sa shcnitvanje isrozhil, zhift ino fvetel kakor forizlina luzh, ino te je fveto zhifto fantifhtvo. Iloslio je on deldizham sa omoshitev fporozhil, lepo kakor juterno sarjo, predrago nedolshno deklifhtvo. — Ako shenin per poroki fantifhki b roj dol /. ali pufhelz, ino nevefla divifhki venz ali kranzel fhe nofi — kakor dva angelza li bodeta sakonfko obljubo dala, angelza bosbja tudi v’sakoni oltala, angelj- fko bo njuno shivlenje sakonfko. Drugi dar vam isrozhim, mladenzhi vi! zhifto ker- fhanfko ljub e s n. — Poroka veshe roke, prava ljubesn pa ferza sakonfkih. Pa kolikokrat veshe roke poroka, fov- rafhtvo pa ferza terga ino nefrezben sakon flori, dokler prave ljubesni med sheninam ino neveflo ni. — Veliko obetana ino legana bo fzer v’ vfakih sarokah vboga ljubesn, alj ona je lehko zhvetera. Ena je gerda ino neframna, ki jemle fantam ino deklizham divifhtvo, she pred poroko sa¬ konfko frezho sapravlja, ino s’nezhiftofljo vfe ognufjene k' sakonfkimu altarju pelja. Taka ljubesn fe hitro vgreni, ino v’ kratkim moshu ino sbeni ftrafhno samersi. — Druga je ljubesn dobizhkinja, katera ne gleda ferza, ampak le blaga, po katerim fe sheni. Hitro fe poshre blago, ljubesn je prezh, ino fovrafhtvo oftane. — Tretja je ljubesn perfilje- na od ftarifbov ali drugih napletvavzov. Ona fe le tak dol¬ go lili,- dokler godzi godejo, fvatje plefheje ino trufhijo, dokler fe mise jefti ino piti fhibijo —• goflija mine, taka lubesn sgine, ino de Bogu fevfmili! v' neisrezheno sanizh- vanje med sakonzi fe fpremeni. •—- Le ena ljubesn je pra¬ va, katera is zhiftiga ferza isvira, po kteri dufhe fvete zbed- nofti snanje delajo, katera trupla s’ lepimi laflnoftami ople¬ ta, katero nameftnik bosbji pred altarjam svesbejo ino jo [klene v nebelih fam vezhni Bog. To ljubesn vam sbelim ino darujem; ona vam bo terplenja polajfhala, ona vefelja poflojfhaL, le ona vam v’ sakon frezho prinefla. 1 relji dar novosakonfkim naj bo blagomilofl ali gnada boshja. Nizh ne pomaga sheninu prisbeniti jese- ra denaijov, ni/h ne tekne nevefli fhe toliko juterno ime- h, ako boshje gnade^ nimata, teshave lehko nohti, dobrote k fvoji Irezlii oberniti, ino s’ fvojim premoshenjam modro lavnati. Potreba vam je tedaj, predvlim fkerbeti sa ne- befhko blago pofvezhujozhe milofti boshje, po zhifti fpove- di fe s’ Bogam fpraviti, krivizo poravnati, po vrednim fv. 85 obhajili fe s’ Jesufam fkleniti, ino njega v’ fvatovfhino vse¬ li, de hudobija k’ poroki ino nefrezha od poroke domu grefhnim sheninu ino nevefti sa petami ne pojde. -—• Potre¬ ba je, pofbtene fvate s’ febo v’ zerkev imeti, de bi profili vfigamogozhniga Boga sa miloft ino pomozh. ,Srezha ne isvira sakonfkim od imenitne goftije, ki fo jo flushili, am¬ pak pride od sgoraj dol, od Ozheta nebefhke fvellobe. No- vosakonfki, de fo le v’gnadi boshji, fo bogati sadotli, ker Jesuf, ki je sa goftinfko vefelje s’ zhudesham vodo v’ vino fpreobernil, tudi sakonfkih sapuftil ne bo, od katerih je bil k’ shenitvanju povablen. Zheterti dar bodi sheninu ino nevefti pohlevna ino krotka pote rpeshlivoft. —• Pekel sakonfkima na semlji opoklivoft, sgatnoft, togota ino jesa nareja, ako poterplcnja nimata; nebefa pa samoreta she tukaj na semlji imeti fkos poterpeshlivoft. Vfaki zhlovek fvoje dobre, pa tudi flabe laftnofti ima, kakor vfaka hifha fvojo fenzhno ino fonzhno ftran — dobrote, kakor teshave tudi vfaki ftan. Kdor hozhe dobro imeti, mora tudi hudo sa ljubo vseti. Poterpeshli¬ voft roshze prinefe, pa nikomur lepfhih kakor sakonfkim; opoklivoft ali haklikoft togota ino jesa ternje safaja rfim, pa nikomur ojftrejfhiga; kakor sakonfkim. Ako bodo sakonfki en s' drugim poterplenje imeli, frezhno bodo shiveli. Peti dar sakonfkim naj bo fveta sveftoba sakonfka. Eno fonze le eno semljo ogreva, ena semlja le eno fonze ima; fonzu podoben mora biti mosh, shena pa tihi semlji, rodovili materi, svefto vdana eden drugimu oba, s’ dufho ino telefam , v’ saltoni kakor per želim poliifhtvi. Ako bi fe fonze od semljo obernilo, bi semlja nizh ne rodila; ako bi semla fonze sapuftila, shaloftna pufhava bi bila. Fiavno ta¬ ka fe sakonfkim bres svetlobe godi: zhafna ino vezhna fre- zha od njih beshi. ,Shefti dar isrozhen novosakonfkim bodi terdno sau- panje v' fvojiga Boga. —• Kakor fe nam pogofto nebo oblazhi; fhe pogoje sakonfke terplenje obifhe. Trume te- shav jih ftifkajo — bolesn, vbofhtvo s’drugimi nadlogami jdi tlazhijo; nobeno pomozhi vezhkrat vidili ni. Kdor fe na fonze sanefe, de fe bo ispod oblakov fkoraj fpet perkasalo, vefelo ga fonze obfije; ino zlie fe sakonfki sanafhajo na fvojiga Boga, tudi on jih ho obilno rasvefelil s’milofijo fyo- jo, The bolj, kakor fe farni nadajo ali trofhtajo. On, ki 8(5 je v* Kani zhudesh naredil, de bi fvale rasvefelil tudi potreb¬ nima sakonfkim odtegnil ne bo, de bi ravno sa nje zhudesli moral doriti. ,.Jesuf je hotel, veli fv. Avgufhtin, s’pervini zhudesham poshegnati sakonfbi dan, ino vfim sarozhenim pokasati, kaj jih fhe bo dofhlo , ako Tvoj dan s’njegovim shegnam nadopijo. 4 * ,Sedmi ino sadni darfporozhim novosakonfkim vefelo sadovoljnod s’ tem, kar je njim Bog odlozhil. Bog enim pet talentov da, drugim le dva, enim veliko, drugim le malo blaga ; alj s’ malim kakor s' velikim fe lehko gre proti nebefam. Mosh, ne fhvaraj fe s* fvojo shcno, de tebi je malo k’ hifhi pernefla; shena, ne ozbitaj fvojimu moshu, de je tebe v’ frofhno fpravil: saka j vfe to fe je s’ bosh- jo voljo sgodilo, ino bo vfe k*isvelizhanju prav, ako vfe sa dobro vsemeta, ino po pameti bogadvo, kakor vbofhtvo oberneta. ,Szer ref je, de krishi ino teshave sakonfke dva¬ krat bridkejfhi teshijo; alj ravno shivlenje polno krishov ino teshav je kraljevi pot proti nebefam. Objemite tedaj, vi sa- konfki! voljno fvoj krish, vsemite s’fvojim danam sa dobro, ino hodite radovoljno saJesufam, on vam ga bo tamkaj pre- loshil ino po njegovi teshi poplazhal. III. Ljubi moji vi, isvoljene nevede ino shenini! kervave rane delate mojimu ferzu, kedar vaf fpremifhlujem; sakaj nar nevarnej fo ravno te vafhe dopinje, nar manj svedih prijatlov, nar vezh pa fovrashnikov ravno vi imate. Is med defet, ki vam sanke nadavljajo, vam komaj eden pravizhno roko poda. Vender na vfe to ne porajtajte, ako fe denefh- niga nauka dershite. Nar imenitnej fvat vam bo vfmileni Jesuf, boshji drah vafh darafhina, ljubi mir vafh nar fve- tejfhi dever (kranzelfirer). Modroft vam naj bo vodila (vodufhenza), lepa nedolshna zbednod vafha drushiza, va- fhi fvatje le pofhteni ljudje. Ako bote vfe te per febi sa miso na godii imeli, bote fvoj nov sakonfki dan pravizhno ino frezhno sazheli, vefelo peljali, ino frezhno konzhali, ke¬ dar pride enkrat nafh 'shenin saklizat naf k’ nebefhki fva- tovfhini. Amen. 87 XIV. ,Spomin lladkiga imena Jesufoviga. ,Sveto ino zhaftito je ime Jesuf. Vete je bilo obresuno, ino mu ime Jesuf dano. Luk. 2,21. Imenitni golpodje zhaditen fpomin Ivojiga imena llav- no obhajajo. Podloshni jim frezho rofhijo ino fe vefelijo prijetih milod ino dobrot. Sa žele deshele je kraljev, sa zelo hifho golpodarjev imeniki dan prav velel dan. Nar zhadit- livlhiga, nar Ivetejlhiga imena fpomin tudi mi donel obha¬ jamo, Golpoda ino odrelhenika nalbiga Jesufa Kriltula. Ob, naj bi tudi prav Iposnali fvetod, vi loko d ino mozh imena, ki nam ga denalhni fv. evangelj pove. \ I. V. 21. Kedar le polhtenimu ozhetu dete vleshe, ima le ozhe pravizo Ivojimu otroku ime dati. Sa to lo prafhali Zaharija ob rojdvi Joana kerdnika, kako naj bo imenvan? Ino ker ni govoriti mogel, sapilhe : ,,Joanes naj mu bo ime <£ Luk. 1. Tako le barajo per Ivetim kerdi kumej (botri) , kako naj bo dete imenvano? Jesulu pa ni zhlovek imena is- millil; lam Ozhe nebelhki mu ga je dal. Ni ga zhlovelhki jesik pervi isgovoril, ampak velki angel Gabriel ga je osna- nil Mariji rekozh: „Ti bolh linu rodila, ime Jesul mu daj, ki pomeni Isvelizharja; on bo relhil Ivoje ljuddvo Israel.“ Ravno to je narozhil tudi Joshelu Marijnimu sheninu, ke¬ dar mu je rekel, vseti Marijo sakonfko sheno. Per nekdajnih Judah je bil olmi dan po rodvi zhaditliv dan obrese moshkiga Ipola, kedar lo dali vfakimu otroku polebno ime. Tudi dete Jesul, olem dni dar, je bil obre- san ino po angelovi poveli njemu ime Jesul dano — pre- lladko, imenitno ime, vle zhadi ino hvale vredno. II. Kridjan — Kridjana! kedar saflifhifh alj isrezhefh pre- fladko ime Jesuf: 1. ,Spomni fe vfolej, kdo je on — tvoj Bog ino gofpod, ki je tebe odrefhil, Bog zhloveka, kralj sa fushna shivlenje dal; vmerl gofpod sa fvojiga hlapza, de bi tebe grefhno Hvar ozhidil, s’ Ozhetam nebefhkim poprijas- nil ino tebe isvelizhal. „ 4 Sam febe je v’ nizb doril ino po¬ dobo blapza na fe vsel— pravi fv. Pavl, zhloveku podoben bil, ino po sunajnim kakor zhlovek snajden, je fam febe poni- sbal pokoren do fmerti, zlo do fmerti krisha. Sato je pa tudi Bog njega povifhal, ino mu ime dal, ki je zhes vfe imena; naj fe v’ imeni Jesufa vfako koleno pripogne, tih ki fo v’nebelih, na semli ino pod semlo, ino naj vfak jesik govori, de je gofpod Jesuf Kriduf v’ zhadi Boga OzlietaJ 4 Fil. 2, 6 — 11. Angeli ino veliki angeli njega trepetaje moljo; kako ga pa ti, o zhlovek, pogodo imenujefb?—■ 2. ,Spomni fe fvojga vligamogozhniga pomozh- nika ino isvelizharja, po katirim vfe dobrote ino mi- lodi sadobifh. Ko tla fv. Peter ino Joanes v’ tempel fhla, vgledata per lepih vratah hromiga fromaka vbogajime pro¬ fiti. Tudi od nju mifli kak boshji car prijeti. „ f Srebra ino slata nimam — pravi fv. Peter; kar imam to ti dam: V* ime¬ ni Jesufa Nazarenfkiga vdani ino hodi.“ Djan. ap. 3,4 — 8. Krulov od materniga telefa, vef sdrav fkozhi na noge, hvali Boga ino vefelo sa njima gre. Tako fo v’imeni Jesufovim Apodelni fv. evangelj osnanvali ino zhudeshe delali; v’nja prefvetim imeni fhe neprenehama mafhniki kerdijo, moljo ino blagoflovijo „ni nobeno drugo ime pod nebam dano zhloveku, v katerim bi samorli isvelizhani biti.“ *— 1 Djan. ap. 4, 12. Sato fe vfi fveti sakramenti v’ imeni Jesufovim delijo, vfe molitve ino blagoflovi fklenejo. Pred imenam Jesuf fe pekel drefe, rasvefelijo fe nebefa. 3. ,Spomni fe, de bo on nekdaj tvoj pravizhen fodnik, ki bo tebe fodil ino fposnal fvojiga flushavnika alj pa isrekel grosovitno befedo : „Jes tebe ne posnam“ — ako ti njega ,s’pravim kerfhanfkim sadershanjam pred ljud¬ mi ne fposnafh. Vfak Zefarfki flushavnik fkerbi, de fe ime zefarjevo fpodobno zhedi; fhe vezh fkerbeti ima vfak priden kridjan, de bo hvaleno ino zhefheno prefveto ime Jesuf. 8 » 4- Tebe rasshali, ako le kdo ponidama klizhe; ti pa Jesufa toljkokrat bres potrebe imenujefh! Isrezi vfelej fpodobno sjutraj: V’ imenu Jesufa vftanem — svezher: v' ime¬ nu Jesufa safpim. Alj fe pokrishafh, alj memo krisha grefh, fe, mofhkiga fpola, odkri; Ji pa shenfka, glavo pripogni. ,Srezbafh popotnika, posdravi ga —• pridefh v’ hifho, alj vsemefh flovo —• po sheljah fvete katoljfhke zirkve rezi: Hvalen bodi Jesuf Kriftuf! Ako pa tebe kde tak posdravi, odgovori: Amen v’vekomaj ! Papesh ,Sikft V", fo sa to po- sdravlenje flo dni odpuftkov podelili. Ako fe pa tebi sare- zhe v’ kaki Phali to prefveto ime, v’ ferzi na tihim ga ponovi rekozh: Bodi zhefheno ino hvaleno prefveto ime Jesuf! de mu dolsbno zhaft povernefh, ino fe odvadifh nepridniga imenovanja. 5. Ne farno s'jesikam ampak fhe lepfhi s*djan- j am fpofhtujmo Jesufavo prefveto ime. Imeniten kralj Alekfander je najdel malopridniga zhloveka, ki mu je bilo tudiAlekfander ime. Djal mu je: „Alj fenoli, de bofh Alekfandra vreden, alj pa opufti to ime.“ Ta befeda vlim velja, ki fe kriftjani imenujejo: pa po hajdovfko shivijo. ,,Vfe kar kol j ftorite, v’befecli alj v’djanji, vfe ftorite v’ime¬ ni Jesufa Kriftufa, dajavfhi hvalo Bogu Ozbetu fkos njeite tedaj Tvoji drusliini pervizh sa potrebno delo: ker je to zhloveku ravno tak sa zhaTno ino vezhno isvelizhanje potrebno, kakor jefli ino pili sa fedajno shivlenje. Lenoba ino poftopanje je shiva fhola budobe. Pa ravno tak ne Tmete Tvojih s’ preteshkim delam preobloshili, sakaj vi nifte goTpodarji njih sdravja ino sliivlenja, ampak le sdrave mozhi. ..Naloshi njemu delo, ker to njemu TliTlii; vender nobenimu prevezh ne nakladaj.“ (.Sir. 33, 30.) Gorje nevfmilenzu, ki Tvoje hlapze ino dekle ste¬ lam prelili, de obnemorejo, on je Tvoje lahne drusliine vbijavez, ino dolshen , ako na more vezh Tlushiti, njej sa shivlenje Tkerbeti. Vlaki delavez je Tvojiga plazhila vreden, tak tudi drushina Tvoje saTlushene mesde (Iona). Sa to je goTpo- darjov druga dolshnoft, hlapzam ino deklam sa sliivesh, poThteno obleko ino pogodeno plazho Tkerbeti. Kakor ni prav. drusbino na preobilno plazhilo, predober shivesh ali preThlimano opravo rasvajati; ravno lak gerdo je, tajilii na dolg oftajaf, ne dajati sdraviga vsbitka, ino jo Tlabo imeti; po tolovajTko pa je, tajilli saTlushek tergali. ali zelo vtajiti. To je greh, ki v’ ne¬ bo krizhi. — ..Glejte! plazha, ki tle jim jo vdershali, krizhi, ino njih krik je do uTheT GoTpoda vlih Ttvari pri- fhcl.“ (Jak 5 , 4.) Ako per hiTlii eno ali drugo shivinzhe, (konj ali vol) sboli . kateri goTpodiir ne bo tak dolgo pomozhi iTkal. de, zhe mu je The pomagati mogozhe, sopet osdra- vi. Toliko vezha dolshnoft je tedaj tretji z h goTpodar- jov mo goTpodinj Tvojim Tlushavnim, ako sholijo, lepo poftrezhi, ino njim, kakor nar bolj mo¬ gozhe, s a osdravo Tkerbeti, kak nam Hotni pogla- va'r v’ denefhninT Tv. evangelji lepo pokashe. Kjer je hla¬ pe* sbolel , tamkaj Te naj tudi sdravi; kjer Te je dekla poftarala, tamkaj naj tudi vmerje. jSrezhe ne bodo imeli, ki bolne poTle (drushino) odpravijo, ali jim na ftaroft beraThko palzo v roke po- dajo, saka j: „S kakoj meroj merite, s takoj Te vam bo povrazhovalo.‘ £ (Mat. 7, 2.) \i ne vehe, kako Te bode The vam ino vaThim otrokam godilo. „GoTpodarji! rav¬ najte s Tvojimi hlapzi po pravizi ino kakor Te Tpodobi, opo- 95 minja fr. Pavl (Kol. 4, 1.), dokler vam je snano, de ima¬ te tudi Gofpoda v’ nebelih. 44 Kakor pa, vi gofpodarji in gofpodinje! s' enim ozhe- fam na truplo fvojih podloshnih gledate, tak morte na njih dufho s'obema ozhefama gledati, ino dvakrat toliko fkerb sa njih isvelizhanje imeti. Kakor potreben je shivesh sa truplo, ravno tak potreben je boshji nauk sa dufbo. ,Svoje domazhe kerfhanfkiga nauka uzhi- ti, pridno v' zerkvo, tudi k' kerfhanfkim nau- kam, pofhiljati, pa tudi doma s' njimi moliti, ino fvete govore imeti, ino brumne pefmi pe¬ ti, je gofpodarjov perva duhovfka dolshnok. „Vfa- ka kerfhanfka hifha je po miflih fv. Avgufhtina mala zer- kev, ino bifhni ozhe nje duhovfki pakir. 44 — Gorje pa tajikim nekerfhanfkim gofpodarjam in gofpodinjam, ki fvoji drushini v’ zerkev branijo, fvete sakramente pogoko prijemati sadershujejo, alj zelo njih brumnok sanizhujejo, ino tak fvojo drushino farni malopridno napravijo. Bog bode enkrat dufhe podloshnih is rok predpokavlenih terjaL Drugo duhovfko dolshnok bifhni ozhetje ino matere imajo, sa lepo sadershanje fvoje drushine fkerbeti, jo pred hudim fvariti ino posvekiti v' dobrim. Ne gledaj tedaj, kedar blapze in dekle profifh, farno, kako oni delajo, ampak baraj tudi, kako fe kaj sadershijo. Ne rezi, kaj je meni mar, kaj drushina v’ nedelah ino v' prašnikih fpozhne , de le meni moje delo flori5 sakaj Bog tepe hifho savolj malopridne, ino sbeg- nuje savolj pofbtene in brumne drushine. — Ti gofpodin- ja vrate farna sa fvojimi deklami sapiraj, ino ti gofpodar ne opufli pogledat', alj fo po nozbi tvoji hlapzi doma. „Kdor sa fvoje ne fkerbi, je vero satajil, ino je liujfhi od nevernika. 44 (I. Tim. 5, 8.) Glej, de ftrah boshji is pod tvoje krehe ne sgine. Ne terpi nefpodobnih marnov, prepovej neframno sadershanje , ojkro pofvari ino po- fhtrafaj, kar krivizhniga najdefh, ino zhe to ne pomaga, daj mu flovo, plazhaj in odpravi ga; sakaj boljfhi je, de tamkaj kamen lesbi, kjer malopridno drushinzhe fedi, ino tebi otroke pohujfha, sravno hlapze ino dekle smoli, ino vfo nefrezho k’ bifhi pervlezhe. Hlapzi ino dekle bodo fzer enkrat farni sa febe na fodbi kali, alj vi gofpodarje in gofpodinje bote tudi sa nje odgovor dajali. 96 Vfe befede fo pa saftonj , ako predpoftavleni farni ne florijo, kar fvoje podloshne uzhijo. Befede le mizhejo. is- gledi pa vlezhejo. Kar je lelefu oko, to mor j o biti g o fp o da rje ino g o fp o d in j e fvoji bifhi: v’ vfim dobrim lep isgled. „Vi de luzh fveta , pravi Kriftuf, naj tedaj fveti vafha luzh pred ljudmi, de vidijo vafhe do¬ bre dela, ino hvalijo Ozheta, ki je v’ nebelih. (Mat. 5, 14 — 16.) Kako ho drushina Bogu flushila, ako gofpodarjov mo¬ lili ne vidi? Kako bo pofhteno govorila, .ako od gofpodar¬ jov nizh prida ne flifhi? „Ako je oko kalno, bo tudi zelo truplo temno.“ (Mat. 6, 23.) Ako je gofpodar malopridn, ako gofpodinja rasujsdano shivi, tudi žela hifha nizh ne velja. Kakor fvetlo fonze vef fvet oblije, takmorte vi hifh- ni gofpodarje s’fvojim sadershanjam zelo hifho lepo obfjati, ino nji sa pofhtenje fkerbeti. Kakor rodovitna semlja vfe preshivi, takmorte ve hifhne matere s a fvoje domazhe fker¬ beti, de fe od vaf nauzhijo , pridni, tihi ino pokorni biti; tak bode vafha hifha prebivalifhe fv. Duha, drushna angeljfka. lil. Veliko toshujete, vi gofpodarji in gofpodinje! den de- nafhen flabo drushino; alj fhe vezli ima pravizhen Bog zlies vaf, hifhni ozhetje ino matere! toshovati, sakaj vi de malo¬ pridnih otrok, ino malovredne drusliine poredniki. -—- O ne¬ hajte tedaj toliko toshovati, ino sazhnite toliko bolj svefto dolshnofti, ki jih do fvojih domazhih imate, Boriti: fkoraj hote vezh dobrih hlapzov ino pridnih dekel imeli. Bodite njim ljubesnivi fkerbni ozhetje in matere, ter vam bodo tudi oni svetli in dobri otrozi. Ne fkerbite njim farno sa delo, ampak tudi sa njih dufho ino telo. Ako bo vafha drushina s’ vami Bogu svefto flushila, vam bo tudi ftorila vfe, kar je prav: „Ifhite tedaj s’ fvojo drushino nar popred boshjiga kraljeftva ino nja pravizhnofti, vfe drugo vam bo perversheno.“ Amen. 07 XVI. ,Shterta nedela po fv. treh kraljih. Od premage hudiga poshelenja. Jesuf vftanovi vihar na morji. Mat. S, 23 — 28. eliko jih je, ki bi radi sapovedvali, malo, kateri bi vbogali; fhe manj, ki bi prav sapovedvali snali. — Kdor hozhe drugim modro sapovedvati, mora nar pervizh fam febi sapovedaP snati, mora drugizh biti Bogu pokorn; sa- kaj le lam Bog je vishar nebcf, morja, semlje, nafino vlili flvari, ino boshji .Sin Kriftuf Jesuf, vezhni ,Sin nebefhki- ga Ozheta, pravi Bog, kakor nam ga denefhni fv. evan- gelj pokashe. J. Jesuf je bodil v’ Judovfki desheli nar raji po krajih Galilejfkiga morja, ki fe mu je tudi Genezaret reklo. Tam¬ kaj je on uzhil, je zhudeshe delal, ino fe fkasal vlim lju¬ dem , de je pravi boshji ,Sin ino isvelizliar zhlovefhki. Sdaj pa fe hozhe unkraj morja prepeljati, de bi tudi tam¬ kaj uzhil. V. 23. Stopil je v’ zholnizh, ino njegovi uzhenzi s’ njim. Kar fe jih ni moglo s njim peljati, fo v’drugi zholn poltopli, ino fe vefelo po morji sa njim peljajo. Pa nefta- novitneji rezhi na semlji ni, kakor je morje in pa zhlovefh- ka frezha. Na enkrat fe vsdigne hud vihar, Itrafhne glo- bozhine fe odpirajo , kakor bresdni globoki, vsdiguje va¬ love, kakor hribe vifoke, ki fe na rahel zholnizh podirajo, ino ga mahoma hozhjo šalili. Jesuf pa, od tesbkiga dela truden, v’ sadnim kermi barke mirno pozhiva ino fpi. —• Tako' fladko lehko vfaki pozhiva v krili boshje previdnofti, kateri v’gnadi boshji pravizhno shivi, ino na fvojiga Ozheta v’nebelih terdno saupa. Gorje pa terdovratnimu grefhniku, kader njega nevarfhina vjema! On trepezhe, fe nefrezhe jSlomfbck hrana e. n, — I. 7 «8 brani, vefla ino vosi po nevarnim morji Knjiga grefhniga bana , kakor jApobelni v’ burji na morji. y. 25. Jesufovi uzhenzi fo bili posabili, kakiga gofpoda per febi imajo , sa to fo fc trefii v’ brafhni nevarnobi, ki jim je v’ globozhinah fmertne vrate odpirala. Oni fe nifo fpom- nili, de, naj fije ravno mesbalo njegovo zhlovefhko oko, je vender njegovo boshje nad njimi fhe smiram bedelo. -,Shli fo tedaj njega dramit ino profit, rekozh: „Gofpod, pomagaj nam 1 , de fe ne potopimo Glej, sdaj bo po naf.“ V. 26. Preflaba je bila do Jesufa njih vera, premalo njihovo saupanje;, de j|fo fe toliko fmerti bali, ker je bil ven¬ der vfigamozhniGofpod shivlenja ino fmerti per njih. Sato jih je ojbro* pokregal, rekozh: „Sakaj fe toliko bojite, vi maloverni! kakor bi vam pomagati ne mogel, ali pa ne ho¬ tel, ker fim fhe vender smiraj fkerbel sa vaf? —• Dobikrat tudi naf nefkonzhno moder Bog pofkufi, kako fe kaj na njega sanefemo. On naf pubi v’ftifkih ino nadlogah, kakor bifpal, ino naf ne flifhal, ako ga ravno profimo. — Kader she vbaja sa naf nar vezhi lila, tiftokrat je njegova roka nar bolj mogozhna ino mila, de nam ozbitno pomaga, kakor fvojim uzhenzam na morji. Jesuf vbane, vsdigne fvojo mogozhno roko , begne fvoj boshji perb, sapove vetrovom vtihniti ino morju-—ino vi¬ har ne dehne vezh, valovi ravno leshijo, morje fe lepo sve¬ dri , ino vefelo fe peljajo po njem naprej. — Tudi nam fe bode brah v’vefelje, ino velika nevarfhina v’ frezho fpre- menila, ako fe v’ fvoj ih teshavah nar popred k’Bogu ober- nemo, s’sauplivim ferzam „Gofpod , pom,a j !“ saklizhemo, po tem pa tudi fvoje dolshnobi, kolikor samoremo, borimo. V. 27, Vidi ti toliko hudo vreme na globokim morji, ino sdaj pa, kakor bi trenil, vfe lepo mirno ino prijasno, fe ljudje savsemejo in pravijo eden drugimu, rekozh: ..Kdo je neki te, de fo mu she zelo vetrovi pokorni, ino pa tudi morje ? — Zhudno fe je ref to ljudem dosdevalo, ki nifo Jesufa sashivigaBoga fposnali; alj nam fe temu zhu- dovati potreba ni, ki vemo, de je Jesuf boshji ,Sin vfiga- mogozhen. — Pa nekaj drugiga fe mormo zhuditi, veli en fv. zerkven uzhenik, de, kedar fo vfe hrespametne bvariino inerlve rezhi Bogu gladko pokorne, sakaj vender zhlovek, ki pamet ima, ino s’njo fvojo dolshnob lehko fposna, j e boshjim poveljam tolikokrat nepokonn?" 4 Zbudit fe je, pra »9 vim jes, de zhlovek, ki bi rad rfim drugim sapovedval; fam febi sapoyedati ne sna , ino fam fvoj gofpodar biti ne more, bar je njemu k’ isvelizhanju vender nar bolj potreba. II. J/ .Strah in groša, kake mi ne posnamo, ki na fuhi semlji prebivamo, na morji brodnarje p ogoli o navira. Ref- nizhen je pregovor, ki pravi: Kdor moliti ne sna, naj fe na morje poda. Tudi jes ram ga pokasati‘ino dopove¬ dali ne morem. Alj vam drugo nevarno morje kashem, po katerim fe tudi vipeljate, to je, vafhe fedajno shiv- lenje. Vam rassnanim llrafhne valove, ki tudi vaf sa- livajo in pogubiti hozhejo, ino to fo llralli ali hude, grefhne navade vafhiga ferza. Le majhina Hvar je ferze zblovefhko, alj grosno ve¬ liko rezhi is njega vdaja, ki zeliga zhloveka konzhajo, ako jih llrahovati ne ve. — Kakor hudi vetrovi mirno mor¬ je podpihajo, tak sapelivzi tega fveta nedolshno ferze rasdrashijo; ino kakor burja na morji, je pu- hujfhanje v' zhlovefhkim ferzi. — Kakor valovi na globokim morji, fe vsdiguje v’zhlovefhkim ferzi pregrefhno nagnenje, od eniga kraja napuh ino prevsetnoll; od drugiga kraja poshrefhnolt, pijanoft ino sapravlivoll 5 od predej ne- zhiltoll in loternija; jesa ino fovrafhtvo od s a dej; tvoje vbo- go ferze v’ fredi plava ino she komaj pojema; ti grefhnik pa fpifh, v’ fredi morja nad /trafhnimi globozhinami frojiga pogublenja fe vertifh, fe nozhefh sapelivzam odpovedati, no- zhefh pokrozhati nevarnih valov frojiga ferza, „ino fx fpijo- zhimu mornarju podoben, ki je v’ fredi morja veflo sgubil. u (Prip, 23, 34.) — Sdrami fe enkrat, vdani in sapovej, ka¬ kor Kriduf val o vam, tudi ti fvojimu ferzu, rekozh: „Vtih- nite moje hude navade, ino moje ferze Hoj, de fe na vezh- no ne potopifh!“ Ako pak hozhefh biti gofpodar fvojiga ferza, ino vli- mu fvojimu nagnenju sapovedvati shelifh; poflufhaj, kaj tebi fvetvam: 1. Bodi ponishen v’ fvojim ferzi, ino mifli, vezh ko imafh, fhe vezh je tebi potreba; vezh ko snafh, fhe vezh fe morafh uzhiti; popolnoma ni, kakor tudi bres greha, nikdo. Glej! veter napihuje morfke valove, napuh 100 pa troje hude navade, de fe nad tebe poftarljajo. Le po- nishnoft jih potolashi. 2. Ne daj fvojvolje ferzu fvojimu, ne dovolji mu vfiga , kar posheli: njegove shelje fo tak velike, de jih fe’ želim fvetam ne nnpolnifh. Ne ftresi jim s’ zhem, kar tebi pamet ne dovolji, kar dobra veli ne perpulli. Ako bo¬ de brodnar fvojo barko vetrovam prepultil, jo bodo fkoraj rasbili ino vtopili. Tak tudi tvoje ferze hude navade. ,Sam * febi nepotrebniga shivesha, ino prenezhemerne obleke ter- gali, fe vezhkrat tudi perpufhene dobre volje ino vefel- vanja ogniti, to fe pravi, fvoje hude pozhutke v’ bersde deva ti. 3. Zliuj ino budi fam nad febo , de ne samu- difh fam febe pokrozliati, kader po tebi veter hude fkufh- n jave sahlidi, sakaj : ^Sovrashnik, veli fv. Peter, hodi okoli, kakor derezh lev, ifkaje, koga bi posherl. 4 * (I. Pel. 5,8.) Tudi tvoji dufhni fovrashniki nikoli ne pozhivajo. Zliu- vaj verbi barke na barknim verfheli fedi ino barko nevar- nofti varje: fkerb fam na febe, ino molitev pa bole tvoje hu¬ de navade v’ltrahu imele, de fe zhres tebe ne povsdignejo. „Zhujte ino molite, opominja Krilluf, de v' fkuflmjavo ne padete.“ (Mark. 14, 38.) 4. Ne bodi nikdar prenagel, tudi k’dobrimu ne, dokler prav ne fposnafh, od kodi tvoje nagnenje pride, ino kam te pelje. Doftikrat fe pregrefhno nagnenje hude jese pod plajfh pravizhne ferzhnofti, lakomnolt pod odejo potrebne fkerbi, nezhiftolt pod ogrinjalo nedolshne ljubesni sakriva, ino zhloveka v’ hudo sapleta, de fe pred ne save, dokler fe v’ globozhini hude navade savesnjeniga ne najde. Tudi mornar mora per naglim vetri mazhke v’ dno pome¬ tati, in barko saltanovili, de mu nje vetrovi prenagalo v’ fkalo ne trefhijo. 5. Osiraj fe vsgor proti fv. nebefam ino glej, kako je tebe Krilluf uzliil, kako fo fvetniki fkufh- njave, ino vfe fvoje hude navade premagali, in tebi lep fled sapullili, kako de morafh tudi ti po njih ho- pinjah sa Kriftufam hodili. Glej, brodnar tudi svetlo po nozhi na svesde gleda, de ne sajde; le one mu fvetijo ino kashejo pot v’ taji Iti kraj, v’ kteriga fe je namenil. „Kdor hozhe sa meno priti, klizhe Jesuf, premagaj fam febe in hodi sa meno.“ Krilluf nam je isgled dal, pravi fv. Peter, 101 (le bi sa njim hodili. Bodite moji nafiedvavzi, naf rabi fr. Pavl, kakor fim jes nafledvavz Kriftufov. — ,Srezhen bofh, ako fi fe nauzhil, fam febi sapovedvati, iuo biti fam fvoj g-ofpodar. „Ti fi vezli vreden, ako fam febe premagafh, kakor vojfhak, ki žele mofta premaguje." (Prip. 16, 32.) III. Dufhe kerfhanfke! Sdaj fmo na nevarnim morji sape- liviga fveta, dokler plavamo is zhafnoki v’ vezhnok. Pred nami je obljublena deshela fvetiga raja, pod nami fe kra- fhen bresdn vezhniga pekla odpira, naflii nar fovrashnejfhi valovi fo grefhno nagne rij e ino hude navade, ki naf hozhejo potopiti, de bi do fv. raja ne perplavali. Ne dajmo fe jim premagati, ampak le mi premagajmo jih. — Kakor je Kri- ftuf vetrove ino morje vmiril, bo tudi nam pomagal, de hode mirno ino vefelo nafhe ferze. Glejte, she nam grejo naproti isvoljeni hoshji, nam fvoje roke podajajo, de naf bodo vsdignili is tega nevarniga morja v' frezhni ino isvo¬ ljeni kraj shivlenja vezhniga. Amen. XVII. Peta nedela po fv. treh kraljih. Dolshnofti d rusliin e. Od fevza dohriga femena ino ljuljke. Mal. J S , 24— 30. JjflTnogotere fo opravila, katere nam je gofpodar nebef ino semlje odkasal. Ravno tak rasni fo tudi na fveti kano¬ vi, katere je on pokavih Vfi ne morejo biti gofpodarji ino gofpodinje, kakor ne vfaki hlapez ino dekla. Ker pa ven- der gofpodarni ino flushevni kan eden bres drugiga biti ne more, je Bog obedva vkvaril, ino vfakimu kanu fvoje te- shavc, pa tudi vfakimu fvoje dobrote odlozhil. ,Srezhen je lehko vfaki zhlovek , ki svefto opravlja dolshnoki fvojiga fta- mu , naj fi bo hlapez ali gofpodar, kakor nam Jcsuf v* de* ^efhni evangelfki podobi ali priliki kashe. I. V. 24. Nebefhko kraljeftvo, pravi Jesuf fvojim ljubim poflufhavzam, je podobno zhloreku , kateri je dobro feme na fvojo njivo fjal. — Kaj pa je to nebefhko kraljeftvo? Ne- befhko kraljeftvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pra¬ vovernih kriftjanov na semlji, ki fe v’ fvoje nefkonzbno fre- zhno prebivalifhe nebefhko odpravl jajo. Njih kralj je Jesuf, njih domazhija fv. nebefa, le ta semlja pa ptuja deshela. To kraljeftvo je duhovfko, ne pa telefno; ono je kraljeftvo nebefhko: —* „Sa to fe pa posemeljfkim rezhem perftavi, veli fv. Gregor, de bi fe zblovefhki um is teh rezhi, katere posna, do nesnanih povsdignil, katere fo mu fhe nesnane. <£ — Snano nam je, kako moder fevez fvojo njivo le s’ do¬ brim femenam nafeva: ravno tako, pravi Kriftuf, tudi vezh- ni Bog fvojim vernim le isvelizhanfke nauke raslaga, njim le pofvezhujozhe sakramente deli. Pa kakor fe fovrashnikov ne menka, katerim mersi, de bi fofedu lepo fterneno ali shito perraftlo 3 ravno tak ima tudi vfigamogozhen Bog fov- rasbnike fvoje, katerifveto vero pazliijo, de verniki, namefto kerfhanfkih zhednoft ino dobrih del, le pregrehe ino hudo¬ bije dopernafhajo. V. 25. Redar fo ljudje fpali , perpoveduje Jesuf na da- lej od fevza, je fovrashn zhlovek perlesil, ino je med zhifto pfhenizhno sernje fovrashno sel, ljuljko, perfjal, fe je na tihim vgenil, in kedar fe je pfheniza klatila, fe fhe le ljulj- ka perkashe. — Ravno tak tudi Kriftjani goftokrat fpijo bres vfe fkerbi, ino farni na febe posabijo; alj peklenfki fovrash- nik nikoli ne pozhiva s’ fvojimi pomagavzi ino je smiram perpravlen zhlovefhko ferze pohujfhati. On pregrehe v’ njih ferze safadi, kedar fe nar manj sanefejo ali bojijo. Kedar fo she vfi v’greh sakopani , fhe le fvojo nefrezho fposnajo. V. 27. ,Skerbni hlapzi hifhniga gofpodarja fo fmetno pfhenizo vgledali, pravi Jesuf, ino grejo gofpodarju pravit, rekozh: „Kako je to, de sdaj ljuljka med pfhenizo rafte, dokler fte vender zhifto pfhenizo vfjali! — Režite, de gre¬ mo ino jo populimo!“ „„Le puftite, jedjal, sakaj fovrash- nik mi je to naredil. Ndaj pa bi s’ ljuljko vred tudi pfhe- 103 nizo rurali. Naj bo do shetve. Shenjizam porezhcm, de bodo ljuljko is med frede srele pfhenize isbrale, r’ fnope svesale ino foshgale, pfhenizo pa lepo fpravile v moje shitnize." “ Doftikrat prafhajo brumni ljudje: „Kako je to, de fe duhovfki uzheniki ino vfi flusbabniki boshji toliko persadc- rajo ljudi preoberniti ino poboljfhati, pa vender je toliko hudobnih na semlji? Tako je le, kakor s’ ljuljko med pfhe¬ nizo na gofpodovi njivi." ■—Vezhen Bog savoljo pravizhnih tudi krivizhne shiveti pufti, ino pravi sveftim flushebnikam Trojim: „Puftite obedvoje do shetve, ino tiftokrat bode shet- ra v lih Iju.di.' 4 Gorje grefhnikam, ki fe namellnikam bosh- jim-poboljfhati ne dajo; gorje vfim terdorratnim kriftjanam, zhes katere oni per fvojim gofpodu milo toshijo, kakor erangeljfki hlapzi zhres ljuljko. Puftite jih do shetve, pravi gofpod, sakaj oni fo sa plavsh perhranjena ljuljka. Angelj- zi jih bodo enkrat na fodbi, kakor shenjize ljuljko odbrali; ino v’ vezhen ogenj versheni, bodo v' pogublenji fvoje pla- zhilo imeli. Lepa je bila hlapzov fkerb sa gofpodarjoro njivo, fhe lepfha je bila njih pokorfhina, de fo puftili, kakor njim je gofpodar sapovedal. Glejte! take hlapze ino dekle Bog lju¬ bi, tako drushino tudi pravizhen fvet fhtima. II. 4 / Zhujte me donef hlapzi ino dekle! eno befedo imam perpravleno ravno sa vaf. Rasvefeliti vaf, ki fte shaloftni fvojiga teshavniga ftanu, pa tudi poduzhili vaf, kar je potre¬ ba , is zeliga ferza shelim. Povejte mi, vi nevoljna drushina! kdo’je tajifti freti dan nadopil, v’ kterim je Jesuf, fam boshji ,Sin, na semlji bil? Noben zefar, ne kral, noben gofpod, noben poglavar, ampak ravno vi, preljubesnivi hlapzi in dekle, sakaj: „Jas nifim prifhel na fvet, je ljubi Jesuf rekel, de bi poflushen bil, ampak de bi fluJnil." (Mat. 20j, 28.) „On fe je po- nishal, pravi fv. Pavl, ino je podobo hlapza na fe vsel, de bi nam bil v’ vfim podoben, rasen famiga greha." (Filip. 2, 7.) Tudi Marija, nebef ino semlje kraljiza, fe ni fra- movala, biti ponishna dekla fvojiga gofpoda. Glejte tedaj, o hlapzi in dekle, velika je vaf ha imenilnoll pred Bogam! 104 Sato je fv. Aldarik kraljevo hifho sapuAil. ino fe je sa fvinfkiga paAirja v’ flushbo podal, de bi l>il KriAufu v’ ponishnoAi h olj podoben. ,SvetiArmogaft, shlahtne rodovine lin, je hotel, savoljo vere preganjan, rad sa kravarja ali majarja flushiti, de bi le fvojimu gofpodu sveti ollal. — Pa ne le imeniten, tudi frezlien, zhafno in vezhno, je vafh flusheven dan, ako ga prav peljale. ..Kdor h 07 .be sa meno priti, naj fam febe sataji, sadene fvoj krish , in hodi s a rnenb,“ kli- zhe Jesuf. (Mat 16, 24.) Kdo pa je blishej sa Jesufam na terdim ino teshavnim poti, kakor ravno hlapzi ino dekle vi, kateri Ae v’ flushevnim tlani sa ref pogoAo na teshavnim poti shivlenja; kdo bode dofhel tudi popred sa njim v’nebefhko kraljeAvo, kakor ravno vi hlapzi ino dekle, ako poterplivo ino sveAo flushite. Glejte, koliko fvetnikov fe vefeli s’ Je¬ sufam v’ fv. raji, ki fo bili hlapzi ino dekle, kakor Ae vi. Posnate fv. Jsidorja, ki je bil kmetovfki hlapez; veAe od fv. Vendelina, kije bil vbog ovzhar. ,Sv. Lavrenzija je flu- shila sahifbno, ino sdaj gofpoduje v' nebelih. ,Sv. Notbur- ga, drushinfka patrona, vam more viim snana bili. Pa vfi ti fvetniki ino fvelnize fo bili Jesufovi sveAi tovarfhi ino to- varfhize. Alj Ae pa tudi vi taki ? Kakor dalezh fo od niške semlje vifoke nebefa . tak dalezh sadi je veliko hlapzov in dekel saoftalo na poli sa Jesufam. Alj pa veAe, na zhem fe fpolikate, ino fvojo frezho , zliafno ino vezhno , sapravljate? Na poli fo vam vafhe navadne pregrehe, katerih nar per- ve fo : 1. SonikarnoA. Koliko je hlapzov ino dekel is mla- doAi lenobe navajenih, ki li pridne flushbe ne poifhejo, do¬ kler fo fheterdni; na AaroA bi radi flushili, pa nikdo sa nje nemara. She v' mladih letih sgubijo fvoje dobro ime, ino mo¬ rajo Aari sa kruliam hoditi. 2. SapravlivoA. Hlapzi sapravljajo fvoj saflushik po pijanzhovanji, igri ino drugim nefpodobnim sadershanji; dekle pa vfe, kar saflushijo, na-fe obefhajo, drage ino prevsetne oblazhila li omifhljajo , na fvojo pri h o dno AaroA li kaj perhraniti vezhidel posabijo, ino tako farne febe okradejo. Mlade leta minejo, bolesn in AaroA fe njim oglafi, flushiti ne morejo vezh: ino ravno tajiAa drushina, ki feje prevset- no per jeAvini ino pijazhi sberala, mora pogoAo na AaroA neflanojeAi; ravno tiAi, ki fe v’ mladofti gisdaAo nofijo, fe nimajo P zhem na AaroA odeti. 105 3. Nesveftoba. Koliko jih je, ki fe na deli le tak dolgo pridno nofijo , dokler je njih gofpodar sa njimi; veliko le tak dolgo svefto opravlja, dokler jim gofpodar na roke gleda. Le vfe na oko delati. gofpodarja ino gofpodinjo goljfati, njim ismikati, farni febi plazhovati, vliga tega jih fhe veliko sa greh ne fhteje. Pa taka drushina ne ve, de febi po taki nesveftobi nar vezho krivizo dela, fvoje po- fhtenje sgubi, nima nobeniga saupa, zlo v hifho vseti tak- fhniga fe sadnizh gofpodarje boje. 4. Rasujsdanoft. ,Svoje mlade leta v’ pregrehah sateptati, fvoje ftare dni pa v’ fromafhlvi presdihovati ve¬ liko drushine najdemo. Hlapzi vfe nedelje ino prašnike po dobrih voljah prehodijo, veliko nozbi po vefeh prela- sijo; dekle vfe fvete dni po nevarnih potah sapravijo, ve¬ liko nozhi v’ neframnih tovarfhijah satratijo. Saftonj je vfe pofvarjenje gofpodarjov: fhe le befedujejo ino kregajo fe s’ njimi —• tak dolgo, de eden drugiga v’ greh, is greha v' framoto, is framole v’ nefrezlio, is nefrezhe v’ pogublenje sapeljajo, ino v’ jamo padejo, katero fo fi farni iskopali. Koliko imamo isdelanih hlapzov, koliko sapeljanih ino ne- frezhnih dekel med nami, katerim she sdnj gofpodarje vra¬ ta ponujajo, ino jim bodo na ftaroft vrata odperli; sakaj drushinzhe, ki fe Boga ne boji, tudi fvojimu gofpodarju svefto flushilo ne bo. — Ino tega fhe vi sa greh ne fhte- jete, fe tudi tega ne fpovedujete, ino po ravno tem ne- frezhni poftanete. Oj, vi vfi flushabniki ino flushabnize moje! katere vafha laftna veft ino pa vafhe flabo flutje toshuje, ki pred vami ino sa vami gre. fposnajte faj, de nifte svefti Je- sufovi tovarfhi in tovarfhize, de nifte drugiga , kakor po- berivnik ino savershek semlje. Hozhete biti svefti nafled- vavzi ljubiga Jesufa, nate te fvete nauke sa vafh, zhe rav¬ no pogofto sanizhvan, vender pred Bogam imeniten flu- shevni ftan: 1* Bodite sadovoljni ino vefeli v’ fvojim fta- m, ino fpomnile fe, de vaf je Bog v’ tajifliga poftavil. Naj bo flushba fhe tak poredna ino teshavna, je vender le boshja flushba. Ti Bogu flushifh ino njega zheftifh, zhe le svefto fvoje dolshnolli opravljafh. 2. Skerbite ii v’ fvojih mladih letih sa dobre nauke, ki fo dufhi ino truplu potrebni. Kdor sna fvoji- 106 mu Bogu svebo flushiti, pa tudi rfako delo po fvojim banu dobro sabopi, le on je sveb boshji flushavnik. Bog ga bo ljubil j ino dobre flushbe le bodo njemu ponujale. 3. Isvoljite fi flushbo le v' pofhteni hifhi, ino fvojiga gofpodarja in gofpodinjo imejte kakor fvojiga labniga ozheta in mater. Ako be dobro flushbo najdb, ne fpreberajte fi; sakaj sa dobrim rado hudo naltopi; ino gobe flushbe dajajo redke fuknje. — Bodite pa tudi svefti fvojim hifhnim gofpodarjam in gofpodinjam, varite jih fhkode, kakor farni febe; ne le sa telefno, tudi sa du- hovfko frezho fkerbite, ino molite sa nje. Tako dopol¬ nite, ,kar fv. Pavl drushini narozha, rekozh: „Drushina! vbogajte fvoje gofpodarje s’ vfim pofhtenjam, s' ravnim ferzam, ne na ozhi, de bi le ljudem dopadli; ampak ka¬ kor flushabniki Kribufovi, kateri is ferza voljo boshjo do- polnijo. ££ (Ef. 6, 5 — 9.) 4. Varujte fe, kolikor nar vezli samorete, vfih sapelivih tovarfhij : one flushabnika boshjiga r’ hudizhoviga sapelivza, deklo gofpodovo v’ savershek pe- klenfki fpremenijo. — Hlapzi, ki fvoje gofpodarje in go- fp o dinj e podpihujejo — dekle, ki zhes druge jesik bega¬ jo ino med febo pohujfhanje delajo, fo najemniki famiga peklenfkiga fatana. Kar fe per hifhi godi, naj fe tudi per hifhi sadufhi; ino zhe ravno drushinzhe od hifhe gre, mora pofhtenje per hifhi oftati. ..Bodite v’ vfem svebi ino pravizhni, de hote dali zhab Jesufovimu nauku. 44 (Tit. 2, 9 — 15.) 5. Dajte fe pofvariti fvojim vifhim: ako fe pregrefhile, profite jih sa samero, ako jim kako krivizo borite, jemlite nauke s' livaleshnim ferzam, ki jih vam da- ja gofpodinja ali vafh gofpodar, sakaj boljfhi je sa vaf ozhitno fvarjenje, kakor pa fkrila ljubesn. Hvalo vedite hifhi, katera vaf liudiga varje, sakaj vi be per takih v’ fredi angeljov boshjih. 6. Pa sa ref mora vbogo dr us hi n zhe tudi ve¬ liko grenkih poshreti, marfkatero hudo preter- peti. Alj ne bodi shalobno per tem vafhe ferze. Apobelni fo fe vefelili sa fvojiga Gofpoda terpinzhani bili? tudi [vi njemu isrozhite vfo prebano krivizo, ino on vam bo vfe obilno povernil, sakaj : „Slushite voljno, vaf opo¬ minja fv. Pavl, kakor bi flushili Gofpodu, nikar pa farnim 107 ljudem, Taj vefte, de vfaki, ki dobro opravlja, bo od go- fpoda fvoje plazhilo dobil. 44 (Ef. 6, 5-—0). Sv. Peter uzhi (I, Pet. 2, 8 —19.): „Pokornim biti vlim gofpodarjam, ne le dobrim, ampak tudi hudobnim; sakaj to je prijetno, ako kdo savoljo Boga shalod prenefe ino krivizo terpi. 44 7. Kolikokrat mora hlapez in dekla s’ kervavimi shu- lami saflusbiti, ino glej, kervavo saflushen dnar fe njim terga in sadershuje od gofpodarjov, ki fo bres vfe pra- vizhne vefti. V(ender nikarte fi farni pravizo jema¬ ti, tudi fvoje flushbe svefto opravljati ne opuftite sato; faj vi vender ne flushite le farno sa zhafno malovredno pla¬ zhilo, temuzh veliko bolj sa nebefhko. Poglejte nad nami gofpodarja pravizhniga, ki vafbode svezber na plazhilo po- klizal, inoporezhe: „Blagor tebi svefl hlapez ino dekla, ker 11 bil v’ malim sveft, zhes veliko te bom poftavil; pojdi v* vefelje fvojiga} gofpoda/ 4 (Mat. 25, 21.) III. Ljubi bratje in fcltre! glejte, sdaj je fhe fetev sa naf, sdaj fhe eni gofpodujejo, in drugi flushijo; fkoraj bo prifhla shetva, tiftokrat drugiga raslozhka ne bo, kakor lozhili fe bodo le pravizhni od krivizhnih, dobri od hudih. Vi pofhteni hlapzi in dekle bote gofpodvali s' Kriftufam v’ nebefhkim kraljeftvi, dokler bodo malopridni gofpodarji in gofpodinje terpeli v' peklenfkim bresdni. Naj II bo ravno teshaven in bridek flushevni lian, potolashite ino fpomnite fe : „De vfe le kratek zhaf terpi. Sa tem shivlenjam tam, fe sazhne v' dolgi vezhnofti, tud’ vezhen prašnik nam. Enaki bomo sopet vil, delavnik tam neha, gofpod in hlapez sadobi, plazhilo tam doma.“ Amen. 108 XVIII. ,Shefta nedela po IV. tieli kraljih. Od rafti lrndiga ino dobriga. Od shenofoviga serna. Mat. 13, 31 — 36. Zel fvet je lepa f-hramba Ozheta nebefhkiga, polna shivesha sa nafho dufho ino telo. Vfaka Hvar od prefvetli- ga fonza do maliga shenofoviga serna nam je v’ pofebno pomozh, ino sapopade fkriven isvelizhanfki nauk, de bile vfi prav umili (saftopili) ino k’fvojimu pridu obernili. Mala, pa veliko vredna rezh nam je po denafhnim fv. evangelji shenofovo serno. I. Ni ga bilo uzhenika pod milim fonzam, de bi bil bolj saftopno ino prav po doinazhe uzbil od ljubiga Jesufa, uzhenika nebefhkiga. Boshje fkrivnoili, katerih zhlovefh- ka pamet, dokler fo gole, gledali ne more , je v’domazhe rezhi oblekel, ino nebefhke refnize nam jo v’ navadnih po- flah (opravilah) pokasal. Kdo bi ga ne poflufhal, ino nje¬ govih naukov ne ohranil! V. 31. Veliko je nebefhko kraljeftvo, majhno pa she¬ nofovo serno; ino vender Jesuf veli : Nebefhko kraljeftvo je podobno shenofovimu sernu . katero zhlovek vseme ino v’ fvojo njivo vfeje. Kakor je serno le majhno, kedar ga fevez v 1 semljo safadi, tak je tudi s' boshjim kraljeftvani. Nebefhko kraljeftvo fe saftopi po befedah Jesufovih tukej na sendji fv. kerfhanfka vera, katera naf uzhi, Koga prav fposnali ino fpofhtovati, ino pravizhno shiveti; p° fmerti pa sapopade kraljeftvo vezhniga velelja v’ nebelih > v' katero naf fv. vera pelja. Jesuf je po podobi fv. evajr gelja tajifti zhlovek, ki nam ie to nebefhko kraljeftvo na semljo pernefil, de bi serno njega nauka vseli, ino fkerb- no na njivo fvojiga ferza fjali. 109 V. 02. Kakor je le mali prollor, kamor fe sernzc shenofovo safeje, ravno tak fe je v’malim kraji semlje, v' nesnanim kotezi svunaj Betlehemfkiga meda to boshje kra¬ ljeftvo fv. kerfhanfke vere sazhelo, kjer fe je Jesuf rodil.—• Le malo je kilo molzov v’ famotnimu hlevu, ki fo Jesufa, boshjiga,Sina, fposnali; farno nekoliko paftirzov je bilo, ki fo s’ angelzi njega o rojftvi molili. Le malo f h levilo je bilo od kraja Jesufovih prijatlov, nekoliko ribzhov je bilo, s 1 kterimi je on nebefhko kraljeftvo sazhel, de fo v njega vervali, ino sa njim hodili. Kakor pa shenofovo serno malo ne saoftane, ampak v’ Judovfki desheli hitro srafte fhiroko ino vifoko drevo: ravno tak fe je tudi boshje kraljeftvo, od Kriftufa na semljo safjano, hitro rasfhirilo. Po v!ih krajih, deshelah in kraljeftvih žele semlje fe njegova fveta vera raslaga, revni ino bogati, kralji ino zefarji, tajifto fposnajo, po njenih naukih shivijo, ino vshivajo v' njej vefelje ino mir, kakor ptize, ki ispod neha perlelijo , ino fe na shenofo- vih kofhatih vejzah lepo fenzhijo. — Blagor tudi nam, krift- jani! ki fino tajifte prefrezhne ptizhize, ki na vejah fv. ker- fhanfke vere, v fenzi boshje milofti, prebivamo, ino zhe fe v' ljubesni Jesufovi vfim hudim navadam fkrijemo, fhe enkrat bolj frezhni tamkaj na vezhno pozhivali bomo, ako vredni prebivavzi nebefhkiga kraljeftva poftanemo. V. 33. Kakor fonze, kedar vfo semljo polije, vfe fpre- oberne, temno rasfvelli, mertvo oshivi ino merslo rasgre- je: tak tudi fv. kerfhanfka vera, katero je Jesuf pcrnelil na (vet, ljudi preoberne. Sa to tudi Jesuf dalej govori, ino nebefhko kraljeftvo (kar je tukaj na sernlji njegova fv. zerkev) kvafu vpodobi, kteriga shena poftavi, in potem s’ tajiftirh žele tri mernike moke ali mele omeli, s' njim lepo dobro tefto naredi, ino s’ malim kvafam veliko moke fpromeni. — Mala je bla tudi drushna Jesufova: le dvanajft apoftelnov, ino dva ino fedemdefet uzhenzov li je isbral. Kaj bo to sa zelo semljo , sa toliko jesar in jesar ljudi , de bi jih fpre- obernili? Ino glejte, kakor malo kvafzov zelo peko moke fpremeni, tak fo v’malih letali Jesufovi tovarfhi ino nameft- niki toliko narodov fpreobernili, zel snani fvet s’ kerfhan- fko vero, kakor mala de je od kraja bila, napolnili. — Kerfhanfka vera je vfe narode prerodila. Prerodila bi tudi naf, ako bi mi, kakor una fkerbna shena, vseli kvafze boshjiga nauka, ino bi s’ tajiftim fvoje shivlenje omefdi. 110 Oj kako dobri , Bogu in vfim pravizhnim ljubi ljudje Li jjodali! To naf Jesuf po priliki od kvafa inn shenofoviga serna uzhi, k’ temu naf on opominja. V. 34. Kolika je vender modrod Jesufovih naukov, kije vedilpovfod, fhe v’ tak majhnih rezheh, nam nebefhke nauke dajati: kdo bi le njegovih befed ne vefelil ? Kolika je pa tudi njegova dobrota, de nam je nebefhke refnize v’ domazhih rezheh pokasal, de ga vfaki lehko saftopi: kdo bi ga rad ne poflufhal? — To je pa she v’ darim teftamenti od njega povedano bilo (Pf. 77, 2.), de ne bo kakor pofvetni uzheni- ki, v’ vifokih befedah uzhil, ampak kakor boshji uzhenik bo v’podobah fvoje fvete uda odperl, ino ljudem v’snanih re¬ zheh fkrivnodi rasodeval, katerih fhe nifo flifhali od s a- zlielka fveta. Glejte, kmeti vi! kako je vfmileni Jesuf vafh dan po- zheftil, de vam je nauke od nebefhkiga kraljedva v’vafhe fetvo sapifal, de jih lehko berete, kolikorkrat grede fjat ali orat. Vidite pofebno ve gofpodinje ino dekle! kako vaf Jesuf sa ljubo ima; na vafho kruho-peko vam je lepoto fv. raja namalal (vpodobil), dejo fpremifhlujete, kolikorkrat kruh pezhete. Oj vscmimo fi mi vfi te lepe prilike Jesufove prav shivo v' ferze: fhe tak male naj fo, velike rezhi nam bodo pernefle, nam dale zlo nebefliko kraljedvo, pofebno pak de- nafhni dve slali podobi. Kakor is maliga serna israfte veliko drevo, ravno tak fe vfe dobro le is maliga sazhenja, ino po malim veliko poftane. Kakor pak ena peti kvafa zelo peko fkifa, taktudi ena mala pregreha zeliga zhloveka pokvari, ako feji zhlovek s’kraja ne odpove, ino is maliga ne varje. II. 1. Karkoli fe dobriga tukaj na semlji fpozhenja, vfe naj¬ de fvoje fovrashnike: ravno sa to moder vishar nebef ino semlje vfe dobro le is maliga rafti pulti, de fe fkrivaj prav vkorenini, ino mozhno poftane, fe fvojim fovrashnikant braniti. S a tega del fe mora zhlovek maliga prijeti, velikig« bi sazheti ne samogel. —• Otrozi na kmetih rojeni fe morajo fkoroj lehkiga dela pervajati, pod teshkim delam bi opefhali ali zelo onemogli. Le tajifti bo priden teshak ali delavez, k 1 fe je pridnolli is maliga navadil. Uzhivnimu fantu, ki f e v' uk roko del dva poda, le nar leshej delo v’roke dajo, de 111 bolj imenitniga ne fkasi, in fe fvojiga rokodelftva ne fplafhi. ,Sholarji, ki fe brati in pifati uzbijo, morjo le per zherkah sazheti: ino tak tudi v ’ viim, kar je dobriga, fe mora le is maliga terditi vfak kriftjan. — Nar lepfhi pa bodo vfe lepe laftnofti, zhednofti in uzhenofti zbloveka obdajale, ako fo s' njim vred od mladih nog raftle. — ,S tarif hi vi, in vfi redniki mladih ljudi! ne samudite nobene perloshnofti, fvoji mladini vfak lep nauk dati. Naj ti vam fhe tak ma¬ lovreden sdi, od Boga poshegnan per vafhih otrokih bo lepe rezhi naredil. Ne navelizhajte fe, ako fejih le malo prime, naj bo, kolikor hozhe, faj vender nekaj, in fhe lepfhi bo is- raflo; sakaj, kakor male kaplize, ki od ftrehe padajo, vender kamen isgloblejo, tak tudi vi po malim fvoje otroke preo- bernili bote. ■—Ljuba mladina! ki v’fvoji mladofti lepiga kaj fe uzhiti perloshnoft imafh, le ne opefhaj , ako ravno tebi pozhati od rok gre: bolj pozhati ko rafte is maliga dre¬ vo, toliko terdnej bo ftalo ino dober fad rodilo. —■ Ino vfi kriftjani vi! ki fe uzhite biti popolnoma, kakor je Ozhe nebefhki popolnoma, ne prevshalite fe, ako na enkrat bres greha fe ne pofvetite; pa tudi nikakiga brumniga delane opu- ftite, fhe tak nevredno naj fe vam sdi: is malih serniz boga- bojezhnofti bode prirafhalo lepo zvetje fvetofti. Kako je poftal fv. Anton pufkavnik tako velik fvetnik ? Enfamfv. evangelj, ki ga je poflufhal, ga na pravi pot oberne, ino po malim k’ toliki fvetofti perpelja. Kako je fv. Franzhifhk Kfaver, toliki uzhenik nevernikov, in tak od Boga darovan zhudodelz po¬ ftal? ,Skos farne le te evangeljfke befede,ki mu jih je fv. Ignazi povedal: „Kaj pomaga zhloveku, naj ti zel fvetperdobi, na dufhi pa fhkodo terpi.“ Ino kakor onadva, tak vfi fvetniki, ino ravno tak tudi mi sa njimi, po ravno tem poti mormo per malim sazheti, ako hozhmo k velikimu priti. „Kakor vfi barantavzi le is maliga dobizhka fe obogatijo , ravno tak, pra¬ vi fv. Krisoftom, ti mi s’ malim velike saklade naberamo sa nebefhko kraljeftvo.“ 2. Zhlovek pa le rad vfe malo dobro v’ nemar pufha, na vfe malo hudo pa ne porajta, tak dolgo, de vfe dobro vfehne, vfe hudo pa zhlovefhko ferze prevseme, sa to, ker fe maliga ne varje. — Mladenzh le eno farno nefpodobno befedo sine, in dekle fanta enkrat neframno pogleda, in fe potalashi, rekozji: „ f Saj to nizh hudiga ni.“ Alj kvaf ne- zlfiftofti fe je she smcfbal med mlado mehko ferze, Sa per- 112 vimi befedami fe navadi fant klafati, in dekle nefpodobno snanje delali, in preden miflita, ha obedva v' hrafhen greli sakopana, kakor David, ki je s’ plujo sheno prefhehval, in njeniga vmoriti vkasal, sa to , ker ni p p er ve mifli [fvojiga nezhihiga pogleda v’ febi sadufhil. — Domazhi ene liifhe sazhnejo v’ zbali eden drugiga fpodbadati ali pikali, in le vezhkrat kregati, pa na vfe to nizh ne porajtajo. Alj fko- raj to, kar fe njim malo sdi, zelo hifho v’ gnesdo farnih kazh fpreoberne, ki eden drugiga peklijo, ino farni feb e s’ lallnim hrupam fvoje jese morijo, kakor je Kajn vmoril is fovrafhlva Abelna, lallniga brata. — Le kaj maliga sazline- jo otrozi sdaj harifham ali fofedam ismikati, in ftarifhi, ki velijo: „Kaj pa to ,‘* in otroka od kraja ojllro ne po- fvarijo. fo krivi, de otrozi v’rabelfkih rokah kraki, ropati ino vbijati nehajo. — Glejte! tak hitro, kakor sel na njivi, rafte hudo v’ zhlovefhkirn ferzi, ako ga fkerbno ne trebi¬ mo; in nikdar bi fkufhnjava toliko ljudi ne sapeljala, ako bi per velikim fkufhati sazliela. „Hudizh, pravi fv. Avgu- fhtin, le en laf posheli, de njemu ga damo, is tajikiga pa isplete mozbno verv (fhtrik), s’ ktero nafho duflio v’ vezhi napake , in sadnizh v’ pogublenje pelja.*‘ — Ako fe malih grehov ne bojimo, laj ftrafhniga konza varimo fe,kteriga nam oni perpravljajo. — Oj ne rezi, dufha moja! kaj pa ta ali una befeda? Kaj je sa to, ako fe lepo oblazhim, ali zhe kako snanje imam? ,Saj sa to nizh hujfhi nilim! „Kdor malih rezili ne porajta, bo po malim v’ velike padel." Ko¬ likokrat fe ti nezliemerno oblezhefh , klafafh, v’ hudo to- varfhijo grefh , fe vpijanifh, loliko^udov shelesja li fkujefh, ki tebe vklenjeniga dersbi, sakaj: „Kdor grehu flusbi, veli Jesuf, je vklenjen hlapez greha.* 4 — Ti pa revna dufha, ki v’ shelesji fvoje pregrefhne navade sdihujefh, oj! le en¬ krat fe vkavi, in greha po kari navadi ne kori, tak bofh en ud rastergal, in shelesje , katero tebe vklenjeniga ima, bo rasdjano. Le maliga fe hiti odvajati, ino fe bofh ve¬ likima lehko odvadil. O III. ljube dufhe! le poglejte ino premiflite, kako zhudno na fvetu vfe rake. Is malih kudenzev fo veliki potoki, i s malih sern velike drevefa, polne shlahtniga ali pa malo- 113 pridniga fadu. Ravno tak rafte tudi r’ zhlovefhkim ferzi lepo seleno drevo kraljeftva boshjiga, drevo shivlenja brum- niga. Njegove veje fo fvete zhednofti, njegovo fadje fo dobre dela, njegov verh fe v’ nebefhko kraljeftvo vsdiguje, ino na njem nebefhka krona zveii. To drevo per malim v’ Tvoje ferze vfadite. —'Varite fe pa, de hudoba tega fve- ta vafhiga ferza ne fkvafi. Ne pullite, de bi sapelivz Teme hudiga v’ vafhe ferze vfjal, naj bi fhe tak malo bilo; isra- flo bi vender ftrafhno drevo, ktero fe v'pekel obefha, in nefpokorjeniga grefhnika s' vezhnim ognjam shge. Amen. XIX. Perva predpepelnizhna nedela ali ,Septvagesima. Od delavno iti. Hijhni gofpoddr delavze najema. Mat. 20, 1 — 16. feldahne fo delavne roke, ino nar vezh le priden zhlo" vek velja: s’ lepimi laftnoftami je oblezheno njegovo ferze s’ shivesham in obleko je prefkerbleno njegovo poliifhtvo, po fmerti ga zhaka nebefhko kraljeftvo, vfim pridnim per- pravleno. Sa to tudi Jesuf denefhnim fv. evangelji ne¬ befhko kraljeftvo hifhnimu gofpodarju vpodobi , rekozh: ,,Nebefhko kraljeftvo je enako hifhnirnu gofpodarju, kije sjutraj sgodaj fbel delavzov v’ fvoj vinograd najemat. r. V. 1. Kdo je tajifti, ki sjutraj sgodaj delavze v’ fvoj vinograd najema? Nafh ljubesnivi Ozhe nebefhki. On je najemal in klizal, kakor priden hifhni gofpodar, she sgo¬ daj v ftarim teftamenli fkos Tvoje flushabnike, je klizal ,SIoinfhe Is, hrana c. n, — I, 8 114 fkos fvojiga laftniga ,Sina v' novim teftamenti, in fhe kli- zhe sffoj fkos boshjc namellnike v' fvoje kraljeftvo fv. ka- toljfhke zerkve na semlji. — Koga klizhe? Naf fvoje otro¬ ke, katere sa dedizhe ali erbe boshjiga kralj eftva poftavili sheli, de bi prifhli, njemu svefto flushili, ino vezimo is- velizhani bili. — Kam naf klizhe ? V’ fvoj vinograd fv. ker- fhanfke vere ino pravizhniga sadershanja, kleri vinograd je safadil fam boshji ,Sin, Jesuf nafh isvelizhar. Kdaj naf klizhe? Zelo nafhe shivlenje, od perve ure nafbe mladofti do ednaj- lle ure nafhe flarofli, de bi fe k’ njemu na dobro delo podali, zel den shivlenja nafhiga na semlji obilno dobriga ftorili, ino li veliko plazhilo na vezher fvoje fmerti saflushili. V. 3. Ozhe nebefhki klizhe neprenehama ljudi na fvoje delo; pa le malo fe jih o pervi uri fvoje mladofti s’ vfim v’ njegovo flushbo poda, sakaj, dokler je zhlovek mlad, ne flo¬ ri dokriga rad. — On klizhe sopet zhloveka, kedar fe she odrafhen fam fpametuje. Veliko fe jih oftarlivih o deveti uri v’ njegovo flushbo poda, pa doftijih fhe na tergi pregrefh- niga fveta saoilaja, ino poboljfhanje le na flaroft odla'ga. Dobrotliv Ozhe jih ne odvershe; fhe ob ednajfli uri njiho¬ ve flarofli jih klizhe v’ fvoj vefel vinograd pravizhniga shiv¬ lenja, ino kolikor fe jih tudi liftokrat v’ njegovo flushbo poda, jih ljubesnivo med fvoje delavze vseme. Ako ii per- sadevajo florili , kar je mogozhe, to sadno kratko uro na vezher fvojiga shivlenja: enako plazhilo njim bo dal, kakor nar pervim, kateri fo fzer zel den fvojiga shivlenja v’ flush- bi boshji delali, pa li toliko persadeli nifo ; sakaj Bog ne bo gledal, kako dolgo, ampak veliko vezh, kako svetlo nje¬ mu flushimo. Tudi naf salega preljubesniviga Ozheta mili glaf: ,,Poj< ile tudi vi v’moj vinogi-ad, ino kar bode prav, vam hozhem ne vezher shivlenja plazhati. u Oh kateri uri fe pa hozhmo v' njegov vinograd dobrih del ino pra¬ vizhniga shivlenja podali? Oj ne odlagajmo do ednajtle ure fvoje flarofli: liftokrat bi bilo morebiti she preposno: dokler ne vemo, ako jo doshivimo. Kavno to uro fe primimo fvo¬ jiga pravizhniga dela ; sakaj to dolshnoft naf denefhni fv. evangelj uzhi. II. 1. Zhlovek je po ftorjenim grehi k’ teshkimu delu ob- fojen: „V’ puli fvojiga okrasa, tak je sgovoril pravizhen ,Stvarnik pervimu ozhetu, bofh jedel fvoj kruh." ,Skos greh je fvojo svelizhavno ferzho sgubil: fkos delo fi jo mora s’boshjo pomozhjo s o pet per- praviti, fovrasben greh satreti, ino tak v’ fvoje isve- lizhanje priti, dokler njemu Bog po vlim kvarjenji veleva: „Zhlovek, komaraj, inojes bom tebi pomagal! -4 —Bog no- zhe , de bi zhlovek zelo fvoje shirlenjebres dela bil, ino zelo vezhnoft bres plazhila okal; sa to govori denafhen fv. evan- gelj , de klizhe ino najema, kakor fkerben gofpodar, o ras¬ nih urah ljudi sa delavze v’ fvoj vinograd. — Kako velika je dobrota ino milok nafhiga gofpod Boga! Vfakimu zhloveku, v’ flednim kani, je dal on fvoje talente; mozh ino prilosh- nok, de bi s’njimi, kakorsvek hlapez, barantal, veliko pri¬ dobil, ino enkrat na rajtingi veliko plazhilo prijel. Sa to pa tudi ni zhloveka, ne kana, debi delati dolshen ne bil. Naj bode bogat ali vboshen , naj bo gofpod ali kmet, truditi fe mora fam sa febe, pa tudi drugim dobro koriti, ako hozhe vezhno plazhilo prijeti. Nefkonzhna je ozhetna fkerb nafhiga gofpod Boga", ki fe ne navelizha, naf vabiti v'fvoj »Velizhanfki vi¬ nograd. On naf klizhe fkos fvoje flushabnike, fkos dobro¬ te, katere nam daja, fkos nadloge, ki nam jih pofhila, fkos fvojo gnado , fkos katero naf v’ nafhim ferzi budi, de bi nam le samogel dali enkrat vezhno plazhilo. Kako velika pa je nafha samuda, s’ katero fe ne navelizhamo njegovi- mu fv. glafu fe vkavljati ino fe sogibati pravizhnih del, dokler dojimo na fhirokim ino velikim tergi fvoje lenobe! 2. Bres dela dojijo, kakor lenuhi, vfi tajiki, kteri febi nobeniga praviga kana ne sberejo, fe nobeniga dela prav ne primejo. Oni delajo febi krivizo, revfhino ino fromafhtvo, sakaj; ,.Lenuha glad vmori, ker nozhe delali njegova roka. -4 (Frip. 21, 25.) Lenoba vmori njihovo dufho fkos fkufhnjave, katerim fe s’ delam ne bra¬ nijo; sakaj oni fo kojezhi vodi podobni, katera fe vfmradi ino sgnije. Lenuhi delajo krivizo fvojim blishnim, ker po nevredno to savshivajo s' mehkimi rokami, kar drugi s’ kervavirni shuli teshko perpravljajo. Oni fo podobni fovrash- niin molam, kateri le f-hranjeno shito fnedajo. Lenuhi .kradejo Bogu drag ino slat zhaf fvojiga shivlenja, kateriga, nameko v’ dobro obernili, le v’nezhemarnok sakopajo, ka¬ kor malopriden hlapez fvoj talent. Kolikokrat fo vezherno 116 fonze po njih osira, tolikokrat njim hozhe povedati: ,,Glejte! fpet je den pretekel, sgublen na vfelej savaf. Kako plazhilo ram bo satajiftiga dal gofpodar nebef ino semlje? Ravno to plazhilo malovredniga hlapza po fv. evangelji, ka- terimu je rekel, vseli talent ino drugimu pridnimu dati, njega pa svesati ino vrezhi v* vunajne teme, kjer je jok ino fhkripanje s’?sobmi.‘ k (Mat. 25, 28.) •— Bros dela dojijo, kakor lenuhi, pofvetneshi, kateri fe gonijo po igrazbab, dobrih voljah, po ofbterijab, tabernah ino flabih tovarfhijah. Vfe njih kral- kozbafje je gola lenoba!, ino fhe hujfhi, ker zhlovek nikoli zbifto ne prasnuje; ako dobriga ne pozbne, pa hudo do- pernafha; zbe fi zhednodi ne nabera, grefhi. Sa lenuham fe potikajo vfe hudobe, katere lenoba sa fvoje hzheri ima, sakaj lenoba je kofhata mati veliko pregreh. Bres dela dojijo vli tajifti neunmeshi, ki fe v’ oprav¬ ke drugiga dana vtikajo, fvoje ladne pa samudijo. Komur delo fvojiga dana mersi, ino fe le ptujih opravkov poddopa, fine bo s’nobenim kruha flushi ti samogel, sakaj devet rokodelzov je defet dradavzov. Vfaki taki je pred Bo- o-am lenuh, ki ne bo vprafhal: v’ katerim dani fi bil, ali pa koliko rododeldev fi vedil, ampak kako fi fvoje delo opravil. Vfakiga bo le po njegovim dani enkrat poplazhal. 3. Kaj pa pomaga, naj fi zhlovek zel fvet sa fvoje truplo perdobi, ako pa na fvoji dufhi sanikarn fhkodo terpi. ,She veliko hujfhi lenuhi fo tedaj po duhovfko vfi kridjani, kateri bres boshje flushbe oda jajo, fe raji po dran- fkih potab pohajajo, kader brumni delavzi v’ vinogradi Je- sufovim bo sli j o befedo poflufhajo, tajido v - fvojim ferzi fkos premifhlovanje obdelujejo, de lepi fad fvetih zhednod per- nefe. — Ino koliko je med nami takih lenih kridjanov, ka¬ teri v’fvoji nevednolti sanikarno na pogublenje zhakajo! Oj debi vender enkrat saflifbali Jesufov glaf: „Kaj dojite tukaj bres dela ?‘‘ in de bi fhli sa fvojo vbogo dufho delat v' vinograd fv. kerfhanfke zerkve, kjer fe jim boshji nauk raslaga, ino vezhno plazhilo ponuja. III. Kdo med nami, kridjani moji! bo samogel prerajtati koliko ur, dni, ino morebiti let, je slie bres pravizhniga dela sapravil? Le petdefet let komaj fploh doshivimo: pol 117 tajikih prefpimo, zheterti del v’mladoki vezhkrat satratimo, ino fhe želih petnajk let nam fkoraj ne okane, de bi jih prav na dobro obernili. Kako malo pa je to proti »dolgi vezhnohi, sa katero tukaj flushimo! Ne odlagajmo tedaj , temu z h o pervi uri fvoje mladoki fe v’ vinograd gofpodov podajmo , sakaj fkos zelo shivlenje fi je fhe lehko obilno saflushiti, kar fe fkos ene ure na karok teshko, ali zelo vezh ne more. „Ifhite gofpoda, naf opominja prerok Jesaia, dokler naf fhe on vabi, ino fe fhe najti da; enkrat bi ga ifkali, pa bi njega ne najdli. 4< (Jes. 55, 5.) Ako fmo pa she veliko ur, dni ino let v’ fvojim shivlenji dobriga ko¬ riti samudili: od sdaj sa naprej nobene minute ne odlagaj¬ mo vezh, iti na delo pobolfhanja v’ vinograd gofpodov, ino kar bode prav, nam bo on dal. Teshko nam fzer po- goko hodi, butaro fvojiga kana nofiti , ino vrozhino shiv- lenja terpeti; at j faj je pa tudi plazhilo lepo ino obilno, ki naf na vezher nafhiga shivlenja zhaka, ino to naf naj vefelo na delo perganja, „Nobeno delo, veli fv. Hironim, fe ne fme terdo dosdevati, noben zhaf predolg, s 3 katerim fe vezhno velizhakvo perpravlja.“ Vbogajmo radi gofpo- darja nebef ino semlje, ki naf vabi na delo v’ fvoj vino¬ grad, ino naf na pridnok opominja, rekozh : ,, Delaj te, (vfaki po fvojim kanu, fkerbile sa isvelizhanje,) dokler je den, sakaj pride nozh, kjer nobeden ne bo delati mogel A 4 (Jan. 9, 4.) Amen. XX. Druga predp e p eln izhn a ne¬ dela ali ,Sekfagesim a. Od poflufhanja boshje befede. Od fejavza in femena. Luk. 8,4 — 75 . 35hlovek, popoten vboshzhek na semlji? kruha potre¬ buje s a truplo; pa tudi sa dufho mu je popotnize potreba, 118 dokler hodi is zhafnofti v' dolgo vezhnoft. Pcrvi shiresh nam is semlje perrafte; sa duhovfko hrano nam je pa Jesuf pernje is nebef prinefel — sernje, hi rafte is semlje fpet v’ fvete nebefa nasaj, ino zhloveka po poti is zhafnofti v’ vezh¬ noft redi. To je fv. feme befede boshje, od kteriga nam v’denefhnim fv. evangelji Jesuf, nafh ljubi uzhenik, tak le¬ po pripodobo rasloshi. Ljubi kmetje! zbe nobeden , tak faj denafhni fv. nauk fe vaf mora prijeti; sakaj, prav po domazhe vam ga Jesuf raslaga, vafhe vfakdanje delo vam pa uzhenika da. I. Grosa ljudi je Jesufa obfulo; veliko je bilo njegovih po- flufhavzov, pa malo svetlih pofnemavzov njegoviga fv. nau¬ ka. — Kakorfhna je semlja, tako fterneno (shito); kakovo ferze, tako po nauku shivlenje; to jim je hotel prav shivo pokasali v’ lepi podobi od fejavza. V 5. ,Sejavez fe je podal, fvojiga dobriga femena v’ zherno semljo fjat, de bi obilno dobriga fadu obrodila. Semlja feme prijela, pa ni ga povfod lepo vselenila, ker ni vfa sa to pripravlena bila. Nekoliko semlje je saleptane. vfa njena rodovitnoft je prezh. ,Seme, ktero prejme, le sverhoma obleshi, ktero ljudje poteptajo, ino pifane ptize posoblejo, dokler fe semlja ne preorje ino pre- vlezhe. Nekaj semlje na prefuhim leshi, in kamnita pe- fhanza bres mokrote ne porodi, kar femena na njo pade, vfehne in sagori, ako ni polilevniga desha, de bi jo obilno pomozhil. ,She vezh je semlje opufhene, s’ ternjam sara- fhene ino s’ frebotjam sapletene; semlja je fzer rodovita, alj prevezh v’ globoko savita ne more dobriga fadu po¬ gnati, dokler fe prevezh hudo obrafha, ino vfe dobro sadu- fhi, ako ftridniga gofpodarja ni, de bi jo zhedil. Vender fe dobre shlahne semlje tudi najde, ki lepo obdelana ino ozhejena sheljno femena zhaka ; fonze njej tije, desh njo pomaka, lepo oscleni, ino sa eno serno femena po dvajfet, iridefet, fhtirdefet, tudi po tlo sern obrodi, in fvojim ob- delavzam obilno shivesha daja. T. 8. Le]>a in gladka je Jesufova prilika bila; ona je fzer ljudem , ki fo okolj ftali, k’ ferzu fhla, pa ni fe vfakiga svetlo prijela. Ravno sa to tudi Jesuf k’ njim na 119 ref glaf sarpije: ,,Kdor ufhefa s a poflufhanje ima, naj poflufha, kaj prilika od zhlovefhkiga ferza pove: kaki de fo ljudje per poflufhanju bosbje befede. V. 9. Nai- sveftejfhi poflufhavzi Jesufovi fo bili njegovi uzhenzi. Tudi na to lepo priliko fo bili vfi eno uho. Ravno sa to fo njega fhe dalej od tega nauka, ki jim ga v’podo¬ bi da, safiifhati sheljni, kaj vfe to: fjavez, feme ino rasna semlja pomeni. Jesuf, boshji uzhenik, vfelej pripravlen uka sheljnim ferzam boshje fkrivnofti rasodevali, fe prijaš - no k’ njim oberne ino fvoje uzhenze pofhtima, rekozh: ,,Vam, vi isvoljeni moji poflufhavzi, ki befede mojiga nau¬ ka vfelej tako na tenko poflufhate, fe odkrivajo vfe refnize boslijiga kraljeftva, de fposnate, kar je sa isvelizhanje ve- diti ino ftoriti potreba; drugi pak, ki ferza ukosheljniga ino sa poflufhanje pripravleniga nimajo , zhe ravno gleda¬ jo v’ podobah, kaj fe godi in kako je shiveti potreba, ven- der, na dufhi flepi, ne vidijo: zhe ravno prilike, ki jih dajam, poflufhajo, fe jih le malo, ali zelo ne prime. Sa to pa tudi ne saftopijo, kar flifhijo, dokler jim sa vfe to ni mar. Glejte tedaj, kaj befede moje prilike povejo. V. 11. ,Sejavez iim jes, od Boga poflan uzhenik, fe¬ me j e boshja befeda, ino semlja je ferze tajiftih , ki mene ali nameftnike moje poflufhajo. Boshji nauki ferze sade- vajo, pa fe ga vezhi del ne primejo ; sakaj , kakor je semlje nekoliko satrene ino vglajene, de bo vfe feme, ki na njo pade, poteptano, ino od ptiz posobano: ravno toliko je od pofvetne, grefhne navade vglajenih ferz. Befede boshjiga nauka jih sadevajo, oni tajifte ludiverjejo, vender po njih ne ravnajo, ampak fe le pofvetne fhege dershijo. Pride navada grefhnih priloshnoft, ino vfe saflifhano dobro v' njih satere ; perletijo fkufhnjavzi, hudizhovi flushabniki, kakor pifani ptizlii, ino po fvojim sapelivim napelvanji vfe dobro is zhlovefhkiga ferza poberejo. ,Serze takih ljudi je vgla- jeni zefti podobno, po kateri jih veliko gre fvojimu po- gublenju naproti; naj ravno verjejo , svelizhani vender ne bodo. V. 13. Kakor je ‘nekoliko semlje na fkali prefuhe, ki nima sa femenfko raft sadofti mokrote, tak je tudi veli¬ ko zhlovefhkih ferz, ki fo sa dobro neftanovite. Oni prej¬ mejo s'ferzhnim vefeljam befede boshjiga nauka, pa le tako dolgo , dokler jih je dopolniti lehko; ako jih pa kaka fkufh- 120 njava pomoti, ali Itaka lila sa sgubo ali majhen dobizhek sadene , bersh saftojijo, savershejo refnize boshjiga nauka, ino s’ pregrefhnim fvetam potegnejo. Taki ne vedo, de nebefhko kraljeftvo lilo terpi, ino le, ki ftanovitno poterpijo, ga bodo pofedli. •— Ravno kakor je nekoliko semlje s’ tern- jam sarafhene, je tudi veliko zhlovefhkih ferz sapletenih v’ hude grefhne navade. ,Serze takih je fzer dobro, pa sa vfe pravizhno ino krivizhno odperto, befeda boshja fe jih rada prime, ino jih gine; alj bersh ko fe v' JVoje poprejne sadeve povernejo, vfe njih fklenjeno poboljfhanje mine, njih grefh¬ ne navade, pofvetne prasne fkerbi sa minejozhe bogaftvo be- fedo boshjo sadufhijo, ino fladno, dobrotno shivlenje jo sa- mori. Dokler pregrehe v' zhlovefhkim ferzi raftejo, mora boshja befeda meriva o fiati, ino sa isvelizhanje dobriga fa- du ne more ohrediti. Taki ludje fe na pofvetno sanafhajo, vezhno pa v' nemar pufhajo. Oni fo neumneshu podobni, ki je fvojo hifho na pefek fosidal: le kratek zhaf je lepo hala, hitro prifhla je burja, ploha potegne, povodnja vdane, hifho podere, ino rasdertje njeno je veliko in shaloftno. V. 15. Yender fe najde, kakor dobre semlje, veliko tudi pravih poflufhavzov s' dobrim ferzam, ki befedo ne- befhkiga nauka svefto poflufhajo, tudi v’ 'fvojim ferzi ohra¬ nijo , ino fhe lepfhi v' fvojim shivlenji pokashejo. Dobre dela, fvete zhednofti fo shlahni fad, ki is njihovih bogabo- jezhih ferz, kakor is dobre rodovite semlje, rafte. Oni fo podobni modrimu moshu, ki fvojo hifho na terdo Tkalo fo- sida: naj ravno burja buzhi, ino ploha potegne, hifha le nepremakliva na fkali ftoji, ker je na fkalo sidana. —• O de bi tudi mi, moji poflufhavzi, vil taki bili! / If. Vi, ljubi kmetje! obdelujete fvojo semljo na polju ino v gorizah od leta do leta, ker vam lepo shetvo ino obilno branje (tergatvo) obeta; sazhnite tudi enkrat duhovfko sem- ljo fvojiga ferza prav obdelovati, s’ nebefhkim femenain boshje befede fkerbno obfevati, de vam shlahen fadvezhniga vefelja rodila bo. Alj vefte kako? Ravno tako, kakor sera- ljo na vafhim polji. 121 1. ,Seme boshje befede fe mora na semljo zhlovefhkiga ferza prav pridno fjati fkos poflufhanje boshjih nau¬ kov. Zhlovek noben sadofti ne sna, nar manj pa boshjiga nauka; sakaj nefkonzhni vezhni je Bog, nefkonzhne tudi boshje refnize: nikdar jih sadolti fposnali ne bomo, nikdar sadolli Tvoje dolshnofti do njega fpolnili. Jesufovi uzhenzi To žele tri leta Jesufa poflufhali, in vender jim je sadnizh The rekel: „Yam The veliko imam povedati, pa mene safto- piti ne morete!“ koliko bi imel on povedati The le nam, ki nauka njegoviga zelo malo, pogofto tudi nizh ne poflufha- mo. Boshjo befedo poflufhati je od dne do dne, od leta do leta nafha dolshnoft, sakaj: ^Srezhen je, ki boshje pollave premifhluje dni in nozhi.‘ £ (Pf. 1.) 2. ,Seme boshje befede Te mora ferza prijeti ino v’ tajiftim ohraniti. Kaj pomaga v’ zerkvi prodor pod¬ pirati, pa nizhefar Te nauzhiti. Kdor hozhe fkos poflufhanje boshje befede pravi svelizhanfki dobizhek imeti, mora fvoje ferze, kakor semljo na njivi, perpraviti. Kader fe k’ bosh- jimu nauku gre, fe mora ferze vfih grefhnih mifl ozhiftiti, sakaj: „Boshja befeda je fveta , veli fv. Krisoftom, ino ne bode v’ nemarni pofodvi prebivala. 1 “ Terdoba ferza fe mora rasvlashiti s’ pravo ferzhno molitvijo ; mora fe fv. Dnh sa gnado profiti; sakaj, njegova gnada je zhlovefhkimu ferzu, kar semlji juterna rofa,, ki jo lepo vseleni. Uzhenika sve- fto poflufhati na vfako befedo, ne pa gledati na pridgar- jovo perfhono, sakaj fkos njih fam Bog govori, ino Jesuf pravi: „Kdor jih poflufha, mene poflufha. ££ (Luk. 12.) 3. Bog pa nima rad farno poflufhavzov fvoje fv. befe¬ de, ampak delavzov. (Kirn. 2, 13.) ,Seme boshje befede fe mora s 1 zhlovefhkim shivlenjam tako sdrushiti, de fe vfe shivlenje po tajilli fpremeni. Kaj bi pomagalo, fe v’ ogledalo gledati, fvoje madeshe viditi, pa bersh, ko fe obernemo, sopet posabiti, kaki fmo, ino fe zhifto ne vrniti. Tak bi grefhnik bil, ki bi po nauku boshje befe¬ de fam febe boljfhati samudil. — Kaj pomaga piti ino jefti, ako shelodez shivesha ne terpi. Ravno taka bi bila s’ zhlovekam, ki bi vfe boshje nauke flifhal, pa jih fpet posabil. „ Srezhen je, pravi Jesuf, ki boshjo befedo po¬ flufha, pa tudi v’ fvojim ferzu ohrani.* 4 Karmi po boshji befedi verjemo, mormo v’ djanji fkasali; karmi terdno sa upamo, vfe to mormo svelio ifkali; ino kar ljubimo, 122 Boga, nar rezho dobroto, fi inormo persaderati, de nje¬ mu dopademo. 4. ,Seme boshje befede fe mora v’ zhlovefhkim ferzi sveflo pleti, vfe hude navade odvrezhi, sakaj r’ enim ferzi hudo in dobro fkupaj raftiti ne more. Potreba je tudi brane sa zhlorefhko ferze, in ta fo krishi ino nad¬ loge: s’ njimi Bog zhlorefhko ferze povlezhe, ino sa fvoje nauke perpravno flori. Sa tega del le v’ poterpeshlivim, krotkim ferzi nar lepfhi zhednofti raftejo. 5. ,Seme boshje befede fe mora s’fonzhno toploto ino mokroto blagomilofti boshje ogrevati ino rofiti; sakaj, kar je obfjani semlji fonze ino desh, je mi- loft boshja zhlovefhkimu ferzu. Sa pofvezhujozho gnado moramo vezhkrat profiti, ino Ozhe nebefhki bo obilno fv, Duha tajiftim dal, ki ga sa-nj profijo. ,Sveti sakramenli fo shivi fludenzi, po katerih gnada boshja v’ zhlovefbko ferze rofi; kriftjan , ki tajifte pogofto prijema, fvojimu fei- zu nebefhko mokroto milofti boshje sajema, s' katero po¬ lita befeda boshja lepo zveti; ino tako je zhlorek po befe- dah fv. pifma drevefu podoben, ki sravno tekozhiga ftu- denza rafle, katerimu fe berflje ne pofufhi, ki nofi fad o fvojim zhafi, ino kar koli bo pozhel, mu po frezhi pojde. (Pf. 1.) III. Ljube dufhe! le ne posabite, de fte popotniki, farno le kratek zhaf tukej na semlji. Hozhete vi frezhen pot imeti, prav dobro tovarfhijo ino vshitno popotnizo fi mor- te prefkerbeti. „Sveflejfhi tovarfhije ni, pravi brumni Da* vid (Pf. U)), kakor befeda boshjiga nauka. Ona podpi ra flabiga popotnika, kteriga grefhno nagnenje premaguje 1 de v’ dobrim ne omaga. “ Befeda boshja ltashe p ot pravizhniga shivlenja, de fe zhlovek ne smod, in ne sgre* fhi; ona zhloveku v’ nar hujfhih temah pregrefhniga fve- ta lepo fved, mu vefelje poflajfha, ino shaloftniga rasve* feli. Sa to fi jo je David sa fvojo tovarfhizo isvoljil, i«° jo zel zhaf shivlenja rad premifhloval. — Zherna sem)j a > dobra mati, nam shivesha daja sa truplo, ki je le zher- vizh le sernlje; dobrotlivi Ozhe nebefhki nam daja duhov* fko hrano ino jed sa dufho , katera je boshje rodovine; ino befeda boshjiga nauka. „Jes /im, pravi Kriftuf, pot, refniza ino shivlenje: nobeden ne pride k’ Ozhetu, kakor fkos mene.“ (Jan. 14, 6.) Hozhete, kerfhanfke dufhe! k’ Ozhelu priti: nauka Jesufoviga fe morte svefto dershali. Nebo ino semlja bota prejfhla, njega boshji nauki pa nam vezhno oftanejo. Amen. XXI. Tretja predpepelnizhna ne¬ dela ali Kvinkvagesima. Od dufhne flepote. Jesuf osdravi flepigu per Jerihi. Luk. IS , 31 — 43. l®ve pofebni rezhi nam kasbe denafhen fv. evangelj: flepoto na dufhi, ino flepoto na trupli. Kakor shaloftna je telefna flepota, ne gledati rumeniga fonza po dnevi, ne viditi bele lune po nozhi: fhe veliko ftrafhnej je dufhna flepota, sa to, ker dufhen flepez nozhe fvoje dufhne flepo¬ te fposnali, fe fvoje fhkode ne varvati, dokler v’ njo j ne pade. — Podoba dufhne flepote fo nam nesaftopni Jesu- fovi uzhenzi, podoba telefne flepote nam je flepi vbosh- zhek j)er Jerihi v’ denafhni evangeljfki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat fe je Jesuf v’ Jerusalem fpravljal, velikonozhen prašnik obhajat. Namenil fe je dali tamkaj fvoje shivlenje sa odrefhenje zeliga fveta. De bi fe njegovi uzhenzi fkos vfe prihodno ne oj)lafhili, kar fe 'bo s’ njim godilo, jih je sazhel na to perpravljati, ino jim fvojo ter- pleftje napovedovati. „01ejtc, je djal , gor v’ Jerusalem gremo, ino tamkaj bole vidili, kako fe bo s’ meno godilo. 1*4 Moji fovrashniki boclo mene nevernikam, rimfkim vojfha- kam, isdali. Le ti mene bodo sapluvali, rastepli ino sad- nizh vmorili; pa na vfe to bom tretji den sopet od mert- vih vdal. Tako fo preroki od mene napovedali. 14 — Uzhen- zi Jesufa shalodno gledajo ino molzhijo: njim ne gre v' glavo, kar on govori. — Kakor vifoke fo nebefa od sem- Ije, tako navfkrish fo boshji fklepi od shelj ino mifl zhlo- veka, ki, flep na fvoji pameti, rasfvetlenja bosbjiga nima, Dodikrat fmo prigodkov vefeli, ki fo nafha gotova nefrezlia: pogodo pa sbalujemo, ker naf Bog v’ nafho frezho pelja. Ako fe hozhemo vfelej prav noliti, hodimo voljno sa Jesu- fam, kakor njegovi uzhenzi. V. 35. Dofhli fo bliso meda Jeriho. Memo f 1 epiga firomaka grejo, ki je sa zedo vbogajme profil. Do lerdi- ga flep sazhne vboshzhek na uha vlezhi, kdo tako me- mo njega hrumi. On popraska, kdo de memo gre, ino sve, de je Jesuf is Nazareta ravno memo njega na poti. Bersh, ko saflifhi, de je tako bliso vfigamogozhni pomozh- nik, sazhne na vef glaf vpiti ino profiti: „Jesuf, & Davidov! ti obljublen Mefija, rojen kraljeviga rodu, fka- shi mi vfmilenje! 44 .Srezhen, kdor fvojo nefrezho, kakor le te flepez, o pravim zhafi fposna, ino fvojiga pomozh- nika ravno tako bliso ima! Bliso je tudi nam Jesuf, p er ' pravlen vfelej pomagati; imejmo le tako shivo vero ino terd- no saupanje v’ njega, kakor te fromazhek sa z e d d. V. 39. Kakor nevfmileni fo bili eni Jesufovih fprenv ljavzov, kateri fo vboshzheku molzhati sa povedvali: tako vfmilen je njemu bil Jesuf, ki ga rezhe k’ febi perp e ' Ijati, ino ga poprafha, kaj od njega sheli ? „Nizh dru- giga, Gofpod, kakor de bom vidil.“ Jesuf njemu rezhe ; „Sa to , ker ti v’ mene tako vero, ino toliko saupanj e imafh, fpregledaj ! 44 Ino kakor bi trenil, fe sazhne ogled 0 ' vati, hvali Boga s' vfim ljudfivam, ki je to vidilo, ino ve- felo sa fvojim dobrotnikam gre. II. Kolikokrat sadobivljamo tudi mi po vfi obilnofli velik 0 boshjih dobrot; pa ravno po tajiftih fe radi od Boga obe r ' nemo ino fvojo dufho oflepimo. Is te nevarne dufbn e flepole naf fv. mati katoljfhka zerkev sdramiti sheli , n an1 reahe denef, sadno nedelo rasujsdaniga pufta, evangelj od flepiga brati, de bi mi s’Tvojim duham fpregledali, ino v’ prihodnih poftnih dneh fveto terplenje Jesufovo fpre- mif hi ovali, kakor njegovi svefti uzhenzi. 1. Sakaj pa nifo uzhenzi Jesufovi saftopili, kar jim je JesuT od fvojiga terplenja napovedoval ? Sa to, ker To bili The polni pofvetnih mifl ino shelj. Le pofvetno kra¬ lj e ftvo je njim po glavi hodilo , ker bi bili radi v’ tajiftim poglavarji fedeli. Oni To bili vidni sa zhafno, pa fle- pi Te vezhno. Ravno to je pervo snamenje dufhneflepote. Poglejmo ozheta, ki Te trudi nozh ino den otrokam sa pofvetno blago, jih lepo uzhiti pa v’ nemar pufti: poglej¬ mo mater, ki Tvoje fine ino hzlieri vfe pofvetne fhege uzhi, kako bi Te lepfhi nofili ino rasujsdanimu fvetu do- padli; vfe malopridnofti jim pa fpregleda, vfe nefpodobno sadershanje jim po volji pufti. Kaj pomaga otrokam vfe to pofvetno, naj fi bodo fhe tako premoshni in premeteni, ako, njih dufha fhkodo terpi. (Mat. Ifi, 26) Poglejmo pofvetnesha, kako fi persadeva, vfe sna- ti, kar koli ljudje flitimajo, kako fe napenja sa posemeljfko zliaft ino imenitnofi; kako fi perpravlja s’ vfo mozlrjo le vezh ino vezli premoshenja, savshiva vfe dobrote fveta, ne mara sa vezhnoft, ne sa Boga, duhovfko vfe sanizhuje. Kaj pa bo imel sadnizh od vfiga tega, kader fe njemu porezhe: ,, ,She nezojfhno nozh bo tebi tvoja dufha od- vseta.“ (Luk. 12, 20.) On, flep na dufhi, je to boljfhe sanemaril, ino to flabfhi obdershal, kakor flepez, ki menja sa kupraft fheftiik slat zekin; kateri po olipanji mifli, de debelfhi fheftak od tenkiga slata vezh vrednofti ima. — V’ dufhni flepoti je vfaki fhtimanoglavz, ki fam febe vifoko nofi , de bi bil od drugih fhtiman , ino ne verjame, de bo savoljo ravno tega povekfhovanja od drugih le sanizhovan. V' enaki dufhni flepoti je vfaki lakomnesh ali vohernik, ki ne vidi, de po fvoji fkopotli fam febi fhkodo dela, drugim pa priloshnoft na¬ pravlja , de bodo s’ njegovim nakopizhanim blagam po sa- pravlivofii grefhili. ■— Ravno v’ taki flepoti je vfaki ne- zhifti loternik, kateri ne vidi, kako po gnufobi ne- fpodpbne fladnofti fvojo dufho ino truplo mori, ino kak- fhino shaloft ino framoto fi on sa konez perpravlja. — Pako oflepijo vfe pregrehe zhloveka, de pravo fteso is- 126 velizhanja fvojiga sgrefhi, ino mora v’ fvoji grcfhni flepo- li vekomaj konez jemati. ..Njegova pot v’ pogublenjc* pe¬ lji!, pa njemu fe vender prava pot sdi.“ (Prip. 14, 12.) 2. Od kodi pa prihaja tolika dufhna flepota? Ona pride pervizh : is pom a n kanj a potrebniga podu- zjhenja v’ fv. kerfhanfki veri. Kolikor vera ofla- bi, toliko pamet zhlovefhka oflepi. Kdor sazhne bosh- je nauke v’ nemar pufhati, kogar ne vefeli, Boga ino njegovih fv. latlnoft fposnavati, ne dolshnolti fvojiga Ha¬ mi bolj na tenko svedavati: on je oflepel na poti ker- fhanfke pravize ino refnize. Kakor popotniku ob filo meglenim vezheri, kader dalej ne vidi, ko s’ rokami feshe, ravno tak fe na dufhi slepimu godi. On le farno to vidi, kar je pofvetniga okoli njega; nebef pa, ki fo nad njirri, pekla, ki je pod njim, pohujfhanja , ki je sa njim, ftrafhnc vezhnolti, ki je pred njim: vfiga tega ne saglcda. Dufhna flepota isvira drugizh: is shivlenja grefhniga, po katerim zhlovefhko ferze dobrimu od- merje, in dufhna fvetloba oflabi. Navadniga grefhnika fvete rezhi nizh vezh ne vefelijo; on fe vfiga svefto ogiba, kar l)i njega v’ krivizhnim vefelji fplafhilo. „Sa to, pravi Jesuf, je prifhla luzh na te fvet; ljudje fo pa bolj temo ljubili, ka¬ kor luzh, ker fo njih dela hudobne. (Jan. 9, 40.) P« 1 ' grefhnimu zhloveku fvetoshelja omaguje, molitev pefha, sveftoba ga sapufha, flushba boshja mu sazhne merseti in° vfe dobro per njemu odmira. Takimu fe godi, kakor letezhi ptizi, katera fi vezh s’perutami pomagati nozhe. ino farna od febe v' Itrafhne gofhave sapade. Le vezhi prihajajo smote, v’ katere pada; kdor ga hozhe uzhiti, g a le rasdrashi. Le hujfhi dopernafha hudobije, nizh i' 1 vezh gerdiga, zhefar bi fe framoval; Pregrefhne navade oglufhijo njegovo veli, oflepijo, kakor temen oblak, nje' govo duhovfko oko , de nozhe vezh fposnati, kar je prav. de ne sagleda lallne nevarfhine vezh, ki fe mu pod no¬ gami odpira. Zelo fpregledati fe boji, de bi ItrafhnoAi. v kateri je, ne vidik „S’ ozhmi ne vidi, s’ ferzam ne saft°' pi, ino fe ne fpreoberne« (Jan. 12, 40.) ,Shtrafeng a sa vfe take na dufhi flepe je, kakor Jerusalemfkiga, me* tla, nad katerim fe je Jesuf milo rasjokal, od Bog a sapufhenje. „Hudobni fe vedno motijo v’ fvojim ferzk sa to Hm perfegel: Ne pojdejo v’ moj pokoj.“ (Pf. 94, 11.) Oj Urah ino groša tolike dufhne flepote! „ .Sle¬ pote, pravi fv. Avgufhlin, katero le fam Bog osdraviti samore.“ Sa flepoto telefnih ozhi fhe raftejo vender sdravila na semlji; sa dufhno flepoto pomozhi ni, ako ne pride is nebef od Ozheta fvetlobe. Veliko je sdravnikov, ki osdrav- ljajo flepe ozhi: le en fam pa je, ki flepo dufho rasfve- ti, Jesuf Kriftus , ki govori: ,.Jes fim luzh na fvet prifhel, de vfaki, kateri v’mene verje, ne oltane v’ temi, ampak bo imel luzh shivlenja vezhniga.“ (Jan. 12, 46.) III. Zhlovek! li ifhefh pomozhi, ako fe sazbne tebi kalili tvoj telefni pogled; ino prav florifh, sakaj tvoja je dolshnoft. Le na ljubo nebefhko luzh fvoje dufhe ni¬ kar ne posabi, flepote fvoje pameti pregnati ne samu- di, temoto fvojiga ferza rasdeniti naj tebe zhres vfe drugo fkerbi. Ako fi v’ nevarnih priloshnoftih, fveto luzh milodi boshje sgubili, ino zhe fi jo she morebiti tudi sgubil fkos pofvetne smotnjave, klizhi kakor flepi vboshzhek v’ Isvelizharja fvojiga: „Jesuf, fin Davidov! vfmili fe mene, daj, de bom vfelej vidil, kar je dobro ino prav.“ Puhi fe peljali k’ fvojimu Isvelizharju po zhifti fpovedi, de bofh sopet fpregledal; podaj fe sa njim po poti praviga poboljfhanja; hodi po luzhi, dokler imafh luzh, de tebe tema ne obide (Jan. 12, 35.), ino de frezhno po Itesi refnize ino pravize v' vezhno isvelizhan- je dojdefh, kjer bofh s’ vfimi isvoljenimi vezhno luzh gledal. Amen. 128 XXII. Pepelnizhna freda. Dobra volja sa nebela. Jesnf vuzhi , kako fe poftili ino v’ bogajime dajali. Mat. 6. 16 — 21. J?osdravleno lepo jutro, sazhetik fvetiga zhafa! Pudna megla pregrefhniga vefelja je odifhla, napozhlo jafno nebo fretiga poda; fveta mati katoljfhka zerkva ga donef pofvezhuje, pepel blagoflovi, ter naf vuzhi pofvetno ino minjozhe sa- nizhvati, fkerbeti pa sa vezhno s’ podam ino drugimi do¬ brimi delami, po nauki Jesufoyim v’ denafhnim fvetim evangelji. I. V. 16. Vfe pofvetno mine — sgine kakor prah. To nam kashe donef pepel, kteriga nam fveta mati katolfhka zerkva blagoflovi. — Alj is minjozhih pofvetnih rezhi fi lebko zhlovek vezhen dobizhek dori, ako jih ne sapravi fkos potrato ino rasvujsdano shivlenje, kakor je rada o pu- di navada; — alj pa fkos hinavfhino, ki zhloveku tudi do¬ bre dela v’ nizb pripravi. Sato opominja vfmiien Jesuf pofeb- no sa fedajni zhaf rekozh: „Kedar fe podite, ne kashite fvojiga poda ljudem, de bi shalodni in pobiti podne dni hodili, kakor hinavzi, ki fe fhe ne vmijejo, kedar k’ miši grejo. Taki nimajo pred JBogam sa fvoj pod nobeniga pla- zhila. Hinavfhina je erja dobrih del; le dober namen je njih zhido slato. V. 17 —18. Kedar fe podifh (naj 6° she terdno sa- povedan pod, alj ii ga fam naloshifh), bodi vefel, kakor tidi, kina godijo grejo, zhedno fe noli, kakor ob dneh dobre volje; naj fe ti pod posnal ne bo. Manji ko bcjo ljudi tvoj pod hvalili, bolj ga bode fposnal vligavedejozh Bog, ki bo tebi dobro delo plazhal. Ne podi fe savolj 129 ljudi, de bi te hvalili; pa fe tudi poda ne framuj, kedar te sanizhujejo; podi fe le sa volj [Boga ino pa sa isvelizhanje fvoje dufhe. V. 19. Veliko lakomnih ljudi ti jedi ino piti ne per- vofhi, de hi poprej obogateli. Pod; is lakomnofti Bog sa- vershe. „Ne fpravlajte ii sakladov na semli — opominja Kri- ttuf—ki vam jih erja fne ino moli konzhajo, jih tatje is- koplejo ino vkradejo, tudi jih fvet sapuftivfhi s' fehoj pone- fli ne hote. Shirajte ti saklade v’ nebelih katirih erja ne fne, moli ne konzhajo, ino tatji ne vkradejo. Ti danovit- ni sakladi fo dobre dela pofebno tri: molitva, pod; ino mi- lofhna. Pod mora dve fedre imeti, molitvo, de ga pofve- ti, milofhno, de pod Bogu prikupi. Kar fam febi, o krid- jan, pritergafh, daj vbogajime; tako ho tvoj saklad v’ne¬ belih , pa tudi tvojo ferze. II. Dveh rezhi naf denafhno jutro fveta zirkva pofebno opomniti sheli: 1. Minijozhnodi vfiga pofvetniga, ki fe ga toljko radi dershimo — toljko sgubiti bojimo. Kakor je le¬ po ravno drevo , s’ fvojim verham v’ nebo kipelo , fe po- derlo , is fekalo ino sgorelo, pa malo pepela dalo, s’ ka¬ terim te bojo sdaj namednik hoshji potrolili, tako ho tud tvoja vifoka glava v’semlji leshala, v’ kratkih letah le malo prahu odalo, ki ga veter rasmetal bo. Oh, fpomni fe zhlovek, de ti prah, in fe bofh premenil v'prah. Vfe kar semlja po¬ rodi , sikne — v' prah fe premeni. — — Vidifh lepo mla¬ do rosho , kako krafno prizveti, s’ fvojim duham kraj na¬ polni , vfe njo gleda in fe roshe vefeli. ,Slie mefenz dni ne mine, zvetje obleti — roshe ni. — Tud tebe v’ kratkim vezh ne bo, gisdada dekliza — mladenzh prevselni, ki mi- flita , de vama enakih ni, Oh pofluhnita befedo, ki vama jo duhovnik s’ pepelam poreko: „Premifli zhlovek, de ti prah, in fe bofh fpet premenil v'prah. Vfe, kar semla porodi, sibne — v’ prah fe premeni. — Virasvujsdani dobro- volzi, kalirim piti ino jedi, sapravljati sdravje ino pre- m®shenje nikolj provezh ni, poglejte fenzo, ki hiti sa va¬ mi; s’ fenzoj pa tudi fmert. Minila pudna dobra volja, odala vam je teshka glava, prašna bifha . ino pa prah , ki fo ,Slomfbcli hrana e n — I. ft 130 ga plefavzi naredili. V kratkim tudi vaf ne bo. Kakor p U ft— bojo pokopali tudi vaf. Vprabi bote fpa'i; alj oj- ilro plazil vali vafhe sapra vlive dela na pravizi boshji. Oh, tudi vam fe pepel na glavo potrofi, de bi saflifhali faj do- nef sa vaf toljko jiotreben glaf: ,Spomni fe, zhlovek, de fi prah, in fe bofh povernil v’ prah. Vfe kar semlja poro¬ di, sibne, -— v' prah fe premeni. Ino vi posemelfki zhervi, ki vaf je sa pofvetno blago veliko vezhi fkerb, ka¬ kor sa nebefa — oh. vfe vafhe mudno djanje je le prašna igra s’povodnimi bulami! Fanlizh fi igra, terfhel v’shajf- nizo pomozhi, ino lep fhirok mehurz nabuli — fe vele¬ li 9 — pa ko bi trenil fe mehurz raspozhi — in ga ni. — Pvavno taka tudi vafhe premoshenje zhaka. Naglo pride pofledna ura tudi sa vaf, ino kar de nagrabili — zhigavo ho? — Oh, tudi vaf fveta mati katolfhka zerkva s’ pepelam potrofi ino vam na glaf veli: Premifli, zhlovek, de fi prah, in fe bofh povernil v’prah. Vfe kar semlja porodi, sib¬ ne —. v' prah fe premeni. — Vfi fmo vmerlivi ljudje — pa tu¬ di grefhniki. Sa naf obhaja donef fv, katolfhka zerkva pervi dan pofta in pokore. 2. Pofta in pokore naf fv. zerkva fpomniti skeli; sa to nam podobo fveliga krisha kashe, nam ter- plenje kriftufovo pred ozhi poflavi, naj bi fposnali, kako drago je nafhe isvelizhanje, krivizo sapuftili ino fe pobol- fhali. — Kaj bo tebi pomagalo, krivizhnik, tvojo krivo blago? Nebef fi kupili s’njim mogel ne bofh. — Kaj bofh imel raspufhen dobrovolz od vliga vefelovanja , ki fi ga sa- vshil ? V’terplenje ino vezhen jok fe ti bo premenilo. Sdaj vkafh, tam bofh jokal, sdaj pojefh, tamkaj bofh sdihoval. Kdor le sa goljufen fvet shivi, bo s’ minjozhim fvetam ne- frezhen konez vsel. Rasvajeno pregrefhno truplo naf vle- zhe v' pogubljenje, in brani dufhi k’ fvojimu Bogu. Tru¬ plo firahovati, mu pertergati navadniga vefelja, ga odva¬ diti preofladniga (mebkiga) shivlenja nam fvet poft veli. Poditi fe je dolshen pravizhen, de ga flabo telo ne premaga •— krivizhen, de fe poboljfha in samore na pravo iteso zhednodi. Grefhniki, vezhi alj manjfhi fmo m 1 vfi; oh bodimo tud pridni fpokorniki’ 3. Kedar je prerok Jona v’ pregrefhno mefto Ninive prifhel, ia ftrafhen glaf pravize boshje napovedal: , n She fhtirdefet dni, ino mefto Ninive fe bo pogresnilo“ —j® 131 /topil kralj is /vojiga fedeslia, oblekel ojllre oblazliila, fe podil ino molil, s’ njim tudi vfi Nini vi tar ji, de bi fe Bog vfmilil, ter jim persanelil. Bog jim je preloshil /hibo, ker fo fe v’ refnizi poboljfhali. Joan. 3, 4. ,Shtirdefet dni pokore ino pofta nam tudi fv. mali katoljfh- ka zirkva osnanuje — ne pokonzhanja, ampak boshjiga rfmilenja. Oh premili glaf dobre matere! Kdo bi te s' vefeljam ne saflifhal, kdo ne vbogal, kdo ne opravljal fpo- kornih del? —'Poglejte, koljko je preterpel Jesuf sa nafhe odrefhenje! Tudi nafho truplo naj terpi v’ podi ino v’ drugih /pokorjenih delah , naj dufha lepo osliivi sa Boga in nebefa. Ino kedar bo semlja truplo vsela, ki je prah ino pepel, fe bo dufha povernila k’ fvojimu Bogu, ki nam je nevmerjozho dal. III. Preljubi! vefelovanja dni fo dokonzhani; donef fe sa- zime pravizhniga shalovanja zhaf. Dosdaj fe je navadniga radovanja le pekel vefelil, naj fe od sdaj fveto nebo na- fhiga poda, zhuvanja, molitve ino drugih del rasvefeli. Ali ne vede koljko je vefelje nebefhkih angelov nad enim grefhnikam, ki fe prav fpokori? — Oh dorimo jim ve¬ felje s’ fvojim pobolfhanjam, de kedar fe bomo v’ prah povernili, naf bojo angeli v nebefhko diko /premili, kjer bomo sa pokore kratko shaloft vezimo vefelje vshivali, Amen. XXIII. P e r v a p o It n a nedela. Od p o It a. Jesuf fe v’ pu/havi pofti, moje JkuJhan. Mal. 4, 1 — 11. ^ edno fe sapelivi fvet ino fveta mati katoljfhka zerkev vojfkujeta: kar je on fkos rasujsdanje pretezheniga puli a med kridjani popazhil, ona fkos brumno sdershanje fveti- ga poda popraviti sheli. Ravno sa to prepove viim fvojim vernim otrokam pofveten trufh ino vefelje; ravno sa to fe bere v* denefhno pervo potlno nedelo fv. evangelj od Jesu- foviga poda in premaganja sapelivih fkufhnjav. V. 1. ,Shel je Jesuf od potoka Jordana, kjer je bil kerfhen ino vlim sa odrefhenikaoklizan, v’ famotno pufhavo. Boshji duh ga je peljal, fe sa naf podit, molit inoperprav- Ijat na veliko opravilo, de bo fvet uzhiti ino svelizhati sa- zhel. Glejte', fam boshji ,Sin fe je perpravljal, preden fe je fvo- jiga dela poddopil: koliko bolj fe je nam flabim ljudem perpravljati potreba, kedar koli fe zhefar pofebniga lotimo. V. 2. Ni zhloveka b res fkufhnjave, ino ga ne bo; tudi Jesuf je bil kakor zhlovek fkufhan. Kedar je po bosh¬ ji mozhi, ki je njegovo truplo shivila, sbe želih fhtiride- fet dni ino nozhi prepodil, ino ga sazhne glad premagati, fe njemu peklenfki fovrashnik perdrushi. Vedel je s apeli vez pervih darifhov, de bode ravno te Jesuf vfe to popravil, kar je Adam po pervim grehi bil sapravil; sa to pofkuli, tudi Isvelizharja, ako bi mogozhe bilo, sapeljali, ino so- pet isvelizanje zhlovefhko podreti. ,.Ako fi ti boshji ,Sin, je vef prijasen fatan Jesufu rekel, kaj bofh toliko lakoto- val: farno temu kamnju rezi, naj fe v’ kruh [fpremeni, ioo bofh jedel.“ •» V. 4. Jesuf fe je sa to fkufhati pudil, de bi nam viim pokasal fkufhnjave premagali. Njemu, boshjimu ,Sinu, ,j c 133 bilo sa ref mogozhe farno s’ eno befedo kamnje v’ kruh fpre- meniti; pa kaj pomaga, ako truplo kruha ino vfiga po- 1'vetniga dovolj ima,dufha pa boshje rebuse ino pravize brada¬ ti mora. Sa to je rekel Jesuf fatanu: , n Sveto pifmo govo¬ ri : Zhlovek, ki ima dufho ino telo, ne shivi farno od kru¬ ha, ampak tudi od vfake boshje befede, ki zhloveka ne le s’kruham, ampak tudi na drugo zhudno visho lehko pre- shivi.“ (V. Mos. bukv. 8, 3.) -— Ravno tako tudi pofvetna fkerb sa jed ino pijazho pogofto fkufha, ino v’ mnogotere krivize, v’ golfijo, tatvino ino lakomnoft naf sapeljuje. ,Spomnimo fe tudi mi na befede fr. pifma, ki pravi: „Kaj pomaga zbloveku, naj li vef fvet perdobi, ako pa dufha fhkodo terpi.“ (Mat 16, 26.) V. 5. Perva je fkufhnjavzu fpodletela: pa njemu fhe ni sadofti. V’Jerusalemfko fveto mefto Jesufa pelja , na rerh gladke ftrehe vifokiga tempelna, kije ravna de fo lehko po njej hodili, njega fpravi, ino prav hinavfko is fv. pifma njega pofkufi. „plej, je djal, globoko pod nama je vfe shivo mefto; sled nad mefto, de bodo tebe ljudje vgledali, kakor bi od nebef prifhel; faj fe tebi, ako li boshji ,Sin, ne bo¬ de nizhefar sgodilo, ker fv. pifmo ozhitnO obljubi, de bo¬ jo angeljzi tebe na rokah nolili, de s’ nogo ob kamen ne vdarifh. V. 7. Kriftuf ni hotel zhudeshov sa fvoje fhtimanje ljudem na sjale dopernafbali, tudi ne fvoje bosbje mozhi ponidama tratiti. Sa to je fatana sopet s’ befedo fv. pifma povdaril, rekozh: „Pifano je: Ne pofkufhaj Gofpoda fvoji- ga Boga, ne sanafbaj fe bres lile na njegovo pomozh.“ — ,Shtimanje ino sambamoft tudi doftikrat naf sapeljujeta, de prevezh na fvojo mozh saupamo, vifoko letimo ino nifko obfedemo; ali fe pak malopridno na Boga sanafhamo, roke pak krisham dershimo. ,Storimo le mi to fvoje, ftoril bo tudi Bog to fvoje, ino nam v’ potrebi pomagal; vfelej pa fpomnimo fe: „Bog je fhtimanim sopern, ponishnim pa gnado daja. (I. Pet. 5, 5.) V. 8. ,She tretjo fkufhnjavo Jesufu fatan navije: v’ pofvetno oblaft in bogaftvo ga hozhe saplefti. Na vifoko goro njega pelja, kashe njemu okoli lepe deshele in me¬ tla, hribe ino doline. „Poglej , mu pravi, kolika lepota ino dfagota je to! Vfe to je v’moji oblafti, komur hozhem, lehko dam. Tebi vfe v’ oblaft datn, farno eno mi llori: padi 134 pred me na froje kolena, ino me moli. - * — Oj Arafhna hudoba! sa pofvetne rezhi Boga satajili, ino hudizha mo¬ lili! To je she miflili Arah, kaj fhe le Aoriti. Ino vender grefhniki ravno to Aorijo: fkos napuh, lakomnoA, nezhi- AoA ino druge pregrehe, Boga sapuAijo , ino zheAijo s’ta- jiAim fatana. Kaj pa je KriAuf s’ fkufhnjavo naredil? V. 10. Kader fe je she Jesufu sadoAi sdelo, on k'nje¬ mu sagromi: ..Poberi fe od mene fkufhnjavez, sakaj fr. pifmo nam le eniga Boga molili sapove, ino Gofpodu fa- iniinu flushili.* 4 Satan fe je preArafhil in sbeshal: angeljzi fo pa perAopili, ino Jesufu poAregli. — ,Srezhni, ako tudi mi tako fvoje fkufhnjavze premagamo. —■ Adam je bil fa¬ rno enkrat fkufhan, in je grefhil ; Jesuf je bil trikrat fku- fhan, ino je vfe trikrat premagal. Tudi mi bomo ne fa¬ rno enkrat, fhe velikokrat hudo fkufhani: ali fe bomo dali, kakor Adam premagati, ali bomo s’ KriAufam premagali? Premagali bomo, pa le fkos farno fvoje satajenje, fv. pre- mifhlovanje, pofebno pa s' fvetim kerfhanfkim 'poAam. II. O- ,Sovrashen fvet pofhila med naf fvojo vbijavko, katera ljudem na shivoti bolesn nareja, ino njih dufho mori. Le ta je pregrefhna poshrefhnoA, sakaj: „Veliko jeAi na¬ pravlja bolezhine, poshrefhnoA jih je she veliko pomorila?* f.Sir. 37, 32.) ,Skerbna mati katoljfka zerkev nam pa do- briga sdravnika ponuja, ki naf sopet osdravlja, ino pred fovrashno famogoltnoAjo varje; to je fv. p o A. On naf pra¬ ve tresnofli vadi, hudepozhulke kroti, truplo sdravo , ino dufho modro ohrani. Njega fi mormo sa fvojiga jpomozh- nika isvoljili. t. Sakaj fmo fe pa dolshni poAiti? „PoAili fo fe dolshni pravizhni sa to, de jih ne bode hudo nagnenje premagalo; poAiti fo fe dolshni grefhniki, de fe fkos poA fpokorijo, ino pregrefhno poshelenje v’ febi konzhajo pravi fv. Avgufhlin. Nerodniga konja bofh teshko Arahoval, ako mu neprenehama dobro kermo polagafh, malokedaj pa ga r’ bersde dafh; fhe teshej bofh krozhal fvoje pregrefhno telo, ako tajiAo fkos poA pokoril ne bofh. Ravno sa to *.); naj sliivi rnosb , kakor bi shcnc 136 ne imel, ino shena, kakor Jbi omoshena ne bila.*) Tako fe bomo Bogu vfhezh podili, fe ponishali, ino bomo pri¬ jeli, kar koli bomo profili. (Pf. 34, 13.) 3. Kdo fe je d o 1 s h en polti ti? Vlaki zhlovek, kateri je v' nevarnodi grefhiti; ino v’ taki fmo vfi. Veliko vezha dolshnod je namkridjanam poditi fe, ker fe je Jesuf nafh Go- fpod fam podil, ino ker fv. mati katoljfhka zerkov v 1 tretji zerkveni sapovedfpod sapove; kdor pa zerkve ne poflufha, je neverz ino ozhitni grefhnik. (Mat. 18, 17.) Nifo fe dol s li¬ ni mefojeje sdershati vfi nevarno boleni, katerim bi podne jedi fhkodvalei: sakaj fv. mati katoljfhka zerkev nozbe fkos pod zhloveku fhkodvati, ampak pomagati. Ni dolshnoft fla- bim ljudem fi shivesba ravno tak ojdro tergali, kakor lju¬ dem per terdni mozbi. Tudi kdor preteshko delo ima, naj fi le toliko perterga, kolikor mu delo perpudi. Alj vfi taii- fti, ki fe podili ne morejo, ne fmejo biti tega vefeli, te- muzh naj po befedah fv. Avgufhtina jokaje jedo, ino tesha- ve fvojiga danu v’ medo poda Bogu darujejo. 4 . Veliko je kridjanov med nami, ki vfi mefosheljni vprafhajo, sakaj bi ravno mefene jedi opodnih dne¬ vih prepovedane bile, faj mefo ni farno na febi fhkod- livo? — Kavno sa to, ker je mefo fedesh pregrefhnodi; ino kolikor vezli zhlovek mefa posbeli, toliko vezh fi mora v’ tajidim pertergati. Naj fi ravno mefo farno na febi fhkodlivo ni, fhkodliva je pa nepokorfhina do fv. matere katoljfhke zerkve. Tudi jerebize, katere fo lsraelzi v' pufhavi jedli, nifo bile farne ne febi fhkodlive, pa savolj njih nepokorfhine ino poshrefhnodi, veli fv. pifmo , jim je fhe mefo med sobmi tezhalo, ino oni fo she od njega vmirali. (IV. Mos. 11, 33.) Tak vmira vfakimu fnepokornimu kridjanu, ki ob prepove¬ danih dnevih mefo je , njegova nepokorna dufha. — Veliko je den denafhni mehkushnih kridjanov, ki vfi ofladni toshu- jejo , de fo jim podne jedi filo fhkodlive. Te red¬ ko fo take toshbe refnizhne, pogodo pa lashnive. Šali fhtir- je mladenzhi v' Babilonfki flushnodi, Daniel s’fvojimi tovar- fhi, fo namedo mefa fozhivje jedli, namedo vina vodo piii-> ino veliko lepfhi na trupli, dodi modrejfhi na dufhi bili od vfih drugih, ki fo od kraljeve mise shiveli. (Dan. 1.) Vadi tedaj, o kridjan! fvoje rasvajeno truplo s’ podam *) Missalc ro:n. Jlissa pro spons. Kubr, fin. 137 po malim bolj na ojhro shirlenje; ne boj fe, de bi oflabel, fhe le bolj mozhen bofh perhajal. 5. Dohi krihjanam fe poh vfe preteshaven dosdeva; de jim je pazh prehudo tefhim biti, fhvarajo fe. Alj ravno sa to je poti, de ga zhlovek obzhuti, ino fe fkos nja fpokori. Tudi sdravilo je grenko, ino vender ga bolnik mo¬ ra piti. „Kdor hozhe sa meno priti, nai fam febe satajuje, in hodi sa meno.“ (Mat 16, 24.) „Nebefhko kralj e hvo iilo terpi, ino le tajihi, ki fi sa-nj persadevajo, ga bodo dofe- gli.“ (Mat. 11, 12.) Ako fe pa popolnoma pohiti nemorefh, pertergaj fi faj , kolikor samo ref h. 6. Snajde fe tudi med nami krihjanov, in pa ne malo, katerim je poft prašna rezh: fe mefojeje sdershati, je jim le fmeh. Alj ljube dufhe! s’takimi nikar ne potegnite, sakaj oni fo puntarji soper fv. mater katoljfho zerkev. Kakor je semlja v’ ftarim tehamenti Koreta, Datana ino Abirona s’ v timi njihovimi tovarfhi shive posherla, sa to, ker fo fe zhres zerkveno oblah Mosefa ino Arona povsdigvali: ravno tako nefrezhen konez bodo vii safmehovavzi fv. matere ka- toljfhke zerkve vseli, sakaj: „Kdor zerkev sanizhuje, fami- ga -Boga saframuje.“ (Luk. 10, 16.) III. Dufhe kerfhanfke ! ne samudite fv. poha, ako shelite priti enkrat v' nebefhko fvatovfhino. ,Skos pofvetne pojedine in dobre volje he li persadevali temu fvetu ino hudimu po- shelenju dopahi, fkos poh in famofvoje satajenje fvojimu nebefhkimu sheninu dopahi perpravljajte fe. Glejte, kako fe je vfmilen Jesuf savoljo naf želih fhtiridefet dni ino nozhi pre¬ podil, kaj je vfe sa naf prchal, tudi dal sadno kaplo fvoje kervi: vi bi fe pa ne mogli kofhzheka mefa tvegati, ne shlize kuhe Ix pertergati! — ,Sovrashnik nafhiga isveli- zhanja, hudo poshelenje, nikoli ne pozhiva; satorej kri- shajte ga s’ svehim poham, de hote grehu odmerli, ino Jesufu fveho shiveli. Amen. XXIV. Druga p o It n a nedela. Od duliovfkiga shivlenja. Jesuf fe na gori fpremeni. Mat. 17, 1 — 9. M. do bi verjel, deje med nami, ld fkupaj shivimo, fe gledamo, delamo, ino govorimo, de je med shivimi na sem- lji toliko mertevzov. Oni fzer na trupli shivijo, pa na fvoji dufhi fo mertvi; saknj vfaki zhlovek ima dvojno shivlenje: telefno , po katerim njegovo truplo — duhovfko, po katerim njegova dusha shivi, Ako ravno duhovfkiga shivlenja s’ le- lefnimi ozhmi ne vidimo, nam ga vender Jesuf, nafh ne- befhki uzhenik, v’ fvojih naukih raslaga , ino v’ denefhni fr. evangeljfki pergodbi tajilliga podobo pokashe, kako veli- z ha lin o de je, I. V. 1 — 3. She bliso terplenja, klero bo tudi njegove ljubesnive apodelne plafhilo, jim hozhe preden ga bodo vmirati gledali, nekoliko fvojiga velizhaftva pokasati ino obzhutili dali. Vseme fvoje nor perve tri apoltelne, ino v Hran na vifoko goro jih s’ febo pelja. Na goro pridejo, moliti sazhnejo. Vef samaknjen moli Jesuf pred njimi, ino fe sazhne fvetiti. Obras njegov kakor fonze fija, kakor beli fneg fe njegova oblazhdo fvetli. Le ena fvetloba ino gola zhall ga je: njega gledati je nebefhko vefelje. — Oj glejte, dufhe moje! kaj vfe molitev flori: semljizhana k' nebefani povsdiguje, ino vfiga prav po nebefhko fpremeni. Kdo ki ne shelel tako molili, v’ tako nebefhko drushno priti, kakor Jesuf med Mosefa ino Elija, ki da fe njemu v'nebefhki zha- fii vfa fpremenjena perdrushila. — Mosef, llari pravizhen bosbji mosh, vajvoda ino podavodojz isvoljeniga Israelfkiga Ijudftva, kateri je toliko lepiga od Jesufa odrefhenika pei' petnajft do let naprej govoril in pifal. — Elija, on nar per- vih ino imenitnejih prerokov eden, ki fo vezli do let naprej Melija napovedvali, njegovo shivlenje, terplenje ino finert popiforali; ta fta bila isvoljena moslia, bi fta fe s’ Jesufam rfiin fpremenjenim na gori sa odrefhenje zeliga fveta pogo¬ varjala. — Tudi bogabojezhim dufham fe vezhbrat enaka frezha ino miloft boshja sgodi, ako fvoje ferze v’revah ino nadlogah fkos molitev v’Boga obernejo, ino, kedarjim po¬ magali ino fvetvati ne more zeli fvet, prijatelam boshjim fvoje potrebe v’ priprofhnjo isrozhijo. Naj fi ravno telefne ozhi ne vidijo Mosefa, ne Elija, ne drugih fvetnikov, ki bi fe s’njimi pogovarjali; vidi in flifhi pa njihova dufha, katero boshja miloft tolashi, rasfveti ino podpira , de pametno sazh- nejo, ftanovitno peljajo ino frezhno konzhajo , zhefar fo fe podftopili. Molitev je leftviza alj lojtra nebefhka , po njej grejo nafhe potrebe pred Vfigamogozhniga, po njej pride od njega boshja pomozh ; tudi mi vefelje v’ molitvi vshiv- Ijamo, kakor na gori s’Jesufam fv. Peter, Jakob inoJanes. V. 4—-6. Pozhivali fo oni trije po ftorjeni molitvi, kar sazhnejo vshivati nebefhkiga vefelja fladkoft. Vefelje fhe nikdar okufheno jih je obhajalo; pa fhe le okuhli fo ga, fo vli ftermeli, ino she fe onadva fveta mosha odpravljata. Petru, ki je bil dobra dufha, fe filo|toshi is tega prefrezhniga kraja. Vef poln vefelja Jesufu rezhe: „Oj Gofpod! kako dobro je tukaj prebivati; naj poftavimo tri fhotorje: eniga sa te, eniga sa Mosefa, eniga sa Elija, de le tukaj oftanemo.“ Pa Peter fe ni fpomnil, de na semlji nebefa biti ne morejo. ,She govoril je Peter, kar pride fvetel oblak, vseme Mosefa ino Elija, ino mozhen glaf is nebef od Ozheta doleti: „Te je moj ljubesnivi ,Sin, ki mi zhres vfe dopade, njega poflufhajte !" Vfi ftrahoma kuzhijo, od fvete groše prepadeni molijo, dokler jih Jesuf fpet potolashi, rekozh : „Le vftanite ino ne bojte fe.“—Ka¬ kor mi fkos molitev s’ Bogam govorimo , tako govori Jesuf s’ nami fkos vdajanje dobrih mifl, govori tudi ozhitno fkos fvoje uzhenike. Bodi nam satorej befeda Ozheta nebefhkiga vfelej na miflih. „Njega svefto poflufhajte V. 7 —.9. Naj fi kerfhanfka dufha fhe tako svefto moli, fhe toliko fladkoft v’ fvojim duhovfkim shivlenji obzhuti, tudi to ne more smiram oftati. Ona nebefhka ura mine, ino fpet je zhlovek v’ fredi famotniga fveta, kakor popred. Piav- no tako fe je apoftelnam godilo. Kakor hitro fe jim Jesuf ogiafi, ni bilo njegoviga velizhaftva viditi vezh. ,Sam pred njimi ftoji, ino fe is gore fpravlja« Gredozh jim [prepove 140 nikomur tega, kar fe je na gori pred njimi godilo, povedati, dokler ne vmerje ino od fmerti ne vdane. Malokteri nam- rezh l)i bil samogel le to nebefhko fpremenilvo sapopafti; veliko bi fe jih bilo nad tem mefhalo, ki fhe nifo perprav- leni bili, toljkiga kaj obzhutiti. — Lepo pofvarjenje je to viim brumnim dufham, de naj ne rasnafhajo vliga, kar v’ Tvojim ferzi obzhutijo, vlim ljudem; sakaj vfe fveto hozhe biti pred malovrednim fvetam fkrito. Le trem isvoljenim Tvojim uzhenzam je JesuT Tvoje velizhadvo pokasal: le red¬ kim naj tudi vTaka duTha fkrivnodi Tvojiga Terza rasodeva, ino Tamo takim, ki lo duTha po volji boshji, ino ki molzhati snajo, kakor trije apodelni, ki nifo tega nikomur povedali, dokler ni Jesuf od fmerti vdal. Pofvetni ljudje ne vejo,ino obzhutiti ne morejo, kar brumna dufha vfe zhuti ino sve; hu¬ dobni fe ji pofmehujejo, flabi pa fe le motijo, sa to, ker shivlenja duhovfkiga prav ne posnajo. ,Srezhen pa je, kdor shlahnijo fvoje dufhe, kdor bogatijo dufhniga shivlenja. vredno fposna, ino sa tajido potrebno fkerbi. II. Ljubesnivo je gledati juterno sarjo, ki fe roshnata vfa zhres hribov vifhave poliva: fhe ljubesnivfhi je viditi fonze rumeno, katero ponozhne teme preshene, in s’ fvojo slato luzhjo vfe rasfvetli. Rad fe tvega zhlovek safpane nozhi, kader fonzhno sarjo sagleda: fhe rajfhi vgafne prishgano luzh, ako njemu ljubo fonze pofveti. Glejte! ravno taka je s nafhim duhovfkim ino telefnim shivlenjam. 1, Zhlovek, v’ pofvetno vef sakopan, fzer na trupli shivi, alj fpI po duhovfko; in ako fe nozhe sbu- diti, bode na vfelej obleshal, ino na vezhno duhovfko shiv- lenje safpal. Ne bo fe rasvefelil nad juterno sarjo duhov-, fkiga shivlenja na semlji, ne bo fe rasgledal fonzhne fvet- lobe vezhniga shivlenja po fmerti. — Ino koliko med nami jih ni she na tako pomerlo! Enim fe ne fpoljubi, p°' flufhati boshjih rezhi, drugim moliti mersi, tretje groši k boshji flushbi hoditi. Poditi fe nozhejo, pofvetnih fladnoft fe lozhiti ne dajo; ne pudijo fe sdramili, nozhejo vdati, ne pogledati proti ljubim jutri, debividili, kako lepo fe shari nova fvetloba beliga dne, de bi oshiveli v’novo duhovfko shivlenje, ino vdali is fvojiga gvefhniga fpanja. »Tipajo ozhb 141 pa ne vidijo, imajo ufhefaino ne flifhijo.“ (Mark. 8, 18.) ,«Ura je she, is fpanja vftati, klizhe takim fv.Pavl.de vershejo od febe dela teme, ino oblezhejo oroshje fvetlobe.“ (Rim. 13, 11.) 2. Kakor fe lozhi mlado jutro od mrazhniga vezhera: tako fe lozhi od shivlenja na dufhi mertviga zhloveka shiv- lenje bogoljubniga kriftjana, ki po duhovfko shivi. Poflufhati boshjo befedo , le te odsgorni nebefhki glaf, je bogoljubniga nar flajfhi vefelje; premishljovati bosh- je refnize je njemu nar ljubfhi poflovanje; fvoje ferze nad boshjimi nefkonzbnimi dobrotami ino lepotami rasvefelvati, je njemu nar vezhi fladkoft. K’ Bogu povsdiguje fkos mo¬ litev fvoje ferze, hvali Ozheta zhres vfe dobriga, njemu potosbi fvoje teshave, njemu isrozhuje fvoje potrebe; med angelzi ino fvetniki v’fvojih miflih bili, je njegova nar lju- besnivfhi tovarfhija. On fzer hodi s' fvojimi nogami po se lil¬ iji saJesufam, alj v'duhi je s’Jesufam v’ fvelih nebelih , she gleda, kakor trije apoftelni na gori, nehefhkiga vefelja juterno sarjo. „ Srezhen, kdor na to fveto goro pride, ino na tajifti prebiva.“ (Pf. 14.) 3. Katera pa je ona fv. gora, ki naf povsdigu¬ je vnebefhko, ino nam fvetlobo shivlenja vezh- niga kashe? Isvoljena gora, le malokdaj obifkovana, le vezhi del flabo fposnana, je brumna poboshnoft, je andoht- liva molitev. Ona naf od posemeljfkih rezki krufhi, naf povsdigne blishej fvetih nebef, naf odlozhi pofvetnimu trufhu, ino perdrushi angelfkimu vefelju, ,Skos pravo' poboshnoft ali andoht fhe le zhlovek po duhovfko oshivj, s’ Boga m go¬ vori, ino Bog fe njegovimu ferzu rasodeva. Tukaj fe zhlo- vefhka duf ha v’ fvoji pravi lepoti ino zhafti vfakimu brum- nimu ferzu pokashe , kako imenitna de je. — Oj ! kaj fte ve vfe pofvetne lepote s’ vfo fvojo drago kupleno nofho ? Nizh kakor prah ino pepel proti lepoti Jesufovi, v’ kateri fe je apoftelnam na gori perkasa!. Ino njemu prelepimu je zhlo- vek v’ zhafti fvojiga duhovfkiga shivlenja podohen; 'snkaj fam Jesuf njemu daja fvojo fvetloft. Oj ferz i zhlovefbko ! ako lepo bili shelifh, le gledaj, de fe Jesufa, fvojiga gcfpo- da, ne lozhifb, ino njega nikoli ne sgubifb. 4. Po kateri poti pa pridemo v’ to isvoljeno dujiovfko shivlenje? Taje ojftra pot pofta, ino famo- fvojiga satajenje. ,Skos poshrefhnoft ino pijanoft duhovfko shivlenje vmira : fkos poft ino tresnoft fe podpira. Ljudje 142 ki shivijo, de bi jedli ino pili, fi kratek zhaf delali ino igrali (I. Kor. 10, 17.), le po shivinfko shivijo; le fkos sa- lajenje fvojiga ofladniga poshelenja li pot v' duhovfko shir- lenje nakapamo. 5. Itako tovarfhijo fi moramo isvoljiti sa du- hovfko sliivlenje? Kakor fo bili trije apodelni na gori v’ prefveli tovarfhi Jesufa, Mosefa ino Elija, ki fo od bosh- jiga kraljeflva govorili: tako mora tudi nafhe vefelje biti, fveto pifmo premifhlovati, katero od njega govori, brumne bukve brati , ino fe od fvetih rezili pogovarjati. Truplo vfaki dan je ino pije, de farno febe shivi, alj dufha per rfim tem mora medleti. Boshja refniza in praviza je dufh- ni sbivesh,Cs katerim bo tudi po fmerti shivela. Vfe po- fvelno blago, ino vfo telefno perpravo zhlovek na fmertni podeli sapufti; kar pa ve ino sna, vfe lepe vednodi ino ladnodi, s’ febo v’ nefkonzhno vezhnod ponefe. —• Oj sa- ftojn pafete vi pofvetneshi fvoje truplo, lepotite pregisdado fvoje telo , ako fvoje duhovfko shivlenje v' nemar pudite. Le eno shivlenje je, katero na vezhno odane, ino to je duhovfko. Le ena hrana ali jed je, katera dufho vezhno shivi, ino to je vefel glaf milodi boshje, kateriga nam je Jesuf pernefel, ino fam Ozhe nebefhki na gori poflufhati sapovedal. III. Povsdignite vezhluat, bratje ino fedre moje! proti nebefam fvoje ozlii, de v’ pofvetnodi ne obtezhite; po* dajajte fe radi na goro ferzhne poboshnodi fkos pod ino molitev, de dojdete v’ duhovfko shivlenje: nebefhko ve¬ felje she tukaj vezhkrat vshivali ino okufhali bote. ,Szer ne obetam vam neprenehama nebefkiga vefelja obilnoflij faj tudi sa Jesufa ino apodelne je le ena vefela gora, ve¬ liko pa bridkih gor bilo, dokler fo bili v’ tem revni« 1 shivlenji med nami. Prifhle bodo tudi sa vaf bridke ure ino grenke teshave; alj ravno to vam mora ozhitno ka- sati, de ne v’ minejozhi dobrovolji, ne v’ posemeljfki« 1 blagi, ne med nesvedimi prijatli, ne na tem goljufni« 1 fveti, ampak tamkaj v’ velizhadvi Ozheta nebefhkiga , pred oblizhjam ljubiga Jesufa, v’ drushbi boshjih angel' zov_ ino fvetnikov, tamkaj v’ morji neisrezheniga vefelja? us kteriga vefelja she ena farna kaplja ja Petra na gori toliko prevsela — tamkaj v’ fvetlobi vezlme luzhi, v ka¬ tero pridemo po duliovfkim shivlenji, tamkaj je dobro ])iti vekomaj. Amen. XXV. Tretja p o It n a nedela. Od IVele voj Tke Jesuf hudizha izganja, ino farizeji njega obrekujejo. Luk. 11 , J 4 — 28. BlTvala Bogu , ino Jesufu boshjimu .Sinu , ki je odvsel liudizhu oblaft , de nam vezh fbkodvati ne more, ako fe njemu farni ne vdamo. Alj kakor je Jesuf ‘liudizha pre¬ magal, mormo mi fvoje hude navade ino grcfhne per- loshnofti premagovati, fe s fovrashnikam nafhe dufhe neprene- liama vojfkovali: sa to nam Jesuf v denefhnim fv. evan- gelji shiv isgled fvete isvelizhanfke vojfke pokashe. V. 14. Nefkonzhno pravizhen Bog je v’ barih zhafih dopuftil, de je peklenfki duh ljudi savolj greha obfedil; dal je liudizhu njih truplo v’ oblaft, de bi njih dufha re- fhena bila. Po lem fo lehko vii ljudje fposnali, v' kakofh- ni ftrafhni oblafti de fo, dokler fe odrefhenika ne prime¬ jo. Jesuf, nafh isvelizhar, je prifhel, naf liudizhove ob¬ laki odlel, ino kraljeftvo hudobije rasderl. 'j'o je on uzhil ino nam v’ djanju pokasal, kakor nam prizha denefhen fv. evangelj. — Perpeljali fo mu revniga zhloveka, naj ga osdravi. lludizh ga je bil obfedil, ino mu marn ali sgo- vor odvsel; sa to fe mu je mutaft reklo. Jesuf nm vka- she s’ vfo fvojo boshjo oblaftjo, fpravili fe is zhloveka. 144 Ino glej! hudi duh sheshi, mutez je sazhel govorili, ino vfi ljudje fe zhudijo nad tem. — Isvelizhanfko je. kra¬ ljeft v o hudobije rasdirali, pa tudi teshavno , ker vii hu- dobneshi fe sa-nj pofkufhajo, ino isvelizhanfke dela na hudo isvrazhajo, kakor fo Krillufu hudobni fariseji ftorili. V. 15. Terdovratnim, nevofhlivim uzhenikam judov- fkiga ljudftva je filo merselo, de fo ljudje Jesufa savolj njegovih zhudnih del tako vifoko fhtimali. Oehitno krn¬ jenih zhudeshov nifo mogli tajiti; hozhejo jih tedaj ob fveto pofhtenje fpraviti, de hi ljudje Jesufa sa njih voljo ne flovili, temuzh njega le fovrashiti ino sanizhovali sa- zheli. „Kaj fe hote temu zhudili, tako sazhnejo eni is med farisejov ljudiivo od ftranej podpihvati, to je takimu lehko, ki tla ti s’ Belzebuham, s’ poglavarjam vfih hudi- zhov, na roke. Zhe on rezhe, hitro vifhnik hudizhov fvojiga podloshnika ifpodi. — Kaj pa taki zhudeshi, ino pa nizh, sazhnejo drugi fhlimanoglavzi v’ prizho njega gnati: ako fi sa ref poflan Mefija ino boshji ,Sin , kakor pravifh, na nebi nam prizho daj.“ — Gerdo je bilo sa ref leto ozhitno sanizhovanje Jesufovih tako ljubesnivih do¬ brotnih zhudeshov, pa fhe ni bilo tako hudobno ino fhkodlivo, kakor hinavfko, fkrivno obrekovanje, ki fo ga Jesufu sa herbtam imeli. Sa to tudi Jesuf glafne ozhitarje odloshi, ine fe befedlivih fkriveshov loti. V. 17. ,Sovrashni fariseji fo miflili, de Jesuf vfiga nizh ne ho vedil; alj on, viigavedozh, je njih hudobne mifli vidil, on njih lashnive hefede flifhal, ino jih je s' lepo podoboj savihal, rekozh: „Kaj fe vam sdi , vi sviti modrijani, kaj ho s’ kraljeftvam, v' katerim sazhnd pogla¬ varji fvoje podloshnike preganjati? Kaj hode s’ hifhoj, zbe sazhenjajo prebivavzi eden drugimu flikodo delali? Kra- ljettvo bo konez jemalo, ino hiflia fe ho poderla, ako fe taka sazhenja. Kaj pa bo s’ hudizhovim kraljekvam, zhe bi hudizh meni pomagal, fvojim pa fhkodval, dokler jes, ka¬ kor fami vidite, hudizhovo kraljeftvo rasdiram. Tudi med vami f° moshje, ki hudizha isganjajo; alj oni prizhajo, de fe to ne sgodi po hudizhovi, ampak po boshji mozhi- Glejte, ravno oni, vafhi domazhi, vaf bodo sa lashnivze imeli.“ V. 20. Rudezhiza jih obleti, ino vii potuhnjeni omolk- nejo. Jesuf jih pa fhe na dalej prime, rekozh: „Ako po tem 145 takim hudizh hudizha isganjal ne bo, ri pa vender ozhitno vidite, de je na moje povelje isbeshal, tako fe je to sgodilo po bosbji vfigaoblafti. Boshji perft vam tedaj po zhudeshih kashe, de fim vam jes boshje kraljeftvo milofti ino fvetofti na semljo pernefil, sa to, de ga rasfhiram, kraljeftvo hu¬ dobe pa pokonzham.“ V. 21. ,,Ako fovrashnika dva fe bojujeta, bolemozhneji premagal, bo flabejimu oroshje pobral, na katero fe je sa- nafhal , ino nja premoshenje rasdelil. Ravno to fim tudi jes fatanu ftoril, ki je dosdaj ljudi gofpodoval. On ne more biti moj prijatel ino pomagavz, ker fim jes njegov prema- govavz: kdor pasa meno ne potegne, fe meni le vfta vij a, ino kdor s’ meno ne dela, tajifli moje delo rasdira.“ Vfe te Jesufove befede fo hudobne ogovarjavze v’shivo sadele. Sadevajo pa tudi naf, dokler fvojih hudih navad ne premagujemo, ino s’Jesufam, kakor njegovi svefti vojfhaki, kraljeftva hudizheviga ne rasdiramo; sakaj shivlenje kriftja- na na semlji mora biti neprenehama vojfka. II. Vajvoda vfe hudobije je fatan, on ozhe pregrehe, ki zhloveka v’ hudo sapeljati ino pogubiti sheli.— Vajvoda vfe fvetofti je Kriftuf, on nafh isvelizhar, ki je hudizha prema¬ gal , ino tudi naf dufhne fovrashnike premagati uzhi. Vfi pravizhni fo Jesufovi vojfhaki, vfi krivizhniki fo pomagavzi hudizhovi. V’ zhigavi vojfki fmo pa mi, bratje ino feftre? Per fv. kerfti fmo fe pod bandero Jesufovo podali, fe hudizhu, njegovimu napuhu ino vfimu hudimu djanju, odpovedali; alj laftna veft naf toshuje , de fvoje obljube le flabo dershimo, de fe s’ hudim ne vojfkujemo sadofti ferzhno, ino fe damo preradi od sapelivofti premagati. Potreba nam je sa to: nar poprej fovrashnike fvoje dobro fposnati. h Premagal je Kriftuf falana: on v’peklenfkimbresdni perklenjen leshi (II. Pet. 2, 4.), ino nam , boshjim otrokam, fam od febe bres perpufhenja boshjiga vezh fhkodvati ne more. Kar pa on fam ne samore, to on fkos fvoje poma- gavze pofkufha, ino ima kakor ftrupna kazha fedem sape- livjh glav, fkos katere v’ nafhim ferzi hude mifli, ino pregrefhne shelje budi , ino nam nafhe laftne po- zhutke fovrashne nareja, de fe mormo s’ njimi vojfkovati. »SUmflieli, brana c. n. — I. 10 Ufi Le te ftrupne glave fovrashnika nafhe ilufhe je fedem glavnih ali poglavitnih grehov. Ene premagujejo prevsetne, gisdaAe ali fhtimane mifli, de ifliejo le hudobnimu fvelu dopaAi, ino ne po- rajtajo, ali dopadejo Bogu ali pa ne; fe vi loko povsdiguje- jo, tako dolgo, de fe fpoteknejo , v' Arafhno globozhino kri- vizhnoAi padejo, ino vii premagani obleshijo, sakaj: ,,Na¬ puh zlil o veku padez perpravlja.“ — Drugi fe dajo pose- meljfkimu blagu oflepiti, njih lakomno ferze fe le bo- gaftva vefeli. Sdravje, dobro veA, ludi dufho fo perprar- leni dati sa fvetel, okrogel dnar, ali sa pefhizo malovred- niga blaga. — Tretje nezhifla flad.no A sa viim prevse- me, jim pomet fkali , jim sdravje popazili; prefheAvanjii ne opuAijo, dokler dufha in truplo konez ne vsemeta, -— ,Shterte peklenfka nevofhlivoA ali savid tako fo- vrashno veshe, de ne samorejo frezhniga polek febe kres shaloAi viditi, ne bres snotrajniga vefelja nefrezbniga gledati. Oni tako dolgo drugim vfe hudo shelijo, de farni febe vgno- bijo od farne selene nevofhlivolii. —Pete goni poshrefh- noft od mise sa miso , od pijazhe do pijazhe; nesmerno piti in jefti je njih fmert, sakaj: „Njih Bog je trebuh.“ — ,Shefte fovrashna jesa kuha, jih pika s'vfako, fhe tako malovredno rezhjo, tako dolgo, de jim huda navada dufho vmori, lahen sliolz pa truplo salije. — Kar jih fhe tem fovrafhnikam oftane , tihe sadnizh lenoba v’ nemarfhno fhkodlive samude potlazhi , de fi ne persadenejo, ne sa zhafno frezho, ne sa vezhno isvelizhanje, ino obedvoje sgubijo. — Glejte, ti fo tajiAi dufhni fovrashniki , kateri zhlovefhko ferze premagajo, ako fe njim prav sveAo n e brani. Ni fe nam toliko bati hudizha, kakor laAniga hudob- niga poshelenja, sakaj: „Vfaki bo fkufhan, kedar je od fvo- jiga poshelenja vablen ino vlezhen; kedar pa poslielenje /poshne, rodi greh; greh pa, kedar je Aorjen, porodi fmert.“ (Jak. 1, 14, 15.) Zhujmo tedaj sveAo farni nad febo, de naf snotrajni fovrashnik salesil ne bo. 2. Vender bi fhe sa naf ne bilo tako teshko snotraj- nih fovrashnikov fvojih Arahovati, ako bi polek njih peklen- fki fovrashnik na semlji svunajnih pomagovzov ( i> c imel, katere v’ meAo febe po fveti pofhilja, sapeljavati n®' dolshnih ljudi: ino taki fo vli hudobni sapelivzi. Kar hu- 147 dizli ne samore, to oni ftorijo. — Eni naf plafhijo s’ po- fvetno fhkodo: ino nam zhafn dobizhek ponujajo. Drugi nam fladke befede dajajo, ino naf s’perlisvanjam v’fvoje sanke sapletajo. Bolj ko fo fkrivajni, nevarnejfhi fo. Gor¬ je zhloveku, ki v fvojim ferzi eno ali drugo hudo poshe- lenje redi; hudobni zhlovek mu ga bo podpihal, ino pre¬ magan bo v’pogublenje peljan. — Oj, koliko premaganih ino sapeljanih je tudi med nami, ki vklenjeni v’ fvoje hude navade sa shaloilnim handeram poguhlenja hitijo, fe ne voj- fkujejo s’Jesufam, ampak le njegovo fveto kraljetlvo ras- dirojo. Oj ljube dufhe, ve s’ Jesufovo kervjo drago od- kuplene, sakaj ne sapuftite hudobne derhali hudizhovih fushnov, sakaj fe ne povernete k’ Jesufu, ki raf vabi pod fvoj bander, ino vam ponuja fvojo pomozh? Rastergajte fvoje pregrefhne sanke fkos le to fveto velikonozhno fpo- ved: svefto jo opravite, saputiite grefhne navade; vsemite oroshje, ki vam ga Jesuf ponuja; ino terdno saupajte d nja, sakaj: „Mi samoremo vfe po tajiftim, ki naf terdne ttori.“ (Tit. 4, 13) 3. S katerim oroshjapn pa bomo fovrashnike fvoje premagali? Pervo oroshje, ki nam ga Krittuf fam isrozhi, je zbuja nad farnim febd, de naf fkufhnjava ne salese, ino zhe fe naf loti, de jo hitro premagamo. — Drugo oroshje je fveta molitev, katera nam daja ferzhnoti ino mozlV, de fe fkufhnjave ne vftrafhimo, ako fe naf ravno prime. „Zhujte ino molite, pravi Jesuf, de v’ fkufhnjavo ne padete?* (Mat. 26, 41.) — Tretje oroshje je vredna pogotla prijema fv. sakramentov, ki tiare dufhne rane po¬ želijo, ino naf sa nov boj v’dobrim mozhne ftorijo. ,.Vse¬ mite boshje oroshje, de fe bote samogli ob hudim dnevi braniti, ino v’ vhh rezheh popolnoma ollati. ,Stojte opa- fani s’ refnizo, ino oblezlieni s oklepam pravize. V’ vhh rezheh vsemiie v’ roke fhkit vere, s katerim samorete vfe ognjene pfhize nar hudobnejfhiga ogaliti; vsemite shelesno kapo isvelizhanja, ino mezh duha, kar je befeda boshja. V’ vhh molitvah molite v’ duhu, ino v’ tem zhujte bres vh- ga prenehanja?* (Bf. 6, 13 — 18.) 4. Piako fe nam je pa sadershati, de frezhno premagamo? ,Skrivna, pa slata vodba ali regelza, fkufh- hjave premagati, je ta: „Zhlovek! ne posabi, de h flab, dokler fe hude perloshnofti fhe Iehko ognefh; zhe h na she 10 * 148 v’ fkufhnjavi, fpomni fe, de fi mozhen sadofti jjo milofti boshji, ki te podpira, de hudo premagafh.“ Nar potrebnej joroshje, fvojo duhovfko vojfko, frezhno peljati, je ftanovitnoft v’ dobrim, de fe ne damo v’ hu¬ do saverniti, ako fmo enkrat tajilto frezhno premagali, sa- kaj: Le kdor bo do konza llanoviten, ho isvelizhan.“ (Mat. 24, 13.) „Naj fi ravno hudi duh fvoje mefto sapufli, pravi Jesuf, ino fe po drugot poda, ifkat per ljudeh fvo- jiga prebivalifha, fe vender hitro poverne, perpelja fedem fkufhnjav fhe hujfhih od febe, fe loti sopet zhlovefhkiga ferza , v’ katerim je sbe prebivati navajen, ino zhe fe jim premagati da, poprejne grehe fpet ponovi, vfih fedeni hu¬ dobij fe mu v’ ferze safede, ino veliko Itrafhnej je takiga grefhnika lian, kakor je bil pred fpreobernjenjam, ki je tako flabo ino kratko.“ Kakor po hefedah Jesufovih nezhift duh fhe fedem hujfhih sa febo pervlezhe, tako ena pregreha drugi vrata odpira ino zhloveku poboljfhanje s-hujfha. — Sallojn fe nam je sanafhali, de hi fvoje hu¬ de navade premagali, zhe fe svelto ne trudimo, vfe hude mifli in shelje kmalo v' sazhetki satreti, fe vfake grefhnc priloslinofti fkerbno ogniti, sakaj: „Samore li zhlovek sher- javzo v’ fvojim narozhji fkrivati, de hi fe njegovo oblazhi- lo ne vnelo ?“ (Prip. 6, 27 .) III. Ljube dufhe! ogledujmo fe pogolto na Jesufa , fvoji- ga nebefhkiga vajvoda, ino poglejmo, kako ferzhno fe je on vojfkoval s' fvojimi fovrashniki, dokler jih je pre¬ magal. Premagali bomo s’ boshjo pomozhjo tudi mi. Zhe je ravno malo sveftih hojevavzov pod Jesufovim ban- deram: „Ne boj fe, mala zheda, pravi Jesuf, sakaj do- padlo fe je vafhimu Ozhetu vam kraljeftvo dati.“ (Luk. 12, 3 2 .) Svelto fe dershite njegovih fvetih naukov, sa¬ kaj: „Shiva je befeda boshja, pravi fv. Pavl, mozhna ino ojftrejfhi, kakor na oba kraja ojfter mezh; ona feshe do lozhenja dufhe ino duha, fklepov ino mosga, ino je fposnavka mifl ino ferzhnih shelj. (Hehr. 4, 12.) ,Skos mozh befede boshje fovrashnike fvojiga isvelizhanja pre¬ magamo. — Zhujte, kako vifoko je evangeljfka shena Jesufa pozheltila, ino njegovo frezhno mater povsdignila: 149 pa f,he vifhej povsdigne Jesuf naf, ako boshjo befedo poflufhamo, ino tajifto ohranimo. Dro, refnizhno (sa ref) frezhni fo vil, ki fe sa fveto vero, sa zhednoft ino zhiftoft ferza svefto vojfkujejo; njim je perpravlena nesrenliva krona vezhne premage ino zhefti. Amen. XXVI. ,S lit er ta p o It n a nedela. Od modre gofpodarnoiti. Jesuf nahrani 600 0 mosh. Joan. 6, 1 — 16. fe, kar na semlji lese in gre, fvojiga shiresha ifhe. Dober Ozhe nebefhki fvojo bogato roko odpre, in vfe pre- shivi, maliga zherva kakor imenitniga zhloveka. ,Sebi po- trebniga shivesha ifkali je dal nefkonzhno moder ,Stvar¬ nik neumni shivini natoren nagon, ki jo sa shivesham vo¬ di; zbloveku pa je dal um ino pamet, de fi lebko fam potrebniga shivesha najde. — Kako naj kriftjan sa fvoje potrebe fkerbi, nam vfmileni Jesuf po denefhni fv. evan- geljfki pergodbi pokashe. I. She tretja fpomlad ali vigred fe je omladila, kar je Jesuf nebefhko kraljeftvo isvelizhanja na semlji fhirati sa- zhel. Vefela velikonozh fe blisha, trume ljudi vlezhejo na prašnik v’Jerusalem , ino fe gredozh Jesufu glafijo.—Rav¬ no fe tudi njegovi uzhenzi snidejo, ki jilr je bil boshje kraljeftvo osnanovat raspoflal, ino njemu vli vefeli perpo- vedujejo, kar fo vfe v’ njegovim imeni ftorili. (Mark. 6, 31.) V. 1. Jesuf fe s’ fvojimi jogri v’kraj poda: zhi-es Ga- liiejfko morje, kije salo meAo Tiberias dofegalo, fe rezbe v’ zholni s' njimi prepeljati. Unkraj morja fi hozhe s’ fvo- 150 jimi pridnimi tovarfhi pozhiti, ino fe s’ njimi l>olj natenko pogovoriti. Pa tudi tam pokoja ne najde, sakaj ljudje sa njim hitijo, ga na fuhim sopet obfujejo, ino v’ nja tifhijo, naukov saflifhali , ino zhudeshov viditi, ki jih je delal. —• Jesuf fe vsdigne fhe na vifhi famolo, gre na goro. ino tamkaj fe s fvojimi uzhenzi vfede. Mnoshize ljudi sa njim perfopejo, ino fe na Fhiroko okoli njega po hregi kroshijo. V. 3. Uepo je gledali boshjiga paftirja tamkaj v’ tihi pufhavi med Tvojimi ovzhizami fedeli; viditi, kako fo vli ljudje, l e eno uho in eno oko, v’ fvojiga nebefhkiga uzhenika ohernjeni; nar lepfhi je pa njegove fvete nauke poflufhali, ki tezhejo is njegovih boshjih uit shelnimu fer- zu, kakor zhifta voda is hladniga Itudenza shejnimu truplu. V. 5. Vezherno fonze fe she osira, opira fvoje sadne sharke po vifokih hribih, ino Jesuf uzhiti neha. Nahranil (nafitil) je njih dufho s’ isvelizhanfkimi nauki, pa tudi lazhno truplo hozhe fvoj shivesh imeti. — Uzhenzi Jesufu rezhejo, naj ljudi odpravi, de fe na nozh pod ftreho fpra- vijo, ino shivesha prefkerhijo , dokler v’pufhavi dobili ni k fl j* — Jesuf fe po trumah fvojih poflufhavzov ogleda, ino ker vidi, koliko jih je, rezhe Filipu: „Kaj fe ti sdi, Filip! kje bi toliko kruha kupili, de bi fe vfi ti najedli?“ Filip, ki fi ni vmiflil, de ga Jesuf le pofkufha, njemu na ravnoft odgovori: „Sa dve 'ito denarjov (25 tolarjov) ne ho vfaki- mu le en grishlej: kje bi fe tukaj toliko kruha vselo.“ — Tako Bog zhloveka doilikrat pofkufha, njemu pomagati ta¬ ko dolgo odlaga, dokler prav ozhitno pokashe, de bres bosbje pomozhi pomagati ni. V. 8. Andrej, ki it a fi s’Petram brala bila, fe oglafi ino pove Jesufu, de je fzer fantizh tukaj, ki ima pet jezhme- novih kruhov, pa dve ribi (bliso njim sa vezherjo). Alj to in pa nizh sa toliko lazhnih ljudi. Tako fe Andreju vidi alj vfe drugazhi Jesuf oberne. ,;Rezite ljudem, vkashe fvo- jim uzhenzam, naj fe po lepi seleni ledini (trati) vfedejoJ' Okoli pet tavshent farnih mosh, rasen shen ino otrok, ki fo jih s’ febo imeli, fe jih je okoli po mehki travi vle- glo, ki je tamkaj shidano raltla. Vfi Jesufu na roke gleda¬ jo, kaj de bo ftoril, V. 11 . Jesuf vseme kruhov pet s’ dvema ribama v fvoje prefvete roke, povsdigne k’ nebefam fvoje ozhi, p°" kashe ljudem, od k odej rfe dobro pride, p os lieg’na ino s n h vali 0 zb el a, tako lepo, deje vfim ferze gorelo; ino sdaj lvojirn jogram lomi, kof sa kofam podaja , vezli ko jemlejo, fhe vezh oflaja, med rokami jim rafte j o bosliji dari. Od pet kruhov ino dveh ribiz jih jesarov je; vilic najedo, ino vendar ne fnejo. — Tolika je obihioft bogaftva ino sheg-na boshjiga: tolika imenitnoft zhudesha, ki ga Ozhe nebefhki, ravno kakor Jesuf v’ pufhavi, tudi vfako leto per naf po¬ navlja, le farno, de fe mi sa-nj ne smenimo. Is eniga serna jih prirafte po dvajfet, po peldefet; is ene pefhize (peki) femena, kieriga v’ rodovito semljo vfejemo, polne vose fterneniga (silita) domu perpeljamo! Jesar ino jesar let she vshiva miljonov ljudi od fadu te semlje, ino fhe nikdar dofehmal ni sa vfim shivesha smankalo. Oj pre- frezhni olrozi, ki tako bogatiga ino pa toliko dobriga Ozhe- ta v’nebelih imamo! — Zhe pa vender vzhali ftradamo, fino farni krivi, de s’ bosbjimi darmi prav ne ravnamo. V. 12. Jesuf, kedar vidi, de fe she vfim jefti vtema, kruha in rib pa dovolj oftaja, vkashe uzhenzam oftanke zhedno pobrati, de v’ /trat ne pridejo. V’ jerbafe jih re- zhe podevali, de bi ljudllvo prav ozhitno fposnalo, kako zbudno ga je Bog nalitih Le farno pet kruhov je bilo , in pa dve ribi, zhe far bi fhe en jerhaf poln ne bil, sdaj pa apoftelni Jesufovi oftankov dvanajfet jerbafov sverhama na¬ berejo. Kdo ki fc nad tem zbudesham od vefelja ne ras- jokal , kdo bi ne hvalil na vef glaf vfigamogozhniga Boga, vfmileniga Jesufa, ki je tako dobrotno rasodel fvojo boshjo mogozhnoft! V. 14. Ljudje sazhnejo eden drugiga jafno gledati, ino vli kmalo befedo gnati, rekozli: „Je she gotova ref- niza, de je ravno te uzhenik, ki nam je toliki zbu esh fto- ril, tajifti obljublen Mefija, kateriga she tako dolgo zhaka- m o, ino na semljo skelimo. Kaj velja! vsemimo ga s’febd v’ Jerusnlem, ino sa Judovfkiga kralja ga rnsosnanimo, sa- kaj , boljfhiga ino mogozhnejiga kralja od njega ne najde¬ mo, ki bi naf tako zbudno sili vil , kakor on." -— Tako fo sheleli ino fhe skelijo pofvetni ljudje farno le tako pofvetno ino duhovfko gofpodfko, katera bi jih bres vliga njih truda zhafno ofrezhila; sa vezimo pa, kar je vender pervo in nar Bolj potrebno, jih je mala ali zelo nobena fkerb. Ravno s a to je Jesuf is med njih minil, ino fe na goro zhillo fam 152 molit podal. Ne pofveten, ampak kralj kraljeAva uebefhki- ga hozhe on biti, ino naf s’temuzhi: „Ifhite nar pred ne- befhko kraljetlvo ino njegovo pravizo: vfe drugo vam bo perversheno.“ (Malh. 6, 33.) Kdor pak farno pofvetno kraljetlvo bogativa, zhatli, kraljeftvo oblaki in dobrovolje ifhe, nebefhko pa v’ nemar putli: tega tudi Bog saputli, kakor Jesuf mnoshizo. II. k Vafha nar vezhi fkerb, ljubi bratje in fettre! ki vam vfe shive dni toliko fivih laf napravlja, tolikokrat zhelo puti, je fkerb sa potrebno premosbenje. Ilozhem vam denef tri perpomoge fvetvati, ki nam jih Jesuf fam v’ denefh- ni fv. evangeljfki sgodbi pokashe. Le teh fe morte sa ze¬ lo fvoje shivlenje prav svetlo dershati, de vam pomagajo, zhafno in vezhno shiveti. Perva perpomoga je brumna, bogabojezha moli¬ tev. — Ako fonze ne fjalo, ino nebefhka rofa ne rotila, tudi semlja rodila ne bo. Satlojn fe bo zhlovek trudil, zhe Bog njegoviga dela ne posliegna. Vfako delo Bogu isrozhiti, preden fe sazhne; vfako delo Bogu perporozhiti, kedar fe neha; tako fe bo shegna boshjiga rasvefelilo. „Molitva gre gor, pravi fv. Avgufhtin, ino boshje vfmi- lenje pride dol. De je ravno niška semlja, vifoke pa ne- befa, vender Bog zhlovefhki jesik vflifhi, ako on zhifto veit ima.“ — Mefenz ino svesde na nebi pijejo od fonza fvojo luzh, mi pa imamo vfe le od Boga. Vfaki sdihlej fape , vfaki grishlej kruha, vfaki ferklej vo¬ de: vfe je boshji dar. „Kaj imafh, kar bi ne bil prijel? vprafha fv. Pavl; ako ii pa prijel, kaj fe hvalifh i kakor de bi ne bil prijel P* 1 " (I. Kor. 4, 7.) In kolikokrat mi nehvaleshni berazhi na pragi Ozheta nebefhkiga toliko njegovih darov savshivamo, pa fe vender dobrotnika fvoji- ga zelo ne fpomnimo, neumni shivini podobni, ki p 0 ^ drevefam fad savshiva, in na drevo ne pogleda, od kterig® fad pada? — Predjedjo Boga, de nam poshegna, profiti — po jedi lepo sahvaliti ga: vfe to mi radi posabimo, do¬ kler fe vender jeiti in piti vfelej o pravim zhafi fpomnimo- - Jesuf je kruh v’roke vsel, je poshegnal ino s ah val il ? preden ga je ljudem rasdelil. Tako bi morli vfi gofpodarji 153 in gofpodinje, vil hifhni risharji ftoriti v* prizho fvojih do- mazhih. Uzhenzi fo vfelej predjedjo s’ Jesufam molili, po jedi hvaleshno pefm sapeli, preden fo od mise vrtali; ino ravno to fveto navado l)i morli tudi podloshni s’ fvojimi predpoftavlenimi imeti, sakaj: „Omisje, pravi fr. Krisoftom, katero fe s molitvijo sazhne, s’molitvijo neha, ftradalo nik¬ dar ne bo.“ — Boshja dobrota je vfaka nozh, ki jo pre- fpimo, vfaki den, ki ga doshivimo: vfako jutro s’ molit¬ vijo posdraviti, v’ molitvi iti vfaki vezher fpat, to dopade Bogu ino zelo shivlenje kriftjana v’ molitev pofveti. „Ali jefte ali pijete, naf opominja fv. Pavl, alj kaj drugiga de' late, vfe k’ zhefti bosbji ftorite (I. Kor. 10, 31.), sakaj v’ njemu shivimo, ino fe giblemo, ino fmo.“ (Djanj. ap. 17, 28.) Druga perpomoga vam bodi pridna, marliva de- lavnoft. Kdo bi fe ne zbudil Jesufu bosbjimu .Sinu, ako ga vidi v’ denafhim fv. evangelji s’ fvojo vfigamogozhnoftjo s’ petimi kruhi in dvema ribama vezh od pet tavshent ljudi nalititi; zbe pomifli, kako li on v* fvoji mladofti s laftnimi shuli kruh flushi, ino s’fvojim rednikam , fv. Joshefam, tefhe. Lehko bi njemu bilo bres vliga dela shiveti, sakaj njegova je semlja ino nebo, zeli fvet in vfe premoshenje; alj hotel je nam pokasati, kako fi naj vfaki s’fvojimi roka¬ mi kruh flushi. „Zhlovek je sa delo rojen, ino ptiza sa le- tanje.“ (Job. 5, 7.) Ravno sa to pravi fv. Pavl: „Kdor no- zbe delati, naj tudi ne je.“ (II. Tefal. 3, 10.) Lenoba perpravi zhloveka alj v’ veliko liromafhtvo, alj v’ veliko kri- vizo; ona je mati viih hudobij. Delavnoft ohrani zhloveku sdravje ino dobro veft, mu perpravlja shivesh in oblazhilo, ga varje krivize, in mu poifhe dobrih prijatlov sadofti. „Kjer fe sverto dela, je vfiga dovolj.“ (Prip. 14, 23.) Perpomoga tretja naj vam bo modra eofpodarnoft. Ozhe nebefhki poshegna delo zhlovefhkih rok, ino perdel- ke toliko pomnoshi, de fe zhres potrebo perpravi, ino lehko sa flabeji zhafe perhrani. Alj kolikokrat zlilovek rav¬ no s’obilnoftjo fvojo frezho sapravi, ino boshji shegen, r alj fkos lakomnoft alj sapravlivoft, potrati. ,Skop lakomnesh fvoje perdelano blago saklepa, ga febi in drugim 'vshivati ne da; alj ravno njegova lakomnoft je shivi mol, ki mu prfeleshano blago fneda. „Lakomnoft je korenina vfiga hu- diga.^ (I, Tim. 6, 10.) — Nefkerben sapravlivez vezh zhes potrebo satrati, kakor perdela, in ne pomifli denef, kedar vliga dovolj ima, de bi sa jutri perhrnnil, ker bo more¬ biti ravno tega ftradal , kar fdaj ponidama trati. Snpravli- voft je gotova vjima , katera po malim zhloveku vfe pre- moshenje poshre. Prav po kerfhanfko perhcanliv ali fhpa- raven zhlovek pof-hrani , kakor je Jesuf sapovedal; kar mu zhres potrebo offaja, ino vfe pof-hranjeno na dvoje rasdeli: en del radovoljno vbogim ino potrebnim rasdaja, drugiga pa febi sa lilo obdershi , ker bodo hudi dnevi naftopili. In kako premoshen je taki krifijan! Na semlji fe je s’ potrebnim prefkerbel , de sa potrebo v' roke vseti ima; v’ nebelih fi je napravil dolshnika famiga Boga, kte- rimu je pofodil. kar je revnim rasdajal. ki mu bo po llo- krat vfe povernil. Ino kaj njemu v’ toliko frezho poma¬ ga? Vfe to mu pernefo le te tri svetle pomagavke : mo¬ litev, delavnoft ino modra gofpo darnoft; le one sa zblove- ka frezho v' fvojim krili imajo. III. Oj ljuba dufha! imej fi malo ali veliko, bodi li (la¬ na kmefhkiga ali gofpofhkiga: le s’ vfirn sa dobro vse¬ mi , ino vefeli fe, de tako dobriga gofpodarja v’ nebe- fih imafh, ki roji zhudesh naredi, kakor bi fvoje svetle flusbabnike v’ lili bres pomozbi snpuft.il. Le ne posabi ga , ampak v’ molitvi fe s’ njim opominjaj , kakor fe po¬ govarja dete s’ fvojim ljubim ozhctam. Moli, de bo imelo vfe tvoje delo fpeh; prod, de bo dobilo vfe, kar savshijefh, pravi tek; sakaj, vfe je na bosbjim sheg- ni leshezhe. -—• Ne sanafhaj fe na pluje sliule , de bi tebi na njih sadofti kruha perraflo: gotovo ino bres fkerki le na fvojih rokah shivifh. Ne sapravljaj ponidama , ako Ozlie nebefhki tvoje delo poshegna : zliefar je denef prevezh, bo morebiti jutri premalo. Kar letof perhranifh, bo tebi drugo leto ravno prav. — Imej pa tudi sa vboge vfmr lene roke, dajaj vbogajme, kolikor premorefh , in tudi ti bofh od Boga obilno mero prijel. Bodi li v’ frezhi ali nefrezbi, le na te svetle tvoje pomage tri: na molitev, delavnoft in gofpodarnoft nikar ne posabi: one ti bodo tukaj na semlji zhafno frezho pernefle, po fmerti pa vezh' no ( isvelizhanje. Amen. XXVII. Peta po It n a nedela. Od pofhtenja. 155 Jesuf fe sa fvoje pofhtenje JkuJha. Joan. 8 , 46 — 59. ar imenilneji blago na fveli je pofhtenje in dobro ime; bres njega je zhlovek ravno to, kar je rosha bres sblahniga duha. Le premalo, in pa doftikrat nafpa- melno sa tajiho fkerbimo. ,Se sa fvoje pofhtenje modro po¬ tegniti, naf Jesuf v’ denefhnim fv. evangelji uzhi. I. Y. 4(J. Ni ga na semlji zhloveka, ki bi bres v fig a greha bil: vfaki mora s’ ponishnim zeftnarjam (zolnarjam) na fvoje perli vdariti, reko zb: „Gofpdd! bodi meni grefh- niku vfmilen!“ Le Jesuf, boshji ,Sin, je samogel v' prizho fvojih fovrashnikov rezili: „Kdo is med vaf mene more greha obdolshiti?-* 1 Hudobni fariseji fo hoteli Jesufa ob po¬ fhtenje djati, de bi ljudje na njegove nauke vezh ne poraj- tali; sa to fe je Jesuf nad njimi ozhitno potosliil, jih vpra- fhaje: „Sakaj ne verjete, kar vaf uzhim, ako vam refnizo raslagam, ino verh tega fhe druge ljudi meni motite? Ako fim jes malopridn, ino moj nauk nizh ne velja , fpri- zhajte mi! Vi meni nobene krivize fkasali ne samorete, po- flufhati mojih naukov pak vender nozhete; sa to je kriri- za per vaf. Moj nauk, pravi Jesuf, je boshji nauk; sa to ga vfaki boshji zhlovek rad poflufha. Vi ga poflufhati nozhe¬ te, ino to prizha, de po boshji volji nifte.“ — Tako le fe liudobniga ferza dobriga nizh ne more prijeti.' Ako ho- zhemo, de bi fe naf befeda boshja prijela, nam je popred fvoje ferze ozhikili potreba. V. 48. Zhedno fe je Jesuf sa fvoje pofhtenje pofku- bl; alj toliko gerdej fo njega vifhi Judov obnefli. Ker 156 mu nifo redili kaj drugiga rezhi, fo ga kleti sazheli. ,,Kaj bofh ti naf uzhil, fo djali; kaj tebi she nifmo pove¬ dali , de fi ,Samaritanz (krivovern malopridn zhlorek), ino od hudizha obfeden , ki te je vliga smotil?* 4 Tako delajo rii malopridni opravlivzi. INar popred lashejo, in kedar fprizhati, kar fo rekli, ne morejo, preklinjajo. Varimo fe jese ino fovrafhtva, sakaj to bi tudi naf r' toliko krivizo perpravilo. V. 49. Kakor hudobno je bilo obdolshenje Judovfko, de je morlo Jesufa v’ shivo saboleti: tako pohlevno, kakor nedolshne dufhe, je bilo njegovo sagovarjanje. ,,Jes nifim od hudizha obfeden, je djal; faj vidite, de hudizha isgan- jam. Nilim krivovern ,Samaritanz, ampak jes le uzhim, fvojiga Ozheta fpodobno zheftiti, deli ravno vi mene tako hudo obrekujete, ino meni s'fvojimi gerdimi befedami zhalt jemlete. Pa naj le bo, faj jes febi nozhem fam zhafti da¬ jati; daja jo meni kdo drugi, in ravno tajifti bo fodil, ako jes prav govorim, ali pak vi. Režite, fovrashniki vi! kar ho- zhete, do mojiga nauka; de ga ravno sanizhiijete, vam ven- der per refnizi povem, de frezhen je, kdor fe tajiftig« dershi; on ne bo vezhne fmerti okufil.“ Kaj je boljfhiga, kakor vezhno shivlenje? Kaj tedaj bolj potrebniga, kakor befede Jesufoviga nauka dobro fposnati, ki vezhno shiv¬ lenje v' febi imajo? Alj terdovratnik raji vekomaj vmerje, kakor de bi od fvojiga nafprotnika kaj dobriga vsel. Jesuf pravi, de, kdor fe bo njegovih naukov dershal, bo veko¬ maj shivel: on od dufhniga shivlenja govori. — Judje fo pa le od telefniga hotli saftopiti. ..Poglej, fo vli ferditi nad njim befedo sagnali, ali nili ti lashnivi zhlovek? Kdo je bij pravizhnej , kakor Abraham, kdo bolj fvet. kakor preroki, in vender fo pomerli; ti pa pravifh, de ne bo vmerl, kdor fe tvojih naukov dershi? Morebiti hozhefh vezli bili kakor fo oni? Kdo li pa ti?-* Tak je perpravleno fovrashno fsrze, nar refnizhneji befede na lash poftavljati, ino nar boljfhi dela na hudo isvrazhati. Alj pravizhen mora ftanovitno fvojo nedolshnoft, kakor Jesuf, prizhati. V. 54. JNikdo ne more biti fam febi prizha. ,,Ako bi fe jes fam fhtimal*[sa boshjiga ,Sina, pravi Jesuf, fprizhati bi pa ne mogel: bi bila vfa moja imenitnort: prašna. Vi pa vender vidite, kakofhne zhuda meni Bog dopernafhol 1 daja: s a i 0 j e oit [moj Ozhe in moja prizha, de fini j eS njegov ,Sin, kar je po prerokih she tako ozhitno povedal. — Ako vi tedaj njegoviga prizhovanja fposnati nozhete: tudi njega ne posnate. Jes pak ga posnam, ino vaf moram njegovo fposnanje uzhiti: zhe bi pa tega ne ftoril, bi bil ravno tak lashnivez, kakor fte vi. Glejte! Abraham, ki ga sa fvojiga ozheta imate, fo je she dolgo mojiga dne vefeiil, de bom prifhel sa Melija, odrefhenika, ino kedar je bil njemu moj prihod rasodet, fe je preferzhno rasvefelil: Sa- kaj pa fe vi nad meno shalite?*‘ — ,Slaba je, fe s’ imenit¬ nimi ali shlahnimi ftarifhi fhlimali, fam pa malo veljati, ka¬ kor fo Judje navado imeli. V. 57. Lepo jim Jesuf pove, kdo je on; alj Judje fe s' vfo Jesufovo modroftjo pregovorili ne dajo. She pa le druga losh, fo rekli: „Kako bi bil ti s' Abrahamom na fve¬ ti , kateri je she bliso dva tavshent let vmerl, ti pa fhe ni- mafh petdefet let?“ „„Ne fodite mene sa famiga zhloveka, po katerim fhe nimam petdefet let, jim Jesuf fpet odgovo¬ ri, ampak, de vede, kdo fim , vam na ravnofl povem: Pre¬ den kakor je bil Abraham, fim jes, boshji ,Sin od veko¬ maj. ““ — Judam je befede smankalo. Ker nifo drugiga vedeli, sazhnejo kamenja pobirati, de bi v’ njega luzhali; Jesuf pak je sginil is med njih, de ga vidili nifo. Na rav¬ no te fpomin fe tudi donef bridke martre sakrivajo. — Glejte, tako delajo hudojesizhniki: oni lashejo, preklinjajo, in sadnizh fe fhe pravizhniga s’ rokami lotijo. Pa tudi nedolshen fe naj, kakor Jesuf, sagovarja in prizha. Kader pa vidi, de vfe nizh ne pomaga, naj fe vgene s' Jesufam. Tako fe brani, tako fe fkerbi sa pofhtenje. II. „Zhlovek! pravi fv. Avgufhtin, dvojno je tebi potrebno: pervo je dobra ino mirna ved, savolj tebe, do lehko vefe- lo shivifh, ino mirno pozhivafh; drugo je pofhtenje ino dobro ime, savoljo blishniga , sakaj le fkos to bofh samo- gel drugim dobro doriti.“ Sa fvoje pofhtenje fe je nofil Jesuf nafh isvelizhar; sa fvoje dobro ime fe je fv. Pavl per Korinzhanah pofkufhal: fkerbeti pred vfim drugim sa fvo¬ je pofhtenje je tudi nafha dolshnod. Po kateri poti pa pridemo v' zhad ino v’ pofhtenje? Le po poti pravize ino refnize. Pravizo do fvojiga pofhtenja vfaki zhlorek ima, 158 dokler pravizhno shivi; deje pa v' refnizi pravizhen, mora po fvojim sadershanji pokasati. 1. Ne ifhimo fvoje zhadi v’pofvetnim blagi: s a kaj pofhtenje ne isvira is frebra, ne isslala, ampak le is zhlo- vefhkiga ferza, ferzu pak premoshenje nikakfhne vrednotil ne da. Ne miflimo pofhtenja najti v’ svunajni lepoti, ali nezhemerni obleki ino pofvetni nofhi; sakaj, kakor la- dunofno drevo nizh ne ve ja , naj li ravno lepo seleno lili¬ je ima, zbe nobeniga fadu ne pernefe, tako tudi pofhten¬ je ni na pofvetnih nezhemernollih leshezhe. Ne davimo pofhtenja na lashi, obrekovanje ino s a n iz ho vanje, po kterim bi fvojiga blisliniga ob pofhtenje perpravili; sakaj kakor tat ne bo fkos krivizo obogatel, tudi mi fkos krivizhno govorjenje dobriga imena li ofvojili ne bomo. Hozherno ])red Bogam ino vlimi pravizhnimi ljudmi pofhteni ino fpofhtvani bili: fkerbimo s a lepe vedno- di fvoje pameti, sa zhedne ladnodi fvojiga ferza. Ako fvojo glavo s’ potrebnimi nauki prebrifhemo, fvoje ferze s’ lepimi ladnodami ozhedimo, pojde zhad in dobro ime fa¬ rno od febe sa nami, sakaj: ,,Prava flava (zhad ino hvala), veli fv. Hironim, je framoshliva deviza; le taji dimu, kine lili sa njo , je rada drushiza.“ Pa kakor fe ofe le dobrig* fadii prijemajo, tako tudi nobeden pravizhen, ako le kaj velja, bres fovrashnikov' ni, de bi ga ob pofhtenje ne de- vali. Tudi Jesufu fe je taka godila. Kako fe moremo te¬ daj po kerfhanfko sa fvoje pofhtenje nofiti? 2. Ako li, kridjan! fvoje pofhtenje sgubil, poprafhaj nar popred febe, ako li tega kriv, kar fe zhres tebe g°' vori. Zhe tebe tvoja ved toshi, de ljudje po pravizi govo¬ rijo: tidokrat molzhi, terpi ino pobolfbaj le, de bofh lju¬ dem jesike savesal. ,Skos kreg, tajenje ino ,oponafhanje bi fhe le fovrashnike fvoje rasdrashil, ino gerdobo fvoj e krivize bolj rasfhiral. Kakor sa hudim ve tram sazhnejo rosbe lepfhi difhati, fe bode sazhelo tudi tvoje pofhtenje basati. — Zhe pa tebi tvoja ved prizha, de li nedolshenj ne prenagli fe sa fvojo zhad, ampak fhe enkrat poprafhej: ali fe farno tebi zhad jemle, ali pofhtenje tvojimu danu- Sa fvojo zhad fe nikar fam ne pofkufhaj; sakaj, kdor fa® fvojo flavo ifhe, je ne najde. Pofnemaj Jesufov isgled, in ° Bogu mafhvanje isrozbi, sakaj: „Moje je mafhvanje* jes bom povernilj pravi Gofpod,“ (Hebr. 10, 30.) ,^ievs0' J 59 mi Bogu pravize mafhvanja, on bo tebi poverniI.“ (Sv. Ber¬ nard). Zhe ti pa ti uzhenik, vishar fvojih podlosbnih, ino vidifh , de fe tebi fkos krivizbne jesike fkruni imenitmob tvojiga banu, de ne bofh mogel bres pofhtenja, ki ti jem- lejo ga, sa boshjo zhab ino isvelizhanje blishnjiga dovolj fkerbeti: tibokrat bopi na noge ino pofkuli fe modro ino pohlevno , kakor Jesufa flifhifh ino vidifh. Nikar debi fe v’ jesi s’ fvojimi fovrashniki vjedal; sakaj , kakor nagla povodnja zhibo vodo fkali, tako tudi jesa zhlovefhko pamet otemni —• ino kakor fe v’ kalni vodi nar losheji ribe lovijo, fe tudi zhlovek v’ jesi vlovi. Prizhaj fvojo nedolshnob s’ mirnim ferzam, fkashi fovrashnikam njihovo krivizo s’ modrimi be- fedami. ino tako bodo vfi pravizhni ljudje tvojo nedolshnob fposnali. Ako pa zhutifh , de je fovrashno ferze tvojiga na- fprotnika ferditobi tako polno , de tvoje prizhanje per nje¬ mu nikjer probora ne najde; tibokrat fe vgeni, kakor Kri- ftuf v’denefhnim fv. evangelji, sakaj: „ZkIoveku je zhab, fe prepiranju odtegniti.“ (Prip. 20, 3.) Nebo dolgo, ino Bog bo fovrashnike tvoje vergel tebi pod noge. III. Ljube dufhe ! fkerbite sa fvoje pofhtenje, pa tudi fvo- jimu blishnjimu varite dobro ime. Hudi fo tatje, ki nam kradejo zhafno blago; fhe hujfhi hudobni jesiki, ki nam jemlejo dobro ime, ker fe odvseto leteshko, ino zhibo ni¬ koli vezh poverniti ne da. Ako be pa po nedolshnim obre- kani, in sa fvoje pofhtenje okradeni, fpomnite fe na Jesufa tibokrat, ino potolashite fvoje ferze, sakaj: ,,Zhe fo Gofpo- da Belzebuba imenovali, kaj fhe le vam poreko.“ (Mat. 10, 25.) Glejte, kako grosno je bil vfmileni Jesuf od hudobnih opravljan , snnizhovan ino toshen : sdaj pa rodovi v’ prahi pred njim leshijo , ino njega molijo. Le zhibo imejte fvo¬ jo veb : prifhla bo ura, ino tudi vaf bodo fovrashniki vafhi zhebili. Amen. 1(50 XXVIII. Zvetna nedela Od fvetiga obhajila. Jesuf jezdi ozhitno v’ Jeruzalem. Mat. 21, 1 — 9. SveAi podloshni fe v^felijo fvojiga kralja , ketlar k’ njim pride; pridni flushavniki fpremijo s’ vfo zhaAjo fvojiga go- fpoda, kedar fe sopet v’ fvoje prebivalifhe poverne. On prefodi njih sadershanje, pohvali pridne, katere sa vlim perpravlene najde , vseme pa tudi vfe malopridne v’ Arah, ki fe na njegov prihod perpravili nifo. Ravno tako pride tudi nafh gofpod Jesuf KriAuf v’ fr. velikonozhnim obhajilu ozhitno k’ nam, v nafhim ferzi prebivat, kakor je prifhel nekoliko dni pred fvojim bridkim terplenjam v' Jerusalem- fko mefto, po denefhnim fv. evangelji. I. Kralji in poglavarji fo fvoje dni v’ mirnih zhafih le ofelze jesdarili, kedar fo fe‘hotli ljudAvu v’fvojim velizha* Avi pokasali; ta je bila v’ jutrovih deshelah navada. Kralj vfih kraljov je tudi Jesuf, farno de nja kraljeAvo ni tega fveta, ampak je vezhno ino duhovfko , ki fe na semlji sa* zhne ino flushi, v' nebelih pa vezhno savshiva. Žele ti - * leta je she kraljeAvo boshjiga nauka med ljudmi fhiral, ino jim kasal pravi pot; ki v’ vezhno shivlenje pelja. Prifhla je urn, vlim vernim fkos fvojo fmert ravno v’ to kraljeAvo ncbefhke vrata odpret', in vef svolen fvet vezhniga pogub* lenja odrefhit. Hotel fe je tedaj ljudAvu sa odrefhenika ino nebefhkiga kralja ozhitno fkasati. V. 1. S’velikimi trumami ljudi fe tudi Jesuf v’Jerusa* lem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod olj* fko goro, kjer je nekoliko dni popred Lazara, fvojiga p rl " jatla, obudil, pride ravno v'jutru denefhniga dne do Betfa* ge, do eniga kraja, she bliso Jerusalemfkiga meAa. Vfe fe J e lerlo ljudi j bi fo hodili Lazara gledat, ino Jesufa, bi ga je obudil, fposnnvat. Tukaj fe hozhe Jesuf, de je poflanMe- lija, vliniu ljudftvu pokasati. Svunaj terga poftoji, rezhe dve¬ ma fvojih uzhenzov: „Pojdita v’le te terg, tam najdeta oflizo ino njeno shebe. Le kar odveshita ino perpeljita ju meni. Zhe kdo kaj porezhe, le povejta, de je sa mene.“—Kdo samore tako narozhiti, rasen tajifti, ki je vfigavedozh, ka- teriga je vfa oblaft v’ nebefih ino na semlji ? V. 4. Kar je Jesuf na denefhni den dopolniti hotel, je she okoli pet fto let popred fkos fvojiga preroka Zaha- rija prerokvati puftil, rekozh: ,.Povejte v’ taji Iti m zhali, kedar Mefija pride, hzheri ,Sionfki ino vlim prebivavzam, ki okoli imenitniga Jerusalemfkiga hriba ,Siona prebivajo, naj pogleda fvojiga kralja, odrefhenika, kako krotek ino ponishen on pride, ki fedi na ofelzi delavne oflize. 44 (Zah. !), 11.) Glejte, kako na tenko fe vfe dopolni, kar Bog, on vezhna refniza, rezhe; zhe ravno ne vfelej mahoma, ven- der le enkrat gotovo. V. 6. Jesufova uzhenza najdeta in perpeljata, kakor jima je vkasal, s’ oflizoj ofelze. — Nimajo drugiga fedila, pa fvoje plajfhe isflezhejo, ofelze pogernejo ino fvojiga kra¬ lja na-nj pofadijo. Kolika fveta ponishnotl, ki nam jo Je¬ suf pokashe! -— Borna je bila pozheftitev, katere mu nje¬ govi podloshni fkashejo; pa prifhla je is dobriga ferza, in to Jesufu nar bolj dopade. V. 8. Ljudi fe je vfe okoli Jesufa terlo. Od vfih kra¬ jev mu hitijo naproti. Eni gredo naprej , drugi od sadej, tretji ga na ufhlriz fpremljajo. Odvefelja ne vedo, kako ga bolj pozheftili. .Svoje oblazhila mu na pot pogrinjajo, de bi lepfhi jesdil; lepo zvetezhe vejize vzhefujejo, ino mu s’ njimi (leso salfhnjo. Zhedne oljkne zhefulze fi jemlejo, ino jih s Jesufam v’ rokah nefo, kakor s’ fvojim zheftitlivim kraljam, ki je fovraslmike fvoje premagal. — Ravno tega fpomin je navadno shegnanje lefa na denefhno zvetno ne¬ delo . de bi fe mi vfiga tega fpomnili, ino bili fvojiga ne- befhkiga kralja vefeli. ' • 9* Judovfke mnoshize fo she s dav naj shelele Jesufa sa fvojiga kralja imeti: kakor hitro svedo, de on prav prav po kraljevo sa Mefija v Jerusaleinfko poglavitno mefto ozhitno pride, je vfe na nogah. Vfe od maliga do velikigana vef glaf krizhi ino ga posdravlja, rekozh: ,.Bodi posdravlen ,Slonifcr*sa« B,—J. ,, 162 obljublen Mefija, fin, kralja Davida. ,Slava tebi, ki pridefh v' imeni gofpod Boga. Zhaft ino hvala po vifhinah!“ Toliko zhaft je fkasalo judovfko Ijudftvo Jesufu: ravno toliko ino fhe vezhi zhnft bi morli njemu fkasati tudi mi, pofebno fedaj o fv. velikonozhnim obnajili, kedar pride on tudi k’ nam , nafh kralj ino isvelizhar, v’ prefvetim refh- nim telefi. U. 1. Vfaki zhlovek ima v’ Tvojih perfih imenitno, pa fkrivno kraljeftvo; vfaki ima v'Tvojim ferzi fvojiga kralja, dobriga ali hudobniga, ino kakorfhen je zhlovefhkiga ferza vishar, dober alj hudoben, tako je tudi zhlovefhko shivlen- je; ino ravno po tem Te tudi zhloveku na duThi hudo ali dobro godi. — Hudoba je od tega zbafa y’ zhlovefhkim ferzi kraljevala, kar je peklenfki sapelivez nafhe perve fta- rifhe vjel. Le tega fovrashniga kralja pregnat, ino zhlo- vefhko ferze Tebi ofvojit, je prifhel Jesuf, Tam boshji ,Sin, na te fvet, je vsel na denefhni den, fheft dni pred Tvojo fmertjo, kakor kralj isvoleniga ljudftva Jerusalemfko me- fto v’ Tvojo oblaft: pride pa tudi v’ nafhe ferze fkos fv. ob¬ hajilo, de bi vfo hudobo pregrehe isgnal, le on fam njega vishal, ino v' njem prebival. Glejte, ljube dufhe! ravno vi fte tajifte hzheri nebefhkiga ,Siona, vafhe ferze je tajifto fkrivno Jerusalemfko mefto, v' katero je v’ teh fvetih veli* konozhnih dneh Jesuf, nebefhki kralj, noter fhel ali p a fhe pojde, vef krotek ino pohleven, pod podobo beliga kru¬ ha v’ prefvetim refhnim telefi. O de hi ga tudi vil vred¬ no fprijeli, ino njemu fpedohno prebivalifhe v’ fvojim f er ' zi perpravili! 2. Kedar imeniten kralj ali zefar v' Tvoji zhnfti ino ob- lafti pride, fvojiga ljudftva ohifkat, fhe den denafhni njemu s’ lepim fuknam pote pogrinjajo. Pogrinjali fo tudi Jesu¬ fu na njegovi zhaftitni jeshi v Jerusalem fvoje laftne obla* zhila, de hi fvojiga kralja fpodobno zheftili. Vi pa nameft° fvojih telefnih oblazhil isflezite fvoje pregrefhne ftare nava¬ de, rasgernite jih pred nameftnikam hoshjim fkos zhiftu fpoved, naj de ho najdel Jesuf, nafh nebefhki kralj, p rl ' jeten pot v’ duhovfki tempel vafhiga ferza. — Namefto zvet- ja, s' katerim fo ljudje Jesufu po zefti ftlali. polepfhajte vJ njemu (leso s’ dobrimi Jelami, s’molitvami, s’ podi ino s’ vbogajme - dajami. Vsemite fi v’ roke vefele vejze prave ker- fhanfke ferzhnofti, de bote premagali fovrashnike fvoje du- fhe. Glejte! tako perpravlena dufha lehko s’ vefeljam Je- sufu, fvojimu nebefhkimu kralju, naproti gre. 3. Kakor fe je pa Jesuf v’ (redi vefelja ino zhefbenja milo rasjokal, vgledati pregrefhno Jerusalemfko mefto, vi- diti toliko terdovratnih grefhnikov shaloften konez: ravno tako tudi njegova shaloft toliko ino toliko malopridnih krift- janov sadeva, ki po nevrednim k’ Cvetim obhajili hodijo. „0 de bi fposnali, tako fhe on smiram klizhe gluhim ufhe- fam, de bi hotli faj fposnali Tedaj , o dneh mojiga obifko- vanja, fvoje isvelizhanje!* 1 ' Alj vezhi del je fkrito vfe to pred ozhmi nevrednih obhajavzov, sakaj dufhna flepota ino oterp- notl ferza fo fploh fhtrafe nevredniga obhajila, ino vezhno pogublenje je njih shaloften konez. „Kdor bo nevredno te kruh jedel, ali kelh Gofpodov pil, pravi fv. Pavl, bo kriv telefa ino kervi Gofpodove. Sakaj, kdor pije ali je nevred¬ no, febi fodbo je ino pije. ker ne raslozhi telefa Gofpodo- viga.“ (I. Kor. 11 , 27—29.) Kakor je v’ Judesha Ifhkar- jota hudizh slesil, bersh hoje od Jesufa pomozhen grish- lej prijel, ino kakor fo bili terdovratni Judje nevfmileno pokonzhani, ki fo Jesufovo kri zhes fehe ino fvoje otroke priti klizali: ravno tak shaloften konez bo tudi viih terdo- vratnih grefhnikov, ki po nevrednim Jesufa v' fvetim obha¬ jili prejemajo. „Sa to je veliko flabih in bolnih med vami, govori fv. Pavl, in jih veliko fpi.“ (I. Kor. 11 , 30.) Tre¬ petaj tedaj, ino hoj fe vfaki saftaran grefhnik, ki farno sa to k velikonozhnim obhajili grefh, ker morafh, bres vfe potreb¬ ne perprave: ti fi od leta do leta en boshji rop sa drugim sa- lagafh , ino bofh na fvojo sadno uro kakor Judesh obupal. ,,Kdor je Mojsefovo poftavo prelomil, je moral po sapove- dih ftariga teftamenta bres vfe milofti vmreti: koliko huje mafhvanje saflushi , pravi fv. Pavl, kdor ,Sina hoshjiga po¬ tepta, ino kri teftamenta ognufi, s’katero je bil pofvezhen.^ (Ilebr. 28,29.) ,Sv. Ziprijan perpoveduje,deje neka perletna perfhona po nevrednim fv. obhajilo prijela; alj na enkrat fe sazhela trefti ino trepetati, kakor bi bila kaki (trup savshi- 1 — 28. Ofem dni potem , ravno denafhno ne¬ delo , fo apollelni vli s’ Tomasham vred}, sbrani. Vefelo ofmino vdajanja Jesufoviga obhajajo, kar Jesuf fpet fkos saperte vrata med nje ftopi. jih posdravi, terdoverniga To- masha ljubesnivo pofvari ino mu rezhe: ,,Tomas h! tak sdaj podaj perft v’ moje rane, kakor li hotel; poloshi fhe fvo¬ jo roko v’mojo defno tiran: preprizhaj fe, de fi refnizhno fpet shiv, kakor fo tebi tvoji tovarfhi, svetli flusbabniki moji, povedali ino ne bodi tako malovern, temuzh vervaj, na j fi ravno ne vidifh, kar od refnizhnih ino pravizhnib prizh isvefli.“ Tomash Jesufa sagledal ino saflifhal, pa pred njega fklenil fe je. Vef v^shalofti, de ni verval, ino pa vef nove ljubesni vshgan , Jesufu rezhe: „Moj Gofpod ino moj Bog fi li, ki fi refnizhno od mertvih vftal!“ \ . 21) —• 31. Lepo je bilo fposnanje Tomashovo , ker je Krillufa vgledal: fhe lepfhi je sbiva vera svetlih kridjanov, ki v’ Kridufa verjejo, de fi ga ravno s' fvojimi telefnimi ozhmi sdaj ne gledajo, ker fo zhudeshi Jesufovi sapifani; naf preprizhati, de je on bosbji ,Sin. ,Srezhni, 182 kateri verjejo tudi to, kar je Jesuf fhe vezli ftoril ino uzhil, kakor je v’ evangeljfkih bukvah sapifano, sa to, ker fo apoftelni ino vfi njih naftopniki tajifto prizhali: frezhni. ki vfe terdno verjejo, kar fv, mati katolfhka zer- kev uzhi, ,.de po befedah fv. Janesa verjejo na Jesufovo fv. ime, ino tako isveližhani bodo.“ ir. Kor je sapifaniga tudi od terdoverniga Tomasba . vfe je sa naf sapifano. Po Tomashovo fmo fe mi pogofto Je- sufovjga nauka lozbili, njega s’ fvojim grefhnim shivlen- jam tajili: po Tomashovo fe k’ Jesufu poverniti, pred nje¬ ga poklekniti mormo tudi mi, ino fposnati,“ de le on je nafh Gofpod ino Bog.“ Njega fzer vezh s’ fvojimi telefnimi ozhmi ne vidimo, fvoje smote njemu ozhitno fposnati ne moremo; pa nafha fv. vera naf uzhi, de je on nameftnike fvoje pollavil, jim dol oblaft, grehe odpufhati in sadershati. Pred boshjimi oblaftniki fe ponishati, fe jim fvojih grehov obtoshili: to on od naf slieli. .Srezhni, ki verjejo ino tako ftorijo:—■ kakor Tomash sgublen mir, tok oni novo vefelje fkos sa- krament fv. pokore fpet sadohijo. 1. V‘ miri s’ Bogam shiveti, mirno ved ime¬ ti: to je na semlji nar shlahnej blago — mir. kateriga fvet nam dati ne more, kateriga le daja nam Jesuf fam. ('Jan. 14, 27 .) Bres njega hi bila kraljeva krona tern na glavi, bres njega fo fkrinje dnarjov polne f-hrambe mo- tlrofov: farno dufhni mir nam nafhe sbivlenje fladi. — Ko¬ likokrat pa mi grefhniki te shlahtni mir ponidama satrati- mo, s’ Tomasliam v' ftrafhnim nepokoji shivimo, ino bi terneli na vezhno, ako bi Jesuf noviga ozhifhovala nam sapuftil ne bil. Poftavil je pak sa grefhnike sakrament fv. pokore, „ino, oko fe fvojih grehov fpovemo, je Bog vfmr len ino svefl, de nam nafhe grehe odpufti, ino naf vfe hu¬ dobe ozhifti.“ (I. Jan. 1, 9.) 2. Ne vfaki, ki pravi: Gofpod, Gofpod! pojde v’ nebefhko kraljeftvo, ampak tajifli, ki dopolnijo voljo Ozhe- ta nebefhkiga. (Mat. 7, 21.) Ne vfaki, ki fe fvojih grehov fpove, bo odpufhanje s a dobil ino pravi 183 mir fvoje v.efti prijel, ampak le tajifti, ki vredni fad pokore rodi. Drevje fe fposnava po fvojim fadu, prava svelizhan- fka pokora pa na poboljfhanji shivlenja. ,.Naj sapufti hu- dobnesh fvojo pot, ino krivizhni fvoje mifli, naj fe k J Go- fpodu oberne, ino on fe bo zhres njega vfmilil.“ (Isa. 55, 7.) Poravnati fe morjo hribi ftorjene krivize, safuli doline samujenih dobrih del: sravnana mora biti nafha volja po boshji volji, ino Gofpod bo prifhel: — Jesuf: bosbji ,Sin, bo s' fvojim Ozhetam v’ zhlovefhkim ferzi fvo¬ je prebivalifhe isvoljil, ino tako bo nebefhki mir ino ve- felje zhlovefhko ferze vshivalo. III. Ljube dufhe! shaloftno ino nepokojno je bilo tudi vafhe shivlenje, dokler nifte s’ Jesufam fklenjeni bili, ino (te v’ grehih shiveli. ,Sveta velikonozhna fpoved vaf s’ Je¬ sufam fldepa, vam ponuja shlahtni mir pravizhne vedi. —- Ako fhe nifte tajifte opravili, ne odlagajte dalej : padite na fvoje grefhne kolena pred fvojiga Isvelizharja, podajte fe v’ saflushenje njegovih fv. pet kervavih ran, fpravite fe s’ njim, ker je vafh Gofpod ino vafh Bog. Vi pak, ki fte verno ozhiftili fvojo veft fkos pravo po¬ koro , fe s’ apoftelni rasvefelili fvojiga Isvelizharja v’ sakra- menti fv. refhniga telefa — vi, ki vshivate shlahtni mir do¬ bre vefti ino pokojniga ferza: varvajte, de vam ga ne vse- me fpet golufen fvet, ki vam ga fzer vseti, dati pa ne sa- more, sakaj: „Nafhe ferze, pravi fv.Avgufhlin, je nepokoj¬ no, dokler ne poživiva v’ tebi, o Bog!“ Amen. 184 XXXII. Druga nedela po veliki nozhi, Od dufhnili paJtirjov ino ovzhiz. - no Km - y Jesuf dober paftir fvojih ovzhiz. Jan. 10, 11 — 16. I^epo je gledati dobriga paftirja v’ fredi fvoje ljublene zhrede; fhe lepfhi je viditi fkerbniga uzhenika med /voji- mi sveftimi uzhenzi, ki jih pafe s’ nauki milofti boshje, kakor s’mladim selenjam svoje ovze fkerben paftir.—Tok ljubesniv dufhen paftir je vfim provovernim kriftjanam Jesuf nafh isvelizhar, kakor fe v’ denafhnim fv. evangelji on fam imenuje. I. j Med pohlevnoj sbivinzoj na semlji tudi derezha sveri- na shivi: med pravizhnimi ino mirnimi ljudmi pa tudi kri- vizhni hudobnesbi prebivajo, kteri s’Tvojimi hudobami is* velizhanfko frezho pofhtenih kriftjanov tergajo, kakor dere- zhi volki pohlevne ovze. Takfhni fo bili hinavfki farisejt ino fhtimani pifmarje Judovfkiga ljudftva, kateri fo fveto- sheljne ljudi Jesufu odvrazhali, ino nebefhkiga uzhenika sa goljiifniga sapelivza imeli. V. 11 .^ Jesuf fe v’ prizho fvojih fovrashnikov in p°' flufhavzov sa fvoje pofhtenje pofkufi, rekozh: „Jes k® dober dufhen paftir , de fi ravno vi fovrashniki moji me¬ ne sanizhujete. Jes fim tajifti paftir, kteriga je she Bog po preroku Ezehjela (34, 23.) napovedal: „Obudil bo® ediniga paftirja zhes nje, kateri jih bo pafil; te bo njih paftir.“ -— r Le tajifti je dober paftir, ki ljubi fvoje ovzhi- ze: tudi jes govori Jesuf, jih tako ljubim, de sa nje fvoje shivlenje poftavim. 4 * — Kar je Jesuf govoril, to je tudi ft°' ril: na fv. krishi je vmerl, de bi njegove ovzhize vezhi® shivele. — Tudi vfi ozhelje ino matere, gofpodarji ino g°' i fpodinje fo dufhni paftirji frojim podloshnim , otrokom ino poflam (drushini). Oj, de bi samogli tudi vti ti s’Jesu- fam rezhi: Mi fmo dobri paftirji Tvojih podlosbnih! Alj vezhi del Te le sadersbijo kakor nesvefti najemniki, od ka¬ terih Jesuf v’ denefhnim Tv. evangelji perpoveduje. V. 12 — 13. „Vi pravite, govori Jesuf dalej , de ni- lim jes Tvojim vernim dober paftir, in de jih le sapeljujem. Alj, ako bi bil jes kak malopriden najemnik, bi sdaj ne bodil v’ fredi Tvojih ovzhiz, dokler vi meni, derezhim vol- kam enaki, po shivlenji ftreshele.“ Najemnik, ki ovze nifo njegove, hitro sbesbi, ko le volka vgleda; on ovze divji sverini popufti, de Te jih loti, jih terga ino rasganjo. Rav¬ no tako bi tudi vi radi s’ mojimi vernimi ovzhizami ftorili, de bi jes najemnik bil, ino bi sa Tvoje ovzhize ne fker- bel; alj raji vmerjem, kakor bi jih fovrashnikam prepuftil." — Glejte, tako naf Jesuf sa Tvoje domazhe fkerbeti uzhi. Ka¬ ko pa mi sa tojifte f.kerbimo? Pogofto ravno tako flabo, kakor bi le najemniki bili. —- ,$tarifhi vidijo fovrashniga sapelivza v' hifho hoditi, ki bi rad njih Tinam ino hzheram nedolsbnofti drago oblazhilo rastergal; alj oni tega ne po- rajtajo ino—•molzhijo.— Gofpodarji vedo , kaka sverina ne- framnofti, sapravlivofti ino drugih pregreh med drushino sabaja; alj oni pravijo: „Kaj nam sa to ?‘ £ ino jim vfo fvo- jovoljo dopuftijo. — Shupani, fodniki (rotmani ali rihtarji) ino druga gofpofka zhujejo, kako Te fhira po okolizah ino vefeh rasujsdanje, pijanzhovanje, ponozlmo vlazhuganje (vcfvanje), ino vezh drugih hudobij; alj „oni meshijo, ka¬ kor bi flepi bili — ne zhmerknejo, kakor mutafti pli, kate¬ ri ne morejo lajati; prasne rezhi vidijo, fpijo ino Tanje lju- bijo.“ (Jes. 5(5, 10.) Oj gorje takim predpoftavlenim, ki tako flabo pofnemajo Jesufa, dobriga paftirja! V. 14 — 15. Dobriga paftirja perva fkerb mora biti, de Tvoje ovzhize fposna, de ve sdravim sa pafho, bolnim pa sa sdravilo fkerbeti. „Jes fim dober paftir, pravi Jesuf, sa to pa Tvoje ovze posnam, pa tudi moje verne ovzhize me¬ ne posnajo, fkerbno sa meno hodijo, ino moje nauke po- flufhajo. Ravno sa to pa tudi blagor jim ! Kakor Bog, moj Ozhe nebefhki, mene posna, tako tudi jes njega posnam; fposnale bodo tudi Boga fkos moje nauke vfe ver¬ ne ovzliize, sa katere jes Tvoje shivlenje poftavim.“— Boga fposnavati, Te naukov Tv. kerfhanfkc vere uzhili, na Tvoje otroke ino drushino gledati, jih hudiga varvali ino vfo ilo- l)ro uzhifi: to je llarifhov, gofpodarjov ino gofpodinj, ka- kor viih drugih predpollavlenih, fveta dolshndtt. Pa le ma¬ lo jih to porajta. Veliko jih je, katerim je Bog zelo nesnan, ino bogabojezhiga shivlenja per njih doma ni. Rakovi pa fo pakirji, takove njih ovzhize; kaki predpoharleiii, taki podloshni. Vezhi del ravno taki fo Judje bili, ke- dar je Jesuf med njimi uzhil. Ravno sa to je pa tudi jim boshje kraljekvo odvseto ino drugim dano bilo , kateri fo boljfhi fad pravizhniga shivlenja obrodili. V. 16. Terdovratni Judje nifo hoteli Jesufa sa frojiga pakirja fposnati; alj vender sa to on ni bres ovzhiz: „Jes imam fhe druge ovzhize, jim je djal, zhe ravno nifo is hleva Judovfkiga ljudkva, ampak is od nevernih ajdovfkih narodov. Tudi tajili e moram med fvoje ovzhize perdohiti, de bodo moj glaf flifhale, ino mene sa fvojiga pallirja fposnale, naj de bo sa vfe en hlev ino en pakir.“ — Kdo pa je te edini pallir? ,Sam Jesuf, nafh isvelizhar. Rde je ta edini hlev? ,Sama fv. kat. kerfh. isvelizhanfka zerkev, ino mi verni krikjani fmo tajille ovzhize — ki ni- fmo is perviga hleva, isvoljeniga Israelfkiga ljudllva, am¬ pak is drugiga hleva, nevednih nesnabogov in malikvar- , zov, v’ fv. kerfhanfko zerkev perpeljani. Poklizal naf j e Jesuf fkos fvoje namellnike med fvoje ovzhizhe, ino fkos nje neprenehama sa naf fkerbi. .Srezhni fmo, ako gl^ namellnikov boshjih, nafhih dufhnih pallirjov, svello p°' flufhamo, ino hodimo kakor dobre ovzhize sa Jesufa®' fvojim pallirjam. 11 . Draga je zhreda Jesufova: on je tajilio odkupil ne sJ malovreden dnar, temuzh je dal sa njo fvoje lallno shirlei' je. Isrozhil je fvojo kerfhanfko zhredo nameflnikam h 0 ' jim, de sa njegove drago ltuplene ovzhize fkerbijo. Velik' mora biti tedaj tudi njih fkerb, tojifte svello palli- y^ e ' dajte na febe, ino na vfo zhredo, opominja fv. Pavl dufh ,ie pallirje, v’kateri vaf je fv. Duh poka vil, vladati vishati zerkev boshjo, katero je s’ fvojo kervjo perdobil.“ (Djanj. Ap* ‘ 2K) Teshka butara floni na duhovfkih ramah , sakaj ,i’ 1 dolshnoll je: 187 1. Uzlii ti fvoje v el - n e ovzhize. „Pojdite, ino uzhite vfe narode ! tako jim je Jesuf narozhil. Uzhite jih dershati vfe, kar koli fim vam sapovedal.“ (Mat. 28, 19, 20.) Kako fe pa uzhijo nekteri kriftjani fedajniga zhafa? Enim fo rade predolge pridge, ino predolgozhafni kerfhanfki nauki, ker jim boshjo befedo poflufhati mersi. Drugi sftpufhejo prepogofto fvojo domazho zerkev, ino pre¬ vozil po boslijib potih hodijo: ne posnajo fvojiga domazhi- ga paftirja, ino tudi oni jih posnati ne morejo. Kedar fe pa sa velikonozhno fpoved isprafhuje, ino duhovfki paflirji fvoje ovzhize bolj natenko fpoSOati shelijo, liftokrat je pogo- jflo le fovrafhtvo ino preklinjanje njih povrazhilo. — Duffinih paftir jov dolshnoft je: 2. ,Svoje ovzhize posnati. „Jes posnam fvoje ovzhize, praviJesuf, ino one mene posnajo.“ (Jan. 10, 14.) .Srezhen tifti boshji nameftnik . ki fe fmejo s’fvojimi ovzhiza- mi ravno tako pohvaliti. Pa kako teshko je to ! Zhe duhov¬ fki gofpod po enim ali drugim popriifhajo— posvedujejo, kako fe v'tej veli, ali uni hifhi godi, fe jim velikokrat sla- she, ali pa s’ neVoljo odgovori: „Kaj jim sa to!“ Tako malopridne ovzhize delajo. — Dolshnoft duhovnikov je: 3. .Svariti ovzhize, ki fe flabo sadershijo. „Te, kateri grefhijo, pofvari v’ prizho vfih , de fe bodo tu¬ di drugi hali , opominja fv. Pavl dufhniga paftirja. Sater- dim tebi v’ prizho Boga ino Kriftufa Jesufa. kateri bo fo- dil shive ino mertve o fvojim prihodi ino fvojim kraljeftvi: osnanuj befedo, ne jenjaj , bodi fi perloshno ali ne pei - loshno; previshuj, profi fvari s’ vfim poterplenjam in nau- kam.‘* (I. Tim. 5, 20. II. Tim 4,1, 2.) Kdo fe pa huji sameri, kakor vbog duhovnik, ako kogar fvojili farmanov k febi poklizhejo, njega pofvarit ino poboljfhat. ..Nimam per njih kaj opravili^ - to je malopridnih dufh prevseten odgovor. 4- ,Strahovati fvoje nepokorne ovzhize, s’ do¬ brim ino s’ hudim . ozhitno is kanzelna ino fkrivaj v' fpo- vednizi, fo dolshni dufhni paftirji. „Tebefim sa zhuvaja dal, pravi GofpiSd, de govorifh v’mojim imeni, ino rezhefh : Hu- dobnik! gotovo hofh vmerl; ako pa hudohniga ne bofh opomin jal, de bi od fvoje hudobije odftopil, bo hudoben v fvojili krivizi vmerl, njegovo kri pa Lom is tvojih Jok terjal.(Ez. 33, 7, 8.) Gorje po teh befedah dufh nun pallirjam, ako molzhijo ! Alj kaj ftorijo ina- 188 lopridne ovzhize? Refnizhnim ino ojftrim pridgam fe pre- fherno fmejijo, rekozh: „To je duhovnikov oralo (dreto) ino brana;“ ino ne porajtajo rezhene refnize. Ako fo oj- fter ino zbili fpovednik. ki po Jesufovim nauki ravnajo, (e jih radi grefhniki Ogiblejo , kakor bi fe bali, na dufhi osdraveti — ino fi le ifhejo malopridne najemnike, kateri jih na fvojih laftnih ramah v’ peklenfki bresden nefejo. Glejte, ljube ovzhize Kriftufove! to je teshavna buta¬ ra, ki jo dufhni paftirji nofijo, kedar sa vaf fkerbijo. „OpraviIo imajo, pravi fv. Gregor, katero je sa angeljfke rame preteshko.“ Kdo pa jim tajifto bolj teshi, kakor hu¬ dobni kriftjani ; sakaj nar huji je sa dobre duhovnike to, zhe morjo namefti vboglivih ovzbiz terdovratne in fvojo- glavne kosle palli, katere bo enkrat nar vekfhi paftir na fvojo levo odbrali dal, ino jih potem v 3 vezhni ogenj ob- fodil. O nikar, ljube dufhe ! de bi tudi vi med tajiftimi bili, katerim Jesuf porezhe: ,,Poberite fe prezh od mene, vi prekleti! jes vaf sa fvoje ne fposnam.“ —— Ako pa ho- zhete biti dobre Jesufove ovzhize, oj tak: 1. Poflufhajte svelto isvelizhanfki glaf bosh- je befede, sakaj, te je glaf Jesufa Kriftufa nafhiga ljubiga paftirja. Vafhi dufhni paftirji ne govorijo farni od febe, ampak fv. Duh fkos nje govori. „Kdor vaf poflufha, prat' Jesuf, mene poflufha; kdor pa vaf sanizhuje, mene sani- zhuje , ino tudi Ozheta , ki je mene pof!al.“ (Luk. 10, lb.) Naj fo duhovnik, kaki hozhejo: ne na njih gledali, temujb poflufhati nauke, katere dajajo, je ovzbiz Jesufovih ftet> 1 dolshnoft. Naj je pofodva flaba ali sala, de le shlahtne re ' zhi v’ febi ima. 2. Vbogajte (flufhajte) fvoje dufhne paftirj e ’ kar vaf vuzhijo (po bosbji poftavi) shiveti. „Pokorni j> ,n bodite, opominja fv. Pavl, ino bodite jim podloshni, boi oni zb lijejo kakor taki, ki bodo sa vafhe dufhe odgo v ° r dajali, de to s’ vefeljam ftorijo. ne sdihvaje, sakaj to s* 1 raf bi ne bilo dobro. 41 - (Hebr. 13, 17.) Naj vam ravno v» fhe pregrefhno vefelje kratijo; naj vam tudi brani pregreh ni fvet, jih vbogati; zhe ravno vam sapelivi pofvetnesb* prenehama pravijo, de vfe to nizh ni: o ne dajte fe molit 1 ' sakaj oni fo tajifti krivi preroki, pred kterimi nal nafh nebefhki paftir, fvari. Ne potegnite s’ golufnim )' c , tam, sakaj: „Kclor fvet ljubi, govori fv. Janes, Ijubes 111 189 Ozheta v’ njemu ni. Ino fvet preide ino vfe njegovo po- shelenje; kdor pa voljo boshjo flori, oftane vekomaj.* 4 (I. Jan. 2, 15. 17.) 3. ,Spofhtujte fvoje duliovfke paftirje, kakor nameftnike Jesulove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi fv. Avgufhtin, to je j jim isrozheno. 44 — „Mafhniki fo lnmeftniki Kriftufovi, ino kdor mafhnika Kriflufoviga fpo- fhtuje, fpofhtuje Kriftufa; kdor pa mafhnika samezhuje, samezhuje Kriftufa, kteriga nameftnik fo.* 4 (Sv. Krisoftom.) Brumni kralji ino zefarji fe jim perklanjajo, sakaj vezhno isvelizhanje v’ rokah nameftnikov Jesufovih leshi. „Namefto Kriftufa fmo poflani, govori fv. Pavl, kakor bi Boga fkos naf opominjal. 44 (II. Kor. 5, 20.) — Naj fi ravno duhovni fvoje flabofti imajo, faj je tudi med dvanajft apoftelni bil en isdajavz; ino kdor is med vaf je bres greha, naj salu- zha pervi kamen v’ duhovnika, ako fe pregrefhijo. Zhe ravno ne morte njih flabih del hvaliti, fpofhtujte vfelej njih zbeftiiliv ftan, zheftite njih veliko obhift. Bog je obfodbo mafhnikov febi perhranil. Satorej: „Boj fe is žele dufhe Gofpoda, ino njega mafhnike v’ zhefti imej. 44 (Sir. 7, 31.) 4. Molite s a fvoje dufhne paftirje, sakaj po- boshna molitev dobriz ovzhih pomaga paftirjam, modro vi- shali zhredo boshjo. — Molili fo verni kriftjani v’ Jerusa- lemi sa fv. Petra, ki je bil v’jezho sapert, ino angelj boshji je njega refhil. Tudi fv. Pavl fe perporozha kriftjanam, naj mu pomagajo po fvojih molitvah per Bogu. (Rim. 15,13.) Ako je she vfaki zhlovek milofti boshje potreben, koliko vezh fhe le dufhni paftirji, kateri toliko dufh v' fvoji fker- bi imajo. ,,Ak« pridno premiflite, ljubi bratje, pravi fv. Avgufhtin, bole fposnali, v’ koliki nevarnofti fe vfi mafhni- ki Gofpodovi snajdejo! sakaj zhe bo na fodni den she vfaki sa febe teshko odgovor dal, kaj fhe le sa mafhnike bo, od katerih fe bodo viih jim isrozhenih dufhe terjale. 44 — Ne miflile, de fte jih she s’ vfim odpravili, ako jim navadno bernjo ali defetino odrajtate, po tem pa na nje ne smiflite vezh. Sa Bogam nar pervo ljubesn fte jim dolshni, kakor fvojim ozhetam , sakaj: ,,Dobri dufhni paftirji ne ifhejo, kavlje vafhiga, ampak vaf. 44 (II. R or . 12, 14.) Preljubesnive, drago ktiplene Jesufove ovzhize! ne sa- pudite fvojiga nebefhkiga p a dirja, dershite fe pa tudi sve- do njegovih namednikov. Vefelite fe, ako dobre paftirje imate, sakaj oni fo pofeben boshji dar. Zhe vaf bo pa Kog prav hudo fhtrafati hotel , vam bo dobre duhovne vsel, ino flabe najemnike poflal. Krivi uzheniki ino hu¬ dobni sapelivzi bodo med vami vdali, vam dufhen mir po¬ dprli, vam zhafno frezho ino vezhno isveiizhanje kakor derezhi volki rastergali. — Vodite pa tudi vi Aarifhi fvoje otroke, vi gofpodarji ino gofpodinje fvojo drushino si fvojim padirjam po pravi poti pravizhnodi, de hote prifbli enkrat na drafhen fo en den pred fvojiga nar vifhiga padir- ja ino fodnika na defno dran med isvoljene Jesufove ovzhi- ze, ino de pojdete s’ njim v’ vezhno vefelje, kjer bo le en hlev ino en padir. Amen. XXXIII. Tretja nedela po veliki nozlii- Od frezhniga popotvanja is zhafnolti v vezhnolt. Jesuf jemle od fvojih flovo. Joan. 16, 16 — 22. fe , kar na fveti shivi, le farno en zhafek terpi: ve* felje fe v’ shalod, ino shalod sopet v’ vefelje fpremenj 3. Tega nam je prizha denefhni fv. evangelj , v’ katerim J e ' suf od fvojih uzhenzov flovo jemle, kakor dober ozhe 01 fvojih ljubesnivih otrok. I. V. 10. S-iti fe ino fpet lozhiti, je nafhe shivlen]"e n* lem premindzhim fveti. — ,Starifhi fe komaj fvojiga ded' 13 191 prav rasvefelijo, slie ljubesniviga otroka k’ pogrebu nefejo, ino njih mile folse njegoviga pokopa selen hribez pomakajo. — Otrozi ozhela ino mater fbe le prav fposnajo , ino prav fpofhtovati sazhno , kar jih pobere nevfmilena fmert, na njih pokopalifha seleno travzo hvaleshnofti folse takajo, vezhni pokoj pa njih dufham shelijo. — Komaj fe prijatli fposna¬ jo , odpro eden drugimu fvoje ferze: hitro jih lozhi Vliga- mogozhniga roka, te na levo, une na defno roko—hudob¬ ne savershe , ino vseme pravizhne v’fveto nebo. — Duhov- fki paftirji prevsemejo v’ fvojo fkerb verne ovzbize, jih uzhijo, jim delijo duhovfki kruh sbivlenja vezhniga; alj v’ kratkim jih sapuftijo, vsemejo od njih flovo, kakor Je- suf, ki je fvojim apoftelnam rekel; ^She majhen zhaf iim tukaj s’ vami, ino fkorej vaf bom sapuftil , de mene ne bo¬ le med febo vidili, sokaj jes grem k’ Ozhetu—bom ter- pel , ino bom pokopan.” V. 17 — 19. Zhlovek to nar raji ima, zhefar fe je navadil, ino kar nerad sapulli, mu tudi leshko v’glavo gre, de bi sgubil. Ravno sa to fo tudi Jesufovi uzhenzi tako leshko ino neradi saftopili, de bi feJesufa lozhili, bres ka- teriga bi jim bil lepi fvet pufhava, ino fmefhnjava vfe po- semeljfko shivlenje. „Alj je mogozhe, de bi naf v’ ref- nizi she v’kratkim sapuftil, ino zhes majhen zhaf bi ga fpet vidili. Kaj le mifli, de nam to govori! -4 Tako fo fe sazheli pogovarjali. V. 20 — 22. Vfe po zhlovefhkih sheljah bili ne more, le po boshjim fv. fklepi fe naj sgodi. Sa to Jesuf, ki je vedil, de jogri njegoviga flovefa ne saftopijo, fhe enkrat fvoje befede poterdi, rekozh: ,,Sa refnizo vam povem, ako fe vam ravno zhudno sdi, sapuftil vaf bom. Vem, de bole sa meno shalovali ino jokali, ino hudoben fvet, ki sa mene ne mara, fe bo pa vefelil; alj le poterpite malo, Tkoraj fe bo vafha shaloft v' vefelje fpremenila , kedar bom od mertvih vftal. — Kakor fe porodna shena ure boji, o kateri bo v’ nesnanih bolezhinah dete rodila — pa toliko vezbe vefelje ima, kedar je enkrat dete rojeno, s' kolikor vezhim terplenjam je otroka rodila, ravno tako bo toliko vezhi va> fhe vefelje, kolikor bridkejfhi je sdaj vafha shaloft, St}o j h\ kriifhimo, ino vi shalujete; bomo fe zhes majhen zha- fek fpet vidili, ino vefelilo fe bo vaf h e ferze. Vefelje va- fhe toliko obilnifhi bo (fofebno v’ nebelih), ker ga ne bo- 192 de mogel vam nikdo odvseti; sakaj jes bom tudi enkrat perfhel fpet, ino vaf k’ febi vsel, de, kjer bom jes, tudi vi moji flushabniki bote. Tamkaj nebo fmerti, ne lozhilve rezh, ampak le vezhno zhivlenjeJ 4 II. Sadni nauki ozhetovi vfelej otrokam nar drasheji ofta- nejo: fhe imenitneji fo nam sadni nauki Jesufa, ki jih en den pred fvojo fmertjo d a ja, naj de jih globoko v’ fvoje ferze vtifnemo. — Na ravno tem poti, kakor Jesuf s’ Tvoji¬ mi uzhenzi, fe tudi mi sndjdemo , ino gremo po nevarni desi zhafniga shivlenja, fkos ptujo deshelo na ljubesniv Ozhetovi dom. Satorej hozhem tri slate jagode is denefh- niga fv. erangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler dojdete s’ njimi frezhno sa Jesufam v’ fv. nebefa. Perva jagoda je: fv. kcrfhanfka Jjubesn. Vli lju¬ dje, kar jih pod milim fonzam shivi, fo popotniki v’Ozheto- vo hifho; alj sgublena je bila vfim prava pot, vrata isveli- zhanja vezhniga fo bile saperte. Is Ijubesni je nam prifhel Jesuf fkos fvoje nauke ino shivlenje prave poti kasat; is lju- besni je nam fkos fvoje terplenje ino fmert nebefhke vrata odperl, ino fe ravno po denefbnim fv. evangelji nasnj k Ozhetu odpravlja. Is Ijubesni do njega mormo tudi mi nje¬ gove fv. nauke fposnavati, ino pravo pot boshjih refniz na- fledvati, sakaj: „Kdor mene ljubi, pravi on, bo moje sa- povedi dershal.“ (Jan. 15, 14.) — Kakor je pa nam Je¬ suf is Ijubesni k'isvelizhanju pomagal, ino nam fhe poma¬ ga, pomagati mormo eden drugimu tudi mi, de dojdem 0 eden s drugim k' Ozhetu nebefhkimu. „Jesuf nam je dal isgled , govori fv. Peter, de bi po njegovih dopinjah hodili". u njegove dopinje fo pa dopinje farne zhide Ijubesni. V’Iju¬ besni do nafhiga blishniga imejmo vfmilenje s’ revnimi, p°d" uzhimo nevedne, pofvarimo grefhnike, tola'shimo shaloftne. jokajmo s jokajozhimi fe, vefelimo fe s’ vefelimi, kakor naf Jesuf uzhi ino nam v’ fvojim shivlenji pokashe. Lehko nam bo vfe to hodilo , ako le pravo ljubesn v’ fvojim ferzi ima¬ mo, sakaj: „Ljubesn, kjer je, velike rezhi opravlja, p ra y‘ fv. Gregor; ako pa ne, prave Ijubesni ni.“ Druga jogoda sa isvelizhanje nafhe je: ljubesniy a poterpeshlivod. Bres krishov ino teshav fedajno slih' 193 lenje biti ne more. Njiva mora bili orana ino rlazhena, de fe sel salere, ino lepo iterneno (shito) prirafte; fnopje fe mora mlatili, ino ismlazheno vejati, de fe sernje ozhedi; vinflsa terta fe mora obresati ino okopali, preden fladko vin- zesasori: le zhlovek bi bil rad bres vfake teshave isvelizhan. ,.Slato ino frebro fe v’ognji pofkufhala, pravi moder ,Sirah, ljudje pa, kateri imajo /prejeti biti, v’pezhi ponishovanja." (.Sir. 2, 5.) Krishi ino teshave fo pravizhnimu ino krivizh- nimu k’ isvelizhanju, ako jih le voljno terpi. Alj jesa ino nevolja vfe hudo fhe hujfhi /tori: farna poterpeshlivoft te¬ shave polajfha, bridkofti poflajfha, ino nam terplenje v’ve- felje fpremeni. — Le kaj majhniga fhe grefhnik terpifh sa pokoro, ki fi jo saflushil. „Ne saversi fhibe, te fv. Avgu- fhlin opominja, de ludi ti od dote (erbfhine) savershen ne bofh. - Le kaj majhniga terpifh, ti nedolshen! sa to, de bi fe pred greha m ovarval, ino pripravil fhe gorfhi krono v’ nebelih; sa tebe terplenje ni fhiha, ampak sdravi- lo , pravi fv. Avgufhtin. ,She majhen zhafek s’ Jesufam po- terpimo, ino fe tudi s’ njim vefelili bodemo. Ljuba poter- peshlivoft, le ona nam roshze fadi, nevoljnoft nam farno ternje rodi.“ Tretja jagoda je: sliivo ino ftanovitno saupanje vezhniga isvelizhan ja; ono naf podpira, ino nam dalej pomaga , ako na poti k’ nebefam pefhamo. Kdor fe v’ po- fvetno saljubi, na vfe nebefhko posabi, fe zhafniga lozhi- ti ne more, dokler sa vezimo ne ve. Tudi Jesufovi jogri bi bili le na tem fveli s’ Jesufam radi shiveli, kar biti na vfelej ni moglo. Jesuf pak jim kashe v’ prihodno vezh- no/l , kjer fe jim bo vfe /tokrat povernilo , kar tukaj en¬ krat sgubijo. S’ tem vefelim saupanjam fv. raja fo fe po tem oni, ino vfi fvetniki tolashili, v/iga pofvetniga anali, s’ fv. Ignazam rekozh: ,.Kako meni na seinljo mersi, kedar fe v' nebefa osiram." — Ta!:o tolashimo fe naj tudi mi, ki pofvetno enkrat sapuftiti mormo, ino fe le na vezhno sanafhajmo , pofebno kedar nam je poserneljfkiga kaj sgu- biti, ali fe lozhit od fvojih ljubih na semlji. Ne jokajmo fe, sa pofvetnim, nehajmo shalovati sa mertvimi: Jesuf je fht 7 l naprej v’Ozhetovo hifho, nam prebivalifha pripravljat. Vfi njegovi svefti uzhenzi fo odifhli sa njim, kamor poj- demo fkoraj tudi mi; sakaj na Ozhetovim domi je ve- ,SloniflicU tirana e. n. — I. j S liko prebiralifh, ino tudi nam fo perpravlene . ako fe taji- (tih vredni ftorimo. III. Ljubi bratje ino feftre moje j Jesufove preljubesnivc ovzhize! glejte, fhe majhno, ino ne bomo fe tukaj vezh viclili, pa fpet zhres majhno, ino bomo fe sopel vidiii tam per Ozheti. Vefelo fe bodo vidiii pravizhni s’ pravizhni- mi, alj gorje krivizhnim v * pogublenji vezhnim.—De no¬ beden is med naf sgublen ne bo, obernimo to kratko fedaj- no shivlenje k’ fvojimu isvelizbanju. — Le kratek zhaf fhe imafh fvoje teshko delo opravljati, ti navelizbeni kmet! Dopolni svello fvoje delo, faj fkoraj bo tudi sa tebe delavnik nehal, ino fe vezhni prašnik sazhel : ,.Kar fi tukaj fjal, bofh tamkaj shel.“ —• Le majhen zhafek fhe krivizo terpifh, ti po krivim preganjan kriftjan! ino for- rashniki tvoji fe tebi fmejijo. Le majhno krivizo poter- pi , faj fe jim bo fkoraj njih vefelje v’ shaloft:, ino tvoja shaloft tebi v’ vefelje fpremenila, sakaj: ,, t Srezhni fo, k* savoljo pravize preganjanje terpijo, njih je nebefhko kra- ljellvo.“ (Mat. 5, 10.) Le majhno zhafa fhe imafh, grefh- nik ti! fvoje hude pregrefhne navade —• pijanoft , nezhi- ftoft, jeso — sapuftiti. Ne samudi slatiga zhafa, pobdlj- fhati fe; sakaj kakorfhno shivlenje, takova fmert. ■— ^ jl [ kratek zhaf fhe fkupaj shivimo, dokler fvoj poserneljfb tek dokonzhamo. Le pomagajmo eden drugimu pravizb' no shiveti, de fe mi, ki fmo vfi otrozi eniga Ozheh) tudi vfi per njem snidemo, tamkaj, kjer nam nafh>o* vefelja nikdo otlvseti samogel ne bo. Amen. 195 XXXIV. .Shterta nedela po veliki nozhi. Od isrozlienja v’ fv. voljo boshjo. Jesuf gre k’ temu, kateri je njega p o (tal, ino obljubi fv. Duha. Joan. 16, 6 — 1&. BS. akor majajo po dobravah drevje hudi vetrovi, ravno tako ilifkajo ljudi na semlji velike fkerhi: pogolta shaloft sa pretezhenim, ki je minilo, ino lirah prihodniga, kijih fhe zhaka. •— Zhverfta, mozhna korenina ovarje drevo, de ga vihar ne podere: terdno isrozhenje v’ fr. voljo boshjo podpira zhloveka, de v’ dobrim ftanoviten oltane. — ,Sre- zhen, kdor fe v’ shalolii ino v' vefelji, v’ frezhi ino ne- frezlii s’ mirnim, pohlevnim ferzam v’ voljo boshjo poda, kakor naf ljubi Jesuf v’ denafhnim fv. evangelji uzhi. V. 5. Na fveti je nafhe kratko, revno shivlenje, kakor teshaven delavnik. Vli fmo delavzi nebefhkiga gofpodarja, ino kedar fvoje delo dokonzhamo, naf on svezher nasaj poklizhe, vfakiga po fvoje plazhilo. Rad fe poverne vfak priden delavez k’ fvojim gofpodu; kakor fe je odpravljal Jesuf nafh isvelizhar k’ fvojimu Ozhetu, ki je nekoliko pred fmerljo fvojim uzhenzam rekel: „Glejte, jes grem k' fvojimu ljuhimu Ozlielu.“ Vefele fo bile te hefede sa Jesu- fa, lilo shaloltne pa sa njegove uzhenze. V. G. Dokler fe zhloveku dobro godi, zhudno rad posahi, de tukaj ne more vfelej tako hiti: she vfaka mifel na preminozholt njemu vefelje greni. Tudi apoftelne, ki fo tako radi, de nizh raji, Jesufa imeli, je tolika shaloft V>bfhla, kedar je od njih flovo jemati sazhel, de ga fhe vprafhali nifo mogli, kam hozhe iti; le od shalolii fo vli ftermeli. 13 * l - h 196 V. 7. Pogofto fi pa zhlorek fvojo laftno fhkodo shcli: velikokrat fe fvoje frezhe boji, ako fe s’ vfim Loskji volji ne vklone. — Taka je tudi s’ Jesufovimi uzhenzi per njego¬ vim odhodi bila , ki bi bili radi njega vedno per febi imeli. „Salo premoshenji pokrezhi, kir fmo vli bratje ino fekre, otrozi Ozheta, ki je v' nebelih. ..Kamor pridete, pravi Jesuf fvoj im uzhenzam, ino najdete dobre ljudi, pijte ino jejte, kar vam dajo, ne isbirajte li , de bi prevezh od hifhe v’ hifho hodili. Pomagajte jim s’ hvaleslmim ferzam po fvoji mozhi, ino jim osnanujte kralekvo boslije. 44 •— Oh, naj hi tudi mi vredni otrozi boshjiga kraljekva bili — kako frezhno bi hodili vfe fvoje shire dni is zhaknoki v’ vezhnok ! 214 n. Shiva podoba kraleftva boshjiga na fvetu je vfaka po- boshna prozefija, vidna vojfka soper nevidne fovrashnike. Naj bi tudi mi, ki v’ prozefiji gremo , pravi vojfhaki kri- Aufovi bili, pomiflimo donef: 1. Kaj fo prozefije? Prozefija je Ijubesniva bra- terna drushba ino tovarfhija fefterna vernih kriftjanov, ki v' eni fari, eni fofefki v’ enim kraji prebivajo ino fe sni¬ dejo edin drugimu v’ molitvah ino fvetih pefmih pomagat, de bi njih profhne poprej vflifhane bile. Oh kako lepa — kako dobra je ta fveta fhega! „Kjer tla dva alj trije sbrani v* mojim imeni — pravi Kriftuf, tam fim jeft v’fredi med njimi.“ (Mat. 18, 20.) Ako je pa Kriltuf s'nami, kdo bo soper naf? Po pravizi v’ prozefiji s’ fveto zerkevjo rezhemo: Poglejte, krish Gofpodov! beshite fovrashne mozhi! 2. Kdaj fo fe perve prozefije sazhele? Pervo prozefijo je Bog vkasal v’ ftarim sakoni, kakor fe bere v’ bukvah Josveta. (6.) ,Sedemkrat fo nefli Israelzi fveto fhkrin- jo miru ino fprave v’ prozefji krog fovrashniga mefta Je¬ riho, ino Jeriho fe je rasfulo. V'lepi prozefji je David, bo- gabojezh kralj, prefelil fhkrinjo savese is hifhe Obedadom v’ fveto mefto Jerusalem. (II. Krak 6.) Tudi ,Salomon je prenefil v’ imenitni prozefji fveto skrinjo boshjo v’ nov ve- 1 izhaften tempel na fveto goro Morijo. (III. Krak 8.) Ino Kriltuf, nafhGofpod, je zvetno nedelo, kakor Judovfki kralj jesdil v' vefeli prozefiji v’ fvojo kraljevo mefto Jerufalem- (Mat. 21.) —Potem fo kriftjani prozefje imeli, v’ velikih fi- lah sdrusheni profili boshjiga vfmilenja, ino njih ftopinje nifo bile saftojn. Prozefijo fv. Marka dan je fv. Papc.sh Gre¬ gor h v’ fheftim ftoletji' sazhel. Grosoviten pomor je bil v Pumi, in pod nebam fapa toljko Hrupna, de komur fej e le kihnilo alj sasehalo, je bilo she po njem. Od te dobe, pravijo, de je fhega rezhli: Bog ti pomagaj! — ino pa per sehanji ufta pokrishati. Sv. Gregor je vkasal podobo M®" rije devize, katiro je fv. Lukesh isobraftl, v' prozefji neftb molili: Zhefhena fi Marija — ino priftaviti befede: ,,Sveta Marija, profi Boga sa naf. Tudi litanije vfih fvetnikov /o molili; ino poglej, vidili fo nad Rimam angela mezh v noshnize vtekniti, flifhali angele nebefhki kraljizi hvalo peti. Kushna bolesen je minula, prozefija fv. Marka pa ( 215 oftala, naj bi tudi mi profili nefkoiizhno vfmileniga Boga, de bi[naf vfake nefrezhe ovarval. V’ petim ftoletji nafhe Kete vere je ljudftvo slo hudob¬ no shivelo; Bog ga je s’ vojfko ino drugimi fhibami obi- fkal. ,Strafhni ogni in polrefi fo ljudi ftrahvali, derezha sverina je priderla v’reli inomefta; rfa semlja je trepetaje ljudem tako rekozh pravila: Pokufhajte fhibe sa fvoje pre¬ grehe. V’ tih velikih nadlogah je shivel fv. fhkof Marnert r’ Vieni na Franzofkim. Velik ogenj je vftal v’ Vieni rav¬ no veliko nozh, ki je hotel zelo mefto vpepeliti. ,Sv. fhkof ga vftanovi, pa tudi obljubo flori, vfako leto tri dni ozhit- ne prozefje peljati, ter kriftjane pomniti, de nifo farni fvoji, ampak imajo vfe le od Boga. Peli fo Ivele pfalme, v’prid- gah pokoro premifhlovali, ino vfe tri dni s’ poftam ino po- korjenjam obhajali. Kar fe je na Franzofkim lepiga sa- zhelo , fe je po vlim kerfhanfkim fvetu pofnemalo; ino po¬ glejte, to fveto navado imamo tudi mi. Oh, debi te fve- te prozelije vfelej svetlo ^opravljali ! 3. Sakaj nofimo podobo krishaniga v'pro¬ zefji? Krishani Jesuf je premagavez viih fovrashnih mo- zhi, on je nafh vajvoda , krish pa snamnje nafhiga isve- lizhanja. Lehko per vfaki prozefji s’ fvetim Pavlam rezhe- mo: „Nam fe je hvaliti krisha gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa,“ (Gal. 6, 14.) v’ katirim je odrefhenje ino isveli- zhanje nafhe. Na krishi je naf Jesuf s’ fvojim nebefhkim Ozhetam fpravil, na krishi nam fveto nebo odperl ino nam miloft boshjo saflushil. V’ imenu krishaniga Jesufa fe na¬ fhe molitve fklenejo, ino po njem savupamo vflifhanje. Sa to nefemo podobo krisha v’ prozefji pred febo, ino gremo s’ savupanjam sa njim, ter fmo frezhni, de gre Je¬ suf pred nami. 4. Pokaj nofimo tudi bandere , alj krishe drugih fvetnikov v'prozefji? Bandera je vefelo sna- minje premaganja; sa to fe tudi podobi Jesufovi, ki je od fmerti vftal, banderzhek v’ roke poda, dokler je on pre¬ magal pregreho , pekel, hudizha ino fmert. Pervi kriftjani bandere nifo nofili, dokler fo jih terdovratni Judje ino fov- rashni neverniki preganjali. Pervo bandero je pervi kerfhan- l'ki zefar Konfhtantin naredili dal. Imel je hudo vojfko s' fVojim nafprotnikam, od fkerbi po nozhi ne safpi, ter fe boji fovrashniga mogozhniga Makfenzija. Prikashe fe mu m podoba fvetliga bris h a pod nebam, na podobi pa sapifano: V” tim snaminji bofh premagal. 44 Hitro vkashe bandero narediti, na banderi pa slat brish. Shnjoj gre fovrash- nibu ferzhno naproti, in fovrashnik premagan pade. Od te dobe po viim berfhanfbim fveti v’ prozefjah bandere imajo, na njih podoba fvetnibov, bi fo frezhno premagali, babor jih nofimo tudi mi. Oh, de bi bili tudi mi toljko ferzhni vojfbovavzi sa boshjo zhaft, sa fvelo zhednoft, prn- vizo ino refnizo , frezhni premagavzi sapeliviga fveta ! 5. Pokaj bodimo v’ krisher teden v’prozefji po poli od ene zerbve v’drugo? To nam pravi, de je prifhel Krifluf is nebef na semljo, in fpet is tiga fveta v’ nebefa fhel — nam bashe. babo gremo tudi mi vojfhaki Kriflufovi, ter shelimo frezhno priti v Ozhetov dom k’ tilli isvoleni nebefhbi vojfbi, kije she premagala, ino fe v'ne¬ belih fvoje premage vefeli. Kashe nam pa tudi nafhe po¬ trebe, ter nam profiti veli. naj dober Bog, ki plize pod ne¬ ham brani ino lilje na polji oblazhi, tudi nam potrebniga shivesha da, ino nafhe polje blagoflovi; sakaj : ,,Ne kdor leja, ne kdor poliva, kaj velja, ampak Bog, ki daja raft.“ (I. Kor. 3,7.) — Oh nefbonzhno vfmilen Bog, nafh prelju¬ bi Ozhe! ogledaj fe donef na naf. fvojo verno vojfko. Naj dopadejo tebi nafhe Aopinje, naj pridejo nafhe molitve k’ tebi, de ne bo sgublena denafhna hoja nafha. III. ^ efelje ino radoft je gledati zefarfbe vojfbe, ki fe ur¬ no fnujejo, in vojfhaki ko bi trenil ftorijo. kar jim vajvoda vkashe. Lepo vbrana vojfba je vfabiga kraleftva imenitna zhaft. — Shaloft in framota je pa po navadi hriftjane v prozefjah gledati, babo flabo fe vedejo, kako merslo v fvoji verfti hodijo! Veliko brifrjanov, bi nifo topli ne mersli, raj- fhi od dalezb gleda, kakor bi v’ prozefjo fhli, fe vefelo sdrusbili s vojfko Kriftufovo. Rasftrefeni rnoshbi pred du¬ hovniki tabo neflano grejo, de prozefjo neprenehama ter- gajo. Shenfbi fpol, hres vliga veda sa duhovniki kakor neumne ovze v’ nevedni tropi hodi. S’ enim glafam peti jih malo vefeli, na vef glaf moliti, jih vezhidel groši. Oj vi sanibarni Kriflufovi vojfhaki — ve nevredne vojfhabi-u- je, ali fe ne bojite, de bi Jesuf vafh vajvoda tabo flabe ' • .IB r . y d 217 vojfke ne sapuAil ? Kako kole vi v' nebefa premagali, ker tako malo nebefhkiga ognja v’ febi imate ? Ali bo take voj¬ fke vafh nebefhki kralj vefel? „V’ refnizi — vam porezhe , jes vaf ne posnam“ — ino saAojn bote terkali na nebefhke vrata. Hozhemo, de bo nafha prozefja frezhna vojfka Jesufo- va, bodimo eniga duha — ferza ino glafa v’ pefmih ino mo¬ litvah. Vezhi kakor bo nafhe shtevilo, bolj bomo opravi¬ li: ako fmo le v’ pofvezhejozhi gnadi boshji, boshji prija- teli. Eden na drugiga mormo gledati, lepo po dvoje ho¬ diti, faj gremo saJesufam, fvojim uzhenikam. Shenfke naj ena drugi naprej ne vhajajo, ampak ponishno hodijo dru¬ ga sa drugo. Perve, ki naprej lilijo, bojo per Bogu po- fledne, pofledne bojo perve. Prifhel bo nekdaj, vajvoda Jesuf, naf fodit, kako fmo sa njim hodili, kako fe vojfkovali. ,Sodba bo dotekla, ino dve pofledni prozefje pojdete: perva vefela sa nebefhkim vajvodam v’ nebefhko kraljeAvo , druga shaloAna sa pelden- fkim vajvodam v’ peklenfki bresn.— O Gofpod,nafh ne¬ befhki vajvoda, daj nam lepo sa teboj hoditi — frezhno k’ tebi priti! Amen. 2. K r i s K e v p o n d e 1 e k. Kaj je molitev. Jesuf priporočila /bojim uzhemam molili. Luk. J J , 5 — 13. l^afha mati zherna semlja naf redi; pa je toljko revna ino vboga, de fe mi posemelfki otrozi na-nj saneAi ne sa- moremo. Alj nafh nebefhki Ozhe, vliga mogozhen ofkerb- nik, je toljko bogat, de fe lehko v’ potrebah na-nj sane- femo. Bog bo dal, zhefar semlja nima, bo pomagal, ke- dar fvet nepremore. To prizha nam fam boshji ,Sin v’ de- nafhnim tvoljko lepim evangelji. 218 I. Molil je Kri (tuf na nekim kraji vprizho fvojih vzhen- zov. Videti Jesufa gorezho moliti fe tudi uzhenzam ferze vneme. Poprofijo ga rekozh : „Uzhitel, vuzhi tudi naf mo- liti!“ Jesuf jim moli prelepo molitev Ozhe nafh, in pra¬ vi: „Tako molite ! -£ De bo njih molitva per Bogu vflifhana, jim to lepo pripodobo da. V. 5 —10. „Dva fofeda da fi bila dobra, ino eden drugimu rada pomagala. Neko nozh she posno pride fo- fed terkat rekozh: Prijatel! kruha mi je smankalo; pofodi mi tri hlebe. Moj snanz je prifhel is zefte, pa nimam zhe- far pred nja poloshiti. — ,Sofed je she fpal; nekoljko ne- voljn mu rezhe: „Ne delaj mi tak posno nepokoja. Duri fo she saperte, otrozi per meni v’ hrami fpijo, vfe bi isdra- mil, ne morem vdati tebi kruha dajat. — Prijatel pa le proli ino terka, tak dolgo, de fofed vdane ino mu da, kolj- kor hozhe, farno de fe ga isnebi.“ — Oh kako frezhen, kdor dob riga prijatela ima, ki rad pomaga, naj bo po no- zhi alj po dne. Pa bolj frezhni fmo fhe mi, de imamo pri- jatla v’ nebelih , ki nikolj ne fpi. „Le profite —• veli Kri- duf, in bote prijeli, jifhite, in bote najdli, terkajte, in fe vam bo odperlo. Letidi, ki proli, prejme; le on, ki jifhe, najde, in kdor terka!, njemu fe odpre. V. 11—13. Naj pa kdo porezhe: to lehko prijatel prijatelu dori; per vilikih gofpodah nadleshni biti ne fme- mo, Kdo pa je vifhi gofpod, kakor Bog. Jesuf nam od¬ govori , dej Bog ni farno dober prijatel ljudem , ampak ozhe. Kje pa je dete, kaliro bi fi ne upalo ozheta profiti? —' Kje ozhe, kterijbi otroka mile profhnje ne vrlifhal? Ozhe otroku ne j da kamena, ki ga kruha proli—• ne da kazhe, zhe ga sa ribo poprofi — mu ne da fhkorpijona, akogasa jajze proli. In zhe she ljudje, ki fo po navadi nevfmilem ino 'hudobni ,‘jfvojim otrokam dobre dare delijo , koljko vezli bo Ozbe nebefhki dal nam fvojim otrokam nar bolfhig« 1 dara, — fvetiga duha. — Oh prelepa vefela obluba Jesufova ! Terkajmo torej na vrata nebefhke s’terdnim savupanjam; gotovo fe nam^bojo odperle. 219 n. : Kdor hozhe saperte vrata odpreti, mora pravi kluzh imeti; kje pa imamo mi kluzh do nebefhkih vrat ? Jesuf nam ga je isrozhil — poboshno molitvo; ona je slat kluzh nebefhkih vrat. Ali pa ta kluzh prav posnate ? — vefte prav, kaj fe pravi moliti? 1. Moliti fe pravi s’ Bogam govorili. Bog v’ fvojim ve- lizhaflvi, v' fvoji nar vezhi popolnofti ino oblafti pofebno v’ nebelih prebiva; kdor hozhe s’njim govorili, fe mora v' duhi k’ njemu povsdigniti. Sato pravimo de je molitev povsdigvanje duha k’ Bogu. „Bogje duh — govori Kriftuf, ino kteri ga molijo, naj ga molijo v'duhi ino v' refnizi; sakaj letake molze Bogsa ljubo ima.‘ £ (Joan. 4, 24.) — Oh , kaj fi vender tako teshko moje ferze, de fe tako kefno k’nebefam povsdigafh? sakaj fi vender tako posemel- fka moja dufha. de ti ni mar isleteti zhes hribe ino doli¬ ne, fe povsdigniti nad fonze, mefez inosvesde, /topit med trume nebefhkih vojfk, med milijone boshjih fvetnikov, ki krog mojigaOzheta klezhijo, njega molijo ino zhaltijo. Glej, tudi ti fmefh med nebefhke angele ino velikangele, gofpo- Itva ino poglavarftva, tamkaj hvaliti ino profiti; sakaj: „Take molze v' duhi Ozhe nebefhki rad ima.“ 2. Ptiza, ki vishak leti, mora dve habi ali peruti imeti. Vsemi ji eno, s’drugo ne bo vezh isletela. Dve habi mora tudi ravno tak nafha molitva imeti, de pred fedesh milofti boshje pride: pr emifhluvanje ino is di ho vanj e. Mo¬ litve perva perut je premif hluvan j e. Premifhluj, ker- fhanfka dufba, kedar po poli grefh, kdo je /tvaril lepo travo, po kateri hodifh? — Kdo safadil pifane roshe, ki toljko lepo zveto ? — kdo redi ptizhize, ki toljko mizh- no pojo? Kdo je nafadil toljko milijonov svesd po jafnim nebi, ki tak prijasno fvetijo? Kdo pripel slato fonze na ne¬ befhki /trop, ki tak toplo fije — kdo bledo luno, ki pono- zhi prijasno fveti? — Premifhluvaje toljko ino takih /tvaifi bres fhtevila bofh s’ poboshnimi mladenzhi v’ Babiloni re¬ kel: „Hvalite Gofpoda vfe dela Gofpodove, hvalite ino po- velizhajte njega vekomaj.“ (Dan 3.) Povabil bofh vfe /tvari hvaliti /tvarnika; ino glej, to je perva nar imenitnej moli¬ tev — boshja flovitev. 220 Premifli pa tudi nekoljko Tvoje dni, sazhni fhteli bosh- je dobrote, ki ti jih je Bog dal od perve ure tvojiga rojftva do denafhniga dne — oh ne bofh ji H samogel prefhteti! Le Tvoje roke boTh povsdignil, ino s’ hvaleshnim ferzam porezheTh: „Moja duTha hvali GoTpoda, ino vTe kar je v’ meni. hvali njegovo Tveto ime. Hvali GoTpoda moja dufha, in nikar ne posahi vlih njegovih dobrot.“ (Pfalm. 102,1-2.) Ino glej, to je druga nar imenitnej molitev: hvalitev sa prijele mi! o Iti ino dobrote. 3. Molitve druga perut je isdihvanje. — Vidifh. kako mogozhen ino vTmilen je Bog, kako fi pa ti reven inn vbdg. Tlab zhervizh semlje. Le majhina Tapizo pohlidi. ino po tebi je, ako te roka boshja ne varje. Pomiflifh. kako potreben h kruha , pa ga imel ne boTh , ako ga do¬ ber Bog rafti ne da. VeTh, kako potreben fi sdrave shivin- ze, ki tebi dela ino Tlushi, pa tudi TkuThaTh, kako nevar¬ no je sa njo. ako ti Bog sdrave ohranil ne ho. Y r fe to pre- miThlovavThi boTh na Tvoje kolena pokleknil, rekozh : „0 Bog! hiti me otet; Gofpod. tezi mi pomagat; sakaj revesh fim Trota; le ti fi moj pomozhnik ino moj odrefhenik; o Bog! nikar Te ne mudi. 44 (PTalm. 69.) Po glej to je tretja imenitna molitev — p r o T h n j a s a d u T h n e ino t e 1 e f- ne potrebe. In kedar greThnik premiTliTh Tvojo veft najdeTh, v’ Tvo¬ jim Ter zi to Ij ko hudobnih shelj, kakor Thkodlivih zhervov po TadunoTnim drevji—vidifh toljko nehvaleshnih befed, ki Ti jih soper Boga. Tvojiga nar vezhiga dobrotnika govoril — toljko malopridnih del, ki lijih ftoril ! Oh. vdaril bofh na Tvoje pregrefhne perfi rekozh: ,.Gofpod! hodi mi vfmilen grefhniku.“ (Luk. 18. 13.) „ Smili Te me o Bog, po Tvoji veliki milofti, ino po obilnofti Tvojiga vfmilenja isbrifhi mo¬ je pregrehe. 44 (PTalm 50.) Ino glej , to je fhterta imenitna molitev s a o d p u f h a n j e grehov. Tako, kerfhanfka dufha, premifhluj, -—• tako isdihuj' in bofh dobila dve mogozhne peruti, ki te hote povsdig' nile pred nebefhki tron milofti boshje; in zhefar bofh pro¬ fila , bofh prijela — prijela pred vfim dobriga duha, prave laftne popolnofti po nauki Tv. Franzifhka Sales. ki prav;: „Veliko delo nafhiga pobolfhanja Te sazhne, opravlja in° dokonzha fofebno v’dvojni vaji, ki ftc lehki, pa tudi veli¬ ko vredni. I. 4 e ti vaji To, de fe navadimo pogoftoisdihvah- c m pa boshje rezhi prernifhlovati. Is (lili vaj e fvojo dufho k’ Bogu povsdigujenio, premifhlovaje fe v’Boga ogleujemo. JNihzhe ne verjame, kako mozhna je ta dvojna molitev, ki naf olnlershi svelte, obvarje greha ino s’ Bogam fklene.” III. Veliko ljudi, premifhluje, kako bi fe to alj uno bori¬ lo, kako ena alj druga rezh obernila k’ vczhimu bafnu. Pa kaj pomaga vfe nafhe tuhtanje, dokler nafhe pofvetno oko Boga ne vidi! — Veliko ljudje po/vetu isdihujejo, to- shujejo hude zhafe ino slabe ljudi: alj kaj pomagajo vli pofvetni isdihleji, dokler jih Bog ne vflifhi. ,Sv. Franzifh- ko Seralinfki ni s’ fvojemi tovarfhami imel nobene laftine, vender jim potrehniga oblazliila ino shivesha nikolj poman- kalo ni- Je koga po fveti poklal osnanovat befedo boshjo, mu je djal: „Isrozhi Gofpodu fvojo fkerb ; on te bo pre- shivel. Imamo mater, ki je v’refnizi vboga; imamo pa tudi Ozheta . ino on je refnizhno bogat.“ — fSursum corda) —• povsdinimo fvoje ferze k’Bogu. Molitev je nebefbki kluzh — ona gre gor, blagomilotl boshja pa dolj. Amen. 3. K r i s h e v tor k. K a k fhi n a naj bo molitev? Jcsuf fvoje uzhenze jlauovilno molili uzhi. Luk. 11, 6-13 ®^aj fte prifhli sopet donef v’fveto hifho boshjo? — Ali fe bojite, de bi vfmilen Bog vafhih profhnj vzheraj vflifhal ne bil? Oh, naj bi le mi vfelej tak svetlo molili, kakor gotovo naf Ozhe nebefhki vflishi, kedar ga vredno prblimo, saref bi nafh vzherajni, kakor denafhni pot ne bil sati oj n. Jesuf Kriftuf, vezhna refniza, nam je oblju- 222 bil de kar kolj bomo Ozheta v’ njegovim imeni profili vfe nam bo dal. Kako pa naj molmo, nam prelepo v’po¬ dobi denafhniga fvetiga evangelija pokashe. 1. Na fveti blaga boljfhiga ni, kakor je dober prija- tel — veliko boljfhi kakor ilar dnar; sakaj, kar s’ dnar- jam kupit ne morefh, bo tebi perjatel dal; kedar ii s’dnar- jam pomagati ne vefh, bo tebi prijatel fioril. Sa to veli Kriftuf: „Kdo vafboimel prijatela, ino bo o polnozlii k’nje¬ mu fhel, ter ga profil tri hlebe kruha (v’ tem fe saftopi po¬ treba, kar fi bodi). In zhe ga bo le llanovitno profil, go¬ tovo bo vftal, ino prijatelu dal, zhefar kolj potrebuje. ,Sa¬ mo ferza ne fmefh sgubiti, temozh vezhkrat poprofiiti, ako ti hitro ne ilori. 2. Preplahiga ino otoshniga ferza fmo v’ molitvi vezhi del vfi. Ako fe nam na pervo profhnjo ne sgodi, hitro nam ferze vpade; molitvo savershemo, ter nefpametno pravimo : faj nizh ne pomaga. „Profite, veli Kriftuf, in bote prijeli; jifhite, in bote najdli; terkajte ino fe vam bo odperlo. Le kdor profi, on prejme, kdor jifhe, on najde; ino kdor ter- ka, — ne enkrat alj dvakrat, ampak s’ terdnim saupanjam vezhkrat, njemu fe odpre.“ 3. Jesufnaf pa tudi vuzhi moliti, kakor profijo do¬ bri otrozi ljubiga ozheta. Bog je nafh dober Ozhe; ino zhe otrok ozheta kruha profi — pravi Jesuf, ali bo nje¬ mu sa kruha kamen dal ? — zhe ga profi sa ribo, ali bo njemu kazho dal? — noj ga profi sa jajze, kaj bo njemu fhkorpijona dal, kalj? Kako pogofto pa mi nefpametno kamen pofvetniga blaga sa kruh , kazho nevarniga vefelja sa ribo — fhkorpijona fhkodlivih shelj, sa prijetno jajze ima¬ mo ! Ako pa she pofvetni ftarejfhi vejo fvojim otrokam Ib dobro dati,—- fhkodlivo pa vseti, sa koljkor vezh nafh ljub 1 Ozhe nebefhki, ako fe njemu vdamo. — Aba , ljubi Ozhe- kako lepo in ljubesnivo je tvojo ime, in kako frezhni, ki tebe lehko tako klizhemo, ter vemo, de naf vflifhifh, ako te profimo! — Ino vender fv. Jakob (4, 3.) pravi: „Vi pr°' file, pa ne prejmete, ker sa hudo profite.“ — Kaj naiii fhe toljko vefela obljuba pomaga, zhe prav molite neverno- Zhujte torej, kaka mora biti nafha molitva. I. 223 II. Kakor vfak kluzh vfakih vrat ne odpre, tudi vfaka mo- litra oblakov ne predere. Molitev je nebefhki kluzh ; de pa sa vrata nebefhke prav pride, mora pet sobov alj lafl- noll imeti: 1. Molitev mora biti poboshna — ne po fveti rastrefena . ampak v’ Bogu sbrana. Govori ti s’ kakim ime¬ nitnim gofpodam, alj le ne pripravifh, prej ko pred njega Itopifh? — ali ne prevdarifh befedo, ki jo bofh rekel, de Te mu ne samerifh ? Kako pa s’ Gofpodam vlih gofpodov, s’Bogam vef rastrefen govorifh, shebrafh veliko s’ jesikam, in ferze tvoje trobe ne ve? — sato fe tako milo Bog tudi nad nafhimi molitvami potoshi: „To Ijuddvo mene s’ uft- mi zhafti, njih ferze je pa dalezh od mene.“ (Mat. 15, 8.) V' duhi ino refnizi, veli Kriftuf, mormo Boga moliti. „Ako s’ kakim prijatlam govorim , kako novizo poflufham , fim vef sbran — pravi fv. Krisoftom ; s’ Bogam pa, kedar od nar imenitnej rezhi govorim: sa odpufhanje mojih grehov, ka¬ ko bom isvelizhan — fe pa podtlopim na druge rezhi mi- flili! Zlo na kolenih fe predersnem Bogu dolshno zhaft je¬ mati ino po fveti rastrefali. O hinavfhina! kje je moja ve¬ ra ? -£ — Pa vender ne obvupaj, kerfhanfka dufha, ako rav¬ no vfelej v’ molitvi niti samifhlen, kakor bi rad. „Kriftjani, ki bi radi neprenehama fladkoft v’ molitvi imeli, fo kakor otrozi, ki hozhejo neprenehama od matere le fladkorja (zukra) imeti, ter ne vejo, de prefladke rezhi zherve saredijo. Ako v’ molitvi prevezh fladkofti obzhutifh, pre¬ veliko fam febi dopadefh; ino napuh ti bo ftrupn zherv, ki vfe dobre dela pokvari. 1 * Sv. Franz Sal. 2. Molitev mora biti ponishna. ..Molitev po- nishniga oblake predere. 14 (Luk. 18, 10 — 14.) Ponishno moliti ne morefh prevseten mladenzh, gisdafta (ofertna) dekliza, ki fe nad fvoj ftan bogato v’ tenzhizo, bankelze, v, shamet in shido oblazliifh. Kaj bi vi rekli berazhu, ki bi tak oblezhen prifhel na vafh prag vbogajime profit? „Ti nifi potreben — bi djali; poberi fe!“—Ponishno mo¬ liti ne more pjanz , poshrefhnik , ne sapravlivez. Naj pri¬ de vef pijan popotnik v' vafho hifho, kalerimu shganje alj pa vino od dalezh is gerla hahla , vaf sa boshji dar profit; vi porezhete: „Le fpravi fe; n ifi vreden!“ — Ponishen 224 ni, kdor ne obrajta boshjiho kvari, kaj veljaj: ter "jih ftrad dela. Ponishno pa tildi bahazh ne moli, ki fam fe- be hvali, kakor prevseten farisej po fv. evangelji, kaj ima, kaj velja, de ni, kakor fo drugi ljudje. ,,Bog prevsetnim superkoji, ponishnim pa milok daja.“ $Sv. Jak. 4, 6. 3. Molitva mora biti v’ imeni J e s uf o vi ni, po nje¬ govih navkah ino isgledih, ne pa po vrashah sravnana. Imajo nek tiri flaboverni krikjani mnogoterih molilviz, ka- tirim pofebne mozhi prilagajo, kakor bi jih mogle ogna ino vode fovrashnikov ino vlake nefrezhe ovarvati. Kar ni v imeni Jesufa, ne po navku fvete katolfhke zerkve, ni fadesh nebefhkiga Ozheta , temuzh isiniflik goljufnih lju¬ di , in bo isrovano ino saversheno. Le kar bomo v’imenu Jesufovim molili, sa pravo boshjo zhak ino nafho gotovo frezho profili, nam ho Ozhe nebefhki dal. Sa tega del fe nele podoba krishaniga Jesufa pred nami , sato fe vfaka molitviza fklene po Jesufu Krikufu , Gofpodu nafhimu. On je vinfka terta , mi mladike; bres nja ne moremo nizh do- briga koriti — ne isprokti. 4. Molitva mora biti kan ovit n a. Jesuf je Tvo¬ jim vuzhenzam priliko pravil de je treba vfelej moliti ino ne henjati rekozh: „V’nekim mehi je bil fodnik, ki fe Boga ni bal, ni sa zhloveka maral. Bila je pa tudi vdova v’ tihim mehi, ki je prifhla k’njemu rekozh: „,Stori im pravizo soper mojiga nafprotnika.“ In dolgo zhafa ni ho¬ tel. Ker je pa le prohla , je fam per febi rekel: „Ako fe ravno Boga ne bojim, ino zhloveka ne porajtam, ven- der , ker me ta vdova nadlego dela, ji bom pravizo korih 11 ' Ali pa Bog ne bo pravize horil fvojim isvolenim , ki lf nje¬ mu vpijejo nozh ino dan? Povem Tam. de jim bo hitro pravizo korih (Luk. 18, 1 — 8.) Mati, ti isdihujefh nad fvo- jo hzherjo, ki te vbogati nozhe — ozhe nad fvojim knam, ki rasbersdano shivi — shena n?d fvojim mosham, ki vfe sapraviti hozhe, rekozh: ,She molim ino prohm, pa Bog me le ne vflifhi. Ne obvupaj; ako te donef ne vflifhi, p a jutre ; zhe letaf ne, pa k’leti, ino ravno tiho dobo; kedar bo sa tebe ino tvoje nar bolj prav. Kako dolgo je fv. Mo¬ nika sa fvojiga kna Avguhina molila — do tridefetiga leta njegove karoki fe je sa nja folsila; ino glej, kako lepo je Bog njeno molitev vflifhal, v’ koljko vefelje fpreobernil 225 fol.se malem c ! Rasvujsdan miudeii7.li je fvet mosh i n o ime- nileri zerkveni uzhenik. 5. Naflia rnolitva naj bo volji bosbji vdana, ne kakor mi, ampak kakor Bog hozhe, naj fe sgodi. Po¬ glejte Jesufa na oljfkigori, kako nasemlji leski, poflufhnj- te, kako moli. „Qzhe! ako je mogozhe, naj gre m era o ke¬ lih terplenja; pa ne moja—tvoja volja naj fe sgodi. - Mo¬ ja dufhe je shaloftna do fmerti — on dalej govori, fpet pa¬ de na obrns in moli: Ozhe ako je mogozhe— pa faj vem, de je tebi vfe mogozhe, vsemi ke.lh terplenja, de ga ne pi¬ jem; alj ne kakor jes hozhem . ampak kakor li.“ Jn tak flori tudi iretjokrat. Bog nebefhki Ozhe mu kclba ne od- seme; pa mu angela pofhle, ki ga poterdi. (Mat 20, 38.) Mi bi pa radi. naj bi vfe po nafhi volji bilo, ne po bosbji. Oh . to ni prav; Bog ni hlapez nafh. Ako bo nafhe polje, gorize lelofhno leto tožba pobila, alj nam ogenj nafhe po- hifhlvo vkonzhal: al nam bolesen ljubo shivinzo vsela, po¬ brala nafhe domazhe ljudi ncvfmilena finart — Ozhe! tvoja fveta vol ja naj fe sgodi. Ti s’ enoj roko vsemefh , s’ dve¬ ma pa dafh ., Saj vemo, de tim, ki tebe ljubijo, vfe v' dobro iside." (Rim 8. 28.) Naj fe torej s’nami sgodi, ka¬ kor Bog hozhe. — Taka rnolitva je slat kluzh do nebefh- kih vrat; ino ta rnolitva je loljlto lelika, de njo vfak zhlo- vek lehko sna , ki le pamet ino pa pofhteno ferze ima. m. Bogabojezh mifjonar, ki fo v” dalni desheli Ameriki divjake vuzhili Boga prav fposnali ino njemu vredno flu- shiti, nam pifhejo to le prigodbo : Neki vezher posno (im s’ fvojmi lovarfhi k’ domu fhel. Grede flifhim v nekim logi milo klizati. Pogledam, in divjaka najdem, ki vef ftar ino flab leski. kakor bi fmerti zhakal. V’ sazhetki ni hotel s nami govoriti; po malim fe pa rasgovori, rekozh: Davi ob fvili tim fo na pot podal, de bi donef damo pri- fhel; pa sajfhel fi m fe. Mrazhi fe she, opefhal fini. ino moram tukaj obleshati. Oh, prevboga moja shena in pa m,oji otrozi! Vfmilil fe mi je ino s’ feboj ga fpravljam. „ i Sa j me ne posnafh u — je d jak „Vfe eno ; le bali !*■• Peljal fim ga v fvojo bajtizo, ino mu pottregel. Po vezherji mu poflelern tik moje poftele; le farno tenka platnena ftena ,Sluml liri: hrana c. n — 1. 15 2ŽG je med nama bila. ,Sred nozhi zlmjem divjaka vdajati ino fhumotati. Od draha Jim na uhe vlekel, kaj bo fpozhel. Nikdar ne bom posabil, kar lim zhul. Divjak poklekne in’ moli reltozh: „0 Bog! sahvalim te sa fonze, ki mi je na poli fjalo, de me ni kazha piknila, de me nifo fovrashniki pobili. Sahvalim te sa dobriga prijalela, ki meje pod dre- bo vsel. 0 Bog, kedar ta ptujz, nja prijateli alj nafledni- ki na poti bojo, naj jim tudi ljubo fonze njo ; ovarji jih kazh ino derezhe sverine, pa tudi fovrashmkov. Ako li kateri sajde ino opefha, pofhii mu dobriga zhloveka, ki ga bo ravno tak pod ilreho vsel.“ — Tako lepo jc molil divji zhlovek; ino jes fini per tej molitvi isdehnil: Vladiiel (vi- shar) vfih ljudi! daj meni v’ fvojim kraledvi sravno tiga divjaka prebivati.“ Amen. 4. Krisheva f r e d a. Kaj da m o 1 i t v a ? Jesuf obezha } de bo Oshe nebeJKki dobriga duha dal tem ? ki njega sa-nj profijo. Luk. 11,3 — 13. 5 A hiba, s’katero Bog pregreho tepe, tri oj dre verhe ima: vojfko, lakoto ino kugo. De bi nam vfmilen nebefh' ki Ozhe fhe letaf prisanelil, naf ovarval vfake nefrezhe, pridemo donef tretjizh profit ino terkat na nebefhke vrata, naj bi nefkonzhno dober Bog dal shivesha otrokam, shivifi' zi ljubo sdravje, polju ino vinogradam fvoj fvet blagofldv, ino frezho zelimu pohifhtvu. Pa tiga nam fhe ni sadofti- Kaj pomaga zhloveku, naj fi vef fvet dobi, pa dufbo pP' gubi. Prašna je molitev nafha, ako sa boshjo zhad, i n ° sa dufhi isvelizhanje pred vfim ne prolimo. Jifhimo na¬ prej boshiga kraleftva ino nja pravizc, vfe drugo nam b« * naverslieno. To naf Jesuf vuzhi, ino tudi denafhen evan- gelj pokashe. I. 1. Ne bilo bi sa zhloveka dobro, naj bi vfe prijel, zhefar profi. Prijatel da prijatelu, naj bo o poldne alj opolnozhi, kedar ve, de bo prijatelu v’ dobro pomagalo, kar mu da. —• Je pa prijalel pamet sgubil, in mu ne¬ varno, zhefar profi, ne bo dal, sato ker je njegov prijatel. 2. Ozhe da otroku sa kar profi, dokler ve, de mu ne bode fhkodvalo. Alj zhe bi dete kruha profilo, pa bi ne vedelo, de je le kamen, ali mu bo ozhe kamen dal? Ako ti nebefhkiga Ozheta profifh, naj bi tebi bogallva dal; on pa previdi, de bofh blago sapiral ino krivizo delal, prav ne obernil, prav ne nabiral, ter bo tebi na tvoji vedi leslialo, kakor kamen, kateriga odvaliti ne morefh, ali bo tebi na m e do vfakdajniga kruha kamen dal? Kratko nikar; Bog je nefkonzhno moder Ozhe. —• Naj bi dete ozheta sa ribo profilo, bi pa ne posnalo, de je na medi ribe kazha, ali bo mu kazho dal? — Tako prodno tudi mi sa marfkako dobroto, ki nam je nevarnejfhi ko kazha; sa to nam jo Ozhe nebefhki tudi ne da. Bi dete ozheta sa jajzc profilo s' njim igrat, pa bi ne vedelo, de je le hru¬ pen fhkorpijon, ali mu bo fhkorpijona dal? Pazh nikar; ozhe tiga ne more doriti. Tako fi mnogoteriga vefelja na tem fvetu poshelimo, ter miflimo de nam bo fladko ino dobro; pa nevarne dobre volje, fhkodliviga vefelja nam Bog ne da, ker naf sa ljubo ima.— Oh kako frezhni fmo, ki toljko modriga Ozheta v nebelih imamo ■— pa tudi toljko dobriga, de nam kaj boljfhiga da, kedar nam kako fhko- do vseti mora. 3. ,Starejfhi, zhe ravno dodikrat hudobni, vejo ven- der, kaj je otrokam dobriga alj fhkodliviga; le dobre da- re fvojim mlajfhim dajejo. Sa koljkor vezh bo nebefhki Ozhe dobriga duha dal njim, ki ga sa-jn profijo—pravi Kriduf. Boshji duh je nam pred vfim potreben; sa njega ipormo torej tudi nar prej profili. Ako fv. Duh per naf prebiva, bomo profili, kar je prav; on naf bo moliti vu- zMl, ino zhefar profili — bomo prijeli. ,Sv. Duh bo naf s’ fvojirni darmi napolnil; in ako on per naf prebiva, bo frezlino nafhe poliifhtvo, blagoflovleno nafhe polje ino vinfke gore, vfi nafhi perdelki bojo imeli tek; p o pl a zb a n a nam bo vfaka bopinja, ki fino jo te tri dni borili. .Sposna- li bomo neisrezhen dobizhek, ki nam ga prava molitev da. Ozhe nebefhki! daj nam dobriga duba; sa njega te profimo. II. Neki ozbe je mladenzba imel. ki ni moliti bolel re- kozh„Pokaj bom molil; faj Bog ve, zbefar potrebu¬ jem ; ni mu potreba praviti.* 4 — Ozhe shalobno glavo na roko nafloni, ter fina premifhiuje. ..Kaj vam je? - * mladenzh pobara. „Oh—je ozhe djal, prijntela imam ki je bil od sdaj na fvojim polji frezhen; sdaj pak je polje snpuAil rekbzh: Bog je vfiga mogozhen, lehko bres moji ga truda mene sbivi. Tako pravi, ter nozhe delali; ino bojim fe, de bo v’ nizb prifhel. 14 — „Oh abotnik. rezbe mladenzh , kaj fe mu na pameti moti?* 4 •— ,,Tako fe tudi tebi moti, ki mo¬ litev opudifh, moder ozhe rezbe — kaj miflifh de molitev, manj da, kakor poljfko delo? ali ne vefh , de fad duhov- fki vezh velja, kakor polfke popravila?* 4 Poflufbajle tudi vi, kaj nam molitva pridobi. 1. Molitva nam da vfe potrebno s a dufho in telo, zhe fmo le prav profili, ino nam fkodvaio ne bo. ., p ro[itc ino fe vam bo dalo. 44 (Luk. 11, 13.) N® Nemfhkim je vboga vdova petero otrok imela, pa jih pofh- leno preredila. Sdaj pa ob kravzo pride, flaba letina je bila, ino nima shivesha sa otrozhizhe vezli. ,.Oh je djal®* rajfhi bi vmerla, kakor shivim.* 4 Nedela je, ino v’zerkvo posvoni; mlnjfhi hzher materi rezbe: Mati! ne grede v zerkvo? botn pa jes doma varvala.* 4 Mati gre, shalobno sa neki fteber v’ zerkvi poklekne ino moli. Kedar tudi prid- go flifi.i od terdniga savupanja, fe potolasbena k’ domu p 0 | verne rekozh: ,,Sdaj fvoje lim borila; fvoje bo boril tudi Bog, ozhe snpufhenib vdov ino firbt. 44 Svezber otrozi krog matere fedijo, kar kravo muliti sazhujejo. Nekdo na okno poterka rekozh: ,,Dober prijatel vam to kravo pofhle, pa te vrezhe (shakle) sbita, vaf lepo po sd ra vlije- Vzheraj vaf je v'zerkvi gledal, kako ferzhno be molib;*io kedar je svedel, kako fe vam godi, ga vefeli. de varrt * lem pomaga." Vefelo peljajo kravo v’hlev, iao pos-hrani¬ jo shilo, katiro jim je molitev isprofila. „Ravno v’ nar re/.lii lili morino pokasati, da v’ refnizi v' Boga savupamo —• uziii fv. Vinzenz Pavlan. Verjemite mi, trij delavzi rezh opravijo, ako Bog pomaga, kakor jih defet. Bog pa vlelej to flori, kedar nam zhlovefhko pomozh odvseme, ino mi omagujemo." 2. Molitva naf v’ terplenji mozhne flori, ino naf v’ shaiofti potolashi. „Moja dufha je shaloftna"—• pravi Kriftuf pred fvojim terplenjam; in kaj flori? Na Oljfko goro gre, pade na fvoj okras in moli—moli trikrat, dok¬ ler uzhenzi fpijo. Kedar odmoli ferzhno fovrashnikam na proti gre, rekozh: „Koga jifhete ?" — Pred njegovim gla- fam fovrashniki popadejo; alj on gre voljno v’ nar ftrafh- nej terplenje ino ftnert; jia tudi frezhno prefioji, ino veli- zhaftno premaga. Oh koljkokrat tudi naf nafhe ferze boli — velik kamen nam na ferzi leshi, ne vemo ga kako od¬ valili? .Sv. Jakob pravi: ,.Je kdo shaloflen naj moli." Isli- mo fvojo shalofl: v’ ferzhni moli vi pred Gofp -da, ino ne- befhho vefelje fe nam Lo v' ferze vlilo. Kakor po deshi rumeno fonze polije fkos oblake, bo tudi fkos molitev po shaiofti vefelje pofjalo v’ ferze nafhe. 3. Molitva nam da mozh premagati fkufli¬ nja ve; ona je orosbje soper dufbne fovrasbnike. „Zbuj- te ino molile, — veli Kriftuf, de v’ fkufhnjavo ne padete; duh je fzer voljo, pa mefo je flabo." (Mat. 23.) ,Sve’iga Antona pufhavnika fo flrafhne fkuflmjave salesvale ; fkoraj mu ni bilo sa obltali ; alj kaj flori? klezhejozhiga v’ molit¬ vi vezherno fonze sapufti. klezhati v’molitvi ga juterno fon¬ ze najde. Tak premaga fvojiga fkufhnjarza. ,Sveto Luži¬ jo bozbejo fovrashniki v’ neframni kraj peljati , ji fvelo vero ino devifhlvo vseh .Sr. Luzija moli, in kakor fkala fe is mefla premeknili ne da. Glej , koljko v' fkufh- njavah molitva sarnore. — O vi mladenzlii ino deklize ! naj bi rajfhi molili, kako lahko nedolsbni ino pofhteni, ljubi Bogu ino ljudem bi bili, ki sdaj sapeljani —• v pre- s. greho sakopani po fveti lasite. .Slarifhi! ftierbno vuzhite ino vadite fvoje otroke prav moliti; molitva jim ho angel varil, kjer vaf ne bo. ■i. Molitev n a f s’ B o g a in f p r a v i ino Bogu p r i- jetnejfhi flori, v fig a hudi ga ozhifli ino v’ dobrim 230 oshivi. Rarno to je nar vezhi frezlia nafha. ‘ .Srezhna hi- fha, kjer radi moljo frezhna fara, kjer v''molitvi lepo Bo¬ gu flushijo; frezhna tiha deshela. kjer je molitev gofpodov hahor kmetov, bogatih kakor revnih perva prijatelza. Bosh- jo oko na ti Iliru kraji zhuje, ino otrozi boshjij fo, ki njemu flushijo. Oh, flushimo tudi mi ne le farno te tri dni, te- muzh vfe fvoje sliive dni molitvi pofvetimo’; faj Lumo Bu¬ di v’ nehefah le molili. ,,Molite, opominja fv. Pavl, bres prenehanja. Molite eden sa drugi ga, de bole isvelizhani.“ (Jak. 5, 16.) III. Pa fhe nekaj ne fmemo posahiti; •—- sravno molitve dela ne opulliti. ,Sv. Anton pufhavnik je v J pufhavi molil, ino klizal v’ Gofpoda rekozh: „0 Gofpod moj Bogi ti varh dufhe ino trupla mojiga, vnemi fvojo miloll v’ mojem ferzi, vlij mi fvojimu flushabniku tvoje vfmilenje, de v pufhavi tukaj pred tvojim ohlizhjam nikdar :!pras- noval ne bom.“ Saflifhi glaf: „Anton ! hozhefh Bogu do- pafti, moli ino kedar ne rnorefh moliti, delaj, ino pomo- zhi is vifokofti tebi nikolj pomankalo ne bo.‘‘ — Oh ker- fhanfka dufha, tudi ti sapomni kratki befede dve: moli ino delaj. Delaj ino moli, tako zhafno frezhen ino vezli- no svelizhen bofh. Amen. XXXVII. Veliko k r i s h o v o. Vnebohod Jesufa Kriltufa, Od nebefhkiga vefelja. Jesuf je bil v ’ nebefa vset, in pedi na defnizi boshjl Mark. 16, 14 — 20. ®ar vefeifhi den je sa otroke , o katerim fe k’fvojio 1 ljubim flarfhain povernejo: nar bolj prijeten zhaf je sa p°' < * 231 po laike r ptuji desheli, kod ar fe v’ ljubo domazho deslielo k’ (Vojim snanzam ino prijatelam na pol podajo. — Vefel je bil tudi denefhni (Veti den zhaditliviga vnebohoda sa vfmileniga Jesufa . o katerim je revno semljo sapuftil, ino fe v’ nebefhko velizhadvo fvojiga Ozheta povsdignil. — že¬ lelo ino imenitno je pa tudi denefhno godvanje sa naf, o katerim nam je naf h ljubi Isvelizhar nebefa odperl, ino nam fhel v’ Ozbetovo hifho prebivalifha pripravljat, fvoje apodelne pa po želim fveti poflal, naf vfe sa febo rabil — kakor ravno v' fv. evangelji beremo. I. S’juterno sarjo na fveto veliko nozli je zheditlivo Jesuf od fmerti vdal. Bilo je to njegovo vdajanje sa njegove uzhen- ze nar vezhi vefelje, — nar mogozhnifhi snamenje odre- fhenja zeliga fveta , nar ozhitnifhi poterdenjc Jesufovih- nau¬ kov. Satorej je po fvojim vdajanji Jesuf fhc fhliridefet dni na semlji oftal, fe je perkasval vfefkosi na mnogoterih kra¬ jih fvojim uzhenzam, fe jim dal potipati, je s'njimi jedel, jih prav sa gotovo preprizbati, de je refnizbno od fmerti vdal. — Alj njih ferze, od drahu ino sholodi fhe vfe pobi¬ to, je bilo terdo sa vervanje. De fo ravno sheleli ino upa¬ li, fi vender nifo dopovedati dali, de njih preljubi uzhenik sa ref fpet sliivi. Bali fo fe, de bi ref ne bilo, zbe je rav¬ no glaf sa glafam prifhel, de Gofpod sliivi. Sa to fe enaj- fterim Jesuf po fvojim vdajanji pokashe, kedar fo ravno sa miso bili, ino jih ojdro pofvari, de fo tako maloverni, tako sategliga ferza, fhe dvomiti (zviblati), kar jim je toliko¬ krat pred pravil: de fhe sdaj ozhitnim prizham ne verja¬ mejo , de je refnizbno od fmerti vdal. — Tako terdovratno je zhlovefhko ferze sa bosbje rezbi, dokler ga fvetla luzh milodi bosbje ne rasfveti ino rasgreje. Satorej je fv. ker- fhanfka vera le darboshji, katero je Jesuf fvoji isvelizban- fki zerkvi snpudil, ino fvojim apoftelnam vfim narodam osnanovati vkasal. V. 15— 16. Kedar je Jesuf apodelne ino druge uzhen- z t e fkos fhtiridefet dni ozhitno preprizhal, deje fmert, hu- dizha ino hudoben fvet premagal, in fpet sliivi, jim vka- sbe to vefelo pergodbo odrcfhenja ino isvelizhanja vfim lju¬ dem po želim fveti osnanovati, rekožh: „Pojdite po viim fveti v’ mojim imeni, uzhite vfe ljudi. I.:ar Ae mene flifhali, rasglafite po vlili krajih semlje vefčio prigodbo odrelhenja fveta ino isvelizhanja. rasfhirujle nebelhko kraljeflvo moje isvelizhnnfke vere. Vfe. ki bodo vervali, kerAiie , ino jih fkos fv. herft moji zerkvi pridrushite. Udor bo veroval, ino bo fkos fv. kerA ozhiten ud kerfhanfke zoritve poAa! . bo is- velizhan ; kdor bo pa moje nauke savergel, ino svedzbai ll.i zerkvi priAopili ne bo hotel , bo tudi on od Enga obfojen ino savershen.“ -—Potrebna nam je vera sa isvelizhanje. po¬ treben IterA , potrebno pa tudi po veri pravo kerfhanfko shivlenje, sakaj : ..Kakor je telo kres dufhe mertvo, je tudi vera hres del meriva.(Jak. 2, 26.) V. 17 —1 Si Terdovratni Judje ino rasujsdani ajdje bi ne bili verovali, kar fo jim apoAelni T.suanovali, zlie bi refnize fvojih naukov s’ zhudeshi lerdili ne bili. Sa to je apoAelnam Jesuf tudi mozh zhudeshov dal, rekdzh: .JE prizhovanju, de Ae od Boga poflani, de je vafh nauk boshji nauk, fe bodo vam ino v fini pravovernim ozhitni zhudeshi godili. OhlaTt zhes hudizhe hote imeli, ino nove jesike sa- Aopno govorili; naj vaf Arupna kazha pikne, ali fe vam s’ ftrupam namefhana pijazha poda , vam ne ho fhkodvalo. JNa bolnike, katerim she nikrlo pomagali sarnogel ne bo, bole fvoje roke jiokladali, ino jih v’ mojim imeni osdravili. 4 *— Vfe fe je uzhenzam na tenko fpolnilo. kar jim Jesuf pred fvojim vnebohodom obljubil je. Tudi nam fe bodo nje¬ gove obljube fpolnile, naj le mi njegovi sveAi uzhenzi bodimo. \.1S. Redar je fbtiridefet dni p<» vdajanji preteklo, mo Jesuf fvojim apoAelnam vfe potrebno narozhil , jih je peljal sadnokrat is Jeiusdemfkiga meAa na vefelo oljfla- dovoljno tudi vnf sapuftim, vi moji ftarfhi, olrozi, bratje, feftre, snanzi ino prijateii ljubi! faj vafjes, ino vi mene tam per Ozhelu sopet najdli bole . kjer naf nizh vezh lozhilo ne bo. ,Spet fe bomo vidili, fevefelili, in nafhiga vefelja nam nih- zher ne bo odvsel.— Le eno te profim, •— le eno farno od tebe, moj Jesuf! shelim : Daj fvojimu hlapzu takoshiveli, dr kjer fi ti, oGofpod! tudi tvoj hlapez bo. Amen. XXXVIII. ,SheIta nedela po veliki nozhi. Od svelizhanfkiga terplenja. •h.tuf obljubi uzhemam lolashnika poflali. Janes 15, 26. 16, 1 — 4. BlVbro deje shlahtno mašilo fldezhi bolezhini, ki jo zeli ino hladi; fhe boljfhi pride mila tolashba ranjenimu ferzu, katero toiashi, ino fpet ovefeli. Ozhe nebefhki pofhilja ler- plenje s’ eno roko, s’ drugo pa da ja tolashbo , kakor Jesuf v’ denafhnim fv. evongelji. ki fvojim uzhenzarn terplenje napoveduje, pa tudi pomozhnika obeta, kijih tolashil ino podpiral bo. I. SveA prijatel fvojimu prijatelu ne samolzhi terplenja, ki ga v’ prihodriofli zhaka: prav po refnizi mu vfako pri- bodno nevarnoA rasodene, njega pa Uidi potohshi in pod- uzbi. de fe ve v bridkoAi prav sadershati.—Tako tudi Je- suf fvojim uzhenzarn, katerih ne imenuje vezh hlapzov, am¬ pak fvoje prijatele, sadno nozb pred fvojim terplenjam osna- nuje, kaj bodo morali po njegovim odhodi terpeli, pa jim tudi pove, de jih firot ne bo sapulli!, temuzh jim na ine- Ao f >be fv. Duha od Ozheta poflal, k’ katerimu gre. V. 20 — 27, Uzhenzi. fhe polni pofvetniga duha, fo fesa nafhali, de jih bo v' fvojim pnfvetnim kraljeAvi imenitne ino velizhaAne Aoril; ino sdaj jih pa sapufha. inu le nar vezhi jterplenje napoveduje. Klaverno fe pogledujejo, ferze jim vpada, ino shaloA jih obhaja. — Jesuf to ve ino vidi; sa to jih toiashi, rekozh: ..Zhudno fe vam sdi, de vam tor- jllenje osnanujem , ker ne fposnate , de jfim prifhel terpet, fkos terplenje v’fvoje velizhaAvo it, pa tudi vfe fvoje fkos terplenje isvelizhat; olj le pozhakajtc, kedar pride fv. Duh, 238 ki is Ozheta is-haja, ino kateriga vam kom jes poflal, on ljubi tolashnik, bo vafbe shalotlno ferze sa vfim potolashil. On Duh refnize bo vafho pamet rasfvetil, ino vam fprizhal, de bote zhitto fposnali. kako ino sakaj de moram terpeti. Poterdil vaf bo, de bote moj nauk nepreftrafheno osnanovali, ino s’ velikimi zliudeshi lerdili. S' mojim duham napolnje¬ ni bote tudi vi od mene prizhali ino uzhili, kakor fte mene vidili shiveti ino terpeti; flifhali govoriti ino uzhiti, ker de od sazhetka mojiga nauka pri meni. 41 — Kar je napovedal Jesuf fvojim ljubim uzbenzam, fe je na binkifhtno nedeljo sazhelo godili , ino fe fhe vedno godi. Piasfvetlil jih je fv. Duh, de fo osnanovali njegovo fv. vero, ino s'zhudeshi taji- ilo terdili do fvoje fmerti. ,Sv. Duh pa tudi fhe sdaj v'fveti kerfhanfki zerkvi po fvojih nameftnikib od Jesufa ino njego¬ ve fvete vere prizhuje: le svetlo naj ga poflufhamo. XVI. V. 1 — 3. „Pfhize naf ne sadenejo tako hudo, katere popred vidimo, pravi fv. Gregor; ino mi nadloge De¬ ta losbeji prenelimo, zbe fmo fe na nje previdno pripravili. 14 Ravno sa tega del je tudi Jesuf is ljubesnive fkerblivofti Do¬ jim uzbenzam vfe hudo napovedal, ki jih bo sadevalo, kar fam pravi: „To fim vam povedal, ker sa vaf fkerbim, de fe ne bote pre/lrafhili, in mojo vero saputlili, kedar vaf bodo sazbeli savolj mene preganjali , is fvojih f-hodniz (fhol) in tovarfbij fuvati. Prifhel bo zhaf, de bodo flepi fovrash- niki vaf savolj moje vere morili, ino fe bodo s’ fvojo grosovit- nofijo fhe zlo fbtimali, de fo svefti flushabniki boshji, kedar bo¬ do s’ vami tako nevfmileno delali. Bog ni Gofpod fovrafhtva ino preganjanja: on je Ozbe ljubesni; alj ravno sa to, ker fovrashni ljudje Boga prav ne posnajo, ker ne posnajo moji¬ ga Ozheta, zhe ravno pravijo, de njemu flushijo, ne mene, boshjiga ,Sina, ki fim jih prifhel vezhne refnize uzbif, ne bodo tudi vaf flushabnikov bosbjih fposnali, ino vaf bodo ahertili, ker jih bote k’ pravimu fposnanju ino kTsvelizhanju klizali. 11 —- Tako tlrafbna budobnoft zhloveka omoti, de on budizbu ilreshe, in mifli, de flushi Bogu; de uzhenike ino fvaritele fovrashi, ki fo njegovi nar bolji prijatli. Pa tudi vezhe nefrezhe sa grefhnika ni, kakor dufhna flepota: zhe sazhne refnizo fovrashiti, fe isvelizhanfkiga nauka ogibati,, ino tako v’fv. Duha grefhiti, kar fo terdovratni Judje borili- V. 4. Bridko hodi zhloveku, krishe ino tesbave tfir- peti, po nedolshnim fovrashen ino preganjan biti, ako njega • befeda bosbjane tolaslii. Satorej je djal Jesuf frojim uzhen- zam: ,,Vfe to terplenje fim vam povedal, de, kedar o Tvo¬ jim zbali fe vam bo godilo, le fpomniie. kar lim vam go¬ voril. Uzhenz ni vezh ko njegov uzhenik, tudi ni hlapez vezh, ko njegov gofpdd. ,Spomnite fe, de fo vfe to popred tudi meni borili.“—Ravno te ljubesnivi Jesufov nauk mora v' terplenji tudi nafhe tolashenje biti. — Ljubi Jesuf naf uzhi, ino vli njegovi svefti uzhenzi nam prizhajo , de naf Bog sa to terpeti pubi , de bi fkos poterplenje svelizhani bili. Spomnimo fe tedaj, kedar ura pride, kako naf je on ter¬ peti uzhil, ino nam v’fvojim rasgledi pokasal. ii. r Ako bi nam smiram fonze fjalo , ali bi neprenehama deshvalo , nobeno bi' ne bilo dobro sa naf. Od nepreneha- mo sbgezbiga fonza bi vfe sagorelo, od vezbniga desba bi fe vfe šalilo, nizh bi nam ne priraftlo, ne prisorilo. Rav¬ no tako bi nam tudi vedno vefelje bres terplenja dobro ne bilo , sakaj Ozhe nebefhki na tem fveli dvoje otroke ima; jira- vizbne ino krivizbne. Jih isvelizhati jim daja fvoje dobrote, de bi ga ljubili, jim pofhilja pa tudi terplenje, de bi fe pra- vizbni v'dobrotah ne sgubili, grefhniki pa k’njemu pover- nili. —- Bodi li ti pravizhen ali krivizhen , o kribjan! zbres terplenje nikar ne toshuj, sakaj ono je pravizhnimu saflushi- lo lepfhi krone v’ nebefih; krivizbnimu je pokorilo, fe gre¬ hov ozhiftiti, ino poboljfhati fvoje shivlenje. ..Ni ga zhlo- veka tako pravizhniga, pravi fv. Avgufhtin , de bi njemu terplenja potreba ne bilo, alj k’ vezhi popblnobi alj k’ poterdenju zhednobi.“ 1. V’ prevelikih dobrotah fe zhlovek hitro prevseme, ino v’vednim vefelji lehko grefhi: terplenje njega gre¬ ha obvarje. — Dokler je David fhe reven pabirzhizh fvoje ovze palil, ino po tem od kralja ,Savla preganjan fe po pufhavi fkrival, je ljubil fvojiga Boga, ino je njemu svebo flushil. Na kraljev fedesh povsdignjen ino s’ vfimi dobrotami obdan, je prefhebnik ino zhlovekomdr pobal.— Vfelej fe jih vezh v' pofvetnim vefelji, kakor fkos zhafno lerplenje pogubi. 240 V terplenji fi flushi zhlovek nebefhko krono, ino fi tucli pogofto she sa luka j novo, fhe vezhi vefelje pripravlja. Effiptovfki Joshef je bil v’ vodnak vershen, v fushnoft pre¬ dan. ino nedolshno v’jezho pahnjen; alj ravno to njegovo ter¬ plenje je njega na kraljevo meito povsdignilo. Kakor fkerben vinogradnik vinfke terte obresuje.de bres fadu ne srallejo, tu¬ di nefkonzhno moder Bog ljudem terplenje pofhilja, de jih poboljfha ino svelizha. i.e v' terplenji zhlovek pokashe. kaj njegova zhednoft velja. ..Kakor fe svesde le po nozhi fvetijo, ino po dnevi fkrfie ko: ravno tako fe krepek v’nefrezhi po- kasbe. katere v' frezhi viditi ni. k ‘ (.Sv. Bernard.) .,Blagor zhloveku, kateri fkufhnjo prelerpi; sakaj kedar bo fkufhan, bo prijel krono shivlenja, katero je Bog obljubil tem , kateri njega ljubijo.“ (,Sv. Jakop 1 , 12.) — - Kako radi fe, zhe nam je predobro, v’ pofvetno saljubimo , nebef ino vezhnoih pa zelo posabimo! ,.Sato je fedajno shivlenje s’ terplenjam ino bridkoftimi namefhano , de drugo shivlenje ifhemo, kjer bridkofti obene ne bo.'" (,Sv. Avgufhtin.) ,,Nafha fedajna ze¬ lo kratka ino lehka nadloga nam prinefe vezhno . ino zhres vfo mero vifoko zhaft, ki vfe prefesbe.“ (JI. Kor. 4,17.) 2. Kakor je bridko terplenje pravizhnim do¬ brota, tako je grefhnikam pokorilo, de jih pobolj- fba ino k’ Bogu po verne. Prevselija zhloveka omoti, de Boga posabi; terplenje grefhnika ponisbnofti uzlh, ino ga fpet k nebefam obrazka.—Dokler je sgublenimu finu dobro bilo, ni sa ozbeta pora j tal; lazhen, raslergan ino veffromak, je sa- zhel po ozhetovi hifhi sdihovali. ,Sromafhtro ga je doinu peljalo, de je predjozheta pokleknil ino ga sa odpufhanje profil« David fkos laftniga fina is fvojiga kraljeviga fedesha sgnan. p° pufhavi beshe, fe je v'bridkih leshavah pokoril, ino sadost- val Bogu sa to, kar je v’dobrim shivlenji grefhil. Satorej tudi fam fposna, rekozb : ,.Sa mene je dobro, de fi me po- nisbal, de fe tvoje poflave uzhirn.“ (1 falm 118,71.) V’ter¬ plenji fe zhlovek zhifli, kakor slato v’ rasbeljeni pezhi.“ Sa¬ kaj tosbujefh ? profha fv. Avgufhtin. Bar terpifh, je sdra- vilo, ne fhtrafa , je pokorjenje , ne pogublenje; ne brani fe fhibe . zhe nozhefh od vezhniga isvelizhanja odvershen biti« ’ — ..Bridkofli fo vrata nebefhke, pravi fv. Bernard, ino hf» krish je kraljeva pot k’ nebefam.“ 3. Sakaj pa Bog med pr a vi zh ni mi hudob rt e shiveti pulti, de jih flifkajo ino peklijo? S a volj fvoje nefkonzhne milofti ino modrofti. Hudobnim daja Bog 1 zhaf pokore, pravizhnim daja priloshnoft, fe pravizhnofii vaditi. „Hudobnik sa to sbivi, pravi fv.Avgufhtin, de bi fe pobolj- fhal, ali pa sa to sbivi, de bi fe pravizhen fkos njega poterdil.“ Bog raji hudo pravizhnim v’ dobro oberne, kakor bi grefhnikam proftovoljnoft odvsel , bres katere ni saflushenja. Na tem fveti je fetva, v’ kateri rafte med pfhenizo tudi luljka; enkrat bo shetev, kedar pravizhen ,Sodnik porezhe : „Vi isvoljeni, pojdite fem, — poberite fe prezh : vi prekleti l‘‘ •— Naj fe hudobnesham ravno do- bro godi, in pravizhnim pa hudo, nikar naf to ne moti, de bi s’ hudobnimi potegnili; sakaj zhes majhen zhaf fe bo grefhnikam vefelje v’ shaloft, pravizhnim shaloft v’ve¬ felje fpremenilo. Tako fe je vlim fvetnikam ino prijatelam boslijim godilo, naj fe godi tudi nam. „Vh, ki med jo- kanjam fejejo, bodo s’ vefeljam sheli.“ (Pfalm 125, 5.) Poterpi satorej, ljuba dufha! s' hudobnimi, dokler jih Ozhe nebefhki tudi terpi. ,Skos vfe hudo, ki oni tebi delajo, tebi ne fhkddjejo, ampak le vezhne dobrote ti pripravljajo. Oni tebi flabo shelijo, alj po boshjim na- ravnanji tebi le dobro ftorijo. „Isrozhi Gofpodu fvoje pote, ino saneh fe na njega, ino on bo vfe prav ftoril.^ (Pfalm 36, 5.) lil. Smefhane fe nam dosdevajo v’ temni nozhi posemelj- fke rezih; lehko fe motimo, dokler nam jih fvelloba beliga dne ne rasfvetli. Piavno tako nesaftopno nam je pogofto vefelje ino terplenje med ljudmi na fveti; le Ivetla luzh Jesufoviga nauka, ona nam pokashe, de Bog vfe prav ravna k’ isvelizhanju nafhimu. ,Srezhni fmo, ako nam ona lepo fveti, ino nam nafhe ferza rasvefeluje; kar je nafhim telefnim ozhem fvelloba beliga dne, je nafhi pameti rasfvetlenje bosbje. — Prohmo satorej Ozheta ne- befhlhga, slafti pa, ko fe blisha fv. binkifhtni zhaf, naj nam pofhle fv. Duha. Od njena rasfvetljeni fe bomo ne- fkonzhne milofti ino modrofti boshje , po kateri vfe prav vlada, vefelili, ino fe sadovoljno v’ njegove fv. roke po¬ dali. Modro bomo vefelje savshivali, pa tudi lerplenje voljno nolili. Zhudili fe bomo s' fv. Pavlam, rekozh: ,S!omf|jeh, tirana c. n. — I. 16 242 „0 vifokoft bogaftva boshje modrofti ino snanja ! Kako nesapopadlive fo njegove fodbe, ino neisvedlive njegove poti! Kdo je mifel Gofpoda fposnal, ali kdo je njegov fvetvavez bil?* s (Rim. tl, 3!} — 34.) Naj nam vfe drugo (krito oftane, de le eno farno, nam nar potrebneji vemo: „De tem, kateri Boga ljubijo, vfe v’dobro isid«.“ Amen. EVAMELSKIH NAUKOV, bogoljubnim diiiliam dana i t na vfe i j nedelo flno isapoTedane pravnike v’ leti. ,S p i f a 1 i hni pa f tir ji na fp o finim V ' ' eam 91 ‘f a ,v ,Sht a j ar f ki m? na fvetlo dal luaaL) AHTTOHT SmM&MEK, •ackilajni Hniilnn jier Vovlzerkvl, DRUGI DEU. Drugi pomnoshen n a t i f, V’ Z K LOVK 1 , .Natifnil ino ima na prodai Joan. Leon, 1 8 4 5 . Perprlvljajte fi ne le hrano, ki mine, ampak hrano aij katera oftane v’ vezimo ehivlenje, ki ram jo bo ,Sin zhlovdkovi (Jesuf Krifiuf) dal, Joan. 6, 37, sniioliovlan - ■ i ,Stran Sapopadek drugiga dela. I. Binhofhtna nedela. Od isvelizhanflva fv. kerfhanfke vere 11. Binkofhtni pondelik. Od lubesni boshje . . . . . III. Nedela prefvete Trojiee. Od kerftnih obljub ..... IV. Perva nedela po binkofhtih. Od braterniga pofvarjenja .... V. Prašnik fv. Telefa. Od sakramenta fv. refhniga Telefa VI. Druga nedela po binkofhtih. Od fkerbi sa vezhno isvelizhanje . VII. Tretja nedela po binkofhtih. Od fkerbi sa isvelizhanje blishniga VIII. ,Shterta nedela po binkofhtih. Od modre fkerbi sa pravo frezho IX. Peta nedela po binkofhtih. Od krivizhne jese ino pravizhniga ferda X. ,Shefta nedela po binkofhtih. Od kerfhanfkiga sadershanja per jedi ino pijazbi XI. ,Sedma nedela po binkofhtih. Kako fe sapelivzov varvati .... XII. Ofma nedela po binkofhtih. 'Od pofvetniga blaga ..... t XIII Deveta nedela po binkofhtih. Od nefrezhe grefhnikov .... 3 11 17 23 28 31 43 49 55 62 68 72 79 ,Stran XIV. Defeta nedela po binkofhtih. Od napuhu ........ 85 XV. Enajlia nedela po binkofhtih. Od pozhutkov zhlovefhkiga trupla .... 90 XVI. Dvanajfta nedela po binkofhtih. Od nar vezhi sapovedi kerfhanfke ljubesni . . 97 XVII. Trinajfla nedela po binkofhtih. Od hvaleshnofti ....... 104 XVIII. ,Shtirinaj(ia nedela po binkofhtih. Od previdnofti boshje ...... Ul XIX. Petnajfta nedela po binkofhtih. Od fmerti ...... . . 117 XX, ,Sheftnajfta nedela po binkofhtih. Od nefpodobniga bahanja ino potrebne ponisbnofti 123 XXI. ,Sedemnajfta nedela po binkofhtih. Od nevarne famofvoje ljubesni .... 129 XXII. Ofemnajfla nedela po binkofhtih. Od sadershanja bolnikov ..... 1®® XXIII. Devetnajfta nedela po binkofhtih. Od oblazhila . . oq b^ioiT ..H7 . . 144 XXIV. Dvajfeta nedela po binkofhtih. Od poftreshbe bolnikov ...... 1^ XXV. En ino dvajfeta nedela po binkofhtih. Od kerfhanfke persaneflivofti .... 1®® XXVI. Dve ino dvajfeta nedela po binkofhtih. Od deshelfke gofpofke ...... 174 XXVII Tri ino dvajfeta nedela po binkofhtih. Od otrofhke reje . ..187 XXVIII. Pofledna nedela po binkofhtih. Od frezhne ino nefrezhne vezhnofli • • • 1®8 Hrana evangelfkih naukov DRUGI DEL. Od binkofhtne nedele d o sadne nedele po binkofhtili. -— v y c .Slomfbeli hrana n. -—H. 1 ■M »II jIU®*«*« ..! >i a i o o « < ' . MJI „ oioban »nJiUo^iid UO ob' .fiij.noji i«! oij >’i>r>on , 'mHB L B/nkofhtna nedela. Od isvelizhanltva fv. kerfhanfke vere. Jesuf obljubi uzhenzam fv. Duha. Joan. 14, 23 — 31. ^®^emna nozh je pokrivala zelo flvarjenje, dokler fvet- lobe na nebi ni bilo. Bog je rekel: ,.Bodi fvetloba! Ino fvetloba je bila.“ (1. Mojs. 1.) Sazhelo je fonze po dnevi kj n ti ; fvetiti mefenz ino svesde po nozhi; zel [ve t je bil vefel. — Sbaloftna tema nevednofti ino pregrehe je pokri¬ vala vef zhlovefhki rod , ki je bil fkos porodni greh v’ po- gublenje sakopan. Prifhel je fv. Duh ravno na denafhno fv. binkofhtno nedelo, je prishgal s’ nebefhkim Ognjam isvelizhanfko luzh fv. fkerfhanfke vere, ino glej —po želim fveti fe je rosdenilo, in rasfvetlilo isvelizhanje nafhe. — Ravno tako tudi pokriva ftrafhen mrak zhafne in vezhne nefrezhe vfakiga zhloveka, kteriga fv. Duh ne rasfveli. ino s’ fvojimi darmi v’ njemu ne prebiva. — Oj de bi bili mi vli vredno prebivalifhe Boga fv. Duha! Salorej poflufhaj- nio denef, kako naf Jesuf to v’ denafhnim fv. evangelji lepo uzhi! f. V. 23. Nar mozhnejfhi rezh v’ nebelih ino na semlji je prava shiva ljubesn; ona fvet premaga, ino tudi fmcrt je ne konzha. Prave shive ljubesni ne lozhijo hribi, ne .doline; ona nikoli ne vmerje, ino fhe po fmerti svefte prijatele fklepa. S’ to Ijubesnijo je tudi Jesuf fvoje shaloft- ne uzhenze tolashil, kedar je per sadnji vezherji od njih flovo jemal. Pravo, shivoljubesn jimperporozhft, rekozb: 4 ,,Kdor mene ljubi, naj fkashe fvojo refnizhno ljubesn fkos lo, de belede mojiga nauka ohrani, in po tojiflih sbivi. Kdor bo moje befede fpolnoval, bo ravno fkos to tudi Ozheta nebefhkiga ljubil; sakaj befede, katere lle is mojih uit flifhali, nifo le moje, ampak mojiga Ozhela, kateri je mene uzlienika na fvet poflal. — JNikar ne sbalujte, de vaf saputtim, ino fe k’ fvojimu Ozhetu povernem; faj ne bo sapufhen oftal, kdor mene ino mojiga Ozheta prav ljubi; sakaj is ljubesni bova k'njemu prifhla, ino per njem pre¬ bivala s’ fvojo nebefhko milottjo in pomozhjo. 44 — ,Srezhen zhlovek , hi zelo fvoje shivlenje po Jesufovim nauki ravna; onjeshivo prebivalifhe Ozhela nebefhkiga, ino Jesufa bosli- jiga ,Sina; v’ njemu tudi Bog fv. Duh prebiva, ki is Boga Ozheta ino ,Sina is-haja. Blagor mu, v' katerim prava ker- fhanfka ljubesn shivi, sakaj: „Bog je ljubesn, in kdor v’ ljubesni ottane, v’Bogu ottane, ino Bog ottane v’njem. 44 — Nefrezhen pa, kdor befedo Jesufoviga nauka v’ nemar pulti, le po naukih sapeljiviga fveta shivi; on ne ljubi Jesufa, ino kdor Jesufa ne ljubi, ottane v fmerli. Oj sa tega voljo, ljubimo ga, faj naf je on popred ljubil; prizhajmo pa tudi fvojo ljubesn ne le v’ befedi, ampak tudi v’ djanji ino v’ refnizi , sakaj: „Kdor moje sapovedi ima, ino jih fpolnuje, pravi Jesuf, le te je, ki mene ljubi. 4 * (Joan. 14,21.) V. 25. Shlahni fo bili Jesufovi nauki, fladke njegove befede, neprenehoma hi jih uzhenzi bili radi poflufhali. Alj Jesuf jim ozhitno pove, de od njih pojde, rekozh: „Glejte , to fim vam govoril, tako lim vaf uzhil, dokler fim s’ vami bil. Sdaj grem od vaf, pa sapufhene lirote kres uzhenika ne bote oltali; fvetiga Duha vam ho moj Ozhe ne- befhki na metlo mene poflal. On, Duh refnize, vafbovfe bolj na tenko poduzhil, kar vam bo vediti potreba, sakaj veliko bi vam fhe imel povedati, pa fhe sdaj vliga saltopih ne morete. ,Sveti Duh vaf bo pa tudi vliga fpomnil, kar fte od mene flifhali, ino vam vfe rasodel, kar vam bo vediti potreba. 44 V. 27. ,Slifbati, de jih ho Jesuf saputtil, jim od sha- loAi ferze vniira. Jesuf jiii fhe na dalej tolashi, kakor fker- ben ozhe fvoje ljube otrozhizhe, ino sazhne: „Nikar fe ne bojte, naj fe ne preftrafhi vafhe ferze. JNimam vamfzersa- puftiti pofvetniga blaga, dokler proftora nimam, kamor J>» trudno glavo poloshil; alj veliko boljfhi bogaftvo ram sa doto (erbfhino) dam, fvoj isvelizhanfki mir vam sapulhm. Pregrefhni fvet vam ga s’ vfim Tvojim premosbenjam dati ne more, pa tudi ne vseli; le jes vam ga dam, de vaf s’njim frezhne flori m, Pofvetneshi ifhejo fvojiga miru , pa ga ne najdejo; fvet jim obeta, pa ga dali ne more. Kdor pa moj mir ima, ljubi mir s'Koga m, s’ Tvojo veftjo , ino s’ vfimi pofhtenimi savshiva, on okufha she na semlji nebefhko vefelje. 14 V. 2 S. Uzhenze Jesufove je le velika shaloft obhajala; bres fvojiga Ijubiga uzhenika biti ne morejo. De bi jim vender ferze ohladil, Jesuf dalej govori: ,.Le en zhafek vaf sapu- flim, ne bomo fe na vfelej lozhili. Tolikokrat fim vam she pravil, de moram iti taji tlim, ki v’mene verjejo, nebefa odpret, iti v’ Ozhetovo hifho, prebivalifha pripravit vfim, ki mene ljubijo. Ne bo dolgo, ino pridem fpet po vaf.—• Tukaj na semlji je moje terplenje ino vafha shaloft; tam gori per Ozhetu je moje velizhaflvo, ino bo vafhe vefelje. Zhe vi mene v’refnizi sa ljubo imate, tako fe vefelite, de grem k’ Ozhetu v’ fvojo zhaft, ki fim jo imel od nekdaj per njemu. ,Saj vefte, de ima moj Ozhe vezhi oblaft , ka¬ kor jo imam jes po zhlovefhki natori, po kateri je on ve¬ zhi od mene.“ V. 29. Kdor pravizhno shivi , od fmerli rad govori, katera ga bo k’Ozhetu nebefhkimu peljala, kakor Jesuf, ki je na dalej fvojim uzhenzam rekel; „Vfe kar fim vam od moje fmerti, od moiiga odhoda k’Ozhetu , ino od prihoda fv. Duha povedal, fim sa to govoril, de fe bo vafha vera v’ mene poterdila, kedar fe bo sgodilo. Glejte, je djal na dalje , ne vtegnem vezh s’ vami govoriti. Vajvoda huriob- niga fveta, poglavar pregrehe, je Judesha Ifhkarjota smotil mene isdati, je fovrashnike moje nadrashil mene v’ fmert fpraviti. V’ fodbo ino v’ fmert me bodo gnali, pa ne per- fileniga, temuzh ker fam vmreti hozheiri, ljudi pogublenja refbit. — Vmerl bom na krishi, pa ne od hudobije prema¬ gan, ampak le is gole ljubesni do Ozheta; de fvetu poka- shem , kako fe naj Ozhe nebefhki ljubi, dopolnim vfe, kar je meni on sapovedal. ,Svoje shivlenje dam, ino vmerjem, ker je Ozhelova volja lako.“ S’ temi befedami je vsel Jesuf od fvojih flovo, preden je fliel v’ terplenje ino v' fmert. — Veliko shaloft ino brid- koli fo nad tem njegovi uzhenzi imeli; alj vfa shaloft Te jim v’vefel je, ino vef Arah v’ vefelo ferzhnolt fpremeni, kedar fe fv. Duh s’ Tvojimi darmi na binkofhtno nedeljo zhres nje raslije, kateriga jim je Jesuf obljubil, ino poflal. — Tudi nam ga je obljubil, tudi nam ga pofhilja, tudi p er naf fv. Duh prebiva, naj mu le vredno prebivalifhe pernravirno. II. Tri neisrezheno velike zhudeshe je Bog zidovelidiiinu šarodu ftoril, kterih velikoft premifhlovali, boshjo vliganio- gozhnoft ino vfmilenje pa moliti ino hvaliti, je vfakiga zhlo- veka perva dolshnoll. Velik je pervi zbudesh ftvarjen- j a, de naf je Bog Ozhe po fvoji podobi kvaril. Velik je drugi zhudesh odrefhenja, de naf je Bog .Sin . Jesuf Kriftuf, vežhniga pogublenja odrefhil. Ravno tako velik ino imeniten je pa tudi tretji zbudesh prerojenja, de naf je Bog fv. Duh , on tretja boshja perfhona v’ prefveti Tro- jizi, ki is Boga Ozheta ino Boga ,Sina is-baja, ino je s’ njima eniga bilja Bog od vekomaj, prerodilinopofvelil.de fmo otrozi boshji , bratje ino feftre Jesufa Briftula, ino de- dizhi (erbizhi) nebefhkiga kraljeltva. Ino glejte, ravno lega zhudniga prerojenja vefel god fo fveti binkofhtni prašniki. Oni naf opominjajo na zhudno prerojenje, ktero le je sgo- dilo s’apofte!ni ino Jesufovimi uzhenzi, fe je sgodilo s vfi- mi. kteri fo fe is zeli ga ferza Id Jesufa fpreobernili, ino fe s' vfakim zhlovekarn fbe sdaj gnili, ako fe le Bogu fv r . Duhu hudobno soper ne vftavlja. 1. Zhattitliv vnebohod Jesufov je fzer njegove uzhen- ze rašvefelil; alj vender fe fhe s pobitim ferzam is oljfke gore, kjer fo fvojiga Gofpoda na semlji sadnokrat vidik; nasaj v’ Jerusalem podajo. V' ftrahih pred fovrashniki J e ' sufovimi fe v’ eno hifho sapirajo . ino zhakajo na Jesufove obljube, de fe bodo njim dopolnile, kakor jim je napove¬ dal. — Temna je njihova pamet, farni fhe prav ne vejo, kaj s’ njimi ho. Plaho je njihovo ferze, fhe na fvetlo fi ne upajo. Alj poglej zhudo njih prerojenja! — ,Sveto bin* kr r, tno jutro fe je rasdenilo, ljubo fonze tretjo, alj po na- fhim, deveto uro fije, kar mozhniga vetra nagel vihar pe r ' fhumi nad njih prebivalifhe; ino Bog fv. Duh fe v’podobah ognjenih jesikov zhes Jesufove uzhenze raslije, s’ Tvojimi 7 nebefhkimi da rini jih napolni. — Kakor hi trenil, fe je njih pamet rasdenila, ino lepo fvetlo gledajo sdaj vfo lepoto Je- sufoviga nauka. Kakor ponozhen mrak pred belim dnevam beshi, tako sapufti vef ftrah ino nepokoj njih ferze. Ravno tifte nauke Jesufove vere, katere fhe v'mifli vseti h popred upali nifo, sdaj ozhitno osnanujejo, prav r’ prizho tajiftih fovrashnikor, pred katerimi fo fe fkrivali. Sa prizho, de Bog fv. Duh v’ njih prebiva , govorijo na enkrat nove je- sike. ,Sv. Peter sapridgije, ino na pervo pridgo fe jih je tritavshent v’ enim mefti kerliiti dalo. Vfi fo na novo oshi- veli, vli prerojeni, rfi fo bili polni fv. Duha. (Djanj. Ap. 2.) Novo shivlenje fe fkos nje po želim fveti sazhne, ino dopol¬ nilo fe je nad njimi, kar je Bog po preroku govoril, re- kozli: „Dal jim bom eno ferze, ino dodelil noviga duha r’ njih oferzhje; de po mojih sapovedih hodijo, moje povelje ohranijo ino dopolnijo, de bodo moje ljudllvo, ino jes njih Bog.“ (Ezeh. 11, 19. 20.) 2. V'smoti ino v’nevednolli, v'malikvanji ino hudobii je fpalo zhlovefhtvo po želim fveti, kedar fe je v’Jerusalemi fkos prihod fv. Duha mlado jutro noviga kerfhahllva fvetiti sazhelo. — Dvanajft vbogih , sanizhvanih ribizhov, pa od fv. Duha rasfvellenih , fo krisham fvet poda med vfe narode raside, ino osnanuje vefel glaf Jesufoviga nauka. Oni nefejo snamenje fv. krisha v' deshele juterne , kjer mla¬ da sarja bel den rodi, ino ga safadijo v’sahodne kraje, kjer vezherno fonze v’ bosbji gnadi sahaja. Oni uzhijo zherne samorze, kjer od velike vrozhine pefek gori, ino kerfhujejo po deshelah mersliga feverja, kjer ljudje v’ vezhni simi pre¬ bivajo. — Vli narodi fe is grefhniga fpanja budijo, ino gle¬ dajo fvoje isvelizhanje.—Sginilo ie malikvanje , kakor tem¬ na nozh pred belim dnevam; vgnfnovatije sazhela judovfka vera, kakor flaba fvetloba bele lune, kedar šlato fonze is sagor perlije. Gerde pregrehe fo od kriIVjanov beshale, ka¬ kor fe fkrivajo ponozhni tolovaji pred fvetlobo beliga dne. — Ljudje fo fposnali fvojiga Boga, pa tudi pravo pot, ki k’ njemu pelja. Bili fo frezhni otrozi eniga Ozheta , bratje ino feftre med febo, eniga duha, ene ljubesni. ,Svet fe je fpre- mcnil fkos prerojenje fv. Duha. — Vftavljala fe je fzer vfa pe- hlenfka mozh rasfhiranju fv. kerfhanfke vere, ino jo h o tl a satreti. Kralji ino zefarji fo perve kriftjane preganjali, jih s 5 ognjam ino mezham morili, fo jih sverinam dajali , ino 8 v’vodo metali 5 alj nedolshno prelivana kri muzhenikor je Lila rodovito leme novih kriftjanov. Vezli ko jih pomo¬ rijo, fhe vezh fe jih je fpreobernilo. Rabelni fo onemagali per grosovitnih ino nevfmilenih mukah, kriftjani pa fo zel fvel ferzhno premagali fkos miloft ino pomozh fv. Duha.— Glejte, tako je prerodil Bog fv. Duh zhlovefhki rod, ino ga fhe preroduje po vfih tihih krajih, kjer fe v’ nafhih zhafihne- vernikam fv. evangelj osnanuje. — Tako prerodi pa tudi vfakiga zhloveka, ki fe njemu terdovratno ne vftavlja. (Djanj. Ap. 7, 51.) 3 . Kaj hi bil zhlovek bres rasfvetlenja fv. Duha? Sapu- fhena njiva bi bil, nakteri le ofet ino ternje rafte. ,Sv.Duh pa zhloveka rasfveti per fv. kerfti, ino njegovo ferze v’ rodovito semljo prerodi, on otrebi ternje porodniga greha, ino ga s’ pofvezhujozhoj gnadoj hoshjoj napolni. — ,Sv. Duh po- terdi mladenzha per sakramentu fv. birme, ino mu daja mozh fv. ferzhnofti, premagati vfe hudobije in sapelije hu- dobniga fveta. ,Sv. Duh mnosbi fkos druge fv. sakramente pofvezhujozho gnado boshjo vlaki mu kriftjanu, ki jih vred¬ no prijema, ino mu pomaga vfe teshave voljno prenefti, vfe fpotike ferzhno premagati, katere mu v’vezhno isvelizhanje branijo. On daja mladim pravo modroft, ino ftarim frezh' no ftanovitnoft.—,Sv. Duh govori fkos nameftnike boslije, ino opominja fkos obudenje dobrih snotrajnih mifel. On fkerbi sa zelo kerfhanfko zerkev, katero vlada; pa tudi deli vfim boshjim otrokam fvojih fedem nebefhkili darov. — Daja nam dar modrofti, de vemo prav na fveli sni* veti, ino fkerbeti sa pravo zhafno frezho ino vezhno is veli* zhanje;—dar praviga uma alj saftopnofti, de nauke fv. Jesufove vere saftopimo, ino fposnamo, kaj je fv. volja boshja ; — dar dobriga fveta (rata), de vemo v’fkufh-— njavah ino v’ dvomih vfelej to isvoliti, kar k’ nafhimu isvelizhanju flushi; — dar mozhi, de na poti zhed- nofti ne pefhamo, ino neftrohlivo krono vezhniga shiv- lenja dofeshemo: — dar uzhenofti, fposnavati boshje laftnofti, ino pravizhnofti pravo pot;'— dar brumnoftii ki je k’vfimu dobra, de kakor dobri otrozi svefto Bogu flushimo , ino fe obljub deleshni ftorimo, ki jih brumnoft v’ tem ino v’ unim fveti ima5 — dar ftrahu boshji' ga, ki je sazhetek modrofti, de fe greha, kakor nar vezhi nefrezhe, bojimo, ino le Bogu dopafti fi persade varno. J) ..Ljubesn, vefelje, mir, poterpeshlivob, prijasnoft, do¬ brota. persaneflivob, krotkob, vera, pohlevnob, sdershnob ino zhibob:“ vfe te zhednobi fo po befedah fv. Pavla (Gal. 5, 22. 23.) isvelizhanfki fad, ki ga fv. Duh tam rodi. kjer on prebiva. „0 fveti ogenj ! kako prijetno ti (v'zhlovefhkim ferzi) gorifh , kako fkrivno fvetifh, kako sheljno grejefh , pravi fv. Avgufhlin. Gorje tajibim, ki nifo od tebe vshga- ni. ne od tebe rasfvetljeni; o fvojim zbali bodo Bogu gnu- foba, ino s’ mrakam obdani pojdejo v’ogenj vezhne teme.“ Ino koliko takih med nami shivi! Rasujsdani mladi ljudje na bosbjo milob grefhi- jo. pokoro ino poboljfhanje le na Itaroft odlagajo. —• S a- ftarani grefhniki na metto pokore na boshjo milob obupajo, ino miflijo na konzu fvojiga shivlenja, od greha oflepljeni, de je sa pokoro she preposno. — Pofvetni mo¬ drijani ino fhtimane glave fe kerfhanfkim refnizam pre- vsetno soperbavijo; ino kjer ponishnobi ni, fv. Duh prebi¬ vati ne more. — Mlazhni kribjani na dare fv. Duha farni ne porajtajo, ino jih drugim branijo, ker fo jim gna- de boshje nevofhlivi. — Pregrefhni dobro voljzi fo na vfe opominjanje fv. Duha gluhi, ino imajo sa vfe isveli- zhanfko oterpnjeno ferze — Navadni grefhniki v’ne- pokori terdovratno do konza obanejo, bres blagomilobi fv. Duha vmerjejo, kakor fo bres nje shiveli. Vli ti nefrezhni nifo isvoljeno prebivalifhe fv. Duha, ker fe njegovi milobi vbavljajo. Podobni fo shalobni, nefrezhni hifhi, katero fo pofhteni prebivavzi sapubili, katera nima brehe , okna po¬ bite, ino berte vrata; v’ kateri le rasbojniki prebivajo. Vli pofhteni ljudje fe nje od dalezh ogibajo; sadnizh bode posh- gana ino konzhana. Ravno taka fe grefhnikam soper fv. Duha godi; sakaj greh soper fv. Duha ne bo na tem fveti, ne v’ prihodnim odpufhen. (Mat. 12, 32.) Oj tak odpri, grefhnik! fvoje ferze fv. Duhu, perpravi mu vredno prebivalifhe, de tena vfelej ne sapubi. — Profi Ozheta nebefhkiga, ino Jesufa, boshjiga ,Sina, de tebi pofhle fv. Duha , kakor apobelnam , ki fo tudi sa njega molili, sakaj: „0zhe nebefhki ho dal dobriga Duha tem, ki ga profijo.“ (Luk 11, 13.) — Daj vlim hu¬ dim navadam fl&vo , ino hodi zhibiga . ponishniga ferza, sakaj on, ki fe je v’podobi beliga goloba ino v’ ognjenih jesikih perkasal, le v' zhibim ino ponishnim ferzi prebiva. 10 — Prijemaj vredno ino pogoAo fvete sakramente, ki fo te- kozhi Audenzi, po katerih nam fv. Duh Tvoje gnade deli. Tako bofh ti shiv tempel fv. Duha, in fv. Duh bo tvoj vishar. Ozhe nebefhki ino ljubi Jesuf bota prifhla ino per tebi prebivala. — Isvelizhanfki mir bofh vshi- val, kateriga je vfim fvojim sveAim uzhenzam Jesuf sapuAil, ino zelo tvoje sbivlenje bo frezhna boja v’vezhno isvelizhanje. III. Poglejte, ljube dufhe! kako ljubesnivo ino blago je fpomladno jutro fvete binkofhtne nedelje. Semlja je s’ mla¬ dim selenjam ino pifanimi roshzami prashno oblezhe na, nedolsbnih plizhiz vefelo petje nam rasvefeluje nafhe ferze, ino pojozhih svonov mili glaf povsdiguje k’ nebefam nafhe shelje. .She lepfhi je sbivlenje kriAjana, v’ ka¬ terim fv. ()uh prebiva, ino ga obdaja s’fvojimi darmi.— Le¬ po selene fo vafhe sbitne polja ino vafhe vinfke gore; alj frezhno vam dosorile ne bojo, vafhi zvetezhi verti vam ne bojo rodili nikakiga fadu, ako vam jih fv. Duh poshegnal ino ovarval ne bo. — Vafha ljuba shivinza vam ne bo fre- zhe prinefla, vafhe shitne s - hrambe ne bodo teka imele, zhe vam jih fv. Duh oblagodaril ne bo. — JNizh vam ne bo pomagalo vfe pofvetno blago , nizh vam teknilo vafhe piti ino jefti. ako fv. Duh ne bo v’vafhih hifhah prebival, zhe vaf, vafbih otrok ino vafhe drushine vishal ne bo. — 0 tak odprimo njemu fvoje ferze, povsdignimo k’ nebefam fvoje roke, ino prolimo, kakor naf nafha ljuba mati fv. katolifh- ka zerkev uzhi: „Pridi fv. Duh ’s nebef, Ozhe vbogib, pridi! — Pridi darovnik vlili dobrot, fladki tolashnik re y ' ni h firot, ljublenik dufhe, pridi! — Nafhe ferze nam omij , naj nam tvoja luzh gori; ti per naf prebivaj! —- Bbv goflovi vfaki zhaf, in po fmerti peljaj naf k’ vezhnimu ve- felju.“ Amen. Aleluja! 11 II, Binkofhtni pondelik. Od ljubesni bosbje. Bog je foet tako ljubil. Joan. 3. 16 — 21. Uhaloft no, ftrafhno bi bilo, ako bi nam fvetlo fon k e na jafnim nebi vgafnilo, ne dalo fvetlobe , ne dalo gorkote; \li bi mogli na semlji pomreti. — Piavno tako shaloftno , ino fhe flrafhneji je bilo sa zel fvel, kedar je vgafnil pervigreh fvetlo luzh pofvezhujozhe blagomilofti (gnade) boshje v’ zhlovefhkim ferzi. Zhafna nefrezha ino vezhna fmert fte sadevale vef zhlovefhki rod; — pogubljen bi bil vekomaj, ako bi gane bila fvetla luzh boshje ljubesni fpet rasfvetlila: ravno tajifta Ijubesn, od katere nafh ljubi Jesuf v denafhniin fv. evangelji tako lepo govori. L Kakor fe ob juterni sarji vfaka ftvar fvetlimu fonzu na¬ proti osira, ravno tako sheljno ifhe vfako bogabojezhe fer- ze boshjiga nauka, ino fe boshjitnu rasfvetlenju odpira. Takiga ukosheljniga ferza je tudi bil Nikodem, pravizhen ino imeniten mosh Israelfkiga ljudtiva; flovezh ushenik .tu- dovfke poftave. V’llrahu pred fovrashnimi Judi fi ni po dne k’ Jesufu upal, satorej je prifhel po nozhi, ino fe pogovar¬ jal s'ljubim Jesufam od kraljeftva boshjiga ino odrefhenja zeliga fveta. — Glejte, bogolubniga mosha ni grosilo iti v’ temni nozhi sa lepimi nauki: kolika je pazh morla biti nje¬ gova fvetoshelja po njem I Naf pa doftikrat per lepim dnevi k boshjim nauku groši: kako merslo mora tedaj biti sa vfe dobro ino isvelizhanfko nafhe ferze! V". 10. JNe vem prijetnifhi verfte v’želim fv. pifmi, oshiveti merslo zhlovefhko ferze; ne najdem lepfhi befede od te, katero je Jesuf po denafhnim fv. evangelji Nikodemu djal, rekozh: „Poglej, tako mozhno je nefkonzhno vfmilen Bogfvet ljubil, toljko rad on zhlovefhki rod ima, de fvoji- 12 g.i edinorojeniga ,Sina da , ga pofhle med sgubljene, zhlovefhke otroke, de nobeden zhlovek. 1<1 fe fpreoberne- v’njega verje, ga sa Isvelizharja fvojiga fposna, ino po nje¬ govi veri shivi, ne bo savershen, ampak bo fpet sa otroka boshjiga v’ nebefhko kraljeflvo vezhniga isvelizhan ja vsetv‘ - Oj prefJadke Jesufovebefede! Ako one tvojiga ferza. o kriitjan! s nebefhko radoftjo ne oblijejo, gorezbe Ijubešni k’Bogu v' tebi ne oshivijo, tak morafh bili vekomaj merlev. — V. 17. Le farno eniga ,Sina boshjiga ima nafh ljubi Ozhe nebefhki, ino fhe tega, fvojiga Edinorojenza, jo po- flal na semljo is fvelih nebef, de bi fpazhen rod nehvalesh- nih ljudi isvelizhal.— Prifhel jo is fvetiga raja v’folsno do¬ lino, is med angeljov med hudodelze. Zel fvet je bil v’ greh sakopan, ni bilo zhloveka bres fmotnjave, ne bres pregrefhenja. Savrezhi vfe v’ pogublenje bi bila njegova ojftra praviza mogla; alj Bog ni fvojiga ,Sina na te hudo¬ ben fvet poflal, pravi Jesuf, de bi grefhne ljudi v’ vezhno pogublenje obfodil, temuzh de bi jih fpreobernil ino isve¬ lizhal.—-Povej meni grefhnik, ali fi flifhal kdaj flajfhi be fede, ki bi tvoje od greha ranjeno ferze bolj tolasbile, in tebe lepfhi k’Jesufu vabile, kateri je tudi po tebe prifhel, ne debi te pogubil, ampak le isvelizhal! V. 18. Kaj pa je hotel Jesuf od sgublenih grefhnikov imeti, kaj jim je sapovedal sa isvelizhanje ftoriti? ,,Ali je sapovedal gore prekopati? pod neham letali? ali morje prevesiti?- 4 vprafha fv. Krisoftom. — Nizh teshavniga, nizh ftrafhniga: le farno v’njega shivo vervati, njega sa boshjig® ,Sina, sa obljubleniga Mefija fposnati, njegove fv. na«' ke poflufhati in fpolnovati, to je vfe, kar on od fvojih sa isvelizhanje hozhe imeti. Ali ravno ta shiva vera v’Jc‘ sufa je toliko potrebna, de bres nje nikdo vezhniga isvek' zhanja deleshen ne bo. „Kdor v’ mene ne verje, pravi Jesuf, je she obfojen, njegova obfodba k’ pogublenju je she oblekla, saka j Jesuf, boshji ,Sin je edin pot v’ fvete nebefa; nobeden v’nebela ne pojde, kakor po njemu. On je nafh pravi Isvelizhar, kakoi nam preroki, njegovi nauki ino zhudeshi prizhajo; kdo' P a Isvelizharja fvojiga hudobno savershe, tudi isvelizhanje ivoje savershe, ker ne verje v’edino rojeniga boshjiga ,Sina, bres kteriga ni isvelizhanja-S' kakim vefelirn in fkerbimn ferzambi fe mogli satbrej po želim fveli vli ljudje Isvelizharja fvojiga dershati, sal;aj: „l\i po nikomur drugim isvelizhan- ja, ino ni drugiga imena ljudem pod nebam daniga, po katerim bi isvelizhani bili.“ (Djanj. Ap. 4, 12.) V. 19. Ali kakor le pojozhe ptize julernimu fonzu na¬ proti letijo, vfa derezha sverina pa pred fonzhnoj fvetloboj besbi : ravno lako fe tudi s ljudmi na semlji godi. Prifhel je Jesuf kakor fvella nebefhka luzh na semljo, katera je bila s’temnim mrakarn nevednofti in hudobije obdana; alj terdovratni ljudje fe nifo botli k’ njemu podati, fo fe njega ogibali, ga fovrashili, ker fo /e bali, de bi njim njih hu¬ dobije ozhital, in bi lajille opuftili morli. — Tudi den dnefhni fe najde veliko ukofovrashnih krift- janov med nami, katerim mersi, zhe fe mladina kaj lepiga brati ino pifati uzhi. Radi bi, naj bi zel fvet v’ shivinfki neumnofli shivel, sakaj oni fe bojijo, de bi fvoje krivize in malopridnofti dovolj sakrivali ne mogli. Tudi oni nifo pri- jateli bele luzhi, ampak fovrashne teme sagovarjavzi; oni fvojimu blishnimu blagofti boshje ne pervofhijo , ino v’ fv, Duha grefhijo. Ravno to njih hudobno ravnanje jim bo ]>a tudi v’obfodbo , sakaj njih sadershanje je Bogu fo vrasli, ino pogublenja bres vfiga vfmilenja vredno. V. 20. Kakor tolovaji, tatje ino neframni ponozhni letavzi le temno nozh ljubijo, de lehkeji fvoje hudobije bres fkerbi vganjajo: ravno tako tudi vfi krivizhni ljudje, pravi Jesuf, njega, uzhenika nebefhkiga, fovrasbijo, ino fe njegoviga nauka nozhejo prijeti, dokler fe bojijo, de bi morli fvojim hudobam flovo dati, sa tajifte pokoro delati, fe fpreoberniti; kar njih fpazhenimu ferzu ne dopade. — Koliko tudi med nami hudobnikov sbivi, ki fvoje gerdobije sakrivajo, ino vender pravijo, de ni greh, slafti tajiftim, katere v’ fvoje pregrehe sapeljati shelijo. Alj kaj zhaka take fovrashnike fvetle luzhi, ki fe le pred ljudmi fkrivajo, Bogu pa f kri ti ne morejo? Tolovaje zhaka zhafna fmert, terdo- vratne grefbnike pa vezhna. „Nizh ni fkritiga, kar bi fe ne rasodelo; ne fkrivniga, de bi fe ne svedilo.“ (Mat. 10, 26.) V. 21. ,Srezhni fo pa vli, kateri po pravizi ravnajo. Potreba fe jim ni fvetle luzhi bati, katero ljubijo; fvoje dela bres flraha ozhilno opravljajo , de jih vli lehko fpos* »njo sa pravizhne, sakaj: „One, pravi Jesuf, fo y* Bogu dopernefhene, po volji boshji ftorjene.“ -— 14 Taki ib bili vii Jesufovi svefti uzhenzi, taki ib vii bo- goljubni, pravi kriftjani, ki fe Jesufovih naukov poflufhati bolj, kakor bele luzhi rasvefelijo, fe fvojiga Isvelizharja svetlo dershijo: v’ njem bodo isvelizhani. — Oj de bi bili tudi mi vfi isvoljeni otrozi fv. luzhi, katera nam pravo Iju¬ besn pershge, ino v’ vezhno shivlenje fveti! ir. Ni bil vreden fpazhen fvet tolike bosbje Ijubesni, sakaj : „Vemo, pravi fv. Joanes , de zel fvet v hudobii tezhi,“ (I. Joan. 5, 19.J olj bil je tajifte potreben, ino vezhno vfmilen Bog jo njemu je fkasal. 1. Nafhi pervi ftarejfhi, fvojimu ,Stvarniku nepokorni, fo bili pogublenja vredni grefhniki; ino kakor oni, ravno tako vfi njih mlajfhi. „Tudi mi fmo bili v’ hudobii rojeni, ino v’ grehi naf je nafha mati fpozhela.“ (Pf. 50, 7.) Otrozi jese fmo bili, vfmilenja nevredni. Alj Bog, ki pregrefhmm angeljam persanefel ni, ampak jih je s’ peklenfkimi verigami v bresen pogublenja perpel, ino v’ terplenje pahnil (II. Pet. 2, 4.), je nam persanefil, ino fklenil naf isvelizhati. Poglej, o zhlovek, kako je Bog fvet ljubil! —• Vezhi ko je dar, kateriga nam nafhi dobrotniki odlozhijo, toliko vezha mora biti tudi njih Ijubesn do naf. Kolika mora sa- torej Ijubesn nebefhkiga Ozheta biti, ki nam ni poflal an- gelja naf odrefhit, ampak fvojimu e d i n o r oj enima ,Sinu ni prisanefel, temuzh ga je v’refhvo sa naf vfe dal. (Rim.8, 32.) Vidifh, o zhlovek, kako je Bog f v ^ ljubil! — Prijatlov prava Ijubesn fe ne fposna po golih be - fedah, temuzh le po delih, kijih eden drugimu Borijo- „Nobeden pa nima vezhe Ijubesni od te , de fvoje shivlenja sa fvoje prijatele da.“ (Joan. 15, 13.) Kriftuf, boshji ,Sin, m farno na semljo prifhel, sa naf le glad ino shejo terpet; ° n je tudi vmerl sa naf, naj mi njegovi verniki vezhno shivimo. Premifli, o zhlovek , kako je Bog fvet ljubil! " Veliko je vfmilenje ino hudobnim puntarjem sadolti frezhe- zbe jih mozhno rasshaljen kralj shiveli pufti, ino jih sa fvoje podloshne fposnati hozhe. Sgublen .Sin fe j e . frezhniga imel, nar sadnej hlapzov biti per fvojim OzbelU; kateriga je bil tak nehvaleshno sapuftil. (Luk. 15.) Naf P* je vfmileni Bog po fvojim edino roj enim -Si 1111 15 fpel sa fvoje otroke ino dedizhe kraljeftva. ne- befhkiga v s el. Pofkl nam je fhe fr. Duha sa ofkerbnika ino saftavo fvoje ljubesni. ,Svoje nar ljubfhi nam je dal. vfe drugo, zhefar fhe potrebujemo, nam je navergel: dobrot bres fhtevila, katere fzer savshivamo, alj prefhleti ne moremo. Vfe je nefkonzhne ljubesni bosbje dar. ,Sposnaj vender, o zhlovek, kako je Bog fvet ljubil, in kako mozhno on tudi tebi ljubi! — Kako pa ti ljubifh fvojiga Boga? Oj de Bogu fe vfmili! — 2. Tvoj nebefhki Ozhe je tebi poflal sa uzhenika fvojiga laftniga ,Sina, kateri fe je žele tri leta sa tebe trudil; sapuftil tebi fvetlo luzh fvojiga nauka, ino fvojim nameftnikam isrozhil, kateri ga tebi vfako nedeljo ino sapovedan prašnik raslagajo ; alj kako malo imafh vefelja sa boshjo befedo! Jrnafh ufhefa, pa ne flifhifh; imafh ozhi, pa ne vidifh, fvoje ferze sapirafh , de bi ne saftopil, fe ne fpreobernil, ino tako isvelizhan bil. (Djanj. Ap. 28 , 27.) Ali tako ti lju- birh fvojiga Boga? — Jesuf, dober dufhni paflir, je sapuftil angeljfke trume, ino prifhel na semljo ifkat, kar je bilo sgubleniga ; je sapuftil devet ino devetdefet fvoj h sveftih ovzhiz, je fhel sa tebo, o grefhnik! je tebe ifkal ino fhe ifhe fvojo sgubleno ovzhizo; te klizhe fkos fvoje nameftnike, te opominja fkos pridgarje in fpovednike: ti pa pogofto nozhefh njegoviga miliga glafa flifhati, ino be- sbifh pred njim le v globokeje planine in globozbine fvoje pogube. Kaj tako ljubifh ti fvojiga Boga? — Bog je fvet toliko ljubil, deje fvojiga laftniga ,Sina v’fmert dal 5 ino .Je¬ suf te je toliko ljubil, de je na krishi fledno kaplizo fvoje refhne kervi sa te prelil: ti fe pa vezhkrat ne morefh is ljubesni do njega nar manjfhiga, krivizhni- ga dobizhka tvegati, fi ne kratkiga, pregrefhni- ga vefeljza pertergati, ne nevarniga snanja opu- ftiti. Kaj, tako ljubifh ti fvojiga Boga ? — Is ljubesni do tebe, vboga grefhna ftvar! je Isvelizhar fvojim nameftni- kam zhudno ino veliko oblaft isrozhil, v'sakramenti fv. po¬ kore tebe tvojih grehov odvesati, sapravleno pofvezhujozho gnado boshjo sopet dali, de bi fe s’ Bogam fpravil, ino svelizhan bil. Ti fe pa fpovednika ogibafh, /pove¬ di rad na dolgo odlagafh, ino bres"fkerbi sa pri- j a 's noft boshjo ino isvelizhanje fvoje shivifh. Alj ti tako ljubifh fvojiga Boga? — J s ljubesni k’tebi je v’sa- 16 kramenlu prefveliga refhniga Telefa Jesuf fam febe isrozhil, de bi fe lehkeji s’njim fklenil, savshivaje njegovo telo ino kri, v’lepi ljubesni shivel s’Tvojim boshjim sdravnikam, s’ nar bolji prijatlam in pomozhnikam; de bi ti v’ Jesufu, Jesuf pa v’tebi prebival. Ali po navadi fe enkrat, ali dvakrat na leto k’obhajilu teshko pripravifh, pa fhe morebiti tiftokrat flabo. Ali fe pravi to Jesufa ljubili? — Oj ti ljubifh po tem takim le sapeliv fvet, ino to, kar je na njem; Boga pa, ki je tebe toliko ljubil, zelo posabifh. Kdor pa fvet ljubi, v’ njem ljubesni boshje ni. ,Svet s’ vlim fvojim poshelenjam prejde, le kdor voljo bosh- jo fpolnuje, on je, ki Boga ljubi, ino vekomaj oftane, sa- kaj: „Bog je ljubesn, ino kdor v’ ljubesni oftane, v’ Bogu oftane, ino Bog v' njem. (I. Jan. 4., 16.) III. Kedar fo fvoje dni bogoljubni duhovni v’ Japonji, v’ dalni desheli fhe od Indije proti fonzhnimu is-hodu, sa- morzam fv. evangelj osnanovali ino jim perpovedovali, kako velizhaften ino Ijubesniv je nafh Bog, ino kaj je vfe ftoril, zhlovek poftal, terpel ino vmerl is ljubesni do naf: fo vli od vefeija s’enim glafam savpili: „Oj kako mogozhen, dobrotliv ino Ijubesniv je Bog, ki ga kriftjani molijo! - ‘ —’ Kedar fo pa flifhali, de je kriftjanam sapoved dana, Boga ljubiti, ino de tajiftim fhtrafnigo shuga, ki sapovedi lj u ' besni fpolnovali ne bojo, fo fe lilo zhudili, rekozh : „Kaj fe mora pametnim ljudem sapovedovati ljubiti Boga, toliko ljubesniviga ? Ali ni njega ljubiti nafha nar vezhi frezha, nar huji. nefrezha pa biti bres njegove ljubesni? Kaj ne klezhijo kriftjani, vneti od njegove ljubesni ino dobrote, nozb ino den pred fvojim Bogam in njega ne hvalijo?^ — Ker fo fhe pa le svedili, de fe kriftjanov najde, kateri, namefto Boga ljubiti, le njega shalijo, fovliferditi savpili: „Oj ti malopridno ljudftvo, o vi nehvaleshniga ferza ljudje- Ali je mogozhe kriftjanam tolika hudobija? Kje je tajili nefrezhna semlja, de bi jih nolila? -4 — Oh, de hi ravne ^ per naf semlja tako nefrezhna ne bila! c Ljube dufhe! poglejte nebo ino semljo , premiflite vfe, kar lese in gre: vfe nam kashe nefkonzhno hoshjo ljubesn, vfe naf Boga ljubiti uzhi. Oj tak ljubimo njega, ljubimo ga is zeliga ferza, faj naf je on popred ljubil. (I. Jan. 4, 19.) Noj nof nizh ljubesni Kriftufove ne lozhi: ne nadloga, ne bridkoft, ne lakota, ne nagota, ne nevarfhina, ne pregan¬ janje; — ne;jmezh, ne fmert, ne shivlenje naf naj ne lozhi od ljubesni boshje , ki je v’ Jesufu KriftufuGofpodu nafhimu. (Rim. 8, 35. 39.) Amen. _ III. Nedela pr e fv e te Troj iz e. Od kerltnili obljub. Jesuf pojhle fvoje uzhense po selim foeli. Mat. 28, 18 -20. Mitakor mala je kapliaa juterne rofe na seleni travizi,ktero mali zhervizhek popije, proti zhudno velikimu morju, ki žele gore ino doline šaliva: tako mala ino fhe majnfhi je saftopnoft nofhe pameti, proti nesapopadlivi vifokofti boshji- ga bitja, ki prefeshe vef zhlovefhki um, ino sa naf semljane v’nedofeglivi luzhi prebiva. Vervati v’ tri bosbje perfbone eniga bitja, ene natore od vekomaj , molili v’ treh perfho- nah le eniga Boga: to je farne prefveteTrojize nar vezhi fkriv- noft, to korenina vfiga kerfhanttva. Ravno to prezbudno fkrivnoft naf Jesuf v’ denafhnim fv. evangelji uzbi, na njo naf tudi fv. mati katolfhka zerkev fkos denafhno godvanje prefveteTrojize opominja; sakaj, shiva vera v’Boga Ozheta, ,Sina ino fv. Duha je nafha perva, ino nar imenitneji oblju¬ ba, ki fmo jo per fv. kerfti borili. I. Ni mogozhe, de bi s’ enoj shlizhkoj zelo veliko morje sajel; ravno tako tudi s’ nafho okrajfhano pametjo vifoke fkrivnofti prefvete Trojize sapopafti ino rasumeti ne samore- mo. S’ shelnim ferzam mormo satorej poflufhati, kar nam ,S!omfiiclt, hrana c. n. — JI, 3 Jesuf, druga perfhona v^prefveti Trojizi, od nje pove. Ino poglejte, kako ljubesnivi fo nauki, katere nam fam boshji ,Sin od prefvete Trojize daja! — Bog. ftvarilel vlih rezhi, ki vfe shivi ino vlada, on nefkonzhno velik Bog, Gofpodne- befhkih vojfk, je nafh ljubi Ozhe, ki nam je toliko ijubesn fkasal, de fe otrozi bosbji imenujemo, ino fmo sa ref. (I. Jan. 3, 1.) — Bog, on fam fvoja nefkonzhna Ijubesn, edi- norojeniga ,8'ina ima, ino ga da is ljubesni k’ nam, de zblovek, nafh brat poftane, nam v’vlim enak po zblovefhld natori , rasen greha. Bosbji .Sin fe sa naf trudi, terpi , ino fe po zhlovefhki natori grosovitno vmoriti pufti, de bi mi, njegovi bratje ino feflre, fodedizhi (raven-erbizhi) nebefh- kiga kraljeftva portali. — Bog, on nefkonzhno vezhna mozh, ki daja telovno ino dufhno shivlenje vlim ftvarem, on fv. Duh, tretja boshja perfhona v prefveti Trojizi, on je nafh pofvetilel, nebefhka luzh nafhiga rasfvellenja, nafha pomozh pravizhniga shivlenja, saftava nafhiga isvelizhanja, ino mi fmo tempel fvetiga Duha. (I. Kor. G, 19.) Vfe to ftori sa nafhe isvelizhanje eden ino ravno tajifti Bog v’ treh pe r " fhonah, sakaj : „Trije fo, ki v nebelih prizhujejo: Ozhe, Befeda (ki je zhlovek portala, Jesuf Krirtuf), ino fv. Duh; ino ti trije fo eno.“ (I. Jan. 5, 7.) — Tako naf Jesuf uzhij tako je fvojim apoftelnam uzhiti sapovedal. V. 18. Neisrezheno rasvefelivni fo vli ti nauki sa naf; kdo bi jih s’ hvaleshnim ferzam is Jesufovih uft ne safh- fhal, ker ima befede vezhniga shivlenja; ino je njemu dana vfa oblaft v’nebelih, ino na semlji, na katero je boshje hra* Ijeftvo, fvojo fveto vero prinefel, ino bo kraljoval vekomaj."' Koliki oblartnik je tedaj nafh ljubi Jesuf, ne le na sendjiG 0 ' fpod vfih gofpodov, ampak tudi v’ nebefih gofpod vfih an- geljov ino kralj vlih fvetnikov, med katerimi na defnizi Bog* Ozheta v’ fvoji nar vezhi zhafti ino oblafti fedi, katero J e imel od vekomaj. — Kolika je satorej naf kriftjanov dolsh nofl:, njega fpofhtovati ino ponishno moliti! V. 19. Kavno s’to oblaftjo, kakor je on uzhil ino vern® med fvoje uzhenze jemal, je tudi fvoje apoftelne ino njm naftopnike med vfe narode po želim fveti raspoflal, rekozh • ,,Pojd’te, ino uzhite vfe narode. Ako bodo moje nauke fp re jeli, jih kerftite v’imeni Boga Ozheta, ki jih je vrtvarilj"" ,Sina, ki jih je. odrefhil, —ino fv. Duha , ki jih pofveti- '^ Ravno s’^tako oblaftjo fo tudi duhovniki poflani, uzhit J n ° 19 kerfhovat. Obedvoje je sa isvelizhanje nafhe potrebno.— Veliko kriftjanov fkerbi fzer sa poduzhenje v’ kerfhanfkih refnizah; alj nizh jim ne pomaga, zhe po taji d ih prar ne shivijo , sakaj : „Vera bres del je mertva;“ (Jak. 2, 26.) ino s’ mertvoj veroj zhlovek vezhniga shivlenja imeli ne more. Ravno sa to je tudi Jesuf apoftelnam ino drugim nameftni- kam fvojim narozhil: .,Uzhite jih vfe dersbati, kar lim vam sapovedal. — Sakaj nifo ti, kteri poftavo flifhijo, per Bogu pravizhni; ampak ti, kteri poftavo dopolnijo, bodo opravi- zhani.“ (Rim. 2, 13.)— Saftojn fe je tedaj flabim kriftjanam na njih vero, na pravizo nebefhkiga krnljeftva sanafhati, ki fo jo per fv. kerfti prijeli, zhe po kerfhanfko prav ne sbivijo, sakaj: ..Ako hozhefh v' shivlenje iti, pravi Rrilluf, dershi sapovedi.“ (Mat. 19, 17.) Tako je poftavil Jesuf, preden je po fvojim vftajenju v’ nebefa fhel, fvoje apoftelne ino njih naftopnike sa uzhenike vlih ljudi, ino delivze boshjih fkrivnoft. Teshavno je bilo njih opravilo, vef fvet fpreoberniti, kraljeftvo hudobije satreti, ino boshje kraljeftvo rasfhirati. Sa to jim je obljubil fvojo perpomozh, de bo per njih, kedar bodo uzhili ino kerfti- li, savolj njegoviga imena terpeli, ino kri prelivali, ne fa¬ rno dokler oni shivijo, ampak tudi s’ njih nahodniki do konza fveta. — Tudi s nami je Jesuf s’ boshjo pomozhjo , de lehko vfe dopolnimo, kar nam je sapovedal; le vredni krift- jani naj bomo. kakor fmo per fv. kerfti v’ imeni prefvete Trojize obljubili. II. Ako hi zhlovek vfe tako svefto dopolnoval, kakor rad fploh oheta , dobro sa njegovo dufho ino truplo bi bilo. Alj navajeni fmo nove obljube delati, ftaro-ftorjene pa v’ nemar pufhati, — Sa vfakiga kriftjana nar perve ino nar imenitneji obljube fo kerftne. Botri fo jih sa naf popred ftorili, kakor fo naf v'sihelo poloshili; ino mi fmo jih per fv. birmi ponovili ino fpet poterdili. Alj joj nam! ker fo ravno te kerftne obljube tudi nar perve, katere bres vfe vefti prelamljemo, ino fkos to, tako rekozh , farno prefveto Trojizo lajhujerno , v’katere prefvetim imeni fmo jih ftorili. —.To nam prizha vfaki kerften kamen, to nam pravi na- fha huda veft. Bili fmo pred fv. kerftam savolj greha otrozi 2 * 20 jese, fushni hudi zb a, vfi revni ino sapufheni. ,Sveta mati katolfhka zerkev naf je per fv. kerfti vsela med boshje otro¬ ke. Vsel naf je Ozhe nebefhki sa fvoje fine ino hzhere; vsel naf je Jesuf, bosliji ,Sin, sa fvoje brate ino fedre; is- volil naf je fv. Duh sa fvoj shivi tempel, v’katerim prebi¬ vati sheli. — De bi pa vfe to bili samogli, poflufhajte, komu fmo fe per fv. kerfti odpovedali? 1. Odpovedali fmo fe hudizhu, poglavarju vfe hudo¬ bije ; obljubili fmo , nikoli vezh njegovih pregrefhnih del dopernafhati, ne vezh njegovih fkufhnjav poflufhati. Alj kako pogodo ga v’ kletvi sdvemo , njemu v’jesi fvojiga blish- niga isdajamo, kakor bi bil on nafh gofpod, mi pa njegovi blapzi. Odpovedali fmo fe vfimu hudizhovim djanju, de fe hozhemo hudobnih mifl, shinj , shelj ino pregrefhnih del svedo varvati; — pa fe vender fvojih grefhnih navad tako mozhno dershimo, de naf noben uzhenik, ne fpoved- nik, tudi nar bolji prijatel tajidih odtergati ne more. ,Skos navadno sapelovanje ino pohujfhanje, tako rekozh, ozhitno kashemo, de le hudizhu flushimo, kakor de bi fe bili Bogu odpovedali, ino njemu saobljubili. — Odpovedali fmo fe vfimu hudizhovimu napuhu, de ne bomo ifkali pofvet- ne zhetli,ne prasne hvale; dene bomo ljubili sapelive gisdolh (oferti) v^fvoji nofhi. Alj nafhi prevsetni pogovori, farno - fvoja hvala, nefpametna ino fhtimana nofha naf toshuje, de fmo fhe smiram v'hudizhovi flushbi. „Nikdo pa ne more dvema gofpodama flushiti(Mat. 6, 24.) ravno tako tudi ne mi fatanu, kterimu fmo fe odpovedali, ino Bogu, kteri- mu fmo fe saobljubili, vfe kmalo dopadi. Obljubili fmo vervati v’ Boga Ozheta, dvarni- n , e ^ e f ino semlje, de bi fi persadevali popolna®® biti, Kakor je nafh Ozhe nebefhki popolnoma. Kedar p® mi na fvojiga Ozheta tako radi posabimo, namedo njegovih boshjih ladnod fposnavati ino pofnemati, fe le v’ pofvetne lepote ino dobrote saljubimo: tak ne dopolnimo fvoje kerd - ne obljube. „Ako kdo fvet ljubi, ljubesni k’Ozhetu v’nj e ' mu ni.“ (I. Jan. 2, 15.)—Obljubili fmo vervati v’Jesu- fa Kridufa, boshjiga ,Sina, ki je sa naf zhlovek p°' dal, ter p el ino vmerl; de bi po nauki ino isgledi p a ' fhiga ljubiga Svelizharja shiveli, fe med febo ljubili, kakor je on naf lj*ubil. Ako pa mi na njegove fvete nauke le m® 0 porajtamo, eden drugimu filo delamo, fmo fvojo kerdn® 21 obljubo sancmarili, sabaj: „Vi de inojl p rij a id i, prari Je- suf, alQ Ah n. Dvojna pot je v’dolgo, nesnano vezhnoA: fhiroka zeAa pregrefhniga shivlenja v’vezhno pogublenje, voska Aesa pravizhnoAi v’vezhno isvelizhanje. ,,Veliko jih je, pravi Jesuf, ki po fhiroki zeAi pogublenja grejo, le malo pa, ki po Aermi itesi pravizhnoAi hodijo. (Mat. 7, 13.) Po kateri parni hodimo, bratje ino feAre. moje? K’veliki vezherji is- velizhanja fmo vli poklizani; alj veliko je poklizanih, malo le isvoljenih. (Mat. 20, 16.) „Nebefhko kraljeAvo liloterpi, govori Jesuf, inoletiAi, ki II vfe persadenejo, ga bojo do- jfegli.“ (Mat. 11 , 12.) 1. Kako flaba, flaba je nafha fkerb sa vezh¬ no isvelizhanje! — Vfe rezhi je Bog s a fvojo z ha A v 11 varil, pofebno pa z h love k a. (Is. 43, 7.) Zhlovek, ki Boga fpodobno ne zhaAi, vreden ni, de ga je Bog vAvaril. — Boshjo flavo osnanuje fvetlo fonze po dne, bela luna ino svesd bres fhteviia po nozhi. Boshjo zhaft povifhujejo mlado selenje ino shlahno zvetje po semlji, ribe po vodah, ino divja sverina po Arafhnih berlogih; boshjo hvalo mnoshijo vefčle ptize po drevji; miljonov ino milar- jov A vari fe fuzhe po nesnanih fhirjavah , ki osnanujejo VelizhaAvo fvojiga Avarnika. Le nehvaleshen, pregrefhen zhlovek, on krona vliga Avarjenja, posabi fvojiga Boga, shali fvojiga nar boljfhi Ozheta, ino jemle njemu fpodobno zhaA. Kavno taki fmo tudi mi, katerih vezhno isvelizhan¬ je nar manj fkerbi. Pijemo ino jemo, vAanemo ino fe vleshemo, pa ne pomiflimo goAokrat ne enkrat na den, kdo naf shivi. Ali samore pravizhen Bog take povablene k’ fvoji vezherji vezhniga shivlenja vseti ? ,,Gotovo vam povem, rezheJesuf, takih povablenih ne bo nobeden moje vezherje okufil.“ 2. Bog ni zhloveka na semljo vAvaril, de bi s’ zhafnim blaga m bogatil, dobro jedel in pil? pa dobre volje bil. Le perprava sa nebefa je zelo nafhe fedajno shivlenje. Kdor le sa pofvetno fkerbi, na vezhno pa posabi, ni vreden, de na fveti shivi, kako bi vezhno isvelizhanje dofegel ? Ino ravno taka je tudi s nami. — ,S tarif Li otroke fvoje vezhi del le sa preminozh fvet redijo. Marfkatere ozhete alj matere farno to fkerbi, de bi otrozi hitro odraftli, ino jim delati pomagali; kako bi pa naj Bogu flushili, jim je malo mar. Drugim farno po glavi gre, kako bi fvoje otroke v'kak boljfhi ino ime- nitnej ftan fpravili; ali pa potrebnih labnob imajo? ali fo pofhteniga sadershanja ? ali bojo fvojimu banu svefti? tega jim je mala fkerb. — Mladenzhi li bane isberajo, pa ne vprafhajo, v’katerim bi lehko vezb dobriga borili, ino leh- kej isvelizhani bili, ampak le gledajo, v’katerim bani fe bolj mehko ino boljfhi sbivi. Gofpodarjam ino gofpodinjam fkerb sa pofvetno premoshenje nozb ino dan pokoja ne da; pa ne sa to, de bi vbogim pomagali, otrokam potreben nauk ofker- beli; sa boshjo zhab kaj obernili, ino li v’ nebefih saklador perpravljali, ki bi jim vezhno obali: ampak njih sbelje fo le, prav veliko imeti, ali pa savsbiti. Vfih takih ljudi Bog je dnar ali pa njih trebuh , posemeljfki prah njih nar vezho poshelenje, pregrefhno vefelje njih goljufna frezha, po fmerti pa vezhno pugublenje njih del. Podobni fo bogati¬ nu v’ fv. evangelji, ki fe je bogato oblazbil, vfak dan do¬ bro jedel ino pil, ino kedar je vmerl, bil je v' pekel poko¬ pan. „Vam povem , govori Jesuf, nobeden takih povable- nih pofvetneshov moje vezherje okufil ne bo.“ 3. Bog je zhloveka na semljo poba vil, naj bi nar pervo ino nar vez bi fkerb s a isvelizhanje fvoje nevmerjozhe dufhe imel, po tem fhe le sa pofvetno fkerbel, zhefar potrebuje nja vmerjo- zhe telo. Alj per naf fe rado vfe to le na robe godi. Zhe v’enim kraji ljudi kaka nefrezha sadene , zbe je pre¬ velika fufha ali mozha v’ desheli, hitro fe ozhitne molitve najemajo, ino fvetniki na pomozh klizhejo ; kedar pa kuga sapelovanja ino pohujfhanja po vefeh, tergih ino mebah nedolshnoft mori, barifhi, gofpodarji ino predpollavleni malokaj borijo , fvoje mlajfhi ino podloshne nar brafhnej nefrezhe ovarvali. Ako nam nafhe truplo sboli, hitro po nar boljga sdravnika pofhlemo, fi sdravila ifbemo, kakor vemo ino snamo; zbe je pa nafha dufha v’fmertni nevar- nobi greha, fe fhe ne smenimo, kje bomo Ipovednika naj¬ db , ki bi naf sopel s' Bogam fpravil. — Dolshnoft je fz.er sa telefno sdravje ino zhafno frezbo tudi fkerbeli, alj farno foliko ino tako , de je nafhi dufhi v’ isvelizhanje; vfelej mora biti sa vezhno nafha perva fkerb. „Ifhite pred vbm boshje kraljebvo, ino njega pravizhnob, opominja Jesuf, vfe drugo yam bo nayersheno.“ Alj fedajni kribjani v‘ fvojim 40 ravnanju le Jesufov nauk hudobno ohernejo. ter nar po- pred sa pofvetno fkerbijo. kakor bi miflili, de jim bo vezh- no kraljeftvo naversheno. Ta pofvetna modroft jih pa g olj ta: vfe pofvetno sgubijo, ino vezhniga ne prejmejo.—Nefpa- meten je zhlovek, ki vezh fkerbi sa oblazhilo, kakor sa Iruplo , fhe neumneji. ki vezh sa truplo, kakor sa dufbo fkerbi, dokler je vmerlivo telo, nevmerjozlia pa dufba. Ino kakor fe pokojna s' teshkim brunam pod fonze vsdig- niti ne more, tudi zhlovek v’fvoje isvelizhanje ne. ki fvoje ferze na pofvetno prevezh perveshe. ,.Posemeljfko s' ne- befhkim pomerjeno , govori fv. Gregor . ni pomozh. lemuzb tesha.“ Sa to fo pofvetni kriftjani toliko mlazhni sa boshjo zhaft, toliko sanemarni fkerbeti sa isvelizhanje fvoje dufhe. Ino ravno takih, ki nifo sa nebefhko kraljeftvo ne mersli, ne topli, fe nar vezh pogubi. „Vem sa tvoje dela, de nili ne mersel. ne gorek. O de bi bil mersel alj gorek; ker fi pa mlazhen, te bom sazhel pluvati is fvojih uft."‘ (Skrivn. rasod. 3, 15. 16.) to porezhe vezhni fodnik vfakimu mlazh- nimu kriftjanu. — Apoftelni fo sa nebefhko kraljeftvo fvojo domazhijo sapuftili, mi pa male hude navade nozhrno sa- puftiti! Marterniki fo nar grosovitnej muke preterpeli, ino prelili fvojo kri, frezhno clojti k’nebefhki vezlierji; mi pa sa boshjiga kraljeftva del ne poterpimo radi ene shal befe- de, fe ne tvegamo kratkiga pregrefhniga vefelja. Kaj fo ftorili pufbavniki ino kerfhanfke devize, to najti ino dofezhi, kar je nar bolj potrebniga; nam je pa moliti ino fvete sa- kramente prejemati preteshko! Oni fo hodili po voski ftesi, ino fo fi vfe persadeli. de fo frezhno pofedli vezhno isveli¬ zhanje; mi pa bi radi le po fhiroki zelli bres vfe fkerbi ho¬ dili! „Moji preljubi, opominja fv. Pavl, delajte s’ ftraham ino trepetam delo fvojiga isvelizhanja.“ (Filip. 2, 12.) Ako vezherjo isvelizhanfke vere opufhamo, ino fe perpomozh- kov ne poflushimo, ki nam jih je nafh isvelizhar poftavil, ne bomo okufili vezberje vezhniga isvelizhanja. 4. Kakor fo fe povableni gofti v’ fv. evangelji isgovar- jali, de k’ vezlierji priti ne morejo, fe isgovarjajo tudi kriftjani, de jim Bogu flushiti, ino sa isvelizhanje fvoje fker¬ beti ni mogozhe, kakor jih fv. vera uzhi. — Pervi fe isgd- varjajo, de imajo preveliko pofvetnih fkerbi od ju¬ tra do vezhera, ki jim ne dajo moliti, ne k’ fpovedi ino obhajilu hoditi. O zhlovek, ki to govorifh, kako nchva- 41 leslino li delafh! Bog tebi da ja dni ino nozhi, sdrarje, shiv- lenje ino vfe; ti bi pa nekoljko zhafa ne imel, njemu po- flushiti? vfako nedeljo alj teden ne eniga dne, flushbo boshjo vredno opraviti, ino sa fvojo dufho prav pofkerbe- ti ? — Obifkala bo tebe huda bolesn, prifhla bo fmert, ino ne bo porajtala tvojih isgovorov. Tudi tebe sadeva, kar je vfmileni Jesuf nekdaj Marti rekel: ,,Marta, Marta, fkerb- na li, ino li veliko persadevafh; eno farno je pak nar bolj potrebno.* 4 (Luk. 10, 41. 42.) Drugi odlagajo fvoje poboljfhanje na dare dni,rekozh: „,Saj fe nam fhe ne mudi, delati oj- flre pokore. 44 Oj smota, de je ni vezhi! Tvoje shivlenje je v' boshjih rokah, fhe minute li nifi fveft, ino fe na ve¬ liko darod sanafhafh? Ali nifi dolshen, zelo fvoje sbivlenje Bogu pofvezhovati ? Le sa en laf veli tvoje shivlenje, ino na njemu leshi žela vezhnod, frezhna alj nefrezhna. „To- rej bodite perpravleni, opominja Jesuf, ker ob uri, kije ne vede. bo Gofpod po vaf prirhel. 44 (Mat. 24, 42.) Tretji fe tolashijo, rekoz h: „,Saj nifmo farni; koliko jih je, ki po nafhe shivijo. Alj ravno to je gotova perkasen vezhne nefrezhe, ino vafhe shivlenje fhi- roka zefta, po kateri jih veliko v’ pogublenje gre. Tudi vef pervi fvet je hudobno shivel; fam Nop s’ fvojoj hifhoj s’ hudobnimi potegnil ni. Vli fo pa tudi potonili, rasen ofem pravizhnih ljudi. Zhres fhedkrat fto tavshent Israelzov fe je is Egipta v’ obljubleno deshelo podalo; Bogu fo fe sa- merili . ino le farno dva da jo frezhno dofhla. Taka fe bo¬ de tudi vfirn mlazhnim kridjanam godila, sakaj : eliko je poklizanih, pa malo isvoljenih. 44 (Mat. 22, 14.) — „V oske fo vrata, ino lefna je pot, ki v’ shivlenje pelja, ino malo jih je, kateri jo najdejo. Pojdite fkos voske vrata noter! -4 (Mat. 7, 13. 14.) Zheterti pravijo: ..Saj naf je Bog s a nebefa vftvaril, Jesuf nam jih je saflushil; zhe naf drid- j a n e, ki fmo otrozi bos h ji, savershe, kdo pa v nebefih bo? -4 — Ravno tako fo fe isgovarjali prevsetni Judje, kedarjih je fv. Joanes kerdnik oporninval delali po- hc?ro, ino fe vredno perpravljati sa boshje kraljedvo. „Ne rezrite : Mi imamo Abrahama sa ozheta, jim je fv. Joanes djal, sakaj povem vam, de Bog samore is teh kamnov Abraha¬ mu otrok obuditi. 44 (Luk. 3, 8.) Prevsetni Israelzi nifo fvo- 42 je frezhe fposnali, fo rezherjo Trete Jesufove vere sarergli, sa to jih je pa tudi Bog savergel; le malo Te jih je preober- nilo. Bog jim je boshje kralj eftvo vsel, in drugim dal, ki fo ga bolj vredni. Ako pa Bog Israelzam ni sanelil, govori Tv. Pavl, tudi nam sanelil ne bo, zhe Te boshjiga kraljeftva vredni ne ftorimo. (Rim. 11, 21.) ,She veliko ima Tvojih otrok pod milim fonzam, s 1 ka¬ terimi bo Tvoje vezherje mefto bres naf napolnil, kar po sgodbah fveta lehko fposnamo. Želim deshelam je pravo vero odvsel, ino nevernikom dal jih v’ oblaft; veliko na¬ rodov sdaj v’ krivoverftvi shivi, med katerimi je nekdaj nar vezh fvetnikov shivelo, dokler Te sopet drugi kraji ino boljfhi ljudje toliko lepfhi kerfhanftva vefelijo. — Oh, bo¬ jim Te , bojim , de bi Te tudi nam ino nafhim krajam sa- volj mlazhnofti kriftjanov ravno taka ne sgodila! ,Sveta ve¬ ra v’ nafhih krajih vgafnuje, ino v’ novih krajih Te njena luzh ko juterno fonze fvetli. Alertva vera nam vezhnig« shivlenja dala ne bo. — Prasni fo bili isgovori povable- nih v’ Tv. evangelji, ino nizh jim nifo pomagali; ravno tako prasni fo tudi vli nafhi isgovori, ki Boga rasshalijo, ino naf pogubijo, ako fe na nje sanafhamo , sakaj: Lo¬ vcih vam, nobeden teh, pravi Jesuf, ne bo vezherje vezhniga isvelizhanja okufU.“ III. Ve zhe rja nafhiga isvelizhanja je she perpravlena. ,Sveta mati katolfhka zerkev nam jo ftreshe, s’ fvojimi fvetimi nauki ino sakramenti nam naf ho dufho sa vezimo shivlenje redi. Vfi fmo p o vabi eni ino poklizani, bratje ino feltre moje! Dokler fhe na fveti shivimP, je nafha ura, de fe tajitte deleshni ftorimo. — Sdaj je ura, hoditi k’ boshjim na ukani, dokler naf klizhe zerkve- nih svonov mili glaf. Sdaj je ura, Boga ino njegovo fveto vero prav fposnavati, dokler nam tajifto bosbji uzheniki fhe osnanujejo. Sdaj je ura, pob olj fh ati fvo- je shivlenje ino fe perpravljati s a vezh n o g 0 ^ 1 ' jo v’ nebefih fkos vredno prijemanje fveti h ss- kramentov, dokler nam jih mafhniki boshji delijo. Sdaj fberbimo sa isvelizhanje fvoje, de ga bomo enkrat vezhno savshivali. Amen. 43 VII. Tretja nedela po binkofhtih. Od fkerhi sa isvelizhanje blisbniga. Od sgublene ovze ino najdeniga dnarja. Luk. Id, 1 — 10. Kaj je sa grefhnika nar vezhi frezha na fveti? De ima dober Bog vezb vfmilenja s’ njim, kakor pa on fam s’ febo. — Reven grefhnik na fveti vfmilenja ifhe, alj ne najde ga; le per Bogu je vfmilenje ino obilno odrefbenje. .Srezhen , kdor fe hitro k’ njemu oberne, ako je fvojiga Boga nehvaleshno sapuflil. To nam pokashete mile pri¬ like ali perglihe, ki nam jih Jesuf v’ denafhnim fv. evangelju lepo perpoveduje od sgublene ovze ino naj¬ deniga dnarja. I. V. 1 — 3. Smolnjav ino nevarnofti polna pufhava je nafhe sbivlenje na fveti. Kakor ovze, sopuftivfhi fvojiga pallirja, fe sgubijo tudi grefhniki na nevarne pote zhafne ino vezhne nefrezhe. — Take sgublene ovze fo bili zolnarji ino vezh drugih grefhnikov po denafhnim fv. evangelji. Od rimfke gofpofke sa zeftnarje alj harmizharje poilavleni, fo na Judovfkim zeflnino alj mavto ino vezb drugih dazj po- berali. Bili fo vezhi del ozhitni grefhniki; veliko lile ino krivize fo fvojim domazbim ftorili. Sa to fo jih fariseji ino pifma' 1 'ji kervavo zhertili, ino toliko sanizhvali, de fo s njimi govoriti she imeli sa greh. Torej fo godernjali, de fe Jesuf s’ njimi obhaja, jihfvari, ino med fvoje tovarfhe jem- lc?..— Tako nevfmileno grefhnik fvojiga blishniga fodi, zhe najBe kako krivizo nad njim. On ne pomifli, de je dol- shen s fvojim grefhnim bratam vfmilenje imeti, dokler shalen Bog s’ njim vfmilenje ima. Ne pogubljati, ampak 44 sa poboljfhanje fkerbeli frojim fogrefhnikarn, je nafha dolshnoft. Tudi Bog sapeljane greflinike ifhe, kakor do¬ ber paftir, ki sapufti v’pufhavi devet ino devetdefet ovz, ino sgubiene ifhe, dokler jo fpet najde, ino med fvoje vefelo nasaj pernefe. V. 4. ,Skerben evangeljfki paftir je vfmileni Jesuf, nafh isvelizhar. Sapuftil je ne farno devet ino devetdefet, te- inuzh bres vfiga fhtevila isvoljenih angelov v’ nebefih, je prifhel na semljo ifkat, kar je bilo sgubleniga. Ni saver- gel Matevsha, sanizhvaniga zolnarja, ne Zaheja, velikiga krivizhnika, tudi ne ozhitne grefhnize. S’vefeljam je vfim fpokorjenim grehe odpufhal, ino jih med fvoje jemal; sakaj on nozhe grefhnikove fmerti, ampak de fe fpokori ino vezhno shivi. Sa to fo fe grefhniki s’velikim saupanjam k’ njemu blishali, njega poflufhali, ino fo boljfhali fvoje shiv- lenje.—Lepo je bolniku poftrezhi, ino mu k’sdravju po¬ magati; alj lepfhi je, lotiti fe grefhnika, ino njega, zhe je mogozhe , poboljfhati. Ne zhloveka , ampak njegov greh rnormo fovrashiti; le kri vize fe mormo varvati, nepagrefh- niga zhloveka sanizhvati. V. 5. Terdiga ferza more zhlovek bili. ki vidi zhlo¬ veka, de fe vtaple, ino mu roke ne poda, ker bi ga lehko fmerti refhil. ,She bolj kamenitniga ferza more bili krift- jan, ako vidi fvojiga blishniga v’nevarno pregreho sagresni- ti, pa mu ni mar,ga pofvariti ino poboljfhati. Vfmilenimu Jesufu ni bila nobena dufha premalo vredna, sa njo vfe ko¬ riti ino jo isvelizhati. Bližal je fvoje sgubiene ovzhize fkos fvoje nebefhke nauke k’Ozhetu nasaj; sadel je tesho pre¬ greh zeliga fveta , nefil jo je na fvojih laftnih ramah na mert- vafhko goro’Golgato, je tamkaj vfih dolg poplazhal. vfim fpokorjenim vezhno isvelizhanje odperl, ino jih pernefil med fvoje isvoljene nasaj. — Oh koliko vfmilenje boshjiga ,Sina, kolika tolashba ino vefelje sa naf grefhnike! V. 8. ,Skerb Jesufova sa isvelizhanje grefhnikov m p° njegovim odhodu nehala. ,Sveto mater kalolfhko zerkev je nameftnizo fvojo poftavil; ino ravno ona je tajifta fkerbna evangelfka shena, ki ifhe fvoje grefhne otroke, kakor she- na sgublen dnar, ki ji ga Jesuf je isrozhil. Tudi pna prishge fvete vere luzh, preifhe po fvojih uzhenikih vle kraje fveta, najti ljudi po boshji podobi ftvarjenih, J»° 45 vezho vefelje ima do fpokorjenih grefhnikov, kakor bi m er Ivi oshiveli. V. C —7. 10. Naj bi zblovek prav vedil, koliko nje¬ gova dufha velja, koliko shaloft njena poguba, koliko ve¬ felja njeno isvelizhanje nebefhkim prebivavzam dela : vfe bi fipersadel, njo isvelizhati. Nam to neisrezheno vefelje shivo pakasali, perpoveduje vfmilen Jesuf veliko vefelje fkerbniga paftirja, ki je fvojo sgubleno ovzhizo sopet najdel. Drage fo njemu fzer vfe njegove ovze; alj v’ velikim vefelji nad fvnjoj najdenoj, tako rekozh, vfih fvojih devet ino devetde- fet posabi, ino fofedam fvojo veliko frezho perpoveduje. Tudi shena, ktera sgublen d nar najde, (ki je sbe miflila, de ga nikolj vezli vidila ne bo) od prevelikiga vefelja fe najde- niga dnarja nagledati ne more, ino ga fofedam kashe, naj bi fe s’ njo vefelile. —Ravno tako, ino fhe bolj, pravi Je¬ suf. fe vefelijo nebefa ino semlja fpokorjeniga grefhnika, ki fe v’ refnizi poboljfha. V' nebelih angelzi, ino pravizh- ni kriftjani na semlji, ne vejo dovolj Boga hvaliti, ino vo- fhiti frezho fpokorjeni dufhi, ki fe peklenfkih vrat odterga, ino fe poverne po ojftrim poti pokore k fvetim nebefam. To pomenite dve prelepi priliki Jesufovi od sgublene ovze ino najdeniga dnarja. II. /-■ 1. Kaj vam pravi, grefhniki vi! vafhe od greha ta¬ ko nevfmileno ranjeno ferze, flifhati toliko velele perpovelli is Jesufovih boshjih uft?-—Oh, zhe vam od vefelja ne po- fkakuje, fe gorezhe ljubesni dd Jesufa ne vneme, ino fe vfakimu grehu naravnoftne odpove: more bili tesbej ko ndin- fki kamen, ino bolj merslo kakor led. Naredite fvojimu paftirju to prefladko vefelje, naj vaf nefe poboljfhane na fvojih ramah med frezhno zhedo fvojih isvoljenih, kdr vaf toliko ljubi, ino tako mozhno sa vaf fkerlii! Rasve- felite angele boshje, ino fvetnike nebefhke, ki vaf tako ferzhno ljubijo ino prolijo Boga sa vaf! Pervofhite Roji fkerbni materi, katolfhki zerkvi, fveto vefelje, naj vaf sgu¬ blene otroke fvojimu Gofpodu fpreobernjene nasaj perpelja. Sfiaj vaf fhe ifhe vfmileni Jesuf, vafh dober paftir; enkrat bi ga vi Tkali, pa ne najdli. (Jan. 7,24.) Nebo ino semlja sa vaf fkerbita, ali ne bote tudi vi farni sa febe fkerbeli? 4 (» 2. Vi nedolshne dufhe, srede ovzhize Jesufove! kaj pa vafhe ferze obzhuli, poflufhati milo perpoveft od paftirja fkerbniga v' denafhnim fv. evangelju? — V’ vefelo pefm fe vam mora vafhe ferze isliti, kakor nekdaj bogabo- jezhimu Davidu, ki je poln saupanja ino tolashbe v’fvojim 22. pfalmi pel: „Gofpodje moj paftir, kaj mi je? Po lepih pafhah me vodi, in k’ hladnim ftudenzam mene pelja. Naj tudi hodim po mrazhni fmertni dolini, fe meni bati ni; faj on per meni je.“ Oj blagor vam, ki ga fhe nifte nikoli sapuftili, in vaf dufhni fovrashnik fhe ranil ni. Dobro vam je per Jesufu biti, ki she sa eno sgubleno ovzbizo toliko fkerbi. Ne sapuftite ga, ne poflufhajte sapelivih obljub goljufniga fveta. ,Saj boljfhi paftirja fhe ni semlja rodila, ino nebefa ga ne posnajo, kakor je Jesuf, isvelizhar nafh. Njegova pafha fo boshji nauki , ino nja hladni ftudenzi fo fveti sakramenli. Le pridno ino fkerbno sa njim hodite, de enkrat frezhno sa njim pridete v vezhno shivlenje. Pa tudi fvojih nefrezhnih bratov ino fefter ne sanizhujte, ki fe v’ fmertnim grehi snajdejo. Ne posabite jih, ampak fveto navado imejte, vfaki dan nekoliko sa nje pomoliti. Angelzi bojo nofili vafhe profhnje pred boshji tron, ino bojo vam ino njim v’ nebefa pomagali. 3. Kaj pa vaf ta ljubesniva pergliha uzbf, vi pred- poftavleni gofpodarji in gofpodinje? Lepo angclj" fko opravilo vam perporozha, Noje podloshne , otroke ino drushino, dokler fo fhe nedolshne ovzhize, sapelvanja var- vati; pa tudi apoftolfko delo vam narozha, v’greh sape- ljane, kakor sgublene ovzhize, ifkati, ino peljatijih k’ fvo- jimu boshjimu paftirju nasaj—Redar vidite fvoje domazhe po fhiroki zefti pregrehe hoditi, ne pufhajte jih na poli po- gublenja; kdor k* grehu molzbi, je ravno tega greha de- leshen. Zhe imate med fvojimi mladenzha alj deklizo, ki ga je hudoba zelo omotla, ne dajte mu zhres prag pogu - blenja ftopiti. Zhe imate zhloveka per hifhi, ki fe she vef v’ blato pregrehe pogresnuje, o ne puftite ga, de bi bres vfiga vfmilenja v’ pogublenje sagresnil. Podajte mu fvojo roko; poduzhite ga, zhe je neveden; pofvarite ga, ako j e hudoben; jokajte, zhe vaf ne poflufha; rasvefelite fe, ako vaf vboga; naredili bote vefelje nebefhkim angelzam, febi pa plazhilo saflushili, ki je vezh vredno, kakor vfiga Kreta blago. Ena farna dufha, ki jo refhite, vezh velja, kakor 47 ref fvet; sa njo je fam boshji ,Sin terpei ino vmerl. ,Svčt bo konzhan, nevmerjozha dufha bo pa vezimo shivela. 4. Vam, ozhetje ri! podavi ljubi Jesuf evangel- fkiga padirja sa sgled, kako naj sa fvoje fine, hlnpze ino drushino fkerbite. — Vam, ve matere! fkerbno sheno pred oz hi poda vi, kako fkerbno morte isveli- zhanja fvojih hzher ino dekel ifkali: varvati nedolshne?, ino savrazhali v' greh sapeljane. Pride ura, in pojdete s Tvoji¬ mi otrozi vi ftarifhi, s' fvojoj drushinoj vi gofpodarji in gofpodinje, fvojimu nebefhkimu padirju naproti. Bla¬ gor vam, ako hote fvoje podloshne sopet temu is- rozhiti samogli, ki vam jih je v’ ofkerblenje dal, re¬ kozh: „Tukaj fo vfi, ki fi jih nam isrozhil, nobeden na- fhih fe nam pogubil ni.“ — Vafhi isvoljeni podloshni bojo vafh nebefhki tron , ino vfedufhe, katerim de v' isvelizhan- je pomagali, bojo vam krona nebefhkiga vefelja. m. ,Sv. Joanes evangelid, Jesufov nar ljubfhi uzhe'nz, je na fvoje dare dni v' velikim medi Efesi shivel. Po fvojih apo- dolfkih hojah je v’ enim kraji saliga ajdovfkiga mladenzha vgledal, ki mu je pofebno dopadel. Ker fhe ni kerfhen bil, ga jefhkofu tidiga meda v’ofkerblenje isrozhil, rekozh : „V’ prizho Jesufa ino žele kerfhanfke fofefke tebi tega mladenzha perporozhim , de pofebno sa njega fkerbifh.“ — Tako isrozhi tudi vam, vi predpodavleni, darifhi in gofpodarji! vezhni Bog otroke ino drushino. Is vafhih rok bo enkrat njih dufhe terjal. .Shkof mladenzha svedo redi, kerfhanfke vere uzhi, ga po tem kerdi in birma; ino ker fe je zhedno sadershal, ni tako oj- dro vezh gledal sa njim. Mladenzh pa hitro med sapelive to- varfhe pride, sapeljan sgubi fvojo nedolshnod, sapudi deso pravizhnodi, sazhne s' hudobniki pohajati, je tat, vbijavez, tolovaj , ino sadnizh tolovajov poglavar. - Poglejte , kaj samu- da per mladini hudigadori! Vezhe nefrezhe ni v fofefki, kakor sapelivzi in sapelivke, ne vezhi fhkode per hifhi, kakor rasva- da mladih ljudi. Teshko alj nikoli vezh ne popravijo fe. Sopet fv. Joanes enkrat v’ tifti kraj pride, ino po opravili fhkofa sa mladenzha poterja, rekozh: „ Shkof, daj nama]nasaj isroiheno blago , ki fva ga tebi s’ Gofpodam saupala: mladen- z ha ; , dufho bratovo hozhem.“ Shalodno fhkof isdihne, re- 48 kozli: „Vmerl je.“ — „„Kako je vmerl?“naglo Tv. Jane,s fhkofa poprafha. „Poglavar tolovajov je tani v’ uni gorij,“ njemu fhkoT s’ otoshnim ferzani odgovori. — Kaj bote pa vi flarifhi ino predpobavleni enkrat fodniku odgovorili, kedar bote sa Tvoje otroke ino podloshne odgovor dajali? ,Sv. Joanes milo sajoka, ino rezhe: „„Slabimu varhu fim mladenzha isrozhil. Hitro mi dajte konja, ino pa zhlo- veka, ki me sa njim med tolovaje pelja.“—• Tako je fhel Tkerben pabir, sapubivThi Tvojih devet ino devetdeTet ovz, v’ puThavo Tvoje sgublene ovzbize iTkat. — Pervi tolovajov Tv. Joanesa vftavi. ,Sv. Joanes mu rezhe, naj ga k’ poglavarju pelja. Vajvoda tolovajTki ga s’ napetim orosh- jam perzhaka. Kakor hitro pa Joanesa Tposna, Te naglo- ma v bege fpufti. ,Sv. Joanes sa njim hiti, ino ga milo klizhe: „Moj Tin! kaj heshiTh Tvojiga ftariga ozheta? VTmili Te mojih, fivih laT, nikar Te ne boj! ,She je is- velizhanje tebi odperto. Jes hozhem sa tebe proliti, da¬ ti tudi shivlenje, kakor JesuT, sa te. On me po tebe poThle.“ Mladenzh poboji, oroshje od Tebe vershe, pred Joanesa pade, in joka. ,Sv. Joanes Te ga oklene, ino s’ Tvojimi Tolsami nja pregrehe omiva. Nasaj ga med verne pelja, ga uzhi, moli s’ njim ino Te pofti, dokler Te mladenzh veT preoberne ino poboljTha. Med Tlushavnike Tvete zerkve je bil vset; prave pokore bil je po lem shiv isgled. —• O , vi kerThanTki ozhelje ino jnatere, goTpodarji in goTpodinje, uzheniki ino predpo- bavleni vli! tudi vi po Janesovo borite, rasveTelujte ka¬ kor on, Tkos poboljThanje Tvojih jiodloshnih, semljo ino Tveto nebo! Kolikor bote greThnikov od krivih potov povernili, toliko duTh vezhne Tmerti reThili, toliko ven- zov vezhniga veTelja tamkaj v’ nebelih imeli. Amen. 49 VIII. ,Shterta nedela po binkofhtih, Od modre fkerbi sa pravo frezho. Evangelj od obilniga ribjiga lova. Luh 5,1 — 11. JK&laga na fveti boljfhiga ni, kakor je ljuba pamet ino prava modrod; ona daja zhafnimu premoshenju danovitno vrednod, ino le prašna pena bi bila bres nje vfa posemelj- fka frezha. Noben modrijan naf prave modrodi, sa zhafno ino vezhno frezho fkerbeti, tako lepo ne uzhi, kakor vfmi- leni Jesuf v’ vefeli pergodbi denafhniga fv. evangelja, katera le je pervo leto godila, kedar je ozliitno uzbiti sazhe'l. I. Zhudno je bolnike Jesuf osdravjlal, mertve k’ sbivlenju budil, nevedne ljubesnivo uzhil ino grefhnikam grehe od- piifhal. Po zeli desheli je od njega flovelo, od vlih krajov fo hodili ljudje, njegovih naukov poflufhat ino velikih zhu- deshov gledat. V. 1 — 2. Denaf hen fv. evangelj nam Jesufa sravno Ga- lilejfkiga morja pokashe. Lep ino vef shiv kraj je bil okolj jeseri, kateri fe je tudi Genezaret reklo. Veliko meft je po kraji dalo, ino selene gore fo prijasno deshelo obdajale. V’ tem kraji je nar rajfhi Jesuf uzhil, ino zhudeshe delal; tudi nar vezh njegovih uzhenzov je bilo v’ tem kraji do¬ ma. — Jesuf na bregi doji, ino zhudo ljudi ga obdaja; radi bi njega poflufhali, in vfaki bi ga rad vidik Ribi- zhi bliso kraja perveflajo, ino shalodno mreshe ispirajo, ker nizh vjeli nifo. Vlmilijo fe Jesufu mnoshize ljudi, ki fo poduzhenja shelele; pa tudi ribizhe hozhe rasvefeliti, ino jimi delo poshegnati. ,Stopil je v’ zholnizh ,Shimonov, ki je /bil ribifhki gofpodar, in mu je rekel nekoljko odriniti, de bi ga ljuddvo vidilo, ino loshej saflifhalo. Vfede fe v’ .Slornfheli, hrana c. n, — II. 4 50 zholnizh, ki je po lepi mirni jeseri plaval, ino prav po nebefhko uzhi po robi okolj dojezhe ljudi. — Oh kako frezhni fo bili Jesufovi poflufhavzi! Kakor fuha semlja hladen desb je pilo njihovo ferze is njegovih ud befede vezhniga shivlenja. Ravno tako frezhni fopa tudi den denafh- ni vli svefti poflufhavzi boshje befede, ako njo v’ ferzi ohrani jo, ino po tajidi shivijo. Boshji namedniki njo v’ imeni Jesufovim osnanujejo, ino: „Kdor njih poflufha, mene po- flufha,“ govori Jesuf. (Luk. 10, 16.) V. 4—• 5. Boshji uzhenik govoriti neha. Tudi ribi- zham hozhe zhudno vefelje narediti, jim pokasati fvojo boshjo mozh, ino jih fkos te zhudesh sa fvoje tovarfhe imeti; sakaj sbe poprej fo Jesufa posnali, fo she nekoljko v’ njega vervali, alj fhe dershali fo fe fvojiga dela. — Tako vabi zhloveka dober Bog k' febi s’ hudim ino s’ dobrim, s’ frezhoj ino nefrezhoj; blagor mu, kdor rad vboga, in po volji boshji dori, kakor ,Shimon ino njegovi tovarfhi. Jesuf ,Shimonu vkashe: „Peljajte v’ globozhino , versite fvoje mre- she, ino fhe enkrat potegnite. 44 ,Shimona ino njegove to¬ varfhe ni vefelilo vezh ribiti. „Gofpod! je djal, vfo nozh fmo fe trudili, pa sadojn. Po nozhi, kedar je tema, fe ribe loshej lovijo, kakor v’ fvetlim dne, ker vfaka riba leh- ko uide. Pa vender na tvojo befedo bom mresho fpet v vodo pometal, de bomo fhe en vlak dorili. 44 — ,Shimon! prav govorifh, kar fi kakor sadopen ribizh fam pofkufil j alj fhe bolj modro dorifh, de Jesufa vbogafh ; tvoje sau- panje tebi bo dobro plazhano. Naj bo den alj temna nozh, tam kjer je bcshja pomozh, je tudi frezha. V. 6 —-7. Pognali fo zholnizh na globoko, ino mre¬ sho v’ vodo vergli. Vlezhi sazhno, ino glej zhudo! mresha fe hozhe tergati od rib prevelike teshe. Naglo fvojim to- varfham pomigajo, jim hitro pomagat. Pertekli fo s’ dru¬ gim zholnam, ribe frezhno potegnili, pervi in drugi zholn s’njimi napolnili; le toljko, de Ife nida potopila. —■ Tako frezhen je zhlovek, kateri v’ imeni Jesufa vfe po njegovim fvetim nauki dori. Kjer Bog frezho da, tam zhloveku vfe velja! V. 8 — 9. Zhudna pergodba je to bila. Vli fo obzbu- tili velikod Jesufovo. ,Sveta groša jih obide , pofebnc p a ,Shimona Petra, kteri je v’ fvojim zholni Jesufa imel. 'i^ a fvoje kolena pred Jesufa poklekne, rekozh : „Gofpod! kdo 51 fi ti vfigamogozhen, kdo pa jes grefhen zhlovek ! Nitim vreden tolike zhabi, ino bojim fe tebi sameriti. Pojdi is mojiga zholna!“ •— Tudi Zebedejova lina Jakop ino Janes, ki ba v’ drugim zholni bila, kakor vti drugi Petrovi to- varfhi ino pomagavzi fe nifo mogli dovolj nazhuditi, ker fo lebko sabopili, de fe tibi zbaf toljko rib bres velikiga zhudesha vjeti ni moglo. — O naj bi tudi mi zbudeshe milobi boshje vfelej hvaleshno fposnali, ki nam jih vfaki dan toljko deli! Le hvaleshna fposnava prijetih dobrot naf bori nove milobi vredne. V. 10. Mozhno fe je ,Shimon Peter ponishal, alj fhe vezh ga je ravno sa to Jesuf povifhal, rekozh: „Nikar fe ne boj; fhe imenitneji delo bom tebi dal. Sa naprej bofh s’ fvojimi svebimi tovarfhi fkos fvete nauke sa vezhno shiv- lenje ribil; ino ravno tako obilno, kakor fi rib is vode sajel, bofh tudi ljudi is povodnje pogublenja refhil, ino v’ zholni fvete kerfhanfke zerkve v’ nebefhko kraljebvo perpe- ljal.“ Kako lepo fe je to v’ nekoljkih letih po tem dopolnilo! Po pervi Petrovi predigi v’ Jerusalemi fe je tri tavshent ljudi preobernilo; koliko fhe pa po vfih deshelah ino me¬ tlah, kjer je on s'fvojimi tovarfhi kerfhanfko vero osnanoval! — Tako frezho ima, kdor s’Bogam ravna. V. 11. Lepo je bilo, gledati shlahnih rib nadevana zholna; alj fhe lepfhi je bila povaba Jesufova: iti sa njim, ino nebefhko kraljebvo ifkati. Sa tega del modri ribizhi fvoja zholna k’kraju potegnejo, fe s’ pofvetnim ne mudijo vezh, ampak vfe sapubivfhi grejo sa Jesutam, ki jim ob¬ ljubil je, de bojo sa vfe boterno prijeli, ino vezhno shiv- lenje dofegli. (Mat. 19, 29.) II. Dvojna fkerb ljudem nar vezh fivih laf naredi: fkerb sa zhafen shivesh , ino fkerb sa vezhno isvelizhanje. Ravno v' tej fveti evangeljfki pergodbi pa vidimo shivo sapifan nauk, kako naj sa posemeljfko premoshenje, ino sa isveli¬ zhanje fvoje dufhe fkerbimo. 1. ,Skerbi, o zhlovek! pred vfem sa to, kar je tvo/jji dufhi potrebniga, po tem ti pojde vfe drugo fre.irhno od rok. Nar potrebnifhi je pa nauk befede boshje. Kdor hozhe tedaj gotovo frezhen biti, mora befedo boslijo 4 ^ 52 svefto poflufhati, ino po tajifti modro ravnati. — Pofvetna frezha bres prave bosbje fposnave ino pravizhniga shivlenja je neftanovitnejfhi, kakor led na fonzi. Kdor bres boshjiga nauka febi zhafno premoshenje fpravlja, fvojo hifho na pe- fek sida. Bres Boga nobene prave frezhe ‘ni; kdor pa hozhe k’ Bogu priti, mora vervati, deje: mora njega prav fpos- navati , kokor fe nam on fam rasodeva. — Tudi ribizhi fo zelo nozh saftojn delali, alj po befedi Jesufovi fo bile njihove mreshe polne rib. Le fkerbno poflufhajte bosbjo befedo, kriftjani! ino delajte, kakor vaf ona uzhi; nebefa vam bojo odperte, ino vfe zhafno, zhefar potrebujete, vam bo naver- sheno. ,Skerbite flarifhifvojim otrokam nar popred sa kerfhanfko poduzhenje, ino pofbteno shiveti uzbite jih; to jih bo frezhne ftorilo, de zbifto frebro ino slato ne tako. Korenina prave frezhe je zhloveku v ferze safajena, boshja befeda jo shivi, ino le drevo frezhe pravizhniga, dobro po- duzheniga kriftjana, fe pofufhilo ne bo, ampak bo vezhno selenelo. 2. Kdor hozhe per fvojih opravilih pravo frezho imeti, mora vfe s’ Bogam sazheti ino nehati, sakaj: vfe dobro pride le od Boga. „Vfaki popolnom dober dar je od sgoraj , ino pride od Ozheta fvetlobe/t (Jak. 1,17.) Preden sa delo feshefh , o kritij a n! k’ nebefam povsdigni fvoj e ozhi, ino rezi: Ti, o Bog! fi moj gofpodar, in klizhefh mene na delo. V’ tvojim imeni hozhem sazheti, delati svefto ino vefelo. Meni delat’ Bog poma¬ gaj, jes pa dela ne odlagaj! — Kedar teshko delafh, ino fe dela navelizhafh, ogledaj fe na Jesufa , Marijo ino fvetiga Joshefa; pomifli, kako fo li tudi oni fvoj kofez kruha s’teshkim delam flushili, ino potolashi fe, rekozh: Naj bo teshko moje opravilo, faj bo lepo tudi plazhilo, ki ga tamkaj sadobim, ako s’Jesufa m terpim. In kedar frezbno dodelafh, vefelo roke povsdigni, ino rezi ; Bodi Bog sa h valen! delo je ft o r j e n o ; tebi, n e- befhkiOzhe, naj bo pofvezheno!Mojimu opravi¬ lu Bog fvoj shegen daj; meni sa plazhilo enkrat fveti raj! —• 1’ako fe per vfakimu delu dober namen alj majninga flori, ino sa nebefa sakladi (fhazi) nabeiajo; tako pojde Iehko vfaki, fhe toljki vboshez na semlji ,\ bo¬ gat is tega fveta; sakaj vfe tako ftorjene dobre dela poj' ’ ( 1 53 dejo enkrat sa njim. Bres dobriga namena je ref zhlo- vefhki trud le prašen ribji lov. 3. Kdor hozhe per Tvojih perpravkih ftanovitno frezho imeli, mora Bogu s a vfe hvaleshen biti. Pervo sna- menje prave hvaleshnofti je: de ponishno fposnafh, de vfe od Boga imafh. „Kaj pa imafh, kar bi ne bil prijel? Ako li pa prijel, kaj Te hvalifhj, kakor de bi ne bil prijel ?' ( (I. Kor. 4, 7.) — Gerdo je flifhati prevsetne bahazhe, kako Te s’ Tvojim dobrim blagam hvalijo, rekozh: To in o tako fmo mi perdelali; Boga pa ne vsemejo v’ mifli, ki jim ga je dal. ,She gerfhi je flifhati, kako vfe flabo na Boga isvrazhajo, rekozh: Tako imamo, kakor nam je Bog dal. Vli taki isgovori fo nehvalesbni marni. Vfe dobro nam je njegova nefkonzhna miloft dala, s’ponishnim ferzam jo mormo hvalili; vfe hudo je nafha malopridno!! saflushila, s’ voljnim ferzam mormo tudi to sa dobro vse¬ li, kakor poterpeshlivi Job, ki pravi: ,,Gofpod je dal, Go- fpdd je vsel, kakor fe je Gofpodu dopadlo, tako fe je sgo- dilo; naj bo hvaleno ime Gofpodovo. Ako fmo dobrote is boshje roke prijeli, sakaj bi nadlog ne vseli? -4 (Job 1, 21 . 2 , 10 ) Ponishna hvaleshnoft fianovitno frezho podpira; nehva- leshna prevsetnoft njo papodera, sakaj: „Bog je prevsetnim soper, ino le ponishnim fvojo miloft deli. 44 (I. Pet. 5, 5.) ,Sv. Peter je vef ponishen pred Jesufa pokleknil, fposnaje, de toljke frezhe vreden ni; ino ta ponishna sahvala je toljko Jesufu dopadla, de ga je sa nebefhkiga rihizha isvolil , in mu fhe veliko vezhi frezho dal. — Koliko pofvetnih ljudi pa frezha le prevsetnih naredi, de na Boga posabijo , ino fvo- je vboge fobrate sanizhujejo! Pa le pozhajle, vi prevsetne- shi, ki fe sdaj s' boshjimi darmi bahate; v’ kratkim hote liromafhtvo predajali, ino framota vaf bo po fveti gonila. Ravno tajifti reveshi, ki jih sdaj sanizhujete, bojo vam, alj pa vafhim otrokam, kruh resali. ,,Kedar fe vam darovi mnoshijo, uzhi fv. Gregor, tudi rajfenga (razhun) rafte; toljko ponishnifhi naj satorej vfaki bo , kolikor vezhi raj- tengo ve, de bo dajati mogel.“ — „ls ponishnofti le dobro po /vfi obilnofti isvira, is prevsetnofti le nadloga pride? 4 (,SV. Efrem.) < 4. Hozhefh, o zlilovek! v’ refnizi frezhen biti, le ni¬ kar fe na pofvetno frezho ne sanafhaj; ona je le 54 flaba paliza, de ti pomaga v’ vezimo frezho isvelizhanja, ako jo prav obrazhafh. Zhe je pa tebi paliza na poti, in tebe v’ tvoji hoji mudi, saversi jo , naj fhe tako lepa bo. Ravno tako ravnaj s’ vlim pofvetnim blagam. Poglej modre ribizhe, kako hitro fo perpravleni, vfe fvoje sapuftiti, ino iti sa Jesufam, de bi to dofegli, kar je nar bolj potrebno. Tako radovoljni mormo tudi mi vle sapuftiti, zhe nam k’ vezhnimu isvelizhanju ne flusbi. „Ako premiflimo, kar je nam v’ nebelih obljubleniga, tako je vfe nizb, kar na semli imamo.“ (,Sv. Gregor). — ,,Zhe bogaftvo ljubimo, ga naj tamkaj ifhemo, kjer fe nam ne sgubi; zhe ljubimo zhaft, persadevajmo li jo tam dofezbi, kjer fe noben ne- vrednesh ne zhafti; zhe nam je isvelizhanje ljubo, ga mor¬ mo tam sadobiti, kjer fe nam sa-nj vezh bati ne bo; ako nam je sbivlenje drago , naj ga tam sadobimo, kjer nam ga nobena fmert vsela ne bo.“ (,Sr. Avg.) III. Kaj fi tedaj isvolite, kerfhanfke dufhe! sa fvoje sbiv¬ lenje: ali temno, nefrezhno nozh, ki fo jo ribizhi bres Je- sufa imeli, ali vefel ino frezhen dan, ki jim ga je vfmilen Jesuf dal? — Nefrezhna nozh bo nafhe shivlenje na fveti, ako bolj sa pofvelno , kakor sa vezhno fkerbimo, fe na fvojo mozh ino premoshenje sanafhamo, na Boga paposabimo; zhe njemu ne fkashemo fpodobne hvale ino zhafti. Zelo nozh fvojiga shivlenja bomo lovili, alj prave frezhe vjeli ne bomo.—Zhe pa pred vfem sa kerfhanfko poduzhenje fker¬ bimo; li persadevamo, po nauku Jesufovim svefto shivetij ako vfe fvoje opravila k’ boshji zhafti, nafhi dufhi pa v'is¬ velizhanje ftorimo; ako imamo per Bogu fvoje ferze, per deli pa fvoje roke frezhno bo, kakor vefel den, zelo nafhe shivlenje. In ker bo enkrat nafhiga zhafniga shivlenja zholn, poln dobrih del, k’ kraju pertekel, vefelo bomo tudi mi? kakor ,Shimon Peter, s' fvojimi tovarfhi vfe pofvetno sapu- Kili, ino sa Jesufam v’ vezhno isvelizhanje fhli. To nam pomagaj, o Jesuf! Amen. 55 IX. Peta nedela po binkofhtih. >• Od krivizhne jese ino pravizliniga ferda. Od farisejjke pravizhnofii. Mat. o, 20 — 24. J^akor je fvetloba na semli nar bolj vefela dneva fvetla luzh, nar bolj shaloftna tema pak ponozhen mrak: tako je na fveli nar prijetnifhi zhednoft zhifla ljubesn, nar ftrafh- neji budoba pa jesa ino fovrashtvo. Prava ljubesn je lepo fvetlo slato, ki nam vfe nafhe dela, tako rekozh poslati , de jih Bogu prijetne ino ljudem isvelizhanfke flori; jesa ino fovrashtvo pa je nar gerfhi gnufoba, ki nam vfe nafhe djanje ino nehanje, zelo nafhe ferze tako pokasi alj pokvari, de noben dar, ki is fovrashniga ferza pride, Bogu ne do- pade. Sato naf vfmiieni Jesuf v’ denafhnim fv. evangelji ta¬ ko lepo pred fkkodlivoj jesoj fvari. I. V. 20. Korenina vlih zhednoft je fveta ljubesn; korenina vliga budiga je fovrasbna jesa. Zhlovck, katerimu jesa v’ ferzi gofpodari, na tem fveli mirno sbivel ne bo, pa tudi po fmerti v’nebelih bi fe ne saflopil, naj bi ga ravno Bog k’ febi vsel; sakaj v’ kakorfhni navadi zhlovek shivi ino vmerje, v’ ravno tajifti bo vekomaj oftal. Sa to fvari dobrotlivi Je¬ suf fvoje uzbenze, rekozh: „Ako vafha pravizhnoft (lepo, ljubesnivo sadei - shanje) bolj popolnoma ne bo, kakor flili- manih pifmarjov ino hinavfkih farisejov, med isvoljene v nebefkko kraljeftvo ne ]>ridete,“ — Pifmarji fo bili uzheniki Judovfke vere, ki fo fveto pifmo po fpazhenih sheljah fvoji- ga ferza raslagali, ino veliko krivih naukov med ljudi satro- fiA Fariseji fo bili malopridni fvetohlinzi, ki fo fe na vi- ctesh fvete delali, vfe svunajne fhege na tenko dopolnili; alj v' fvojim ferzi fo bili polni pregrefhnih shelj , ino fo 56 vender hotli fvetl biti. Ljudi fo ref flepili, ino v' veliki ah ati i jih je ljudtivo imelo; alj vfigavedozhiga fodnika nifo vkanili. Sa to jim Jesuf tak ojtlro refnizo pravi, rekozh: „Gorje vam, vihinavzi! ki tle podobni pobelenim grobam, kateri fe svunaj ljudem lepi sdijo, od snotraj fo pa polni trohnobe, (Mat. 23, 27.) V. 21 — 22. Jesuf je pot refnize bres vfiga ovinka uzhil; vfakimu je na ravnotl pravizo povedal. Tudi farisejfke hi- navfhine fe je lotil, rekozh: „Vi dobro vette, de je vafhim predttarifham po Mojsetu bilo rezheno: Ne vbijaj; vfak vbi- javez bo k’ fmerti obfojen. u Ako pa kaj drugiga fvojimu blishnimu shaliga tlorile, naj fhe toljko bo, sa noben greh nimate. Sa to vam jes povem, de ni tako; ampak, kdor fvojimu blishnimu, kije njegov brat, njegova fetlra, hudo sheli, do njega krivizhen ferd ima, fe nad njim bres vfiga vsroka alj urshaha jesi, she grefhi, ino ne bo fodbi boshji odifhel; vreden je, priti fodnikam v'roke, ki fo potlavleni, hudodelze obfoditi ino pofhtrafati. On safadi v’ fvoje ferze fovrashtva korenino , is katere rado priratle hudodelfko drevo, s’ katerim lehko po tem tudi fvojiga hlishniga vbije. Ni vfaka jesa enako velika, ne enako pregrefhna, in tudi ni enako velike fhtrafe vredna. Alj jesa je toliko huj- fhi, kedar fe v’jesi preklinja, savesuje, ino blishnimu ne- fpodobni perimki dajajo. „Kdor fvojimu blishnimu „raka“ pravi, (to je, zhe ga po nafhi befedi sa klamo, fhamlo, alj kaj takiga, gerdo ima, alj mu rezhe, de je sa nizh) taki jesavez saflushi veliki fodbi v’roke priti, kateri fe je per Judih sbor reklo, kije dva in fedemdefet fodnikov imel, ino kterimu je bila oblati, zhloveka k’fmerti obfoditi.—' Ta¬ ko tlrafhno Jesuf kletvo obfodi, mi pa toljko radi bres tlrahu preklinjamo ! Huda je fovrashna jesa, ki ferd v’zhlo- vefkim ferzi soper blishniga kuha; fhe hujfhi je fovrashno preklinjanje, ki snotrajin ferd ziires fvojiga brata alj fetlro isliva; nar hujfhi je pa mafhovanje v’ befedi, hudubno obre¬ kovanje, kedar fe blishni fkos fovrashno marnovanje ob po- fhtenje fpravlja. Sa to govori Jesuf na dalej : „Kdor fvojiga blishniga v’ hudobni jesi sa bogotajza alj norza ima, ki ^ dolshi, de je Boga satajil, alj fe hudizhu predal, in ga Iv- ko ob dobro ime perpravi: takiga fovrashniga zhloveka hu¬ dobija je prevelika, od ljudi fojena ino na tem fveti kafhti- 57 gana biti; vezhen ogenj jo zhaka v’peklenfkim bresdni.— Glejte, koliko krafhniga fovrashna jesa flori: is maliga ve¬ lika perrake, nam zhafnih nadlog napravlja, nam nebefh- ke vrata sapre, ino peklenfki bresden odpre. Jesa je volzhja mati } ki vfe okolj febe pokonzha. V. 23 — 24. Zhloveka nar boljfhi blago fo dobre dela, ki jih is tega fveta v' dolgo vezhnok ponefe. Alj kakor r’ja sheleso fne, tako jesa vfe dobre dela zhloveku pokvari, de per Bogu nizh ne veljajo. Satorej Jesuf uzhi: „Kedar grefh Bogu fvojo flushbo opravljat, (alj molit, alj fvetih sakra- mentov prijemat, alj pa kaj vbogajme dajat) ino fe fpom- nifh, de fi s’fvoijm blisbnim v’ fovrashtvi; poprej fe bres odloga fpravi s’njim, kakor pa fvojo flushbo bosbjo opra- vifh; rasen tega je vfe tvoje opravilo saltojn ; dar is fovrash- niga ferza Bogu ne dopade.“ Bog ne gleda toliko na dar, kolikor na ferze, is kateriga pride. Jesa ino fovrashtvo jemljeta vfim zhlovefhkim delam pravo vezbno vrednoti. Pervo dobro delo, ki Bogu per zhloveku dopade, kateri s fvojim blishnim v’fovrashtvi siri vi, je lepa kerfhanfka fprava. Ona rane poželi, ki jih fovrashna jesa naredi. Satorej nam je potreba , jeso tolashiti, pravizhen ferd pa bres greha ohraniti. II. Nar boljfhi, kar ljudje na fveti imajo, je lepa sakopnok m blashen mir; nar hujfhi pa je med ljudmi fovrashtvo ino prepir. Gorje fofefki, v’ kateri fovrashtvo flanuje; gorje zhloveku, v’ katerim jesa gofpodari. Nevfmilen ogenj rne- fta, veli ino hifhe poshge, fovrashna jesa pa zhloveku te¬ lo ino dufho satere, zhafno ino vezhno zhloveka nefrezh- niga kori. 1, Jesa, ognjeno rasshalenje duha, ino nefpametno poshelenje mafhvati fe, je nefpodobna ino flrafhno gerda s he farna na febi, zhe ferditiga zhloveka le pogledamo. Jesavzu kojijo debele ozhi is pod zhela, kakor bi hotel s Pjimi zel fvet predreti. Zhelo fe mu gerbanzhi, Jafi mu k v ifhko vkajajo, liže fe fpremenuje rudezho, pa bledo in sa- zheAelo. Jesik fe mu sapoteka; s’ sobmi fhkriple, ino vef divjazhina| pokane. Udje femutrefejo, ferze v njemu ku¬ ha, sholzh ino jese pregrefhen krup pluvajo njegove uka 58 fkos preklinjanje po fvojim blishnim. Kaj je tedaj jesa fa¬ rna na febi, kakor Arafhno divjanje, ino ravna pot ob pa¬ met priti. „Jesa ino ferditoft je bres vfmilenja, ino kdo bi divjanje rasdrasheniga prenefil? (Prip. 27, 4.) Hudobni fo, kakor fhumezhe morje, ki ne samore tiho biti, ino zhigar valovi govno ino blato vun mezhejo.“ (Js 57,. 20.) 2. Kakor je nefpodobna jesa farna na febi, tako fhkodli va j e zhloveku na dufhi ino na trupli. Je¬ sa sdravje kali, ino shivlenje krajfha. ,,Refnizhno, ferdi- toll norza vmori.“ (Job. 5, 2.) Jesavzu kri po shilah savreje, njegove kite opefnajo, njegove n6ge oflabijo, ino vef slnvot njemu vterpne. Koliko fe jih je na jeso napilo , fmertno sbo- lelo , ino pomerlo! Koliko bolnikov milo na fmertni polteh jezhi, na ktero jih je huda jesa polosbila! „Kar flori ftrup savdanimu, to dela jesa rasshalenim.‘ £ (,Sv. Krisoltom.) Jasavez je fam fvoj vbijavez. „Kervosheljni ljudje ne bodo polovize fvoje Itarolti dosbiveli.“ (Pf. 54, 24.) 3. ,She vezhi fhkodo jesa du fhi dela. Kdor fe is mladiga jese pervadi, fe tudi v’ Itarolti jese tesliko od¬ vadi. Vfe (varjenje uzhenikov , vfe opominjanje fpovednikov je vezh del saltojn. Jesavzi fe 1 pogolto v’ fpovednizi fvoje hude navade obtoshijo , pa tudi na fmertni polteli fe tesh- ko, alj zelo ne poboljfhajo. Jesa je naglaven greh, mati fovrasbtva, prepira, kletvine, boja ino morije. Jesavez, ki fe vef togoti, preda pofvezhujozho gnado boshjo, ino vezh del bres nje vmerje. Tako vlezhe navadna jesa truplo v jamo , dufho pa v’ pekel, 4. Ne le pokonzhavna jesavzu famimu je huda jesa, ampak fhkodliva je vfim, ki s’ ^togotnim zhlove- kani sbivijo. Ne porajta jesav zhlovek fvojih Itarfhov five glave, ne imenilnofti fvoje gofpofke; ni mu predober prijatel, ne prevelik gofpod, de bi fe ga v’ jesi ne lotil. Jesav zhlovek je kakor ojlter tern, ki vfakiga pikne, ki fe n j e ff a dotekne. Salo opominja fv. Duh : „Ne delaj prijasno- fti s’ zblovekam , ki je jesi vdan, tudi fe s’togotnim mo* sham ne pezhaj.“ (Prip. 22, 24.) —• „Boljfhi je per divji sverini prebivati, kakor pa jesavim zhloveku/ 4 (,Sv. K 1 ' 1 ' soitom.) c, c 5. Kakor je zhloveku jesa gola nefrezha, tako j c'Judi Itrafhna samera per Bogu. Bog je ljubesn ino ozhe ljubiga miru; kdor pa je hlapez fovrashne jese, otrok 59 hostiji biti ne more. Bog zhloveka sapuki, v’ zhigar ferzu jesa gofpodari, in tudi po fmerti nepoboljfhaniga jesavza k’ febi vsel ne bo. „Kdor krivizo feje, bo hudo shel, in bo fkos fhibo Troje jese pokonzhan.“ (Prip. 22, 8.)— Jesa je uzhitelza kletvine; preklinjanje pa je krafhno rasshalenje boshje. V’ jesi zhlovek zhloveku nefpodobne perimke daja, ino saframuje na njem bosbjo podobo. V’ ferdi jesavez JVojiga brata alj fekro hudizhu ponuja, ino ravno fkos to Tam Tvojo dufho sakolne. (,Sir. 21, 30.) V’jesi zhlovek nar fvetejfhi rezhi s’Tvojim jesikam fkruni, isreka befede, kijih je siniti krah; klizhe na prizho bres vfe potrebe Boga; in zhe mu vfe po volji ni, zelo Boga preklinja. Tako Te prah Tvoji jesi zhres fvojiga kvarnika povsdiguje; tako Te punta zhervizh soper fvojiga gofpoda, zhefar naf Tam vezhni Bog obvarji! „Tnjifti, ki kolnejo boshje ime, korijo ravno tolik greh, kakor tiki, ki To ga nekdaj krishali.“ (,Sv. Avgufhtin.) Gorje torej karifham, ki v’prizho otrok v’jesi preklinjajo; gorje vfim odrafhenim, ki mlade ljudi preklinjati uzhijo. Enkrat bojo she njih koki dolgo pod semljoj pozhivale, The bo mladina njih grehe ponovljala, oni pa tam boshji pra- vizi sa nje odgovor dajali. 6. Velika je hudobija pregrefhne jese; velika pa tudi dolshnok, jeso is mladiga tolashiti, ino v’ febi nje hudoben nagon pokonzhati. — Hozhefh, o krihjan ! biti Tvoje jese gofpodar, fpomni Te fedem lepih nau¬ kov, ki te bojo krivizhne jese obvarvali, ino ti pomogli, tajiko frezhno premagati. Pervizh : Bodi ponishniga ferza, ino vedno pom¬ ni, kar ti Jesuf perporozha: „Uzhite Te od mene, kako Tim krotek ino v’ferzu ponishen, ino najdli bote mir Tvojim du- fham.“ (Mat. 11, 29.) Napuh jeso podpihuje, ponishnoft ino krotkok jo pogalite. Drugizh: Ogibaj Te priloshnoki, kolikor morefh, ako Ti nagle jese, de rasshalen ne bofh; ino prozh pojdi, kedar zhutifh, dete she jesa fprehaja. Boljfhi je vbeshati, kakor premagan biti, V'’ jesi ne govori, ino ne kori kaj; tudi ne jej, ino ne joij, dokler Te ti jesa ne ohladi: sakaj v’ jesi kurjeno je fploh pokaseno, ino kar zhlovek v’jesi savshije, nj j je fhkodliv krup. Kdor Te v’jesi befeduje alj krega, derva na ogenj noli. Kedar v’ tebi jesa prehenja, po lem kori, kar je prav, ino ne bofh grefhil. — 60 Trefjizh: Ne posabi, de vfe po tvoji voli biti ne more, ino bi tudi prav ne bilo, zhe bi fe vfe po tvojih sbeljah sgodilo. — Kolikokrat ti Bogu po voli ne borifh, ino vender on s’ teboj poterpi! Kakor Bog s’ teboj — tudi ti s’ drugimi poterplenje imej, ino nikar fe ne jesi. — Zhetertizh ; Isdihni vfelej k’ fvojimu krishani- mu Jesufu, kedar fe morefh v’kako sopernob podati; sa ljubo poterpeshlivob njega proli, ino zhe fe rasferdifh, le hitro fpet potolashi fe, ino sa odpufhanje ga proli. ,Saj bo dal dobriga duha tem, ki ga sa-nj profijo, ino ti bo tudi vef greh odpuitil, de ti kaj fhkodoval ne bo. Petizh: Vfaki vezher fvoje sadershanje pre- gledaj ino milo objokaj, zhe fi fe jesil. Ne daj fov- rashni korenini, zbres nozh v’ ferzu rabiti; tesliko bi jo drugi den premagal. Premifli, kaj jesa fhkodje, nizh pa ne pomaga, ino kmalo ji bofh sa vfelej Ilovo dal. ,Shebizh: S’ jesavim, pikrim zhlovekam fe ne prepiraj, naj £ ravno pravizo imafh; vgeni fe mu is pred ozhi, ino mafhvanje Bogu prepufti. Saftojn je, de- rezh potok sajesiti, le pametno odpeljati fe more; ino dre- vefa, ki fe rado perpogne, hud vihar vlomil ne bo. po¬ hleven odgovor vtolashi jeso, ojbro govorjenje pa togoto napravi. 44 (Prip. 15, 1.) ,Sedmizh: Kedar fe s 1 kom vjesish, bres vfiga od¬ loga fpravi fe s’ njim. „Vafha jesa, uzhi fv. Pavl, naj mine pred fonzhnim sahodam. 44 (Ef. 4, 26.) Ne zhakaj, de bi prifhel rasshalitel tvoj sa samero profit, rajfhi ti pojdi, ino mu roko podaj; sakaj nar lepfhi je sa zhloveka, zhe rasshalen s’ fvojim fovrosbnikam fpravi fe. Tako bofh do¬ ber otrok Ozheta nebefhkiga, tako bofh fvoje jese gofpo- dar. Blagor mu , ki tako fvojo jeso premaga, sakaj: „Gor- fhi je poterpeshliv, kakor mogozhen zhlovek; ino kdor fam zbres febe gofpoduje, vezh velja, kakor tajifti, ki meba pre¬ maguj e,“ (Prip. 16, 32.) 7. Kakor je krivizhna jesa hudobna ino pregrefhna, tako je pravizhen ferd alj ajfer bres vfiga greha, ino ve¬ likokrat nafha ojbra dolsbnob. ,,Dobro fe vediti more, uzln fv. Gregor, de fe jesa , katero nepoterpeshlivob^budi, e od jese, katero fvet ferd alj ajfer savolj pravize nareja, zhvft° raslozhi; krivizhna jesa is pregrefhnobi, pravizhna pa is zhednobi isvirab 4 •—Ni grefhna jesa, zhe vidifh fvoje pod- • ? - 61 loshne grefhiti, ino jih ojftro pofvarifh ino poftrafafh , kar je prav. Tako fe je Mojsef rasferdil, vgledati hudobne Israelze, kako fo slato tele molili no rasshalili fvojiga Boga. (II. Mojs. 32.) —■ Jesa ni krivizhna, ako vefh, de ljudje hu¬ do vganjajo, ino jih po fvoji oblaki s’ hudim savernefh, ako s’ dobrim nizh ne opravifh. Tudi Jesuf je, od fvetiga ferda vnet, predajavze is boshjiga tempelna isgnal, (Luk. 19.45.) — Ne grefhifh, kedar fe sa pofhtenje pofkulifh, ki ga tebi alj tvojimu blishnimu fovrashen zhlovek jemle, dokler mi- flifh, de febe alj fvojiga blishniga opravizhiti samorefh. Tudi Jesuf je fvoje fovrashnike ferdito prijel, kedar fo nje¬ ga sabavljali, ino hudo fodili. (Mark. 3, 5.) —Grefhna je¬ sa fhe ni, kedar te nagloma fpreleti, jo mahoma potola- shifh, fam febe ftrahujefh, premagafh ino fe hitro sgre- vafh. — Alj satorej zhuj, ino is maliga fe premag uj, de v’ krivizhno jeso ne sajdefh ; s’ boshjo pomozhjo je tebi vfe mogozhe. III. Kako ftrafhno bi bilo, ako bi zhlovek fpal, ino bi Hrupna kazha v’ njega vlesila, ter bi njemu drobovino ino oferzhje tako dolgo grisila,- de bi od njeniga Hrupa vmre- ti moral. Kako ftrafhna fmert bi to bila! —• ,She hujfhi kazha, ki li jo zhlovek fam v’fvojim ferzu redi, je krivizhna jesa, ki truplo ino dufho zhafno ino vezhno mori. O sato¬ rej , ljube dufhe! jesite fe (po pravizi), pa ne grefhite! vaf opominja fv. Pavl. Ne dajte proftora hudizhu. (Ef. 4, 26. 27.) — Jesite fe , vi ozhetje ino matere! kedar fe vafhi otrozi kujajo, togotijo alt preklinjajo. Ispodite jim jeso, ne pullite jim fvojvolje; pa ne grefhite, de bi tudi vi kleli, ino jih jese uzhili. — Rasferdile fe, vi gofpo- darji ino gofpodinje! kedar flifhite hlapze ino dekle kleti ino hudo vganjati. — Ne grefhite, de bi jih bres fkrahu puflili , alj pa tudi s’ njimi potegnili. — Pravizhno fe rasferdite, o kriftjani! kedar vidite, kako fe Bog shali, ino blisbni pohujfhuje; alj ne grefhite, am¬ pak po nauku fv. Avgufhtina smote pokonzhujte, ljudi pa, ki fe motijo, ljubite; molite sa vfe tajifte, katere fvarite ino i)ri(jfhate. — Vfi fe uzhimo, po isgledu Jesufovim krotki ino pohlevni biti, fe krivizhne jese fkerbno varvati, ljube po- terpeshlivofti pa terdno dershati, ki nam roshize zhafne GŽ frezhe ino vezhniga isvelizhanja fatli. — Krivizhna jesa je fhiroka zefta v' pogublenje, fveta poterpeshlivoft |je frezhna ftesa v’ vezimo shivlenje. Amen. X. ,Sliefta nedela po binkofhtih. Od kerfhanfkiga sadershanja per jedi ino pijazhi. Jesaf nafiti Jhliri tavshent ljudi v' pu/havi. Jlark. 8, 1 — 9 . >®trafhna nadloga je na fveti huda lakota, katero nam hude letine pernefo. Kdo med nami fe hudih let ne fpomni, ino is ferza ne sheli, de bi fe nikdar vezh ne povernile! ■—• Ozhe nebefhki daja vlim ftvarem shivesha o pravim zbali, pofebno pa sa ljudi fkerbi, dokler fo vredni ino po¬ trebni. Kedar pa nehvaleshno njega posabijo, jim fvojo blagodarno roko sapre, dokler fe sopet k’ njemu obernejo, ino fposnajo, kdo daja semlji raft ino shiveshu tek.— Le hv-aleshno ino pofhteno savshivajmo, bratje in feftre moje- boshje dari; Kog nam jih bo po obilnofti dal, ino raji zhudesh ftoril, kakor pa naf bres potrebne hrane sapuftiL kar nam prizha zhudna pergodba denafhniga fv. evangelj®* I. V. 1 . ,Sama miloft ino dobrota je bilo Jesufovo sbir- lenje na fveti. Vfaka befeda is njegovih fvetih uft je bil® svelizhanfki nauk sa dufho , vfako delo is njegovih vfig®' mogozhnih rok je bil dobroten zhudesh sa zblovefhko L' u ' pl°- — Ravno je bil gluhiga muteza osdravil, de je tenjko flifhal ino gladko’ govoril. Od uft do uft fo ga po vfej [desheli 63 hvalili, ino od vlih krajov je fhlo zhudo ljudi, Jesufa vidit, flifhat, alj kako dobroto od njega fprofit. On fe je v’ pu- fhavo podal, v’ tihim ino famotnim kraji Tvojim vuzhenzam leshej boshje refnize raslagat, ino s’ njimi boshjo Tlnshbo obhajat. Ljudem pa tudi v’ pufhavo ni bilo predalezh. Sa Jesufam pridejo; le per njem biti, njega viditi ino flifhati, posabijo na vef telefen shivesh, vfe drugo jih ne fkerbi.—- O naj bi bila tudi nam perva fkerb sa boshjo kraleftvo ino njegovo pravizhnofl:, vfe drugo bi fe nam naverglo ! V. 2 — 3. Ljudje fo posabili s’ potrebnim shivesham prefkerbeti fe, alj Jesuf vfigavedozh njih potrebe ni posabil. V’ pufhavi ni bilo hifhe, fi shivesha isprofiti, ne fadunofni- ga drevja, li s’ kakim fadam glad potolashiti; kar fo mali- ga s 5 feboj vseli , je poflilo. Vfmilen Jesuf fvoje uzbenze saklizhe, jim trume lazhnih ljudi pokashe, ino pravi: „Vfmi- lijo fe mi vbogi ljudje, ker nimajo kaj jedi. She tri dni fo per naf; ako jili lazhnih puftimo, na poti onemagajo, sakaj eni fo filo dalezh doma.“ — Tiftokrat namrezh ni bilo tabern alj ofhterij (kerzhem) kakor jih je sdaj. Vfak po¬ potnik je nefel fvojo berfhnjo alj popotnizo s'feboj, zhe po poti prijatlov imel ni, ki bi mu bili poilregli. V. 4. Dobri ljudje bi goftokrat radi potrebnim pomagali, alj kaj, de ne morejo, kakor Jesufovi uzhenzi v’ pufhavi. Ni jim v’ glavo adlo , kar je kratko poprej Jesuf v’ enaki potrebi d- ’ , aCr je s’pet kruhi nad pet tavshent lazhnih nafiti' ali fo s’ shaloftnim ferzam: „Kdo bi jih toljko v’ tem puftim kraji s’ shivesham prefkerbel?“ —■ Tako fhe smiram ljudje govorijo, ki prave shive vere ino terdniga saupanja nimajo, ter posabijo, de, kedar je nar vezhi lila, je boshja roka mogozhna in mila, nam pomagati. Kar ie per ljudeh nemogozhe, je per Bogu vfe mogozhe. V. 5. Dobrotliv Jesuf ni potrebnim farno vfmilenja fka- šal, tudi po fvoji mozhi pomagal jim je. „Koliko kruhov imate ?“ poprafha fvoje uzhenze. W5 , 4 Sedem, mu odgovorijo; alj kaj bo to toljkim? ,She drobtinze lazhen dobil nebo.““ Jesuf pa na ravnofl: mnoshizam vkashe, naj fe okolj po tleh vfedejo. ,Sedelo je farnih mosh nad fhtiri tavshent; kaj pa shen ino otrok, ki fo jih s’ feboj imeli. Lej. o fe kroshijo trume ljudi krog boshjiga uzhe- nika. Vfe je tiho, vfe gleda in zhaka, kaj bo ftoril vfigamogozhen pomozhnik. — Jesuf vseme fedmero kruhov 64 v’ fvoje prelVete roke, in preden jih nazhne, povsdigne v' nebefa fvoje ozhi, sahvali Ozheta, od kateriga vfak dober dar pride, ki zherva kakor zhloveka zhudno shivi. Ino ke- dar v’ prizho vfih fvojo sahvalno molitvo opravi, sazhne kruhe lomiti, ino dajati fvojim uzhenzam, naj bi poftregli ljudem. — Sravno fo fhe nekoliko ribiz imeli; tudi jih je poblagodaril, ino med ljudi rasdeliti vkasal. Vfaki li jemle, kolikor fe mu poljubi, ino fvojimu fofedu ponuja. V’ ro¬ kah shivesh rafte ino saoftaja jim. Sheljno vil jedo ; ino kedar fe najejo, fedem jerbafov alj korb farnih kofzov na- Ibero , ki fo jim od fedem kruhov oftali. To je ftorila Je- sufova vfigamogozhna roka. — S’ hvaleshnim ferzam fe ljudje odpravijo, vfak na fvoj dom. Zhudno ino dohrotno vligamogozhen Bog tudi naf vfaki dan s hi vi; pa koliko ljudi bres vfe hvaleshnofti boshjih da¬ rov savshiva, ino fe tajiftih nevredno ftori. Kako fe prav po kerfhanfko per jedi ino pitju naj sadershimo, fe is denafhne ovangeljfke pergodbe od Jesufa nauzhimo. II. 4 Per pofihteni gofpodi je zhedna navada, de otrozi pred jedjo ino po jedi ozhetu ino materi roko poljubijo alj kufh- nejo, preden fe sa miso vfedejo alj od mise grejo. Vfakiga pametniga zhloveka dolshnoft pa je: 1. ,Se pred jedjo k’ Bogu oberniti, sa prizhu- jozhe dari sahvaliti; de bi jih poblagoflovil, profiti, ino tako opraviti fvojo fpodobno molitvo; faj je tudi Bog nafh dober Ozhe. .Njegovih rok mu poljubiti ne samoremo, pa fvoje ferze lehko k’ njemu povsdignemo; ino to on sheli!—Per vfaki hifhi naj vfi okolj mise ftoje (ne fede) fvoje roke ino ozhi k’nebefam povsdignejo; in kakor fe vrozhe jedi kvifh- ko hladijo, naj tudi molitve krifljanov k’ temu puhtijo, ki nam vfiga dobriga da. Vfak gofpodar, gofpodinja alj drugi hifhen vishar naj na vef glaf moli fveto ftaro molitev pred jedjo, rekozh: Vfih ozhi zhakajo na tebe, o Gofpod! ino ti jim dafh shivesha o pravim zhafi. Ti od- prefh fvojo roko, ino nafitifh s’ fv o j i m b 1 a g 0' daram vfe, kar shivi. Zhaft ino hvala Bo^o Ozhetu i. t. d. Poshegnaj, o Gofpod! naf in\t te fvoje dare, ki jih bomo od tvoje dobrote sav\hi- vali. Po Jes u f u Kri ft u f u G o f p o du nafhim. Amen!- ' • / . ■ / • i i 65 ln fpet po jedi, preden fe odmisegre, naj fe sahvalna mo¬ litev ravno tako rezhe: Sahvalimo fe tebi, vfigamo- gozhen Bog, s a vfe tvoje dobrote, ki shivifh ino kraljujefh vekomaj. Poverni, o Gofpod, vfim nafhim dobrotnikam sa tvojiga imena del vezhno shivlenje i. t. d. Tako je boril Jesuf s’JVojimi uzhenzi, kakor v’ denafhni evangeljfki pergodbi vidimo; ino prej ko je v’fvoje terplenje fhel, je s Tvojimi po sadni vezberji hvalno pefem sapel. (Mat. 26,30.) Tako bori vfak hifhni vishar, zhe bozhe pravi kribjan bili. „Misa, ki fe s’ molitvijo sazhne ino s’ molitvijo neha, oboshala nikdar ne bo.“ (,Sv. Krisobom.) — Alj shalob, ako pogledamo, kako fe po fveti godi! Per enih hifhah, namebo na glaf s’ enim ferzam ino s’ ubmi molili, vfak sa fe, kakor hozhe, tiho ha j pofhepeta; veliko fe jih fhe prav ne po- krisha. Po drugod molitvo zelo opubijo, primejo sa shlizo, ino jo poloshijo bres viiga pomiflika na Ozhela dobriga, ki jih redi. Nehvaleshniki jejo ino pijejo kakor neumna sverina, ki pod drevjam fad savshiva, pa fe ne ogleda gor na drevo, od kodi ji shivesh pada; grejo k’ miši ino od mise bres vfe molitve ! Zhe nam Bog hitro ne da, kar shelimo , kmalo toshujemo ino fe fhvaramo; glejte, Bog pa sa vfe, kar nam is goliga vfmilenja daja, flabo molitvo, alj zelo nobene v’ sahvalo ne dobi. „Vol posna, zbigarje, ino ofel jafli fvojiga gofpoda, moje ljud- bvo fe pa ne rasumi, ino mene ne posnatako fe Bog potoshi fkos preroka Isaia. (Is. 1,3) Satorej je Bog po Mojsefu s.apovedal: „Kedar bofh jedel ino nafitil fe, va¬ ruj fe fkerbno , de ne posabifh fvojiga Gofpoda.“ (V. Mojs. 6 , 12 .) 2. ,Spodobna dolshnob je, per jedi od pofhlenih rezhi pogovarjati fe. V’ klofhtrih ino bogabojezhih drushinah je pobosbna navada, de fe med kofilam bere, po tem premifhluje, ino od tega govori. Pofvetnih ljudi pa je navada, per jedi sijake vganjati, jedila flabo foditi, klafati, Boga rasshaliti, blishniga ogovarjati, ino nedolsnob po- hujfhovati. — Povejte mi, ljubi kribjani, naj bi vi lazhnih berazhov nekoliko is goliga vfmilenja k’ fvoji miši poklizali, ob;, bi vaf pa prav gerdo sa misoj rasshalili, kaj bi s’nji¬ mi borili? — To bo boril tudi Ozhe nebefhki s’vlim, ki fe iper jedi nefpodobno sadershe. ,&lonil livli tirana c. n. — H. 5 66 3. Zhlovek, ki hozhe prav frezhno shiveti, naj po meri le sa potrebo je ino pije. Mi ne[shivimo sa to, de bi jedli ino pili, ampak jemo ino pijemo, debi sdravi vefelo shiveli. Kdor nesmerno je, dela potrato s’boshjimi ftvarmi, fam febi bolesn napravlja, ino li sbivlenje krajfba. „Veliko jefti perpravlja bolezhine. nedolitoft jih je she ve¬ liko vmorila; kdor pa vfe po meri vsiliva, bo prifhel do barih let.“ (,Sir 27, 32.) Kako ftrafhno matere grefhijo, ki otroke prevezh pafejo. Otrozi fo lepe ravne poftave, bi- ftre glave, radi vbogajo , fo sdravi ino vefeli, ki fe is nila- diga vadijo po malim jedi. Rasvajeni otrozi fo pa butafti, famoglavni, ino reshezhi; le jefti bres!vfe mere je njih ve- felje, kdo jih bo donef alj jutri redil? Vezh ko fe zhlovek is mladiga rasvadi, vezh potrebuje, ino toliko nefrezhnej- fhi je. Praviza noj ho per domazhiji, sa potrebo jefti in piti, kar je prav; alj kar je prevezh, je fhkoda ino greh. „Varite fe, de ne preobloshite fvojih ferz v’poshrefhnolh ino pijanofti,“ naf Jesuf opominja. (Luk. 21, 34.) ,She hujfhi ino nevarnejfhi je pijazha, ako fe modro ne savshiva. Bog je ftvaril s a mlade ino sdrave| lju¬ di le zhifto vodo s a pitje; ona je mati sdravja ino tresne pameti. , Slabi m ino ftarim je Bog vino ftva¬ ril, de hi ga v’fvoji flabofti po meri savshivali, ino ras- vefelili fvoje ferze. Po meri pito je sdravilo temu, ki ga po¬ trebuje; prevezh pito je fhkodlivi ftrup, ki sdravje jemlje) shivlenje krajfha, ino veliko ljudi zhafno ino vezhno nefrezh- nih ftori. „Kdo klizhe joj meni? kdo jezhi ino sdibuje? kdo fe prepira ? kdo ima satekle ozhi ? Tifti, ki fe vedno per vini snajdejo, ino li persadevajo bokale prasniti.“ (Prip. 23, 29.) Shganje pa, naj ho kakorfhno hozhe, fo fi ljud¬ je k’ fvoji laftni nefrezhi v m ifl i 1 i; sakaj ono je fmert- na voda. „Taka pijazha slo milo tezhe po gerli, sadnizh pa pikne ko gad, ino rani ko Hrupna kazha.“ (Prip. 23, 31.) Kdor fe v’ strganje poda, hitro bo fvoje shivlenje fosbgal) pamet sgubil, ino dufho sapravil,^ Bog naf varji vfakih pi' janzov, alj pred vfem shganovinzov; oni shiv pekel v’febi imajo. 4. Kdor po kerfhanfko je ino pije, fi v’ shiveshl sbera, temuzb s hvaleshnim ferzam savshiva, kar mu\|3og da. Kdor fi v jedilih sbera, frezhnih ino vefelih dni ituel ne bo. — Oj kako shaloftno je, viditi vezhkrat hlapze, d‘M e ino druge prevsetne delavze, ki is sdravih domazhih jedi sijaka delajo! — Alj vzhakali bojo , de jim bo ravno ta sa- nizhvana jed enkrat v’potrebi difhala flajfhi, ko med. Bog tepe fzer vfe pregrehe, nar hujfhi pa nehvaleshno prevsetnoit. III. ,Slushilje fvoje dni na ,Slovenfkim prevseten hlapez per pofhtenim gofpodarji. Predobro mu je bilo, in vlaka jed ni bila sa njega. Kedar je gofpodinja fldedo kuhaniga boba na miso pernefla, je hlapez merdez naredil, shlizo obernil, ino na robi s’ njoj v’fkledo legal, rekozh; „Ako le bob sblize na robi primefh, fnedil te bom; zbe fe ne primefh, te jedil ne bom.“ Norzi fo fe mu fmejali, pametni ga pa omilvali, rekozh : „De mu fhe enkrat bob dober bo.“ V’ kratkih letih fe je hlapez pershenil, ino fam gofpo- dariti sazhel. Ni fe imel v’ zhčm sberati vezh. Rad bi bil dober bobek jedel, pa fhe sa feme ga imel ni. Vseme praš¬ no vrezho alj shakel, ino gre fvojiga nekdanjniga gofpodarja profit, naj mu boba sa feme da. — Gofpodar ga na fvojo kafhto alj shitnizo pelja, ino mu lep verfhaj boba pokashe. Vseme lefeno vevnizo (fhavflo), jo oberne, ino na robi v’ bob potifne, rekozh: „Bob, ako fevevnize na robi primefh, te nekdajnimu sberlivimu hlapzu dam; zhe fe ne primefh, te pa ne dam.“ ,Spomnil fe je nefrezhen mosh fvoje nek- dajne sberlivofti, ino mile folse fo ga polile; pa tudi gofpo¬ darja fo omehzhile, de mu je polno vrezhe boba dal, nam vfem pa slat nauk sapuftil. Otrozi! ne sanizhujte boshjih darov, predobriga shivlenja ne vadite fe; molite ino pridno delajte ; vfe po meri savshivajte ino po nauku fr. Pavla rav¬ najte : „Alj jede, ali pijete, alj kaj drugiga delate, vfe k’ zhafti bosivji florite, ino sa vfe dajajte hvalo Bogu.“ (I. Kor. 10, 31.) Amen. 68 XI. ,Sed m a nedela po bin ko Hitih. Kako fe sapelivzov varvati, Jesuf fvari pred, lashnivimi preroki. Mal. 7 15 — 21. ^^"efelo ino frezhno fta Adam in o Eva shivela v’ fvoji pervi nedolshnofti, dokler fe nifta s’ sapelivoj kazhoj fosnanila. Hitro po nefrezhnim snanju pa le je sapeljanim nedolshnoft v' Iramoto, vefelje v’ shaloft, mir v’ dufhen nepokoj , ino velel raj v’ dolino fols premenil. — Ravno tako frezhen shivi tudi zhlovek v’ fvoji nedolshnofti, dokler fe s’ nefrezhnim greham ne fosnani, v’ hude tovarfhije ne sajde, ino fe sa- pelivzam omotiti ne da. Kakor hitro pa njim v' roke pri¬ de, fe njemu mirno ferze v* mravifhe pregrefhnih shelj pre¬ meni, ino s’ternjam naftlana pot je njegovo shivlenje. Sa to vfmilen Jesuf fvoje uzhenze tako ljubesnivo fvari, fe sa- pelivzov, krivih prerokov, varvati, ki pridejo v’ovzhjim oblazhili nedolshnofti, snotraj fo pa derezhi volki, kakor v’ denafhnim fv. evangelj beremo. I. V. 15. Kakor fkerben ozhe fvoje nevedno dete, ki s pifanoj kazhoj igra, prezh potegne, ino ga pofvari, de bi f e mu nefrezha ne perpetila, ravno tako fkerbno naf tudi Je¬ suf opominja, fe sapelivzov varvati, naj she bojo krivoverni, prasnoverzi, alj kaki drugi nevarni grefhniki. Lasbnive preroke jih imenuje, ker fe sa boshje prijatele ino flushav- nike fhtejejo, kakor nekdajni fveti moshje, katere je Bog ljudem poflal; alj fkos vfe to pofkufhajo le ljudi flepariti- Njihov jesikfladko govori ino dobro obeta, alj njihovo.-f^f® e hudo naklepa. Na jesiku nofijo med, v’ ferzu pa bijufij® mezh. „Varujfe fe, pravi on, lashnivih prerokov, p v ovzhjim oblazhili, kakor bi fveti ino nedolshni bili. k’fvam ■ • . 1 f I O!) pridejo, snotraj fo pa sgrablivi volki, ki ram ramo toljko dobriga ftoriti shelijo, kakor volk ovzi.“ — Toljko bolj le je takih varvati, kolikor vezh fvojo hudobijo pod plajfh hinavfke fvetofti sakrivajo. Pred takim tudi fv. Pavl opomin¬ ja, rekozh: „Profim vaf, bratje, de ne gledate na take, ka¬ teri prepir ino pohujfhanje soper nauk delajo, ki fte ga pri¬ jeli, ino s’ fladkimi ino perlisnjenimi befedami ferza ne- dolshnih sapeljujejo.“ (Rim. 16, 17. 18.) V. 16 — 19. Kako fe pa hozhem sapelivzov varvati, do¬ kler jih prav ne posnam? Kam pred njimi beshati, zhejih v’nevednofti lehko sa Tvoje prijatle imam? — Ref Te zhlo- veku pogofto taka godi; sa to pa nam Jesuf edino refnizhen nauk isrozhi, kakor pofhtene, pravizhne ljudi od hudobnih in sapelivih raslozhimo. „Po njih delah, pravi vezhna ref- niza, ne po govorjenji, ne po nofhi, jih hote fposnali, ka¬ kor fe drevo po fvojim fadji fposna. Grosdje ne rafte na terni, ne fige alj fmokve na ofetu; zhe je fad malovreden, tudi drevo pridno ni.“ — Ravno tako je tudi s’ zlilovekam. Zhe fe sa njim flabe ddla vidijo, alj je hudobno ino grefh- no njegovo domazhe sbivlenje, naj fe fhe toljko pravizhen dela, zhlovek vender prida hiti ne more; sakaj on je dreve- fu podoben, dobro drevo pa flabiga fadja ne bo rodilo, kakor flabo drevo dobriga fadja ne da. V. 20—21. Malopridne drevefa vezh del lepo zvetijo, alj kdor jih po zvetji zeni,fe goljfa. Ravno tako tudi sapelivzi fveto ino pohoshno govorijo, ino fe na videsh pofhtene de¬ lajo; fvoje molitve v’prizho ljudi nalafh ozbitno opravljajo, pofebne fhege uzhijo , mnogotero prerokovanje, fkrivne pif- raa ino takih smefhnjav med ljudi rasnafhajo; na tihim alj fkrivaj pa goljfajo, kradejo, pijanzhvajo, obrekujejo, deje lirah. Vfe to pa miflijo s’ nekimi molitvizami alj s' ismifh- lenimi fhegami na tenko is fvoje dufhe pobrifati, ino hres vfe pokore ino poboljfhanja topli v nebefa iti. Kdor takim verjame , ino po njih krivih naukih ravna, ne bo isvelizhan. Vfe te dela nifo prav fad kerfhanfke pravize, temuzh le go- Jjufno zvelje fo. „Ne vfaki, kdor pravi: Gofpod! Gofpod! pojde v’ nebefhko kraljeftvo ; ampak kdor voljo mojiga Ozhe- ta nebefhkiga dopolni, vfe hoshje sapovdi svetlo ftori, ino tako shivlenja dober fad pernefe, pojde v vezhno isveli- zhanje. -i: — Kakor potrebno satorej je, fe hudiga varvati ino ddjjoro ftoriti, de nehef ne sgubimo: ravno tako potrebno 70 je, tudi hudobne sapelive ljudi od pravizhnih lozhiti, ino fe ogibati jih, de naf v’ hudo ne sapeljajo. II. Is med vlih sapelivzov' fedajniga fveta fo dvojni nar hudobnifhi, katerih fe je pofehno potreba varvati: 1. Pervizh prefhernih fhtimanoglavzo v ino fhtimank. ,Snashno fe oni nolijo, uzheno govorijo, ino fvet jih sa modre ljudi ima; alj njihov jesik omadeshuje fvete rezili, sanizhuje duhovfke ino deshelfke podave. Na boshjo flushbo ne porajtojo , alj zhe ravno do zerkve pri¬ dejo , svunaj dojijo; boshjo befedo poflufhati jim ne difhi. V’ hude tovarfhije po dne sahajajo , po nozhi voglarijo (vefu- jejo) ino neframno shivijo. ,Shtimajo fe, de fo bogati; pravijo, de fo uzheni. Vfe prefodijo ino prerokujejo, ino neumni ljudje jih rajfhi poflufhajo, kakor fv. evangelj. Alj vfa taka hvala , vfa taka pofvetna rnodrod je pred Bogam neumnotl. (I. Kor. 3, 19.) Oni fo krivi preroki, sapelivi ljudje; „ino blagor zhloveku, ki po fvetvanju teh hudobnih ne hodi, na poti takih grefhnikov ne doji, ino ne pofeda med takimi safmehovavzi. Oni bojo kakor prah, kteriga veter od semlje pomete.“ (Pf. 1.) 2. Kakor fo prevsetniki, ozhilni sapelivi ljudje nam ne¬ varni, fhe nevarnejfhi fo nam drugizh fkriti ,p°' tuhnjeni hinovzi. Lepo zhedno fe sadershijo, kedar fo v fredi pofhtenih ljudi, sa herbtam fe jim pa fmejijo, kedar pridejo med fvoje tovarfhe. Pofhtene ino fvete fo njih be- fede, dokler zhloveka ne fpafejo; alj kakor hitro jim roko in ferze poda, ga sazhnejo v'hudo napletati. Le po malim ga v fvoje nefrezhne sanke vjemajo, lena tihim mu dufhen drup dajajo , dokler fe jim vbraniti ne more vezh. Koliko pofhtenih mladenzhov je tako v’ hude tovarfhije sapeljanih ino omotenih; koliko nedolshnih dekliz oh divifhtvo ino pofhtenje ogoljfanih! Taki ljudje fo dufhna kuga, ki nevi- dama po fveti hodi, ino ljudi mori. Le po fvojih hudobnih delah fe fposnajo. Oni fo sgrahlivi volki v’ prijetnim ovzhjim ohlazhili; in kdor fe s 1 njimi prijasni, bo sgubil fvoje pofhten¬ je ino isvelizhanje. ,,Gofpod ga ho odlozhil , ino mu ^nje¬ govo plazhilo s’ hinavzi dal; tamkaj bo jok ino fhkripanje sob.“ (Mat. 21, 21.) f, (. ' ). 71 3. Satorej , o zhlovek! kedar fi tovarfha alj pri- jatela sberafh, ne podajaj nobenimu roke, dokler ga prav ne posnafh. Zbe najdefh per Tvojim snanzi pofhteno go¬ vorjenje, najdefh pa tudi pravizhno djanje; Te preprizhaTb, de je v’ refnizi brumniga ferza proti Bogu, j)a tudi vfmi- len do fvojiga blishniga: tako vedi, deje tak zhlovek shlah- no drevo, le on naj tvoj tovarfh ino prijatel bo. ni- zhemur ni tak prijatel smenjati; njegova zena prefeshe vfe druge, on je v’ shivlenji shlahno mašilo;: 4 (,Sir. 6.) tudi tebe bo on poshlalinil. 4. Pa tudi ti, o kriftjan! Tkerbi, de b o Tli dobro, rodovitno drevo, polno dobrih del, Tebi ino drugim k’ pridu. Dopolni na tenko dolshnofti fvojiga ftanu, oprav¬ ljaj svetlo fhege fvete kerfhanfke vere, kakor te Tv. mati kalolfhka zerkev uzhi. Ne poflufhaj sapelivih ljudi, ki jih den denafhen tako radi sanizhujejo ino pravijo, de vfiga tega potreba ni. Alj ne sanafhoj Te farno na su- najne dela bres dobre vetli ino ferzhne pofhtenofti; to bi le bilo zvetje bres ladja. ,Skashi, de li pravizhen kriftjan v 1 pravizhnim djanji, ne le v’ befedi; kakor naf Tv. Peter opominja, rekozh: „Opuftite vfo hudobo ino goljufnoft, hlinenje, nevofhlivoft ino vfe opravlanje, kakor novizh ro¬ jeni otrozi: 44 (I. Pet. 2, 1. 2.) III. Preljubesniva mladina, ki fhe v' Tvoji nedolsh- nofti kakor bela lilja na polji zvetifh! ferze fe meni od shaloft terga, viditi tvojih sapelivzov toljko fhtevilo, ki tebe obdajajo. Tvoje mehko ferze je fhe sa vfe odper- to , hudo ino dobro fe te lehko prime; kakor fe nagnefh, tako ra tila bofh. Varji fe sapelivih volkov, kakor te Je- suf, tvoj dober paftir , opominja. — ,S tarif hi vi, red¬ niki ino gofpodarji! bodite angeli varhi mladih lju¬ di: varujte jih pred sapelovanjam. Bog pa tudi obvaruj, de bi jim vi derezhi. volki bili; sakaj od njihovih dufh hote enkrat odgovor dajali. t Vi pa hudobni grefhniki, sapelivzi in sape- livke. fkrivni ino ozbitni! kateri farni dobriga fadu ne pernefete, ino kakor kushna gniloba selene mladike ne- ilfdshnofti okoli febe kvarite; o naj vam vafhe fpazheno 72 ferze ftrafhne befede Jesufove prebodejo: ,,Vlako 1 drevo, ki dobriga fadu ne pernefe, bo pofekano, ino v’ ogenj versheno.“ Amen. XII. Ofma nedela po binkofhtih. Od pofvetniga blaga. Evangelj od krivizhniga hi/hnika. Luk. 16 1 — 9. ,Sao veliko ljudi je den denafhen praviga Boga, fvojo nar vezhi dobroto, sapuftilo , ino li isvoljilo na semli drm giga boga, kateriga ifhejo, kakor fvojo nar vezhi dobroto. ,Starifhi fvojim otrokam sa njega fkerbijo; mladenzbi, kedar li ftane sbdrajo , nar pervizh vprafbajo, v’ katerim je te njihov bog, tudi deklize, kedar fe vdajajo, posveduje- jo, kje je te njihov bog doma. ,Sedajni pofvetni ljudje le tilhga sa uzheniga ino pametniga zheftijo, ino fe pred njim odkrivajo, ki tega boga v’ fvoji fhkrinji ima. Nafh ljubi Ozhe v’ nebelih je posablen , ino te pofveten bo zhres vfe fhtiman. — Sa to vfmilen Jesuf v’ denafhnim fv. evangeli od tega boga govori, ino ga mamon (to je po nafhim: goljufno blago, alj minlivo bogaftvo) imenuje. V’lepi pri¬ liki od krivizhniga hifhnika naf uzhi, kako naj s’ pofvet- nim blagam modro ravnamo, de nam ne v’ pogublenje, ampak v vezhno isvelizhanje bo. V. 1. Zdi fvet je hifha boshja s’ vfim potrebnim previ- dena. Vhgamogozhni Bog je hifhni gofpodar, ino ravno f tihi bogat zhlovek po denafhnim fv. evangelji, kteri fam govori: „Moja je semlja ino vfe, kar je na njej. u (Pf. 49,13A Vfaki zhlovek je evangeljfki hifhnik , kateriga je Bog sa v - : / 73 meftnika fvojiga poltavil, irio mu vezh alj manj pofvetniga blaga v’obl alt dal, de bi namefto njega s’pofvetnim prav gofpodaril. Enimu je dal prebrifano glavo, ino ga je sa uzhenika poltavil, sa potrebne nauke fkerbeti; drugimu je dal šdravo ino krepko telo, febi ino drugim kruha perprav- Ijali; tretjimu je dal obilno pofvetniga blaga, s’ tajiftim po¬ trebnim lirotam pomagati; i. t. d. Tako je sadobil vfak zhlovek Tvoj talent; alj on ni tajiftiga laftnik, temuzh le zhafen hifhnik. V. 2 — 3. Vlaki hlapez je dolsben, po pravizhni volji fvojiga gofpodarja ravnati; tudi vfak hifhnovar po volji fvojiga gofpoda s’ premoshenjam pofhteno obrazhati. Ali Kriftuf pove od evangeljfkiga hifhnika, de je bil per Tvo¬ jim gofpodi toshen, kakor bi njegovo premosbenje saprav- ljal. — Ravno taka je tudi s’zhlovekam, ki Bogu po fvojim kanu ni sveft; kateri s’ pofvelnim blagam ne po boshji, ampak po fvoji fpazheni volji ravna. Toshuje ga premo- shenje, katero ponidama trati; toshujejo ga pregrehe, ki jih s’ boshjimi darmi dopernafha; one klizhejo , kakor pre¬ greha ,Sodome, v’ nebo, ino prizhajo, de je tak zhlovek krivizhen hifhnik. Bog krivizhnimu dolgo persanafha ; alj on ga bo enkrat gotovo na odgovor saklizal, kakor evangeljfki gofpod fvojiga krivizhniga hifhnika, rekozh: ..Kaj flifhim od tebe? Daj rajtengo (razhun) od fvojiga hifhovanja, ker pofehmal ne bofh dalej hifhoval.“ — Taka fe sadnizh s’ krivizhniki sgo- di, ki fvoje gofpodarje fkrivaj goljfajo, ter fe sanafhajo, de fe svedlo ne bo. Naj fe kri viza fhe tako sakrije, enkrat jo vendar fonze oblije. Mera krivize je hitro sverbana, kri- vizhno premoshenje, ki nima teka, sapravleno; ojftra raj- tenga na miši, ino ftrafhna firofhna per vratih, kakor njo per krivizhnim hifhniku vidimo. „Raj hozhem firotej sa- zheti, je fam per febi djal; gofpod me bo flushbe odftavil, s’ zhem fe bom shivel ? Kopati ne snam, ker teshkiga dela nifim navajen; kruha preliti ino berazhiti meje fram.“ — Oj kako hitro fe krivizhna dobrota grefhniku fpremeni! Donef je gofpod , ino vli fe mu perklanjajo; jutri berazb, inp /nobeden ga vezh ne pogleda. Donef fe mu misa od jedi fhibi, jutri sa kofez kruha proli. Vfe pofvetno blago je kakor polsek led; zhlovek ni njegov laftnik, ampak le hifi\ :iii nameftnik. V 74 V. 4. Prevelika frezha, kakor prevelika Jirofhna rada zhloveka v’ krivizo napelja; ino hudobnesh, ki Je enkrat krivize navadil, tudi v’ Jiromafhtvi gollije ne opubi.|'|Kri- viza je hifhnika v’nefrezho fpravila, alj sopet Ji s' krivizoj pomagati hozhe. ,,She vem, kaj bom boril, je djal; sdaj, dokler flie gofpodovo premosbenje v’ rokah imam , bom dru¬ gim pomagal, ino kedar me gofpod odbavi, bojo oni me¬ ni pomagali ino me pod breho vseli.“ —■ Ref, de svita je bila ta mifel, alj ne pravizhna. Prepovedano je enimu krabi, ino drugiga pabi , kar je krivizhni hifhnik boril. V. 5 — 7. Bogat gofpod je imel veliko ljudi, ki fo od njega semljo najemali, ino mu od polja, vertov ino vino¬ gradov najetnino alj fhtant plazhovali. Vfe to je imel kri- vizhen hifhnik v’ fvojih rokah. Poklizhe gofpodove naje- mavze, jim da najetenfke pifma, ino rezhe pervimu, kije vfako leto bo zhebrov olja gofpodu dajal, naj dolshno pifmo prenaredi, ino le petdefet sapifbe. Drugimu, ki je na leto fto barjov (korzov, mezelnov) pfhenize dajal, re- zbe ofemdefet napifali. Tako je krivizhnik gofpodove dolsh- nike tudi febi dolshnike naredil, ter je miflil, de bojo to njemu dali, kar fo gofpoda ogoljfali. Tako svito fi je hifh¬ nik vbral (smiflil) , Ji v’ veliki Jili pomagati! V. 8. Gofpod je svito golfijo fvojiga odbavleniga hifh- nika svedil. ,Storjena kriviza mu ni dopadla, katero mu je flie k’ sadnimu naredil; alj zhudil fe je, de je tak snajden, ino je njegovo prebrifano glavo hvalil, ki Ji tako dobro v’ Jih pomagati ve, de bi le po krivizi ne bilo ! Modro je fker- bel sa zhafno, posabil je pa na vezhno; prav rasumen ino sabopen je bil sa pofvetno, alj sa nebefhko ga ni fkerbelo. —• 1 ako snajo vii pofvetni ljudje. Sa zhafno premosbenje toljko modro fkerbijo, de fe jim mormo zbuditi; alj sa vezhno fo toljko flepi , de jih mormo oshalovati. Sa to jih Kribuf otroke tega fveta imenuje, ino pravi, de fo ve¬ liko bolj premeteni sa posemeljfko, kakor pa pravoverni kribjani (ktere’imenuje otroke luzhi, ker fo fkos nauk boshjiga rasodetja rasfvelleni) sa nebefhko kraleftvo. — O naj bi mi, otrozi vezhne luzhi, tako fkerbni sa fvoje is- velizbanje bili, kakor fo pofvetneshi sa fvoje pogubl^nj^j kako lehko bi bili frezhni! V. 9- Bog ne daj mifliti, de bi Jesuf nam krivizbno djanje goljufniga hifhnika perporozbal; le pokasal je n/ in, : L 75 kako naj s’ zhafnim premoshenjam sa vezhno isvelizhanje fkerbimo. „Kakor II je krivizhen hifhnik s’premoshenjam fvojiga gofpoda modro po krivizi pomagal, tako fkerbno , opominja Jesuf, ii pomagajte vi s’ sapelivim pofvetnim bla- gam, kteriga [te od gofpoda vfih gofpodov prijeli, sa vezh- no. — Koliko ljudi s’ pofvetnimi rezhmi krivizhno obrazba, premoshenje sapravlja, alj pa saklepa, ino tak farni febi is dobriga krivizhno blago naredijo : vi pa vbogajme dajajte , ino dobre dela po fvojim samoshenju dopernafhajte, tako bote v’ nebelih prijatlov imeli, ino kedar vaf bo gofpod ne¬ bel ino semlje na rajtengo poklizal, vam bojo vafhe do¬ bre dela v’ fvete nebefa pomagale.“—'Te lep isvelizhanfki nauk nam v’ tej podobi nafh isvelizhar da. II. Hitro nafhe sbivlenje memo gre, zhaf nafhiga hifho- vanja doteka; tudi nafha rajtenga, bratje ino feftre moje! fe blisha. Vfakiga, naj she bo hlapez alj gofpod, dekla alj gofpodinja, bo fodnik morebiti fkoraj saklizal: „Daj rajtengo od fvojiga hifhovarija.“ — De fe nam enkrat oj (tre rajtenge bati ne bo, poprafhajmo fe donef, kako hifhuje- mo s’ tim, kar nam je vezbni Bog dal! 1. Vi otrozi, kakfhni hifhniki fte v’ dragi vigredi alj fpomladi fvojiga sbivlenja? — Bog je vam dobro glavo dal, in tudi lepo priloshnoft, fe vfiga potrebniga nauzhiti. Zhe pa sa nauk vefelja nimate, fvoj talent, kakor len alj sanikarn hlapez sakoplete, ino sapravljate slat zhaf ljube mladoki, [te tudi vi krivizhni hifhniki gofpodovi. Dajte rajtengo od fvojiga hifhovanja, ino premiflite, kaj delate. Uzhite fe pridno ino fkerbno, de vam sdihovati enkrat po¬ treba ne bo: „Kaj bom sazhel; kopati ne snam, berazbiti me je fram, ino goljfati ne fmem.“ — Sapifhite li globoko v’ fvoje ferze dober nauk: Sanikarnoft v’ mladolti je firomafhtvo v’ [taroki. 2. Kaki hifhniki Ite vi, o d ra fh eni fantje ino de- klize? — Dober Bog vam je dal sdravo dufho ino telo, de bi pridni sa zhafno frezho ino fkerbni sa vezhno lsveli- žbanje bili. Vi pa fvoje mlade dni tako radi fkos rasujs- dano shivlenje sapravljate! — Bog vam je fkerbne ftarjfhe «Kd. mnogim tudi potrebniga premoshenja. de bi frezhen 76 ban nabopili; alj koliko vaf je, ki fvoje barifhe s’ fvojim flabim sadershanjam pod semljo fpravljate, ino premoshen- je tratite, alj fkos nizhe'merno nofho, alj fkos pijanzho- vanje ino malopridno igranje ! — Tako je delal poshrefh- ni bogatin , od kateriga Jesufperpoveduje, de fe je v’fhkar- lat ino tenzhizo oblazhil, je nesmerno jedil in pil, po tem pa je bil s’ vfoj fvojoj dobrotoj ino lepotoj v’ pekel poko¬ pan. Ravno taka tudi vaf zhaka. Dajte rajtengo od fvoji- ga hifhovanja, ino refnize ne posabite: V’ mladih le¬ tih prevelika dobrota, je na bare dni gotova liro ta. 3. Kakfhni hifhniki lle vi, gofpodarji ino go- fpodinje? Ozhe nebefhki vam je isrozhil ftanovanje, vam je dal vezh alj manj premoshenja; dal vampa tudi otroke ino drusbino, de jih orkerbite. Ako vi menite, de je vfe, zhefar glefhtate, vafhe, ino hifhno blago bres vliga pomif- lika sapravljate, fvoje domazhe pa bradati pubite, fe sa- dolshujete, ino fvojim otrokam berafbko palizo podajate: krivizhni hifhniki fle, ki bote posherli premoshenje vafhih prednikov ino nabopnikov; kedar pa bote she vfe pojedli, bote nar bolj lazhni. Dajte odgovor od fvojiga hifhovanja. ,Skerbite fvojim otrokam ino domazhim fzer se premoshen¬ je , kar premorete, de jim potrebniga pomankvalo ne bo; fhe vezli pa sa lepo poduzhenje ino sadershanje, kakor sa zhafno blago, sakaj: „Kdor sa fvoje, ino slafti domazhe fkerbi nima, je vero satajil, ino je hujfhi od nevernika. 4 ' (I. Tim. 5, 8.) Ne miflite, de be labniki fvojiga pohifht- va; le zhafni hifhniki be, od katerih bo enkrat gofpod ojftro rajtengo terjal. Ne posabite, kar vaf vfakdanja fkufhnja uzhi: Sapravlivez bo sadnizh berazh, ali goljf 1 " •vez; on s premoshenja m tudi dufho s a pr a vi. 4. Ali be vi bogatini ino fkopniki svefti hifh¬ niki gofpodovi? — Vafhe blago je vafh bog, ki vam vezh per ferzu leshi, kakor vezhno isvelizhanje. „Ne delajte fi sakladov alj fhazov, ki vam jih r’ja ino mol konzha, tatje iskoplejo ino vkradejo; delajte fi saklade v nebelih. Kjer je vafh saklad , tam je tudi vafhe ferze. 44 (Mat. 6, 16 — 21.) Krivizhni hifhniki be, zhe fvojiga premoshenja v’dobijo ne obernete, huda bo rajtenga enkrat tudi sa vaf. „ ( Sonze vrozhe perfije, govori fv. Jakop, ino travo pofufhi, 0,j e zvet odpade, ino nje lepa podoba mine; tako bo tudi }>°' / 77 gatin v' Tvojih potih svcnil.“ (Jak 1 , 11 .) Delajte dobro febi ino drugim, dokler ram viigamogozhen gofpod hifho- vanje pufti; fkerbite s’zhafnim sa vezhno, kaj bote en¬ krat nefli s’ Teboj , ino globoko li v’ ferze sapifhite, kar naf fr. Avgufhtin uzhi: „Zhe hozhefh dober gofpo- dar biti, daruj, kar obdershati ne morefh, de bofh sa to ftotero dobil; daj zhafno premoshen- je, de bofh vezhno s a to prijel.“ III. Imeniten gofpod je poflal fvojiga hlapza po velikim, fhirokim morji. Hud vihar ga je pa na lep otok alj okrajno v’ fredo morja sanefil. Kakor fe je desheli per- blishal, mu vli prebivavzi otozhani naproti pertezbejo, njega s’ velikim vefeljam sa fvojiga kralja povsdignejo, mu sveilo flushijo ino s’ vfim poftreshejo, kar koli je nje¬ govo ferze poshelelo. —• To fe ptujzu zhudno sdi; on ne ve, ali fe mu fenja, ali je gotova refniza. — V Tvo¬ jim dvomi modriga mosba poprafha, ali bo to njemu vfelej tako o Ital o ? Pameten prijatel njemu odgovori: „Deshela ta vfa- ko leto od fvojiga ,Stvarnika noviga kralja dobi. Vefe- lo ga prebivavzi fprimejo, kakor fo tebe fprijeli. Kakor hitro pa njegov zhaf dotezhe, ga isflezhejo, v’ flab zhol- nizh denejo, ino ga v’ drug puft kraj prepeljajo. Tam ni pokornih flushavnikov , ni dobrih prijatelov, tudi shiv- lenja ne; zhe ii vliga tega poprej ne perpravifh, bofh konez vsel.“ — „Kaj, fe je s’ mojimi predniki tudi ta¬ ko sgodilo ?‘‘ on na dalej poprafha. „Ravno tako, mo¬ der mosh odgovori. Vedli fo dobro, de njih kraljeftvo kratko je, pa fo le dobre volje do fledne ure bili. Sad- nizh fo sdihovali, pa je preposno bilo.“ „Dober prijatel, on modrimu rezhe, povedal d mi, kaj me zhaka, oj tak povej mi fhe, kako ii hozhem pomagati, de v’ to nefrezho ne sajdem ?“ — «Ne mudi fe kralj , moder mosh pravi; pofhli fvoje fedajne pod- loshne v’ fvoj prihoden kraj , naj ga obdelujejo , ino tebi novo kraleftvo perpravljajo , kjer bofh vekomaj fivezhno shivel. Le sapovej : vfe bojo radi itorili..“ — ( 78 To je on ftoril; ni bilo dne, de bi jih nekoliko poflal ne bil. ,Silno lepo deshelo fo mu obdelali, ino Jepo prebi- valifhe perpravili. — Prifhla je njegova ura; prebivavzi ga popadejo , isflezhejo, v’ zholnizh poloshijo, ino v’ na¬ menjen kraj odpeljajo. Alj on le tega vftrafhil ni. Ve¬ lelo mu naprejpoflani prebivavzi is perpravleniga kraja naproti perteko , ino ga v’ njegovo frezhno kraleftvo peljajo , kateriga mu noben vezh vseti mogel ni. Kdo je tifti ptujiz, sa kralja p o davi en, kakor ti, o zklovek! na semlji. Gol li prifhel , ino gol pojdefh is tega fveta. Tvoji podloshni, ki tebi tukaj le kratek zhaf flushijo , fo pofvetne rezhi, je zhafno premoshen- je, kateriga v’ Tvoji oblafti imafh. Kratkiga kraljvanja zhaf je tvoje zhafno shivlenje. Sdaj je zhaf s' pofvetni- mi rezbmi dobre dela dopernafhati, jih v’ vezhnoft po- fhiljati; vfe drugo bo hitro sgubleno. Prifhla bo ura, isflekli te bojo, ino v’ voskim zholni is fhtireh dil na uni fvet sanefli. Blagor tebi, ako dobrih del prav ve¬ liko pofhiljafh, tebi tamkaj vezhno kraleftvo perprav- Ijat. — Sa to naf opominja Jesuf, nar boljfhi prijatel ino fvetvavez nafh : „Delajte li prijatle s’ zhafnim bla- gam , de vaf enkrat v’ vezhne ftanovalifha vsemejo.“ Amen. <5 f / 79 XIII. Deveta nedela po binkofhtih. Od nefrezhe grefhnikov. Jesuf fe nad Jerusalemjkim me/tam ras joka, Luk. 19 } 41 — 47. Beje semlja folsna dolina, nam prizhajo vfakoletne pergodbe. Tukaj flifhimo, de je hudo vreme vinfke gore ino shitne polja saterlo; tamkaj nevfmilen ogenj veli in metla poshgal: v’ tem kraji nesnana bolesn zhudo ljudi pomorila; po drugot kuga žele zhrede domazhe shivine po- gonobiJa; sdaj ene grosoviten fovrashnik preganja, druge huda lakota tlifka; i. t. d. V’ refnizi velike nefrezhe; alj vfe to je na fveti le frneh, ako premiflimo, kolika nefrezha je greh, nad katerim fe je vfmilen Jesuf po denafhnim fr. evangelji tako milo rasjokaL I. V. 41. Jesuf, fam boshji ,Sin, je prifhel ifkat, kar je bilo sguhleniga , de bi grefhnik ne bil savershen, ampak isvelizhan.— She žele tri leta je ifkal, od Nazareta, mali- ga meda, do velikiga Jerusalema, od eniga kraja deshele do drugiga, sapufhene ovzhize Israelfkiga ljuditva. Sad- nokrat fe v’ Jerusalem na pot poda, jemlje od fvoje deshele flovo, ino fe k’ fmerti perpravlja. Trume ljudi ga fprem- ljajo, ker pod oljfkoj goroj na pohlevni oflizi v' poglavitno metlo jesdi, ino njemu vefelo hvalo pojo. Jesuf Jerusalem- fko metlo vgleda, fe milo rasfolsi ino joka; nad pregrefh- nimi Jerusalemzi slialuje, ki terdovratno v’ tlrafhnih pre¬ grehah tezhijo, ino fe poboljfhati nozhejo. — Dober je Bog, perpravljen grefhniku vfmilenje dati, ako le grefhnik v fini- lenja ifhe. Zhe pa grefhnik na boshjo milotl terdovrat¬ no grefhi, mu tudi nefkonzhno pravizhen Bog poma¬ gali ne more. ^ ' 80 V. 42. Velikokrat je she Jesuf poprej v* Jerusaleffii iizhil, zhudeshe delal, ino Jerusalemze v’ boljfhi opominjal; pa ravno v’tem poglavitnim’*medi je nar vezh fvojih ferditih fovrashnikov najde!. Alj kolikor hujfhi fo oni njega zher- tili, toliko vezh fo fe njemu vfmilili. „Oh, ? debi faj fpos- nalo, ti nefrezhno metlo s’ tvojimi prebivavzi, faj te den (sadni zhaf), ki je tebi fhe k’ tvojimu miru, k’tvoji frezhi odlozhen, fe fpokoriti, s* Bogam fpraviti, ino mene sa fvo- jiga odrefbenika fposnati; alj tvoja terdovratna hudobija tebi sakriva, de isvelizhanja fvojiga ne fposnafh, pa tudi ne vidifh, kaj shaloilniga tebe zhaka!“ — Kako velika mo¬ re biti hudoba pregrehe, de fam boshji ,Sin nad njoj gor¬ ke folse preliva; kako tlrafhna fhiba pa tudi grefhnika zhaka, ker fe pregrefhen Jarusalem toljko Jesufu vfipjli! V. 43— 44. „Kakor fkerbna kokla fvoje pifheta pod fvoje peruti, tako fim jes tvoje prebivavze v’Jsvelizhanje fvo¬ jiga kraletlva fpravljal, Jesuf na] dalej govori, ino folse fe njemu po liži vdirajo; alj tvoji terdovratni prebivavzi me ne vbogajo. Poglej, ker nitle vfmilenja hotli, pride zhes vaf saflushena boshja praviza. Prifhli bojo fovrashniki pod tvoje vrata, bojo tebe oklenili kakor s’ oklepam, de fe ge- nili moglo ne bofh. Oblegli te bojo kakor divja sverina* od vlih krajov tlifkali, in po divjafhko na tebe planili- rasbili tvoje verlo sidovje,^pomorili tvoje prebivavze, ino to fdno salo metlo tako rasdjali, de kamen na kameni otlal ne bo. Bog te bo savergel, ker ti mene samezhujefh, ino ne porajtafh dragi ga zhafa, o katerim te sdaj obifhem- de bi te svelizhak“ — To je nekoliko dni pred fvojoj fmertjo Jesuf s’shalotlnim ferzam napovedal, ino fedem ino fcridefet let po tem fe je tako na tenko vfe dopolnilo, de ni kamena tlariga Jerusalema’ na kameni vezh. ,Strafhna prizha je nam to , kako ojflro vezhni Bog pregrefhne me¬ tla in terdovratne Jjudtlva tlrahuje. V. 4o. Jesuf pa ni le zhres’ grefhnikej tosboval, f®' pak s dobrim ino hudim jih je fvaril. ,Shel je na ravnoil fkos metlo v lep boshji tempel, najdel je v’.lopi alj ves hi pred tempelnam (kjer fo neverniki Boga molili) veliko fejmarjov- ki fo sa nefpodoben dobizhek kupovali ino prodajali, boshji hifhi pa veliko nezhafl napravljali. Sa flushbo boslijo 'fe pravizhno rasferdi, pobere breme fhtrikov, fplete tepesh- nizo, ino isshene sanizhovavze hifhe boshje zhres preg/— 81 Vfe'je po konzu , ino ga llrahoma gleda; Jesuf jim pa oj- liro rezhe : „Bog je po preroku Isaiu govoril, kakor sapi- fano berete: Moja hifha je hifha molitve; vi pa delate, kakor bi jama rasbojnikov bila, ker v’ njej goljfate, fe prepirate ino trufhite, de vbogi ptujzi, sa katere je te kraj odlozheft, Bogu flushiti ne morejo.“ (Is. 56, 5. 6.) —Po tem je v’tempel fhel, ino je sadne dni pred fmertjo ljudi uzhil, Boga prav fposnati, sapultiti grefhno shivlenje, ino odverniti fhibe boshje pravize, ki nefpokorjenih grefhnikov zhakajo. — Toliko vfmilenje, toliko fkerb je imel Jesuf sa grefhni- ke, jih preoberniti ino svelizhati. O naj bi tudi grefhniki vli fvoje ozhi odperli: terdovratni grefhniki, ki na Boga ne porajtajo, fvoje dufhe posabijo, fe nebef ne vefelijo, pa tud pekla ne bojijo; naj bi vidili, kaj ftrafhniga jim njih rasujsdano shivlenje napravlja! Naj bi fe sazheli tudi oni s’ Jesufam milo jokati, dokler jim fhe prijasno fonze milofti boshje lije, sakaj na fveti nar vezhi nefrezha je greh. II. Semlja s’ bodezhim ternjam nalllana, tolikokrat s* gor¬ kimi folsami polita, bila bi liven vert fvetiga raja, zhe bi med nami pregrehe ne bilo; alj greh je vfe nefrezhe sazhe- tek ino vliga hudiga isvirk. — Prelepo raftejo roshe na polji, vefelo pojejo ptize pod nebam; bres vfe shalolli shivijo vfe llvari na semlji, katere greha ne posnajo. — ,Srezhno je shivel tudi pervi zhlovek v' posemeljfkim raji, dokler ni s’ pervim greham fvoje frezhe fkalil. ,Srezh- no fhe tudi sdaj nedolshno dete shivi, dokler fe njegovo ferze s* grehafn ne fosnani. Kakor hitro pa sapeliva pre¬ greha mlado ferze omami, mu tudi shlahen zvet vefelja ino frezhe vmori. — O de bi hotli vender to refnizo prav shivo fposnati, ino fe pregrehe, fvoje nar vezhi nefre¬ zhe, varvati! 1. Grefhnik! ti li savergel nedolshno vefelje fvojih mladih dni, ino v’rasujsdanim shivlenji dobre volje ifhefh; o povej mi vender, ali li kaj ftanovitniga ve¬ felja najdel?—-Vefelja malo, bridkofti pa veliko. Sakopal fi deji poduk, ki li ga v’fvoji mladofti prijel, ino li fvojo glavo s’ pofvetnimi smotnjavami napolnil; —- hudi dvomi alj zvihli tebi pogolto nepokoj delajo, kakor popotniku, kteri je iSiirnf beli, hrana c, n, — II, 6 82 pravo pot sgubil, ino fe ne ve po kateri podati. — Vgafnil li pravo iuzh boshjiga rafvetlenja, ino persbgal Tebi goljufno luzli pofvetne modrofli , katera tebi v’ fredi teme vgafnila bo. — Poglej, tako ti fkos pregrefhno shivlenje fvojo pamet omotifh, ino fi zhloveku podoben, ki lludenz zhille, sdrave vode sapulli, ino bodi kalne mlake pit. (Jer. 2, 13.) 2. Grefhnik! ti ii hotel fam Tvoj biti, fi nepo¬ korni Bogu ino njegovim fvetim sapovedam; rezi, ali li sdaj v’ Tvojih grehih holj proti (fraj), ali fe tebi sdaj bolfhi go¬ di? — Dal Ti ujsdo fvojimu hudimu poshelenju, ktero te goni is greha v’ greh; sdaj v’ shelesji hude nava¬ de tezhifh, ino ti is tajiile vezli pomagati ne samorefh. ,Slushavnik boshji niti hotel bili, sdaj li hlapez hudizhov podal. ,Svoje dobre vefti niti poflufhati hotel, fushen pre¬ grehe biti te pa ni Tram? Pofvetni prevsetnik! ki li Tvoje ferze na zhafno blago pervesal, katero lju- bifh, bolj ko fvojiga Boga; povej, kak dobizhek bofh imel per njem?— Zhafno f-hranujefh , vezhno sapravljafh; sa prah in pepel nebefhko vefelje prodajafh; prifhla bo ura, ino kaj bofh s’feb oj v' dolgo vezhnoft vsel? — Ali niti bolj vboshen krivizhen bogatin v’fredi fvojiga premoshenja, ka¬ kor fi bil, kedar fo tebe v' plenizah od kerfta pernefli? Po- fvetno bogatlvo bres dobrih del fo pleve bres sernja. —- Sapravliv dobrovoljz! ki fvoje vefelje v’pregrefhnini djanji ifhefh, ino letafh odfladnolti vfladnoll, kakor poletni metulji po roshah; obftoj namrefnizo, ali najdefh, zhefar ifhefh? O kako sapeliva je tvoja frezha! Tvoja sapravlivofl je tebi premoshenje vsela, ino vboshtvo dala; tvoja rasujs- danotl je tebi sdravje v’ bolesn premenila , ino shivlenje perkrajfhala; huda veli pezhe tebe od snotraj, ino nadloge te od svunaj tlifkajo. „Vedi ino vidi, kako hudo in grenko je sa tebe , de fi saputlil gofpoda fvojiga Boga. — Grefhnik sgubifh isvelizhanje, sa katero fi vftvarjen, ino najdefh rev- fhino , sa katero nifi vtlvarjen.“ (,Sv. Avgufhtin.) — Tako, grefhnik! veter fejefh, ino hudo vreme shenjefh. — Vfe to fo fhibe, ki fi jih fam napleta; alj fhe hujfhi grefhnika fhibe zhakajo, katere mu bo praviza boshja fpletla, ako zhaf milolli boshje samudi. 3. Dober Bog grefhnikam rad dolgo persanrffh: a i de bi jim zhafa dal, fe fpokoriti ino pobdljfhati; pogolto jih s’zhafnimi nadlogami k’ poboljfhanju opominja, l On / m pofhle poshrefhnikam ino pijanzam flabe leffne, vjime ino druge nefrezhe, de bi jih kerfhanfke tresnofli pervadil. Bog tepe nezhiftnike pogoilo s’ hudoj bolesnjoj, de bi njih rasbersdano shivlenje pokrozhal. Bog ponishuje prevsetne ljuditva s' ftrafhnoj vojfkoj, de bi ljudem Jfhtimane glave poterl. Bog obifhe krivizhne lakomnike s’hudoj bolesnjoj, de bi jim preminozholl viiga pofvetniga pokasal. Vfe te nadloge fo fzer ojftre fhibe boshje; pa vender fo le dobro¬ te njegove nefkonzhne milolti, s’katerimi grefhnike k’febi vabi, jih poboljfhati ino isvelizhati. — Blagor mu, ki fhibo fvojiga Ozheta kufhne, ino fe poverne k’ njemu nasaj. Kakor vfmilen ozhe fvojiga sgubleniga lina, tako objeme fpokorjeniga grefhnika nefkonzhno vfmilen Bog. — Alj llra- fhen je konez nefpokorjenza. 4. Nefkonzhno vfmilen Bog dolgo odlaga, pa gotovo sad en e, kedar fe njemu sadolli sdi. On daja grefhnikam fvoje dobrote, ino jim pofhilja tudi nadloge; — zhe pa fvojih pregrefhnih potov ne sapuftijo, jih terdo- vratnofti prepulti; ino to je njihov nar bolj shaloilen ino nefrezhen lian, nad katerim fe je rasjokal vfmileni Jesuf. — Kakor je vfe na semli tiho ino per miri, kedar fe huda ura perblishuje, le od dalezh hudo vreme buzhi, tako fe blisha terdovratnimu grefhniku na tihim grosovitno pokon- zhanje. Ko bi trenil, ga sgrabi mafhovanje boshje jese in pokonzha bres viiga vfmilenja, kakor vihar droben prah is zelle pomete. , 5l Smert grefhnikov je nar hujfhi, ino kteri pravizbniga fovrashijo, fe bojo pogubili.^ (Pf. 33, 22.) „Na proti jim bom prifhel, govori pravizhen Bog, kakor medvedovka, kedar fo ji mladizhi vseti; rastergal bom jih oferzhjc, ino jih kakor lev posh erl.“ (Os. 13, 8.) — Taka fe godi s’ terdovratnimi narodi, s’ pregrefhnimi meftami, kakor s’ vfakim nefpokorjenim zhlovekam, ki samudi isvo- len zhaf vfmilenja boshjiga. III. Grefhna dufha, ki tega ne verjamefh, ino na miloffc boshjo grefhifh, ogledaj fe na nefrezhno Jerusalemfko mefto, ih o 'premifli, kaj fe godi! — Milo fe Jesuf nad Jerusalemzi joka, ino jim prerokuje shaloilen konz; nevfmileno pater- doVratni Judje na Pilatushovim dvori vpijejo: „Njegova kri ' c * 84 naj pride zhres naf ino nafhe otroke ! 44 Kar fo t’ fvoji ter- dovratnodi klizali, drafhno fe jim je vfe dopolnilo! — Prifhli fo Rimzi kakor ferdili levi nad Jude ; žela deshela je v’ krat¬ kim nevfmilenim fovrashnikam v’ rokah. Ravno o veliko- nozlmih prašnikih, kedtar fe je po Jerusalemi vfe ljudi terlo, ki fo v’tempel prifhli, je Titus , vajvoda Rimfke vojfke, me- dooblegel, ino ga v’ treh dneh tako ogradil, de shiva du- fha is nja ne more.—Shivesha pomankuje, drafhna lakota vdaja. Sa dare podplate ino remenje fofepipali; flamo ino feno fo ljudje jedli: — Mlada shena, shlahniga rodu, ni vezh glefhtala, kakor malo dete, ki ji je na fuhih perfah med- lelo. V' prevelikim obupi fvoje ladno dele sakole, ino eno plat fpezhe. Gladni morivzi pezhenko ovohajo , hitro v’ hifho perdero, ino jo hozhejo vmorili, ako jim ovoha¬ ne jeje ne da. „Jes lim vam dober del perhranila 1“ jim fer- dito rezhe, ino Judovfkim tdovajam pol kervaviga otroka poda; oni pa od prevelike groše sbeshijo. Druge matere fvoje otroke zhres vifoko sidovje fovrashnikam na fulize mezhejo, de bi shivi fovrashnikam v’ roke ne padli, ino tako fe je dopolnilo, kar je vfmilen Jesuf na fvojim mert- vafhkim poti Jerusalemfkim shenam govoril: „Hzhere Je- rusalemfke! nikar ne jokajte nad menoj, ampak jokajte farne nad feboj, ino nad fvojim otrozi! Sakaj glejte, pridejo dne¬ vi, ob katerih poreko: ,Srezhne fo nerodovitne, ino telefa, ktere nifo rodile, ino perli, ktere nifo dojile. 44 (Luk, 23, 28. 29.) — Kakor muhe fo ljudje od gladu po medi pa¬ dali; farno per enih vratah fo v'pol tretjim mefenzi nad petnajd tavshent merlizhov isnofili, ki fo lakote vmerli. Okolj meda je na en dan po pet do Judov na krishih vi- felo, ino sadnizh lefa pomankuje, de bi jih Rimzi krishah. Ednajd do tavshent Judov je bilo pokonzhanih, per enkrat do tavshent, kakor neumna shivina, v’ fushnod predanih, alj pa divji sverini sa kratek zhaf pometanih ino od njeras- terganih. Kar je pa fhe terdovratnih Judov saodalo, fe klatijo bres domazhije, kakor sguhlene ovze bres fvojig a padirja po fveti. — j\ T i bilo meda od sazhetka fveta tako drafhno konzhaniga, pa tudi ne ljuddva toliko hudobniga! Pokonzhan je lep ino imeniten Jerusalem, rasdjan vclifha- den tempel; njegova grobla vfim grefhnikam drafhno refnižo osnanuje: „Ako fe ne hote fpokorili, hote vli ravno tako po- konzhani. 44 (Luk. 13, 5.) Amen. j. / 85 XIV. D e Teta nedela po binkofhtih. Od napuha. Evangelj od fariseja itio zolnarja v’ tempelm. Luk 1S } 9 — 14. ^Prašen klaf fe rad povsdiguje, v’ katerim vredniga sernja ni: ravno tako tudi zhlovek, ki malo velja, fvojo glavo vifoko nofi. Alj napuh zhloveka gerdo goljfa; njemu pred Bogam vfo vrednoti vseme, ino milo tli boshji vrata sapre. Le prava ponishnotl zhlovefhkimu saflushenju ref- nizhno vrednoti daja, ino zhloveka Bogu ino ljudem pri- jetniga Jlorf; kar nam Jesuf v’denafhni evangeljfki priliki prav lepo ino ozhitno pokashe. I. V. 9. Navaden pregovor pravi, de famofvoja hvala fla- bo flovi; ino to je gotova refniza. Le titti farni febe hvali¬ jo, katerih drugi pametni ljudje hvaliti ne morejo; sa to na sanizhvanje blishniga fvojo hvalo tlavijo, ino veliko farni v’febe saupajo. „Kdor pa fam febe povifhuje, bo ponishan, kakor titli hinavfki ljudje, kteri fo fe vprizho Jesufa povek- fhovali, de fo pravizhni, ino ne kakor drugi grefhniki; katerim je na to perpodobo od prevsetniga fariseja ino po- nishniga zolnarja povedal. V. 10. Vfaka pregreha fe loshej pofvariti da, kakor na¬ puh ino prevsetnotl; ona je previfoka, de bi jo fveli nauki dofegli. 7'udi Jesuf napuhneshov ni ojtlro prijel, kar bi jih bilo rasshalilo; le shivo ogledalo jim je pred ozhi potlavil, ile 4 fo fe v’tajitlim prav zhitlo ogledali, kaki de fo. „Zhujte, je prevsetnim farisejam djal, kaj fe je godilo! ,ShIa tla zhlo¬ veka dva v’ Jerusalemfki tempel, Bogu fvojo fiushbo oprav¬ ljat. Pervi je bil: farisej. eden is med titlih, katere sa nar m fvetejfhi ino pravlzhriifhi ljudi imate; drugi pa sanizhvan zolnar, lsatere sa nar vezhi grefhnike fhtejete.“—Judje fo Rimfkiga zefarja, vfo deshelfko gofpofko, pofebno pa zol- narje zhertili, ker nifo hotli Rimfkimu zefarju p o dl oslini biti, ne dazje plazbovati, akoje ravno boshja volja bila. •— Ravno tako tudi veliko kriftjanov med nami dela: deshelfko gofpofko fovrashijo, de farni ne vejo sakaj, ino jo hudizhu lsdajajo, ako je ravno Jesuf to prepovedal, ino nam pokasal, vifhi oblafti pokornim biti. Alj Bog ne fodi po zhlovefkkih fpazhenih miflih; ino bo morebiti ravno tiftimu, kateriga ti sakolnefh, v’ nebefhkim kraleftvi tvoj fedesh dal, tebe pa savergel; kakor fe je fariseju sgodila, kije v’tempelni s'zolnarjam molil. V. 11. Ofhaben farisej v’ hifhi boshji fvojo glavo pov- sdigne, fe v (lopi na vifok kraj, de bi ga vfi ljudje gledali, ino sazhne fam febe hvaliti, rekozh: „Gofpod! lepo te sa- hvalim, de fim boljfhi ko drugi ljudje. Drugi fo vbijavzi alj rasbojniki, goljufi ino krivizhniki, nezhiftniki ino pre- fheftnild, kakor je ravno te zolnar sa menoj takih eden. Jes, hvala Bogu! je fhe dalej govoril, rfiga tega nilim fto- ril; dobrih del pa vezh opravim, ko fim dolshen. Dva¬ krat v’ teden, alj na nedeljo, fe poftim, defetino odrajtu- jem na tenko , zelo od kumne ino janesha ; zhe Tavno po poftavi tega dolshen nifim , venderdam, ker drugi prema¬ lo dajejo.« — Komu ismed naf bi na take befede ne mer- selo? To ni bila molitev, ampak sanizhovanje blishniga, ino rasshalenje bosbje. Bogu fvoje dobre dela pravi, kakor bi Bog vfigavedozh ne bil. Namefto, de bi profil, naj g« Bog pregrehe obvarje, le blishniga fodi, kakor bi tako po¬ polnoma bil, de bi njemu gnade boshje vezh potreba ne bilo.. Namefto Boga sabvaliti, je le fam febe hvalil ino fe pravizhniga delal, alj: „Ni tajifti, kteri febe hvali, poter- jen, ampak kateriga Bog hvali« (II. Kor. 10, 18.) V. 13. Ponishen zolnar fvojo pregrefhnoft fposna, ino jo shivo obzhuti. ,Sveta groša ga obide v’boshjim tempelni, od dalezh lepo ponishno poklekne, fi ne upa v’ nebo po¬ gledati k’ fvojimu fodniku, kateriga je rasshalil. Ni febe p° drugih grefhnikih meril ino isgovarjal, rekozh: „Saj nifim fam tak; fajje fhe vezh flabfhih od mene; i. t. d.« Na fvoje grefhne perfi je terkal, v’ snamenje , de je fhtrafenge vr.eden, ino je isdihoval: ,,Gofpod. bodi mi grefhniku miloilliv !«/ 87 V. 14. Komu ne dopade grefhniga zolnarja ponishna molitev? Obljubim, de bi mu tudi mi radi odpudili; koliko vezh nefkonzhno vfmilen Bog, sakaj: „Molitev ponishniga oblake predere (,Sir. 35, 21.), potertiga ino ponishniga TerzaBog ne sanizhuje. (Pf. 50,19.) Sa to tudi Jesuf pravi: „Zolnar je savolj fvojiga ponishanje perBogu vfmilenje naj- del, je odpufhanje Tvojih grehov sadobil, ino Te je opravi- zhen povernil na Tvoj dom; napuhnjen farisej je pa savolj Tvoje ofhabnodi vrednoft vfih Tvojih del sapravil , Te Bogu sameril , ino vezhi greThnik is tempelna Thel, kakor je pri- Thel, sakaj: „Bog napuhnjeniga sanizhuje, ino le ponish niga povifhuje.“ — „Tako Te Bog napuhnesham vtlavlja, ponishnim pa Tvojo gnado deli.“ (I. Pet. 55.) ,,Tak napuli is angelov hudizhe naredi, ponishnod pa ljudi angelam po¬ dobne dori.“ (,Sv. AvguThtin.) II. Kridjani! tudi nam je sapudil JesuT to lepo priliko alj pergliho sa ogledalo, naj bi Te v’ njej zhido ogledovali, ino Tami Tebe prav Tposnali, de fmo grefhniki, vTmilenja bosli- jiga potrebni. 1. Mi vidimo ofhabniga fariseja neTpodobno v’ tempel iti, ino pred shivim Bogam bres vfiga fpofhtovan- ja dati; — med nami je pa veliko kriftjanov, ki, vtimlazh- ni saboshjo zhad, rajThi pred vratami podajajo, ino okolj zerkve podopajo; ino zbe ravno v’ zerkvo fto- pijo, The pridno ne perklonijo Te. Po ljudeh Tvoje nefram- ne ozbi paTejo, po drugim Tpolu gledajo, Te pogovarjajo mo Tmejijo, hiTho molitve v’ hiTho kratkozbaTa obernejo. Taki To hujThi od Tariseja, ker Te vedejo alj sadershijo, kakor bi jih bilo Tvete vere ino Tvojiga Boga Tram. Alj JesuT bo take napuhneshe ponishal, ki govori: „Kdor bo mene pred ljudmi satajil, ga bom tudi jes satajil pred Tvojim Ozhetam, ki je v’ nebefih.“ (Mat. 10, 33.) 2. AJi TliThimo napuhnjeniga fariseja, kako Te Tvojih dobrih del hvali, ino jih Bogu na perde Thteje. D^n« denaThen Te napuhneshi nimajo kaj takiga hvaliti, alj ravno sa to Te pa s’ Tvojimi hudobijami hvalijo, ino ifhejo v’ pregreThnim sadershanji Tvoje prasne zhadi. — Na¬ puhnjen farisej Te je hvalil, de ni ras boj ni k; koliko fe- 88 dajnih mladenzhov fe pa le neumno s' Tvojim rasbojam hva¬ li, ino fhtima, de fe per tepenji nobenimu prema¬ gati ne da. Kregajo fe, lafajo ino toshujejo is goliga na¬ puha, ki jih podpihuje, en zhres drugiga povsdigvati fe, naj bo she po pravizi alj po krivizi. — Farisej fe je hvalil, de krivizhen zhlovek ni; kriftjanov fe pa najde, ka¬ tere prav v’ferze vefeli, zhe jim kaka kri viz a alj goljfija po frezhi iside. Kolikokrat jih ne flifhimo prevsetno barati: „Kaj pa imafh od fvoje pravizhnofti ? kaj tebi tvoja pofhtenoft pomaga?“ — Farisej fe je fhtimal, de ni n e z h i ft n i k, ne prefheftnik — fkrivali fo fe tudi med na¬ mi fvoje dni vli neframni nezhiftniki; v’ fedajnih zhafih fe fvoje gerdobe ne framujejo vezh, temuzh fe hvalijo, koliko neddlshnolli fo sapeljali, ino kako neframno shivijo.— Farisej je djah de fe dvakrat v’tedni pofti, zhe ravno toliko dolshen ni; — v’ nafhih dneh pa malopridni kriftjanimiflijo kai vezh veljati, ako ob petkih ino dru¬ gih terdno sapovedanih poftih mefo jedo. —Fari¬ sej fe je povsdigoval, de od vfiga, kar glefhta, defetino daj a; — ali nifo kmetje med nami, ki fe fhtimajo, ke- dar defetnika prav ogoljfajo, ino fe prevsetno po- fmebujejo, rekozh: Kdor pred defetinoj fkriva, alj gofpo- fko goljfa, le zhres ednajllo sapoved grefhi, ki nobene ni.“ — Alj gofpod bo njih fvete (rate) poterl, ino savergel mifh takih ljudi. (Pf. 32, 10.) On, ki je rekel: „Ne kradije tudi she v’ ftarim taftamenti vkasal: „Nikar ne odlagaj de- fetine dajati.“ (II. Mojs. 22, 29,) sakaj : „Kar ne shelifh de bi drugi tebi ftorili, tudi ne ilori ti njim,“ (Mat. 7, 12.) S’ kakoj meroj vi merite , vam bo tudi Bog povrazhoval, kakor fv. Augufhtin uzhi: „Ismed dvojiga li eno isvolji, alj odrajtuj defeti del, kakor ti Bog šapove, ino on bo tebi devet delov puftil; zhe pa defetine dajal ne bofh, bo tebi devet delov perkratil, ino komaj defetiga dal.“ — Saftojn fe ti isgovarjafh: „Saj iim jes perdelal, ino zhe fkrivam •> faj fvoje fkrijem. „Kaj pak imafh, kar bi ne bil prijel? Zhe fi pa prijel, kaj fehvalifh, kakor de bi ne bil prijel?^ (I. Kor. 4, 7.) — Kolik Urah bo tebi na sadno uro tvoja krivizhna hvala delala, kedar ftorjene krivi ze p o ver n iti i r e?h samogel ne bofh, ino bofh svedil, deje tak krivizhnik od Boga savershen, ino od poglavarjov fvete zerkve v' pano djan. (Od papesha Miklavška II, v’ leti 1059, ino od A! e k- 89 fandra II. v’ leti 1063.) — Ino s’ takimi hudobijami fe ljud¬ je hvalijo , ino fe ne bojijo boshje samere , dokler fe je fa- risej Bogu sameril, ker leje hvalil s’ dobrimi rezhmi? „Ali fe najde vezhi napuh ino nehvaleshnoft, kakor fe tillimii vftavljali, ki nam je shivlenje dal, ino sapovedi tiftiga sa- nizhovali, kipokorfhino s’vezhnimi dobrotami povrazhuje?“ (,Sv. Hironim.) Ako je enkrat greh, fam febe hvaliti is na¬ puha v’pravizhnih rezheh, tak je Aokrat vezhi greh, fe s’ fvojimi krivizami povsdigovati, Taka hvala zhloveka hudi- zhu podobniga flori. 3. Zhe majhno fhtevilo fvojijh dobrih del na eno ftran pravizhne vage (tehtnize) polosbimo , na drugo plat pa butaro fvojili grehov denemo: gotovo fe ne bomo s’ farisejam hvalili, temuzh s’ponishnim zolnarjam porezhemo: „0 gofpod, bodi nam grefhnikam vfmilen! k ‘ — Ne rezhem fzer, debi vli ozhitni grefhniki bili, alj vender vprafham: Kdo jej med nami bres greha? — Varjemo fe, po navadi koga drugiga' naglo vfmertiti; alj febi ino dru¬ gim fkos jeso, nesmero per jedi ino pijazhi shivlenje kraj- fhati, na to ne porajtamo. Veliko krifljanov fe fhe framu- je , v’ ozhitni neframnofti sloveti ino prefheflvati; alj fvoje ferze pa le s’ nezhiftimi miflimi pafejo, s’nefpodobnim) go- vorjenjam ino sadershanjam bres pomiflika febe ino druge liujfhajo. Ljudje fe vezh del varjejo, ozhitno krafti ino goljfati; alj blishniga opravljati ino drugim pofhtenje jema¬ ti, jih ni Arah. Veliko jih je, ki radi molijo ino vbogaj- me dajejo; zhe ravno farni febe ne hvalijo, fvojo hvalo vender radi poflufhajo, ino fo shaloflni, zhe fe jim hvala ne da. Vli taki polplatni krifljani fo fvoje plazbilo she pri¬ jeli. Mnogo ljudi fe boji, drugih ljudi sanizhovati, ter fposnajo, de fmo vli grefhniki; is napuhnjeniga ferza pa vender zhres nje toshujejo, in jih hudo fodijo. Tako fmo vli grefhniki, kar naf podjfonzam shivi; ino zherezhemo, de nimamo greha, farni febe goljfamo, ino refnize ni per naf. (I. Jan. 1, 8.) Zhe farni febe hvalimo, je nafha hvala prašna, pregrefhna, sakaj: „Zhe kdo fam od febe mifli, de je kaj, ker nizh ni, fam febe sapelja. £ ‘ (Gal. 6, 3.) « C III. Kedar na polji shito lepo dosori, takrat fe shlahno klafje od flabiga vidno raslozhi. Romeno klafje fe fhibi 90 pod teshoj sreliga sernja; prašno, zherno fnetje po konzu ftoji, ker v’ febi nizh prida nima. — Pridejo shenize, lepo polno klafje poshenjejo ino s-hranejo; prašno, fhkodlivo fnetje pa popiplejo , v’ ogenj vershejo ino foshgejo, — Ravno taka fe bo tudi s’ nami godila. Boshji angeli vfe' ponishne dufhe v’ nebefbko vefelje pone- fo; nefpokorjeni napubneshi bojo med prevsetnimi angeli (hudizhi) vlekli vezbno terpeli. — O bodimo ponishni, bratje in feftre moje! ponishni v’miflih, v’befedah ino v’ djanii; faj fmo le prah in pepel. Kaj fe hozhe perft ino pepel napihovati ? Le mala ifkriza je vfa nafha pamet ino modroft, ino fhe ta je boshji dar, kakor vfe, kar imamo. Napuh je ozhe vfe nefrezhe, ponishnoft pa mati vliga is- velizhanja. Kdor fam febe povifhuje, bo ponishan, kdor fam febe ponishuje, bo povifhan. Amen. XV, E naj It a nedela po binkofhtih, Od pozhutkov zhlovefhkiga trupla. •Jesuf osdravi gluhiga ino mutajliga zhloveka. Mark. 7, 31 — 37 . uia.ako salo ino vefelo bi na fveti bilo, de bi greha ne b’lo. Vfaka ttvar velizhallvo Vfigamogozhniga povifhuje, ino lepfha boshje kvarjenje; le grefhni zblovek njegovo le¬ poto kaši, fvoji dufhi veliko bridkofti, truplu pa mnogo nadlog napravlja. — Zhlovefhkiga roda nefrezhniga greha re- fhit, revnim ljudem na dufhi ino trupli pomagat, je prishel jesuf is fvelih nebef, ino fi je vfe persadel. Od metla do m6ft? poželi fvoji desheli je hodil, fe je tudi v’ blishnje ftranfke kraje podal, je osdravljal grefhnikov dufhne bolesni hudih smot fkos fvoje fvete nauke, je osdravljal bolnike telefnih 91 teshav fkos fvoje boshje zhudeshe: kar nam tudi naso- zhen fv. evangelj pokashe. I. V. 31. Po fvojih isvelizhanfkih hojah je bil Jesuf vfim pomagati perpravljen, ki fo ga sa pomozh profili. On fe ni ognil revne bajtize (male hifhe) v’tihi famoti, ne ime¬ nitnih ino mogozhnih med; povfod je potrebnim ino vred¬ nim fvoje dobrote delil. — Is domazhe deshele je nekoli¬ ko fofedne kraje bliso imenitniga ajdovfkiga meftaTira obi- fkal ino je vflifhal Kananizhanko, fkerbno mater, ki je sa fvojo hzher profila, de jo refhi hudiga duha. Sopet po fvojim poti na Galilejfko gre, ino pride v’ salo okoljzo, v kateri je defet med bliso morja Genezaret dalo, kjer fe je nar rajfhi Jesuf mudil. V. 32. Dobri ljudje perpeljajo k’njemu gluhaka, ki, od materniga telefa gluh, govoriti ni mogel, ino Jesufa profijo, naj tudi na njega fvoje vfigamogozhne roke po- loshi, ino njemu pomaga. — Velik frotej je bil gluh ino mutad zhlovek, lepo pa tudi vfmileno ferze ljudi, kteri nifo revesha sa sijaka imeli, kakor je noroglavzov v’fedajnih zhafih gerda navada. Polni saupanja fe v’ Jesufa obernejo, de mu on pomaga, kar farni ne samorejo. — Najte tudi naf doriti tako; sakaj lepo je , pomagati blishnimu s’fvojim lab- nim premoshenjam, alj fhe lepfhi, ga drugim perporozhiti, ako farni ne premoremo. V. 33 — 35. Jesuf dobrih ferz pravizhne profhnje rad vflifhi. Bres vfiga odloga gluhiga firomaka prime, ino ga is fhumezhe mnoshize ljudi nekoliko v’ bran pelja; sakaj v’ pofvetnim hrupi ino v’veliki difki fe boshjiga malokaj sgodi, le v’ fveti tihi famoti fe kashejo zhuda boshjih del. — ,Sa¬ ma befeda Jesufova bi bila sadodi reveshu, fjifhati in go¬ voriti; alj gluhimu pokasati, kaj bo s’njim boril, ino terd- no upanje v’ njemu obudit’, vtekne fvoje perde v’ njegove ufhefa, plune ino fe s' fvojimi flinami njegoviga jesika do- tekne, pogleda v’ nebefa, k' fvojimu Ozhelu isdihne, ino isrezhe po hebrajfko: „Efeta!“ to je po flovenfko: odpri fe; ino kakor bi trenil, je zhlovek tenko flifhal, ino glad¬ ko govoriti sazhel. — Velika je bila frezha osdravleniga firomaka, veliko pa tudi vefelje dobrih ljudi. 92 V. 36 — 37. Jesuf ni fvoje hvale ifkal, sa to je prepo¬ vedal ljudem, zhudesha drugim praviti, de hi prevelikiga trufha ne delali; alj ravno sa to fhe njemu vezhi hvalo sheno, rekozh: „VTe je prav koril; dalje gluhim flifhati, ino mutakim govoriti/ 4 — Tudi nam je dal, de flifhimo, ino lahko govorimo; o de bi tudi mi vfe prav ftorili s’ fvojimi pozhutki, ki jih je nam v’ isvelizhanje dal! II. Kedar fo naf od materniga telefa nafhi botri k’ fvelimu kerku pernefli, fo fe tudi nameknik boshji v' imeni Jesufa nafhih ufhef dotekndi, v’ fpomin, naj bi fe one k’poflu- fhanju boshjiga nauka odperle; fo tudi isrekli Jesufa vfiga- mogozhno befedo: Odpri fe! ino ne le farno ufhefa, ampak vlih pet pozhutkov fe nam je fploh viim odperlo. Vliga- mogozhen livarnik nam je dal gledati, flifhati, govoriti, duhati ino okufhati, ter je vfe prav naredil; poglejmo, ali pa tudi mi s’ temi darmi prav ravnamo ? 1. Pervi dar dobrotliviga ilvarnika na trupli je n a fhe oko; ono pod zhelam fvoj velizhallen fedesh ima, ino je kralj vlih drugih pozhutkov. Kdo samore dobrote pr e- Ihteti, ki nam jih daja fvetel ino zhilt pogled sdravih ozhi? — S’ njimi fposnamo fvoj o ljubo mater—ozheta-- snanze ino prijalele; — ogledujemo lepoto semlje ino ve- lizhallvo kvarjenja. V’ neismerne fhirjave nebef fe povs- digujejo nafhe ozhi, in vabijo dufho na vifhave, kvarniku vezhno hvalo prepevat’, rekozh: „ Pridi, in vidi dela gofpo- dove, kolike zhudeshe je on naredil. 44 (Pf. 65, 9,) — Koliko nevarnoki odvernemo lehko na dufhi ino na trupli s’ fvoji- mi ozhmi. de naf ne sadenejo; pred koliko hudim ovarje- mo blishniga, ino mu s’ enim farnim pogledam dobriga ft°' rimo! Jesuf je ozhitno grefhnizo milo pogledal, jo je fp re ' obernil, ino njeno shalok v’ vefelje premenil; —• Petra na dvoru, de fe je rasjokal, ino fvoj greh omil; — rasbojnika na krishu, ino frezhno je vmerl. — Le en ojker pogled hifhniga ozheta neframne jesike saveshe, ino nefpodobno sadershanje pokrozha; ljubesniva mati otroke le pogleda, ino dobri otrozi vbogajo;—ferdit pogled framoshlive de¬ vize 'sapelivza fplafhi in odpodi. Pofhteno oko je dufhnig 9 shivlenja isvirk. 03 Kolika n e f r e z h a je pa sa zhloveka , kateriga ozki sapuftijo, de ne vidi fonza po dne, ne bele lune po nozhi; shaloflna nozh je zelo njegovo shivlenje. Pa vender boljfhi, de zhlovek nikoli ne pregleda, kakor de s'Tvojimi ozhmi hudobno ravna. ,Slepez ne bo nebefhkih vrat sgrefhil, ako pravizhno shivi; vezhna luzh mu bofvetila; grefhnik s'pre- grefhnimi ozhmi pa v’ vezhne teme sajde. Kakor ftrela s’ fvojim blifkam, kar sadene, omoti alj zelo vmori, tako tudi dela hudobno oko; ono je vir vezhne fmerti. — ,SihemDino nefpodobno pogleda, jo sapelja, more vmreli, ino ftrafhno kervi fe prelije. (I. Mojs. 34.) — David sheno Betsabo ne¬ varno pogleda, hitro je prefheftvaviz, ino zhlovekomor. CII. Kralj. 11.) — Le en fam nefpodoben pogled deklizhu devifhtvo vmori, —• mladenzhu nedolshno ferze prebode, ki teshko kdaj vezh sazelilo bo; — fpravi live lafe ob pamet, vseme zhloveku dufhen mir, pofhtenje, in tudi shivlenje. „Ako je hudobno tvoje oko, bo temno zelo tvoje telo. ££ (Mat. 6, 23.) Satorej , ljuba nedolshnoft! fkerbno varji Tvoje ozhi, de nezhemernofli vidile ne bojo; (Pf. 118, 37.) ne gisdaftiga oblazhila, ne golufniga blaga, ne sapeliviga djan- ja, ne neframniga drugiga fpola. „Naredi s’ Jobam (Job 31, 1.) saveso s’ Tvojimi ozhmi, de jih ne Tkalifh, ino Tvo- jiga Terza s’ njimi ne pohujfhafh. ££ — „ t SvetiIo tvojiga teleTa je tvoje oko. Ako je sdravo tvoje oko, bo tudi Tvetlo zelo tvoje telo.“ (Mat. 6, 22.) — „Ako pa tebe tvoje delno oko pohuj- fha, de Te v’ kaki nevarnofti snajdeTh, isderi, ino od Tebe versi ga; ££ (Mat. 5, 30.) to fe saftopi: raji vTe sapufti, ino beshi; sakaj boljfhi je, vfe zhafno vefelje sapuftiti, ino en¬ krat vezhno luzh gledati, kakor pogublenim biti. „Kdor sapira fvoje ozhi, de nizh hudiga ne vidi, on bo vifoko prebival, ino njegove ozhi bojo gledale kralja v’ njegovi lepoti. ££ (Is. 33, 15 — 18.) 2. Drugi zhudn dar viigamogozhniga ftvarnika je nafh sgovoren jesik; s’katerim fvoje mifli ino shelje drugim osnanimo, potoshimo fvojo snolrajno shaloft, ino vefelje fvojim prijatlam povemo. Le shaloftna jezha bi bila nafhe shivlenje bres govorjenja.—Nafh jesik je ozhe zhafne iiio vezhne frezhe, ako ga prav obrazhamo. Jesik ne¬ vedne poduzhi — rasvefeli shaloftne — flabe poterdi — vbo- gim pomaga; žele narode en fam jesik frezhne ftori. — 94 ,Sv. Peter na binkofhtno nedelo pervokrat sapridigje, ino tri tavshent Judov fe da kerftiti. ,Serdito Ijudftvo v’ Kon- fhtantinopoli hozhe nefrezhniga odftavleniga oblaftnika Ev- tropija potilim vmoriti: fv. Krisoftom njemu s’ fvojoj befedoj shivlenje refhi, ino Ijudftvo pregovori, de per zefarju vfmi- lenje nefrezhnimu fprofi. — Tako uzhenika moder govor fvoje uzhenze ftrafhne krivize obvarje, — befeda fkerbnih poglavarjov podloshne pred velikoj nefrezhoj ohrani. —Lju- besnivo pofvarjenje ftarifhov otroke poboljfhaino pogublenja refhi, — prijasen ogovor sveftiga prijatela, tovarfha alj to- varfbize fvojimu blishnimu nedolshnoft obrani, sapelovanje odshene, jeso ino fovrashtvo vtolashi, kakor veter megle ino hudo vreme raspodi. Pa tudivojfka, kuga ino lakota toliko hudiga ne nare¬ dijo, kolikor hudoben jesik na fveti nefrezhe ftori. „Smert ino shivlenje fta jesiku v’ oblafti.“ (Prip. 18,21.) Hu¬ doben jesik fveto refnizo sadufbi, hudizhovo lash pa po fveti rasnafha, — krade fkos obrekovanje ino opravljanje blishni¬ mu pofbtenje, — mori s’ klafanjam nedolshnoft ino devifht- vo mladih ljudi,—podpihuje sakonfke, napravlja med fo- fefko fovrashtvo ino prepir, ■— zlo fveto vero sanizhuje, ino fe predersne, preklinjati fvojiga ftvarnika. „Glejte, kakor maj¬ hen ogenj velik gojsd (lef) foshge: tako je tudi jesik ogenj, sapopadek vfe krivize, ki vef tek nafhiga shivlenja foshge, vnet od pekla .‘‘ (Jak. 3, 5.) — Herodina hzher na imenitnim goftvanji verlo plefhe, ino Ilerodesh omoten ji dati obljubi, kar posheli. Hitro tezhe deklina fvojo mater prafhat. Hu¬ dobna Herodja ji rezhe: „Proli glavo Janesa kerftnika!“ ino njeni hudoben jesik je nedolshnimu glavo vsel. Nedolshen Jesuf pred Pilatusham na fodhi ftoji; fodnik nad njem krivi¬ ze ne najde, ino ga hozhefpuftiti. Alj hudoben jesik Judov- fkih poglavarjov Ijudftvo podpiha, de fodnika perfili, nar nedolshnifhiga na krishi vmoriti.—'Tako tudi med nami hu¬ dobni jesiki narode fpuntajo, kraljeftva pohujfhajo, nebefa prasnijo, ino polnijo pekel. „To fe ne fme, bratje moji, tako goditi!“ (Jak. 3,10.) —• „Od vfake prasne hefede, gavori Jesuf, hote enkrat odgovor dajali na fodni dan. Sakaj is fvojih befedi bofh ti opravizhen, ino is fvojih hefedi bofh obfojen.“ (Mat. 12, 36. 37.) Kaj ho s’nami, ki po nava¬ di govorimo, kedar bi naj molzhali, ino molzhimo , ke- dar bi govoriti potreba bilo ? »5 Ne bodite mutafti, ftarifhi vi, gofpodarji ino gofpodinje, ino vfi predpoftavleni! ako vidite, de fe per vafhih otrokih, drushini ino podloshnih flabo godi. Povsdignite fvoj glaf, ki de zhuvaji (vabtari) fvojih pod¬ loshnih, ino ne hodile mutaftim pfam podobni, ki lajat ne snajo. Uzhite, klizhite ino (varite; ino gorje vam, zhe molzhite! (Is. 6, 5.) — Ne bodite mutafti tovarfhi ino tovarfhize, snanzi ino prijateli, kedar vidite, de vafh blishen flabo shivi. Pofvarite ga, kakor vam Je- suf sapoveduje; zhe pa lami ne samorete, ne samolzhile predpottavlenim, ino profite jih, naj mu pomagajo, dokler mu fhe ni samujeno. (Mat. 18, 19.) Tako bole refhili du- fho fvoj iga brata, fvoj e fe tire. ■—Ne bodite pa tudi mu¬ tafti, o kriftjani! kedar fe flushba boshja oprav¬ lja; povsdigujte fvoj glaf s’fvetoj zerkvoj na semlji, boshjo hvalo prepevat’, de jo tudi enkrat v’nebelih vefelo prepevali bole. — Tako bo jesik Bogu k’ zhafti, ino nam k’ isvelizhanju modro ravnan. ,,Kdor hozhe vefelo shivlenje imeti, ino vi- diti dobre dni, naj fvoj jesik hudiga varje, ino njegove vila naj ne govorijo krivize? 4 (I. Pet. 3, 10.) 3. Tretji dar nefkonzhne boshje dobrote je sdrav po¬ rivih nafhih ufhef. Kaj bi nam pomagala jesika fhe tolika sgovornolt, ako bi gluhi bili, ino befede ne flifhalL Kdo popifhe vefelje, kdo prefhteje dobrote, ki nam jih do¬ ber Bog fkos nafhe ufhefa deli? Mlado dete she v* sibeli ljubesnive matere fladko pelje poflufha, ino bolnik na fmert- ni poftelji tolashne befede vezhnih refniz; mladenzh poflu¬ fha mizhno shvergolenje vefelih plizhiz, ino potrebne nau¬ ke modriga uzhenika. — Hud duh je obhajal ,Savla, ne- frezhniga Israelfkiga kralja; mladenzh David je na harpe sapel, ferze mu rasvefelil, ino hud duh ga je sapullil. (I. Kralj. 16, 23.) Evdokfija, velika grefhniza, zhuje meniha milo peti od fodniga dne, fe fpokori, ino je velika fvetniza. Koliko sgublenih dufh fe tudi med nami fkos poflufhanje fvetih naukov is grefhniga fpanja sbudi, koliko shaloitnih ferz fkos lepe pefme rasvefeli, koliko isvelizhanfkiga nau¬ ka po zerkvah, fholah ino pofhtenih tovarfhijah flifhi •' Sa vfe to gluh revesh ne ve; njemu je vef shiv fvet le (ihk pufhava. Kako nehvaleshno sa tolike dobrote delajo grefhniki, ki fvoje ufhefa dobrimu nauku sapirajo, 96 flabe fvete (rale) pa poflufhajo, ino s' fvojim pofluham dufho vmorijo! — Kakor je Eva sapelivo kazho poflufhala, febe, mosha ino vef fvoj sarod nefrezhen ftorila: tako ne- frezhno poflufhajo nefpametni fantje ino deklize sapelivzov goljufne befede, dokler jim zhifto veft oglufhijo, ino jih ob nedolshnoft perpravijo. ,Slabi kriftjani befedvanje fpa- zhenih neverzov tako dolgo poflufhajo, de fvojo vero sgu- bijo; — naftavljajo fvoje ufhefa hudobnim opravlivzam ino lashnivzam, ino fe vfih teh ptujih grehov deleshne ftorijo. Sa to opominja moder ,Sirah: ,,Sagradi s’ ternjam fvoje ufhefa, nikar hudobniga jesika ne poflufhaj.“ (,Sir. 28,28.) Ravno tako nehvaleshno delajo tudi ljudje, ki fvoje ufhefa dobrim naukam sapirajo, de jim isvelizhanfko opominvanje v’ ferze ne pride. Podobni fo terdovratnim Judam, ki fo fi uha mafhili, de bi rcfnize ne zhuli, katero je fv. ,Shtefan njim osnanoval. Koliko jih je med nami, kteri bi prasne kvante dni ino nozhi poflufhali; olj fvetih pogovorov jih hitro ufhefa bolijo. Ravno takim Je- suf pravi: „Kdor je is Boga, boshjo befedo poflufha; sa to vi tajifte ne poflufhate, ker is Boga nifte.“ (Jan. 8,47.) Ta¬ kim ne bojo sdrave ufhefa v* isvelizhanje, ampak v’pogub* lenje, sakaj: ,,Njih ferze je oterpno; s’ozhmi ne vidijo, ino s’ ufhefami ne flifhijo, ino s’ferzam nesaftopijo, ino fe ne preobernejo.“ (Djanj. Ap. 28, 27.) — O tak sapirajmo fkerbno fvoje ufhefa vlim sapelivim ino pohujfhlivim pogo- voram , poflufhajmo radi isvelizhanfki glaf boshjiga nauka. „ ( Srezhne fo vafhe ufhefa, ker flifhijo, kar je veliko pre¬ rokov ino pravizhnih shelelo flifhati, ino nifo flifhali: 64 (Mat. 13, 16. 17.) befede^ vezhniga shivlenja. Kakor po treh pervih pozhutkih bres fhtevila dobrot is rok Ozheta nebefhkiga imamo, tako j tudi duhamo s fvojim nofam difhave lepih roshiz ino drugih shlahnih rezhi; okufhamo blage ino sdrave jedi s’ fvojimi ufta- mi, ino savshivamo po vfih udih fvojiga trupla neisre- zheno veliko vefelja. Ravno to je tajiftih pet talentor, uzhi fv. Gregor, katere je gofpod nam fvojim hlapzam dal, de bi s’ njimi modro kupzhevali, ino fi [ saflushiji vezhno shivlenje. 97 m. Vfe je vfigamogozhen flvarnik modro naredil, bratje in feftre moje! nar shlahnej pa nafhe telo ino njegovih pet pozhutkov. O ravnajmo tudi mi s’ fvojimi pozhutki tako, de nam ne bojo udje pogublenja, ampak udje vezhniga svelizhanja! Tako bojo enkrat pile tamkaj v’ fvetim raji nafhe ufhefa vefelo petje vezhne zliafti, s’ trumoj angeljfkoj hvalil nafh jesik fvojiga llvarnika, gledale vezhno luzh nafhe ozhi, ino mi velizhaftvo savshivali, ki ga ni vidilo nobeno oko, ne flifhalo uho, ino fhe nobeno zhlovefhko ferze obzhutilo. Amen. XVI. Dvanajlta nedela po binkofhtih. Od nar vezhi sapovedi kerfhan- fke ljubesni. Evangelj od vfmileniga ,Samarijana. Luk . 10, 23 — 37. Ide dve rezhi ftorite ljudi gotovo frezhne: ljubesn do Boga, ino do fvojiga blishniga. Kedar med ljudmi prava ljubesn vgafne, nebo ino semlja shalujeta. Taka fe je na fveti godila, preden je Jesuf uzhiti sazhdl; ino vliga sader- shanja pervo, nar vezhi sapoved, ktero je Bog she nekdaj po Mojsefu dal, fpet ponovil, rekozh: Ljubi Boga zhres vfe, in fvojiga blishniga kakor fam febe: kar fmo ravno v’ fv. evangelji saflifhali. V. 23 — 24. Zhres vfe velika frezha je sa naf kriftjane, de fmo v’ fveti kerfhanfki veri rojeni, ino poduzheni v' pra- ,Slomnicl( hrana c, n. — II. 7 98 vini fposnanji boshjim; olj lilo flabo mi to fvojo frezho fpos- namo. — Kakor jetniki po lVojim odrefheniku milo sdihu- jejo, ino sapufheni otrozi fvojiga ozheta sheljno zhakajo, tako ferzhno fo sheleli preroki ino fveti kralji v’ karim sa- koni obljubleniga uzhenika ino isvelizharja. „Rofite nebefa pravizhniga, fo vpili, odpri fe semlja, ino nam rodiMelija;" alj nifo vzhakali njehovih dni na semlji. Sa to Jesuf froje uzhenze frezhne flovi, ki njegove nauke poflufhajo, nja boshje dela gledajo, pa tudi v’fvojim ferzu ohranijo. To je frezha, ki je nifo kralji ino preroki imeli; imeli fo jo apokelni, imamo jo tudi mi, ker fe nam njegovi nauki raslagajo , ino njegovi zhudeshi osnanujejo. V. 25 — 28. V’ prevsetnim ferzi gnada boshja ne pre¬ biva , ino napuhnjene glave fe boshji nauki ne primejo. , Kog j e vfe to prevsetnim modrijanam sakril, ino je ponish- nim rasodel; sakaj takih je nebefhko kralekvo. — ,Shtima- ni fariseji ino uzheni pifmouki fo tudi Jesufa poflufhali, ino gledali njegove zhudeshe; alj njih prevsetno ferze ni hotlo njegovih naukov pofnemati, ne fhtimana njihova glava taji- kih vervati. Ifkali fo farno njegov nauk per ljudeh ob po- fhtenje djati. Takih eden je bil pifmouk, uzhenik Judov- fke pokave, od kateriga fv. evangelj govori. — Ni mu bilo po volji, de Jesuf fvoje poflufhavze toliko frezhne hvali- Jesufa ponishati ino uzhenzam vefelje fkaliti, njega pofku- li, rekozh: „Uzhenik ! zhe fi nam v’ refnizi toliko frezho pernelil, kakor pravifh, povej mi vender, kaj mi je koriti, de bom svelizhan ? sa kar fe med nami veliko prepiramo/ 4 Kar je pifmouk po hinavfko baral, to je Bog vfakimu zhlo- veku v’ ferze vtifnil, ino tudi v’ harim sakoni ozhitno sa- povedal. Fariseji fo to sapoved na zheli v’ enim remenzi sapifano nofili, naj bi nje ne posabili; ino te uzhen mosh bi nje vedil ne bil? — Jesuf befedo oberne, ino pifmouka pr 1 ' me, rekozh: „Ako li ti uzhenik fv. pifma, kako pa berefh nar pervo sapoved v’poftavi sapifano ?“ Mosh mu mora od' govorili, kakor fv. pifmo pravi: „Ljubi Gofpoda fvojiga Boga bolj kakor vfe, ker tvoje ferze posheli, kar tvoja du- fha ljubiti premore; s" vlim persadevanjam dufhne ino tele- fne mozhi, ino s’ enoj befedoj: vfe tvoje mifli ino shejj e naj bojo v’ Boga obernjene, vfe tvoje djanje ino nehanje po volji boshji ravnano; ljubi pa tudi fvojiga blishnig* (savolj Boga) kakor fam febe.“ — Vfe to je prekanjen fe' 99 risej dobro vedil, ino Jesuf ga je pohvalil, de je prav od¬ govoril; alj farno vediti, pa ne koriti, zhloveka ne isveli- zha; sato mu je na to Jesuf rekel: ,,Le flori tudi tako, in bofh gotovo isvelizhan.“ V. 29. ,Shtimaniga mosha je bilo fram, de bi fe dal Jesufu pofvariti, ino tako gladko odpraviti. ,She drugo Je- sufu poflavi, ker mu je perva fpodletela. „Kdo pa je moj blish- ni,je djal, naj bi ga ljubil, ko fam febe ? ,/£ — Judje fo ljubili fa¬ rno fvoje domazhe rojake, snanze ino prijatele. ,Sovrash- nike, ljudi ptuje vere ino drugih deshel nifo imeli sa fvoje blishnje. Pofebno pa fo jim bili ,Samarijani kakor tern v’ peti, s’ katerimi fo imeli savolj vere ino tempelna toliko fovrashtva ino prepira, de fhe govorili nifo s’ njimi. Take fovrashiti tudi pifmouk po fvojih fpazhenih miflih ni imel sa greh. Ravno na to je fvojo sanko poftavil, ter je farni per febi djal: Zhe porezhe, de fo vfi ljudje, tudi neverniki; nafhi blishni, fe bo Judam sameril; alj bo farne Jude sa blishne fposnal, bo ptujze rasshalil, katerih je tudi veliko sa Jesufam hodilo. V. 30. Jesuf mu shivo podobo v’ šali priliki od vfmi- leniga ,Samarijana pokashe, ga lepo, de nizh lepfhi, per- lili refnizo fposnati, de fo vfi ljudje njegovi blishni, ino fa- miga febe obfoditi, de ne mifli prav. Perpoveduje mu: „Neki zhlovek, Judovfke vere ino deshele rojak, fe je is Jerusalema, poglavitniga mefta, v’ odleshno mefto Jeriho fkos nevarno pufhavo podal, ino je po poti med rasbojnike prifhel, katerih je v’ t<5m kraji lilo veliko bilo, ki fo ga po¬ bili, oropali, ino le malo sbiviga sa zeftoj leshati puftili. — Kdo bi fe tolikiga firomaka v’ fmertnih teshavah ne vfmi- lil? In vender, poglej, duhovnik Judovfke vere memo pri¬ de, ga pogleda , alj fhe hitreje memo nja fvoj pot odkimuje. Sa njim dojde levij , duhovfkih flushavnikov eden (ki fo v’ tempelni ftregli), fe revesha sgrosi, pa tudi sa pervim hi¬ tro pokopi. Nobeden teh dvuj, per Judih vifoko zhiflanih moshov, fe ni vboshza vfmilil, ga ni sa fvojiga blishniga fposnal, zhe je bil ravno firomak domazh zhlovek. —Sad- nizh pride ,Samarijan, zhlovek ptuje vere ino druge deshele; ino rde fi ravno vi take ljudi sanizhujete, fe mu je vafh ro¬ jak vender le vfmilil. On ne gleda samude, ne potrofhka, fe tudi rasbojnikov ne boji, ino vef vfmileniga ferza firo¬ maka rane s’ jefiham ismije, s’oljarn pomashe, jih obeshe, 17 * 100 ga na fvoje shivinzhe pofadi, gre pefhez polek njega, ino ga na pervo goftivnizo (kerzhmo, ofhterijo, taberno) fpra- vi, ino mu s’ vfim poflreshe. — Kedar fe drugi den dalej odpravi, sa njega plazha, narozbi goftivniku sa njega fker- beti, ter mu obljubi nasaj grede vfe poverniti, kar bo sa-nj potrofhil. — „Kdo teh treh, vprafha fariseja Jesuf, je tega Jiromaka sa fvojiga blishniga fposnal!" Pifmouk je mogel fposnati, de ne duhovn, ne levit, zhe fta ravno domazha bila, temuzh ptuj ,Samarijan. Ino Jesuf ga lepo odpravi, rekozh: „Idi, ino tudi tak blishen bodi. Ne glej na vero, ne deshele, ne snanja, ne fovrashtva, ampak pomagaj re- veshu, ki tvojepomozhi potrebuje: tako bofh fvojiga blish¬ niga ljubil." Saflifhal je farisej fvoj potreben nauk, ino je omolknil - , sftflifhali fmo ga tudi mi: de bi ga le svello dopolnili, ino vefelili fe fvojiga nefkonzhno modriga, preljubesnivi- ga uzhenika! II. Veliko frezho, katero fo uzhenzi imeli, Jesufa viditi ino njega poflufhati, imamo kriftjani tudi mi. Tudi mi poflufhamo njegove nauke, beremo njegove zhudeshe, ino savshivamo isvelizhanfke blagomilofti alj gnade, ki jih je nam v’ fvoji fveli zerkvi sapuftil. „ 4 Srezhni fo, kteri nifo vidili, ino fo vervali." (Jan. 20,29.) — Pa tudi nam, kakor fariseju, bosbji uzhenik veli: „Ljubite Boga zhres vfe sa- volj njega famiga, ino fvojiga blishniga savolj Boga kakor farni febe; llorite to , in bote zhafno ino vezhno frezhno shiveli." 1. Boga ljubiti je vfakimu lehko, ki njega prav fposnava. Nobeno slato ni tako lepo, kakor Bog, ki ga je kvaril; nobeno blago ni tako dobro, kakor dober je Bog, ki ga je dal. „Koder ti hodifh, o Gofpod! klizbe brumen David, kaple obilnofl, s’ radoftjoj alj s’ vefeljam fe hribri opafajo; po gorah fe pafejo ovze, ino [shito napolni doline." (Pf* 64,10.)— Vfe, kar fmo ino imamo je ljubesni boshje dar. —• Njegovo preljubesnivo velizhaftvo; njegova fveta previdno!!, ki po ozhetovo sa naffkerbi; njegova tnS- drolt, ki naf tako zhudno vlada: vfe njegove boshje laflnofti nam osnanujejo njegovo Jjubesn, ino naf vabijo, njega sa- 101 volj njegovih nefkonzhnih fpopolnomafti ljubiti. — Vfaka svesda, ki nam fveti; tudi fapa, katero pojemamo; mati semlja ; ki naf redi; lepe roshe, ki jo lepfhajo; shlahno drevje, ki po njej rafte; ljuba voda, ki jo pomaka; letvine, dnevi ino nozhi, nebo ino semlja: vfe nam osnanuje bosbjo ljubesn, ino naf vabi, Boga ljubiti savolj njegove prevelike dobrote. — Nafha dufha s’fvojoj pametjoj ino saftopnoftjoj, ki je vftvarjena po njegovi podobi; nafhe telo, vli njegovi udi ino shilize, ki jih je tako zhudno vftvaril; vfe dobrote, ki jih savshiva; vfe osnanuje boshjo ljubesn, ino naf vabi, njega ljubiti savolj njegovih nam podelenih dobrot. — Po- febno pa njegova fveta vera, ki naf uzhi ino isvelizhuje; fveti krish boshjiga ,Sina, na katerim naf je odrefhil; nje¬ gove fvete sapovedi, ki naf frezhne ftorijo; njegovi tempelni, v’katere naf sbera, kakor ozhe otroke v’ fvojo hifho; fv,eli sakramenti, fkos katere naf pofvezbuje; vfe osnanuje bosbjo ljubesn; vfe naf njega ljubiti uzhi, savolj njegove nefkonzhne milofti. — Boshjo ljubesn prerokuje fonze po dne, ino luna po nozhi; žela semlja, na kateri Bog med nami prebiva; fvete nebefa, v’ katerih nam hozhe nafho ljubesn vekomaj plazha- ti; in tudi pekel, ki ga je vftvaril is ljubesni do naf, de bi hudobne, ki v’ ljubesni shiveti nozhejo , od dobrih lozhil; — vfe ftvari bres vliga sbtevila naf vabijo , ljubiti fvojiga Boga. Ino nafhe ferze bi njega zhres vfe ne ljubilo? „Ljubimo Boga, faj naf je Bog poprej ljubil. 44 (I. Jan. 4, 19.) 2. „Jes ljubim fvojiga Boga,“ tako kriftjanov veliko go¬ vori, alj malo jih v’djanji pravo ljubesn pokashe. — Perva prizha prave ljubesni boshje nam more biti, de is gorezhiga ferza shelimo ino ftorimo, kar Bogu dopade, ino sanizhujemo, kar Bog sanizhuje, ino fe nizhefarbolj ne bo¬ jimo , kakor njega skaliti. „Kdor dopolni moje sapovedi, pravi Jesuf, on je, ki mene ljubi.“ (Jan. 14, 21.) Ino fv. Ja- nes uzhi: „To je ljubesn boshja, de njegove sapovedi der- shimo !“ (I. Jan. 5,3.) Dufha, ki Boga prav ljubi, po njem hrepeni, ino fe nar bolj greha boji, ki bi jo lozhil boshje ljubesni. ,Serze, ki shivo ljubi fvojiga Boga, bi rado vfe ferza s’ ljubesnjoj boshjoj vnelo, is ljubesni vfe preterpelo, tudi nar hujfhi martre ino fme'rt. „Ti h naf sa febe vftvaril, ino nepo- kojno je nafhe ferze, dokler ne pozhiva v’ tebi, o Bog! 44 (,Sv. Avgufhtin.) „Kaj imamo v’ nebelih bres tebe, ino kaj hozhemo na semlji kakor tebe. 44 (Pf. 72, 25.) 102 3. Refnizhen porok prave ljubesni boshje nam more biti drugizh: ljubiš n blishniga, de ljubimo vfe fvoje brate ino feltre savolj Boga, kakor farni febe. „Kdor pravi, de ljubi Boga, pa fovrashi fvojiga blishniga, je lashnivez, ino per njem ni refnize. Sakaj kdor fvojiga brata ne ljubi, kateriga vidi, kako samore Boga ljubiti, kteriga ne vidi? Ino to sapoved imamo od Boga, de kdor Boga ljubi, more tudi ljubiti fvojiga brata. (I. Jan. 4, 20, 21.) — Vli fmo otrozi Ozheta nebefhkiga; ino ljubdsn med nami je nebefhki paf, ki naf objema. Nflfmo bratje ino feftreJesufaKriftufa, ino ljubesn blishniga je shivo snamenje nafhe kerfhanfke shlahte. O ka¬ ko frezhna bi bila vfaka shlahta, naj bi v’ljubesni med feboj sbivela; vfaka hifha — fofefka — deshela bi v’ ljubesni bila is- voljena hifha vefelja bres vfe shalolti ino fovrashtva. — Alj nebefhki paf kerfhanfke ljubesni je med nami Itrafhno ras- tergan, snamenje tajifte je fkoro is nafhib ferz isbrifano. —■ Lashnivi prijatli fvojim prijatlam ljubesn ponujajo , de jih Joshej golfajo. Mladenzhi ino deklize fi ljubesn perfegajo, de en drugiga v’ greh sapeljajo. O fveta ljubesn, ti nebefh- ka hzher, kolika nezhalt fe tvojimu imenu per nezhiftih, rasujsdanih ljudeh godi, ki pravijo, de fe ljubijo ! To ni lju¬ besn, ampak nar gerfhi fovrashtvo. „Ljubesn ni nevofhh- va; kar ni pofhteno, tega ne dela; ne ifhe fvojiga dobizhka. Krivize fe ne vefeli, ampak le refnize.“ (I. Kor. 13, 1.) Dela ljubesni fe den denafhni le takim ftorijo, ki jih nar manj potrebujejo. Naj naf kaki imeniten gofpod kaj poproli, sa veliko zhaft fi fhtejemo, njega poflushiti; naj naf pa kak firomak v’imenu boshjim poprofi, ga po navadi odpravimo, rekozh: „Bog ti pomagaj !‘ £ Alj neverno, kaj je obljubil Jesuf: „Karkoli enimu mojih nar manjfhih bratov itorite, to fle meni ftorili.“ (Mat. 25, 40.) Zhe bogatin kake pomozhi potrebuje, vfaki je hitro perpravlen njemu Boriti, kar posheli, ker fe lepiga plazhila sanafha; revesha fe p a vfaki rad snebi, ter ne pomifli, de kupiza (kosarz) mersle vode fvojiga plazhila sgubila ne bo. (Mat. 10,42.) Koliko firot med nami po nafhi pomozhi fvoje roke Itega, ino mi s’ malopridnim farisejam baramo: „Kdo je nafh blishni?' 1 O ne posabimo lepe prilike od vfmileniga ,Samarijana k 1 naf tako shivo fvojiga blishniga ljubiti uzhi! 4. Ljubiti mormo nar pervizh fzer fvojo shlahto, pri* jatle ino snanze, pa tudi vfe ljudi, zelo fvoje fovra- 103 shnike. Ljubiti mormo ne Je s’befedoj, ampak v’ djanji ino v’ refnizi. (L Jan. 3, 18w) „Ako tla brat ino feftragola, ino vfakdanjiga shivesba potrebujeta, rezhe jima pak kdo is med vaf: Pojdeta v’miri, ogrejta fe, ino najejta fe; vibi pak jima ne dali, kar sa telo potrebujeta, kaj bi pomagalo? 44 (Jak. 2 , 15.16.) „Ljubesn, kjer je', velike rezki flori; ako jih ne flori; ni ljubesn. 44 (,Sv. Gregor.) „Vera bres dobrih del je mertva; konez nafhe vere je ljubesn. 44 (I. Tim. 1,5.) — ,Svojo dufho ino telo Bogu k’ zhafti, blishnimu pa k’ pomozbi prav oberniti, njemu vfe sheleti, pa tudi po samogi floriti, kar farni febi po pameti sheljimo, bres vfe pofvetne dobizhkarije: to fe pravi blish- niga savolj Boga ljubiti, kakor fam febe. Tako fkashemo, de fmo dobri boshji otrozi, ino pravi kriftjani. „Naj bi jes, pravi fv. Pavl, vfe zhlovefhke ino angeljfke jesike snal ino bi ljubesni ne imel, bil bi ko bernezha (donezha) ruda, ino shvenklajozh svonez. Ako bi snal prerokovati, ino vedil vfe fkrivnofli, na vfe uzhen bil, ino tako terdno vero imel, de bi gore preftavljal, ljubesni bi pa ne imel, sa nizh bi bil. Zhe bi pa tudi vfe fvoje premoshenje sa shivesh vbogim rasdelil, ino fvoje telo fosbgati dal, pa ne is prave ljubesni, meni bi nizh ne pomagalo. 44 (I. Kor. 13, 1. 3.) ,,Bog je lju¬ besn; ino le kdor v’ ljubezni oftane, v’ Bogu oftane, ino Bog oftane v’ njemu. 44 (I. Jan. 4, 16.) Kdor blishniga lju¬ bi , je poftavo dopolnil. III. Kedar je fv. Janes evangelift, kteriga je Kriftuf med vlimi uzhenzi nar bolj ljubil, na fvoje flare dni v’Efesi na jutrovim shivel, ino she bliso devetdefet let od velike fta- rofti ni mogel vezh v’ zerkvo hoditi, fo ga kriftjani na rokah v’ fvoje sbiralifha nofili. Vef flab, ni jim drugiga pridgovati mogel, kakor te le befede je neprenehama po- novljal: „Otrozhizhi, ljubite fe med febo, otro- zhizhi, ljubite fe!“ Kriftjani fo fe navelizhali smiram eno poflufhati, ino ga vprafhajo: „Uzhenik! sakaj nam spfiram eno pravifh!‘ £ Lepo jim fv. Janes odgovori: „Sa to, ker je ta sapoved gofpodova, ki je rekel: Novo sapo- ved vam dam, de fe med febo ljubite. Ako to ftorite, je sadofti. 44 — Ljube dufhe! ali fhe shiv ogenj prave ker- 104 fhanfke ljubesni, ki ga je prineiil Jesuf Kriftuf is nebef, v’ vafhim ferzi ne shivi, o tak nej fe vender enkrat sbivo vneme, ino na vezhno gori. — Enkrat bomo gledali, kar sdaj varujemo 5 kar sdaj upamo, bomo savshivali; kar pa sdaj pravizhno ljubimo, bomo vekomaj ljubili. Amen. XVII. TrinajJta nedela po binko[litih. Od hvaleshnofti. Jesuf osdravi defel gobovih mos/i. Luk. 17, 11 — 19. TJ® osnate, ljubi moji! imeniten ino veliko vreden dnar, ki vfe dragote preplazha, vfe prijete dobrote poverne, ino fi tudi v’ prihodno vfe potrebno perkupi? Le te sblahen dnar je ljuba hvaleshnoft. Vfaki zhlovek te dnar leh- ko ima, alj le malo jih dnarja hvaleshnofti prav posna; sa to je med nami toliko potrebnih liromakov, vfmilenih po- mozhnikov pa tako malo, ker ljudje fvojim dobrotnikam ravno tak malo hvaleshnofti vejo, kakor osdravleni mosbp po denafhnim fv. evangelji fvojimu boshjimu sdravniku. I. V. 11. Koder je vfmilen Jesuf bodil, od permorfkih meft Tira ino,Sidona do reke Jordana, ino od Nazareta na Ga- lilejfkim do Jerusalema v’ Judeji, povfodi je fvoje milofti ino dobrote delil! pa le nehvaleshnoft je bila njemu doftikrat sa plazhilo. — Med Galilejoj in ,Samarijoj v’ Jerusalem gre, kedar njega per neki veli defet gobovih mosh frezha. ,Strafhno nesnana bolesn fo bile gobe. Gobov zhlovek je bil vef v’ eni krafti, je imel pezhene ude in ognjene ozfn; ( od prevelikiga fmrada fe je moral is med sdravih pobrati, de bi fe jih bolesn ne prijela; le po famotnih krajih je 105 bil perlilen s’drugimi gobovimi shiveti, ino nikomur sdra- vimu fe ni fmel blishati. (IV. Mojs. 5, 2.) Sa tega del je tudi defet gobovih od dalezh Halo, ino fe Jesufu perblisha- ti upali nifo. V. 12.—'13. Nar shlahnej rezh je bolniku saupanje, de mu bo boljfhi; nar vezhi shaloft taka bolesn, sa katero nobeniga sdravila ni, kakor je bila vezh del bolesn gobo¬ vih; malokdo je osdravel. Naman, imeniten dvornik ,Sir- fkiga kralja, je vfe sdravnike pofkufil, pa nifo mogli po¬ magati, dokler ni prifhel k’ Eliseju, boshjimu preroku. Tudi delet gobovih noben osdravel ni;— sato fo na Jesufa zhakali, ino kedar ga vgledajo, na vef glaf profiti sazhno: „Jesuf, zhudopoln uzhenik, vfmili fe naf!“ V. 14. De bolnik sopet osdravi, fo mu sravno vfih sdravil pofebno dve rezhi potrebne, terdno saupanje v’bosh- jo pomozh, ki nam jo Bog fkos vrazhila alj arzneje daja; sravno pa tudi poterpeshlivoft. Terdno je bilo saupanje gobovih, sa to jim je vkasal Jesuf duhovnikam fkasati fe. (Judovfki duhovni fo bili sa to poftavleni: fposnati, zhe je kdo osdravel, ino ali fme ozhifhen fpet med ljudi.) Lepa je bila tudi njih poterpeshlivoll; zhe ravno nifo bili per prizhi osdravleni, fo vender po Jesufovi befedi fhli, ino zhakali, kaj fe bo s’ njimi sgodilo. Ino glej ! gredozh fe jim gobe olufhijo, ino vli poftanejo kakor novorojeni. Ne- isrezheno vefelje vfe obide nad tolikoj frezhoj. V. 15 — 16. Rad zhlovek mifli naBoga, dokler fe nje¬ mu hudo godi; alj ravno tako rad njega posabi, kedar nje¬ mu je dobro, kar nam ozhifheni moshje pokashejo. Is med defet frezhnih fe devet sa Jesufa, fvojiga dobrotnika*, ne smeni vezh; le defeti prevelik boshji dar Ijubiga sdravja hvaleshno fposna, fe hitro poverne, poklekne pred Jesufa, ino sa toliko zhudno dobroto fvojiga Boga na vef glaf zhefti ino hvali; pa fhe on ni bil domazhih ljudi, bil je ptujz, od Judov samezhvan ,Samarijan. — Tako fe na fveti godi! Ravno tifti, ki nar vezh dobrot prijemajo, fe nar blishej dobrotnikov snajdejo, fo nar vezhi nehvaleshniki. Veliko je bilo takih med Judi, ino jih je tudi med kriftjani, nad kate- rimj nebefhki Ozlie toshuje: „Poflufhajte nebefa, ino sem- Ija naftavi ufhefha! Otroke fim isredil ino povifhal, oni lo pa mene savergli. Vol posna, zhigarje, ino ofel jafli fvoji¬ ga gofpoda; moje ljudllvo pa mene ne fposna." (Is. 1> 2.3.) 106 V. 17 — 18. Ni pod milim fonzam vezhi gerdobe od nehvaleshniga zhloveka. Tudi nar ponishnifhi Jesuf fe je nad nehvaleshnoftjoj osdravlenih moshov britko poto- shil, rekozh: „Kaj ne, de je bilo defet osdravlenih; ino le en lam fe pride s ah valit; kje pa je unih devet? Zhe ravno jes fvoje hvale ne ifhem, je hotel rezhi, vender mene v’ ferze shalofli, de fe unih noben ne snajde, ki bi Bogu fpo- dobno hvalo ino zhaft iskasal, kakor te ptuj zhlovek. 5KhIovek od shene rojen , pravi brumen Job , le kratko zbafa shivi, ino je mnogim nadlogam podvershen.“ Kakor kofez na travniki selenim kofi, travo poresbe ino roshize poshenje , tako tudi fmert bres raslozbka ftare ino mlade pobdra. Ona ne fhteje let, ne gleda bogaftva, ftare pokofi, ino mlade pofeka, kakor ji vligamogozhen ,Stvarnik odka- she. — To nam prizha novih grobov veliko fhtevilo, nam osnanuje mertvafhkih svonov shaloften glaf, ino nam per- godbaj denafhniga fv. evangelja ozhitno pokasbe. I. 9 8 V. 11 . Po bojah fvojiga uzbenftva na semli pride Jesuf po Galilejfkim v’ meftize Najm, Ravno flopi med meftne vrata s fvojimi Ozlienzi, kedar mu merlizha naproti pernefo. 118 Bil je fhe mladenzh, v’ roshnim zveti fvojiga shivlenja, ino pa edini fin sapufhene vdove. Vfa v’ joku njega shaloftna mati fpremlja s’ drugimi ljudmi na sadnim poti ^pogre¬ bu.— Kakor fe je godilo vbogi vdovi materi, fe fhe dan denafhen po fhirokim fveti godi. Kdo samore prefhteti vfe grenke folse, ki fe per fmertnih pofteljah, sravno mert- vafhkih vojdrov alj par, ino na pokopalifhah rajnih preli¬ jejo. Jozhe fe shena sravno mertviga mosha, ino fe vto- lashiti ne da; folsijo fe sapufhene firote na pokopi fvojih ljubih flarifhov; prijatli ino snanzi sdihujejo sa fvojimi (svetlimi) tovarfhi. Vfi gremo eden sa drugim zherno semljo gnojit, ino vfaki mertvez nam prerokuje : „Donef meni, jutri pa tebi. 44 (,Sir. 38, 22.) V. 13 — 14. Shalofino bi sa naf bilo, fpremljati fvoje ljube k’pokopalifhu, ako bi Jesuf, ki je vbogo vdovo tako zhudno potolashil, tudi nafh tolashnik ne bil. — Vidil je shalollno mater, ino v’ ferze mu fe je vfmilila. Vef prijasn fe k’njej oberne, rekozh: „Nikar ne jokaj! 44 Alj kaj poma¬ ga tolashba v’ befedi, zhe bi pomozhi ne bilo? Prasne fo fhe toliko lepe befede, zhe ne pomagamo, kedar bi lehko. Jesuf nozhe farno omilovati, ampak tudi ftoriti hozhe po fvoji vfi g a m o g d z h n o ft i. — Bres odlaga ftopi k’ mertvafhkim noflam, na katerih fo merlizha po fhegi Israelzov odkritiga nefli. Prijel je sa nofle, de fo pogrebniki pollali. Sdaj saklizhe mertviga s’ vfigamogozhnim glalam, rekozh: „Mla- denzh, jes tebi vkashem, vtlani!“ — Kakor bi fe is fpanja obudil, fe fklone shiv ino sdrav; sazhne fe ogledovati ino govoriti. — Kako vefelo bo tudi enkrat sa vfe pravizhne, ki po grobih fpijo, saflifbati vfigamogozhen glaf boshjiga,Si¬ na: „yttanite mertvi, ino ftopite na fodbo! 44 ,Spet fe bojo v’ novim shivlenji vidili, ino s’ ljubimi fvojiga ferza govorili« V. 16. Ljudilvo je oftermelo, tolik zhudesh vgledati, ktenga je s’ mertvim Jesuf ftoril. ,Sveta groša vfe opade, ino kmalo sazbno Bogu hvalo gnati, rekozh: ,,Velik, velik prerok, boshji mosh je med nami. Bog fam ga je moral poflati, ino gaje s’fvojoj oblaftjoj obdal; fam Bog naf je obifkal. 44 —• Tak bomo hvalili tudi mi enkrat fvojiga Boga, ako tlrafhen foden den prebijemo, ino fe sa Jesufam ofeer- nemo v’ vezhno shivlenje. — Ravno sa to fe nam je potre¬ ba na frezhno fmert vredno perpravljati; sakaj le frezhna fmert nam vefelo vezhnoft odpre. 11» 1J. Dve nar hujfhi smoti fte krivi, de toliko ljudi nefrezhno vmerje. Perva smola je ta, de tako poredko ino tako flabo pomiflimo, kako kratko ino minlivo je nafhe shivlenje na fveti. ,Smert fe nam naglo perblishuje, ino mi fe na frezhno fmert perpravljati smiram odlagamo. 1. Kakor valovi biftre vode po gladkim potoki, te- zhejo nafhe leta, dnevi ino ure fmerti naproti; ino ka¬ kor jefenfki zbaf lift sa liftam od drevja pada, kaplemo eden sa drugim v’ mater zherno semljo tudi mi. Vfako leto jih per dvajfet miljonov pomerje, per fheft ino pet- defet tavshent jih vfaki den fvet sapufti; ino to minuto, ko govorim, bo fheft ino tridefet mojih bratov ino fefter na semlji hefedo Vezhniga poterdilo : „Zhlovek, prah li, ino v’ prah fe bofh premenil!“ (I.Mojs. 3,19.)—Vmreti mor- mo vfi; to naf laftna pamet uzhi, nam fv. pifmo prizha, ino vfakdanja (kufhnja kashe; tudi zhloveka ni, ki hi to tajil; alj kdaj? kje? ino kako? to nam je modra previdnoft boshja perkrila, de hi vfak den v’dobro obernili ino tako shiveli, kakor hi sadni nafhiga shivlenja bil.'—■ Vmerli bomo, morebiti letof, lehko fhe donef; ino kdo ve, zhe ravno to uro ne? „Perpravleni bodite, opo¬ minja Jesuf, vi ne vefte ure, ne dne.“ (Mat. 25, 13.) Nafha ura bo prifhla kakor tat po nozhi, ki na tihim hifho podkopa. (Mat. 24, 43.) Nafha fmertna ura bo po¬ dobna gofpodarju, ki pride na fkrivnim, kedar fe hlapzi nar manj sanafhajo (Luk. 12, 45.); kakor shenin , ki Opol- nozhi pride, kedar devize, ktere ga zhakajo, nar bolj sa- fpijo, de ga nefpametne, ki perpravlene nifo, na vfelej sa- mudijo. (Mat. 25,10.) Po vlih teh podobah Jesuf uzhi, ka¬ ko lehko naf fmert salese: na polji, kakor doma, na poti, kakor v’ pofteli. „ 4 Smert zhaka zhloveka povfodi.“ (,Sv. Avgufhtin.) 2. Kedar naf fmert povfodi salesuje, ino fe zhlovek na fveti kakor rosha perkashe, sgine kakor fenza, ino fvoje oftaje nima (Job 14, 20.); o tak ne veshimo p revež h fvojiga ferza na preminezhe blago, ne na po- fvetne dobrote. Po nevarnim morji fe (kos to shivlenje peljamo; hitro s’ fvojoj barkoj na terdo fkalo sadenemo, 118 Bil je The mladenzh, v’ roshnim zveti fvojiga shivlenja, ino pa edini lin sapufhene vdove. Vfa v’ joku njega shaloftna mati fpremlja s’ drugimi ljudmi na sadnim poti ^pogre¬ bu.—Kakor le je godilo vbogi vdovi materi, le fhe dan denafhen po fhirokim fveti godi. Kdo samore prefhteti vfe grenke folse, ki fe per fmertnih pofteljah, sravno mert- vafhkih vojdrov alj par, ino na pokopalifhah rajnih preli¬ jejo. Jozhe fe shena sravno mertviga mosha, ino fe vto- lasbiti ne da; folsijo fe sapufhene lirote na pokopi fvojih ljubih ftarifhov; prijatli ino snanzi sdihujejo sa fvojimi (sveftimi) tovarfhi. Vli gremo eden sa drugim zherno semljo gnojit, ino vfaki mertvez nam prerokuje: „Donef meni, jutri pa tebi.“ (,Sir. 38, 22.) V. 13 —• 14. Shaloftno bi sa naf bilo, fpremljati fvoje ljube k’ pokopalifhu, ako bi Jesuf, ki je vbogo vdovo tako zhudno potolashil, tudi nafh tolashnik ne bil. — Vidil je shaloftno mater, ino v’ ferze mu fe je vfmilila. Vef prijasn fe k’njej oberne, rekozh: „Nikar ne jokaj ! £{ Alj kaj poma¬ ga tolashba v’ befedi, zhe bi pomozhi ne bilo? Prasne fo fhe toliko lepe befede, zhe ne pomagamo, kedar bi lehko. Jesuf nozhe farno omilovati, ampak tudi ftoriti hozhe po fvoji vfigamogozhnofti. — Bres odlaga ftopi k’ mertvafhkim noflam, na katerih fo merlizha po fhegi Israelzov odkritiga nefli. Prijel je sa nofle, de fo pogrebniki poftali. Sdaj saklizhe mertviga s' vligamogozhnim glalam, rekozh: „Mla¬ denzh, jes tebi vkashem, vftani!“—Kakor bi fe is fpanja obudil, fe fklone shiv ino sdrav; sazhne fe ogledovati mo govoriti. — Kako vefelo bo tudi enkrat sa vfe pravizhne, ki po grobih fpijo, saflifhati vligamogozhen glaf boshjiga ,Si¬ na: ,,Vftanite mertvi, ino ftopite na fodbo!“ ,Spet fe bojo v’ novim shivlenji vidili, ino s’ ljubimi fvojiga ferza govorili* V. 16. Ljudftvo je oftermelo, tolik zhudesh vgledati, kteriga je s’ mertvim Jesuf ftoril. ,Sveta groša vfe opade, ino kmalo sazhno Bogu hvalo gnati, rekozh: „Velik, velik prerok, boshji mosh je med nami. Bog fam ga je moral poflati, ino gaje s’fvojoj oblaftjoj obdal; fam Bog naf je obifkal.“ —• Tak bomo hvalili tudi mi enkrat fvojiga Boga, ako ftrafhen foden den prebijemo, ino fe sa Jesufam ofeer- nemo v’ vezhno shivlenje. — Ravno sa to fe nam je potrd- ba na frezhno fmert vredno perpravljati; sakaj le frezhna fmert nam vefelo vezhnoft odpre. m ii. Dve nar hujfhi smoti ile krivi, de toliko ljudi nefrezhno vmerje. Perva smota je ta, de tako poredko ino tako flabo pomiflimo, kako kratko ino minlivo je nafhe shivlenje na fveti. ,Smert fe nam naglo perblishuje, ino mi fe na frezhno fmert perpravljati smiram odlagamo. 1. Kakor valovi biftre vode po gladkim potoki, te- zhejo nafhe leta, dnevi ino ure fmerti naproti; ino ka¬ kor jefenfki zhaf lift sa liftam od drevja pada, kaplemo eden sa drugim v’ mater zherno semljo tudi mi. Vfako leto jih per dvajfet miljonov pomerje, per fheft ino pet- defet tAvshent jih vfaki den fvet sapufti; ino to minuto, ko govorim, bo fheft ino tridefet mojih bratov ino fefter na semlji befedo Vezhniga poterdilo: „Zhlovek, prah Ii, ino v’ prah fe bofh premenil!“ (I. Mojs. 3, 19.)—Vmreti mor- mo vfi; to naf laftna pamet uzhi, nam fv. pifmo prizha, ino vfakdanja fkufhnja kashe; tudi zhloveka ni, ki hi to tajil; alj kdaj? kje? ino kako? to nam je modra previdnolt boshja perkrila, de hi vfak den v’dobro obernili ino tako shiveli, kakor hi sadni nafhiga shivlenja bil.—Vmerli bomo, morebiti letof, lehko fhe donef; ino kdo ve, zhe ravno to uro ne? „Perpravleni bodite, opo¬ minja Jesuf, vi ne vefte ure, ne dne.“ (Mat. 25, 13.) Nafha ura bo prifhla kakor tat po nozhi, ki na tihim hifho podkopa. (Mat. 2 4, 43.) Nafha fmertna tira bo po¬ dobna gofpodarju, ki pride na fkrivnim, kedar fe hlapzi nar manj sanafhajo (Luk. 12, 45.); kakor shenin , ki Opol- nozhi pride, kedar devize, ktere ga zhakajo, nar bolj sa- fpijo, de ga nefpametne, ki perpravlene nifo, na vfelej sa- mudijo. (Mat. 25,10.) Po vfih teh podobah Jesuf uzhi, ka¬ ko lehko naf fmert salese: na polji, kakor doma, na poti, kakor v’ podeli. „ 4 Smert zhaka zhloveka povfodi.“ (,Sv. Avgufhtin.) 2. Kedar naf fmert povfodi salesuje, ino fe zhlovek na fveti kakor rosha perkashe, sgine kakor fenza, ino fvoje oftaje nima (Job 14, 20.); o tak ne veshimo prevezh fvojiga ferza na preminezhe blago, ne na po- fvetne dobrote. Po nevarnim morji fe fkos to shivlenje peljamo; hitro s’ fvojoj barkoj na terdo fkalo sadenemo, 120 barka nafhiga shivlenja fe nam sdrobi, ino vfe nafhe blago fe nam v’ globozhino potopi. Kaj nam odane od vliga na- fhiga premoshenja, kedar vmerjemo ? ,Shtiri voske dile, en rastergan pert, pa temna jama; morebiti nam fhe tega dali ne bojo. „Goli fmo prifhli na fvet, goli poj demo fpet is tega fveta.“ (Pridg. 6, 14,) — Kedar tebe, o zhlovek! la¬ komna mifel obhaja, ako tebi nevfmileno ferze potrebnim dobro doriti brani, zhe tebe hude shelje krivizo delati lilijo, fpomni fe, de bofh moral vmreti, ino befedo saflifhati: „Neumnesh! fhe nizoj bo tebi tvoje sbivlenje odvseto; zhi- garbo, kar li perpravil ? ;< (Luk. 13, 20.)—-Kedar v tvojim ferzi pregrefhno poshelenje vdaja, te flabe tovarfhije vabi¬ jo, ino hozhejo v’ greh sapeljati; o le hitro pomifli na fmert, ino vfe fkufhnjave te bojo sapudile. Kakor tolovaji sa zeltoj pred fodnikam beshijo, tako fe hudobe fmerti bo¬ jijo, ki jih pred ojdriga fodnika pelja. ,,Per vfem fvojim djanji mifli, o zhlovek! na fmert, ino vekomaj ne bofh grefhil.“ (.Sir 7, 36.) 3. Sadojn bi pa bila nafha fhe tako pogolta mifel na fmert, zhe fe na frezhno fmert ne p e r p ravlj amo.—■ Kaj bofh sazhel, o grefhnik! ako tebe nevfmilena fmert v pregrefhnim shivlenji salese, kedar v’pijanofh* alj v’ fovrasht- vi shivzfh? Kaj bofh sazhela rasujsdana mladina, zhe tebe fmert ravno na neframnim poti sgrabi, ino is nezhidiga djanja pred fodho boshjo pelja? Tvoji fladki tovarfhi in tovarfhize te bojo hitro sapudili; tvoje pregrehe fe te bojo kakor Hrupne kazhe oklenile, ino pojdejo v’ dolgo vezhnoft s'tebo, tebe na vezhne zhafe pikat ino terpinzhit, zhe fe jih pred fmertjoj fkos pravo pokoro ino refnizhno pobolj- fhanje ne isnebifh. — O ne sanafhaj fe mladenzh na fvojo mlado kri, ne dekliza na fvoje rudezhe liže; pod kofoj tudi mlade roshize padajo, in tudi mladenzhe pokopat no lij o* „Bodite perpravleni, klizhe vfmilen Jesuf, ,Sin zhloveka pri¬ de ob uri (po vaf), kedar vam fe bo nar manj dosdevalo. 1 (Luk. 12, 40.) — „Ne odlagajte poboljfhanja od dne do dnd> de vaf Gofpod fpati ne najde .“ (Mark. 13, 36.) Ozhiftite f ye * tila fvojiga ferza, napolnite jih s’ shlahnim oljarn zhednofti in° dobrih del; o tak pojdejo vafhe dufhe, kakor modre device, fvojim nehefhkimu sheninu vefelo naproti, kijih fkos fmertne 1 vrata vezhno vefelje popelja. „Alj zhujte tedaj, pravi Jesuf? ker ne vede dneva ne ure.“ (Mat. 25,1 — 13.) 121 4. Druga smota je med nami, de fe ljudje fa¬ rno zhafne, telefne fmerti bojijo, dufhne fmerti pa ne porajtajo, bi jih na vezhno nefrezhne flori; ino ta flrafhna, nefrezhna fmert nafhe dufhe je pregrefhno, nefpokorjeno shivlenje. 0 koliko je med nami na trupli shivih ino sdravih, ki fo mertvi na dufhi; ino kdo fe nad njimi rasjoka? — Ako tebi, kerfhanfki ozhe! troj ljubi fin sboli ino vmerje, kervave rane dela njegova fmert tvojimu ferzu , ker je rmerlo prehitro njegovo telo; kedar pa tvoj fin v’ hude tovarfhije saj de, fvojo nedolshnoft sgubi, ino vmori fvojo dufho, fhe folse sa njim ne potozhifh. — Ako tebi, kerfhanfka mati! tvojo mertvo hzher k’pokopu nefo, od shalofli bi fi lafe sa njo popipala ; kedar jo pa fovrashen sapelivz odpelja, njej nedolshnofti oblazhilo rasterga, njeno devifhko ferze prebode—sa vfe to nizh ne rezhefh. Kaj fe ne najdejo fpazhene matere, kterim fe do¬ bro sdi, de njihove hzhere sa malovreden zhafen dobizhek fvojo dufho predajo? — Zhe nam ljubi bratje ino fe¬ ftre, prijatli ino snanzi odmerjejo, kako milo fe sa njim, folsimo. Naj fe pa nafbi tovarfhi in tovarfhize v’ greh sakopajo, dufhno shivlenje, gnado boshjo sgubijo, naf fhe ferze savolj njih ne sabolf. — Oh smota, de nje ni vezhi! Ali ni dufha vezh vredna, ko truplo, de naf shiv¬ lenje telefa vezh, kakor shivlenje dufhno fkerbi? Ali ne ve¬ mo , kaj fv. Duh govori: „Pravizhne dufhe v’ roki boshji pozhivajo, ino terplenje fmerti jih dofeglo ne bo.“ (Modr. 3, 1.)—„ t Smert grefhnikov je pa nar hujfhi.“ (Pf. 33, 22.) 5. Poglejte, pravijo fveti ozhaki : kakor fe je evangeljfka vdova sa fvojim linam jokala, ravno tako shaluje fveta mati katolfhka zdrkev sa grefhniki. S’ fvojoj ljubesnivoj mater- joj jokajmo tudi mi, njeni otrozi, sa fvoje brate ino feftre, ki fo mertvi na dufhi. Tudi nafhe folse ne bojo satlojn; vfmilen Jesuf jih savergel ne bo. Kakor je mladenzha mertviga sopet oshivil ino materi dal, fe bo tudi na nafhe sgublene brate ino feftre milo oserl, ino jih k’ vezhnimu shivlenju obudil. — Kdor pa na fvoji dufhi shivi, njemu fe telefne fmerti ni potreba bati. Vefelo vfak pravizhen s fvelim Pavlam isrezhe: „Kriftuf je moje shivlenje, ino mbj dobizhek je fmert. <£ (Fil. 1,21.) „Alj shivim, Go- fpodu shivim; alj vmerjem, Gofpodu vmerjem. Naj tedaj shivim alj vmerjem, faj fim Gofpodov.“ (Rim. 14, 8) 4 122 III. Kako neumna je velika ptiza, fhtrua alj fhtravf imenvana, od katere pravijo, de, kedar lovze od dalezh vgleda, ino bi lehko vfhla, le Tvojo glavo v’ germ fkrije, ter mifli, de je ne bojo vidili, ker ona lovzov ne vidi. Alj lovzi njeni kofhat shivot na vifokih nogah od dalezh vgleda- jo, pridejo s’ batizami, ino jo vbijejo.— ,She bolj neumnih je kridjanov veliko, ki Te zelo shivlenje fmerti prid¬ no ne fpomnij o, ino The na fmertni podeli jim fmerti nobeden v’ mifel vseti ne Trne, kakor bi miflili, de jih fmert sa to najdla ne bo. Neprevidena fmert pa naglo po- terka, jih neperpravlene najde, ino v’ drafhno vezhnod po¬ bere. Ne posabiti, ampak vedno mifliti na fmert, naf modro shiveti ino frezhno vmreti uzhi. O sakaj fe fmerti bojimo, bratje ino fedre moje? ali nifmo vfi otrozi Ozheta nebefhkiga? ali nifo nebefa nafh pravi in danoviten dom? ali ni fmert ljubesniva prijatelza nafha, ki naf is ptuje folsne doline v’ Ozhetovo hifho pelja? — Sa nedolshno mladino je fmert boshji angel, hi jo vseme is nevarnodi tega fveta. „Malo shivi, vender ve¬ liko zhafa ispolni; sakaj njena dufha je Bogu dopadla, sa to je hitil vseti jo is frede hudobij.^ (Modr. 4, 13. 14.) — Sa pravizhno darod je fmert vefela dekla boslija, ki zhloveka na vezher is teshkiga dela saklizhe, iti povezh- no plazhilo. „ ( Slifhal fini glaf ’s nebef, pravi fv. Janes, kteri mi je rekel: Blagor mertvim, kteri v Gofpodu vmer- jejo ! Odflej , rezhe Duh, naj pozhivajo od fvojiga truda; sakaj njih dela grejo sa njimi.“ (Skrivn. rasod. 14,13.) Le nefpokorjenim grefhnikam je fmert grosovitna napoved- vavka drafhne vezhnodi, ki jim neprenehoma klizhe: ,,Gor¬ je vam, vi hudobni ljudje, kteri de narvifhiga Gofpoda podavo sapudili! — Kedar vmerjete, bo pogublenje vafh del.“ GSir. 41, 11. 12.) Dobri otrozi fe ne bojijo iti v’hifho fvojig 3 Ozheta, tudi dobri kridjani ne v’ hifho vezhnodi k’ fr°' jiinu Ozhetu domo. — Vefelo bomo fvojo dufho Bogu i s ' rozhili, ki nam jo je dal; povernili bomo semlji pefhi®h' ko perdi, ktero nam je pofodila; smenili bomo to revno »hafno shivlenje s’ vezhnim vefeljam. — Oh kako bo to vefelo, oh kako bo tam lepo! — Le greha fe bojmo? / 123 tega fe varj’mo, ki nam nebefa sapira, pekel odpre, Arafhno fmert ino nefrezhno vezhnoft flori. — O le shi- vimo tako, de nam enkrat shal ne bo, de fmo shi- veli! Amen. XX, ,Sheftnajlta nedela po binkofhtih, Od nefpodobniga bahanja ino potrebne pomshnofti Jesuf osdravi vodcnizhniga, ino uzhi ponishnoji. Luk. 14, 1 — J!i gerfhi pregrehe na tem, ne flrafhneji hudobe na unim fveti, kakor prevsetnoft; ona je glava vfih drugih pregreh, ona je pogublenja sazbetek. To nam prizhajo saversheni angeli, to nam isvirni alj poerban greh osna- nuje, ino nam nafhe laftno sadershanje kashe. Ravno sa to nam Jesuf v’ prizhujozhim fv. evangelji ljubo ponishnoft perporozha, ter naf tajifto v’ djanji pokasati pofebno uzhi. I. V. 1. Nar hujfhi fovrashniki Jesufovi fo bili napuhnje- ni pifmouki, po fvojih miflih vifoko uzheni moshje ; ino pa hinavfki fariseji, kteri fo fe med vfemi sa nar pravizhnifhi fhteli, de fo bili ravno vezhi del fvetohlinzi: od sunaj fveti, od snotraj pa gerdi ljudje. Merselo jim je na Je- sufa, ker jim je njih hudobe ozhital, ino od ljudftva bolj fpof htovan, kakor pa oni, bil. Od napuha vneti fo ga ifkali’per vfaki perldshnofli ob pofhtenje fpraviti. Ravno sa to fo tudi po denafhnim fv. evangelji v’ njega gledali, 124 na njegovo govorjenje ino d j,trije Aregli, kedar ga je Lil nekdo njih shlahte na kofilo alj obed povabil, de bi ga kakfhne krivize obdolsbiti mogli. ■— Tako po navadi vli na- puhnesbi ravnajo. Radi bi fe fpofhtovali, alj pofhtovanja saflushiti jim je preteshko. Satorej druge ponishujejo, farni febe povifhat’. Alj taka vkradena zhaft je ledena gas (tir), ki fe jim ravno tako hitro rastali, kokor farisejam. V. 2— 4. Fariseji fo Jesufa dolshili, de fabote, to je Judovfke fvete nedelje, ne prasnuje, ker te den bolnike osdravlja, ino fo s’ tem ljudem prizhali, de on ni prari- zben boshji zhlovek. — Ravno je bila fabota; sa to mu ro- denizhniga bolnika naflavijo, ino zhakajo, kaj bo s’ njim ftoril. Miflili fo, on je vfmileniga ferza, hitro ga bo os- dravil; alj mi ga bomo savolj fabote y de fe je pregrefhil. Tako svito fo ii vbrali hinavzi; alj kdor komu jamo kople, fam v’ njo pade.—Jesuf, njih hudobne fklepe fposnavfhi, sanko oberne, ino farisejam naftavi, jih vprafhaje: „Ali fe fme v’ faboto ali v’ prašnik osdravljati — Oni fi ne vejo pomagati, ino omolknejo. Jesuf ne porajta hudobnih ger- deshov, naj reko, kar hozhejo; fe dotekne bolnika, ino mu rezhe sdravimu iti, — Tako tudi mi ne vprafhajmo, kaj bojo ljudje rekli, kedar nam je kaj po pravizi floriti, zhe ravno ljudem po volji ni. „Ako bi ljudem vftregli, Id flusbavniki Kridufovi ne bili.‘ v (Gal. 1 10,) V. 5—6. Napuhnjenim pifmoukam prav ozbitno po- kasat’, kako nefpametno je njihovo prepovedanje, o praš¬ nikih bolnikam is Jjubesni pomagati, jim lepo permero da? rekozh: „Viuzhite, de fe bolniki o sapovedanih prašnikih osdravljati ne fmejo zhe pa komu is-med vaf ofel alj vol v’ kapnizo alj v’ kako jamo pade, ga vender bres odloga islezhete, naj bo den fhe tako fvet; ino pravite, de fe bres greha sgodi. Ali zhlovek ne velja vezh, kakor neum¬ no shivinzhe ? ,k — ,Sramovali fo fe napuhneshi fvoje ne- fpameti, ino fo molzhali. — Jesuf nam pa s’ tem pergod- kam lepo pokashe, kako naj fvete nedele ino sapovedane prašnike vredno pofvezhujemo. Obifkovati bolnike, jim p° samoshenju pomagati, nevedne uzhiti, pregrefhne fvariti ; to fe pravi boshje dni prav pofvezhovati, po tem ko fh* 0 flushbo boshjo sveflo opravili. „Zhifta ino pred Bogam Ozhetam neomadeshana bogabojezhoft je, uzhi fv. Jakop» 125 obifkovati firote ino ydore v’ njih nadlogi , ino neomade- shaniga fe ohranili pred tem fvetam.“ (Jak. 1, 27.) V. 7. Pregrefhen je napuh v’ mifJih, gerd v’ hefedi, nar gerfhi pa v' sadershanji, kakor ga tudi per farisejih najdemo. Perve fedeshe fo hotli per vfakim omisji imeti, ino fo miflili, de toliko vezh veljajo, kolikor rifhi fedesh sa misoj imajo. Alj fedesh zhloveku nobene vrednofti ne da, zhe njo zhlovek v’ glavi ino pa v’ferzi s’feboj ne pernefe; povifhanje ga le pogofto v’ framoto perpravi. — De bi na- puhneshov ne rasferdil, jim Jesuf te nauk v’ lepi priliki pokashe, ino pravi: „Kedar bo kdo ismed vaf na kako she- nitnino, alj godijo, alj kako drugo dobro voljo povablen, fe ne fpodobi, de bi fe na pervo, nar imenitnifhi mefto vfedel. Bodi li imeniten , kakor hozhefh; fhe imenitnifhi je lehko povablen; ino ne bilo bi lepo sa tebe, zhe bi go- fpodar prifhel, tebe sa ramo prijel, ino nasaj pofadil, rekozh: „Vgeni fe temu!“ Kako fram bi te bilo, zhe bi fe moral na sadnje mefto rfefti, ki ii febi pervo isbral! Toliko lep- fhi bo sa tebe, ako fe pametno na sadnje mefto vfedefh. Zhe h vezhi zhafti per miši vreden, bo prifhel gofpodar, ino te sa roko na vifhi popelja, rekozh: ,,Prijatel, le vi- fhe fe pomekni!“ To je prava zhaft v’prizho povablenih y ktere ne daja fedesh, ampak hifhni gofpodar , ki je gofte povabil. Jesuf nam ne perporozha lashnive, hinavfke ponish- nofti, de bi nalafh od sadi hodili, glave povefhali, ino fa¬ rni febe na glaf ponishovali, sa to, naj bi naf ljudje po tem bolj fhtimali. „Taka hinavfka ponishnoft, pravi fv. Avgufhtin, ni ponishnoft, temuzh nar hujfhi napuh.“ Jesuf naf uzhi, fe v prizho ljudi pametno nohti, ino ref- nizhno ponishn .0 shiveti; ne ifkati fvoje zhafti , fe ne hva¬ liti s’ fvojoj uzhenoftjoj, ne s’ bogaftvam, ne s’ fvojim fta- nam, ampak lepo ponishno zhakati, de naf bo vezhni Bog povifhal, ki naf je na goftvanje v’ fvoje kraleftvo povabil. Ni ga pod fonzam sadofti uzheniga, ne ftanovitno frezhniga. Kar donef imamo, lehko jutro sgubimo, ako nam Ozhe ne- befhki vhga ne ohrani. Bahazh pa rad Bogu zhaft jemlje, ino febi daja; sa to ga tudi Bog sapufti, de fe nad njim bčfede Jesufove fpolnijo: „Kdor fam febe povifhuje, bo po- nishan, ino kdor fe ponishuje, bo povifhan.“ 126 II. Kar je per roshi fmrad, to je per zhloveku napuh ino bahanje: kar je per roshah shlahen duh, to je per ljudeh ljuba, tiha ponishnoft. „Napuh je greha sazhe- tek, ino kdor mu je vdan, napravi veliko gnufobe. Bogu ino ljudem je fovrash, ino v’ prizho obu dela krivizo.“ (,Sir. 10, 7.) To fv. Duh govori, ino tega greha fe pofebno bahazhi deleshni ftorijo, ki farni feb e hvalijo, ino v’prašnih rezheh fvoje zhafti ifhejo. 1. ,Starifhi fe radi v’ prizho otrok s’ fvojim premo- shenjam , imenitnim Hanam, alj s’fvojim rodam bahajo, ino fvojim mladim korenino napuha v’ ferze safa- dijo. Otrozi fe sazhno zhres druge fvoje tovarfhe povsdi- govati, jih sanizhovati, rekozh: „Ali nevefh, zhigav i. t. d. Abotnim (nefpametnim) ftarifham to zelo dopade; pa v’kratkim sazhno otrozi tudi ozhetu ino materi hefedovati, prevsetne odgovore dajati, ino gorje ftarifham, zhe samu- dijo vrashji napuh fvojih otrok pokrozhati; nepokorfhina bo israftla is njega, ino jim veliko shalofti porodila. „Kon- ja bofh teshko vodil, kteriga prej vkrotil nili; neisrejen fin oftane frovina.“ (,Sir. 30,8.) Nar hujfhi konj je per zhlo¬ veku napuh. 2. Mladenzhi, zhe ravno niskiga flanu, fe sazhno po gofpofko noliti; ni jim vezh po volji ozhetov pofbten klobuk, kmetovfka fuknja sa nje ne velja. Vfe more hit 1 po novi fhegi na shivoti, pa tudi namefto molitevnih buk- viz kvarte v’ rokah, namefto patanofhtra (moljka,ozhenafha) fajfa v’ sobeh. Prefhtimani io , de bi fe odkrili, kedar vne¬ mo krisha grejo, alj na poti fvojiga gofpoda frezhajo; fe ne pofhkropijo vezh, kedar v’ hifho boshjo ftopijo, pa tu¬ di ne perpognejo pred narvifhim Gofpodam kolena. Kar je lepiga ino pofhteniga, jih je fram; pa sapravljati, fe prepirati, ino med ljudmi pohujfhanje delati, to jim do¬ pade. „Alj hudobnih hvala je kratka. Ako hi fe ravno bahazh do neba vsdignil, ino bi fe njegova glava obla¬ kov doteknila, bo na sadno kakor gnoj savershen; m° kteri fo ga gledali, poreko: Kje je? — Pregrehe njegove mladofti bojo njegove kofti napolnile, ino v’prahi s’njim pozhivale. —• Njegove otroke ho vboshtvo terlo.“ (Job 20, 7. 11.) To je konez bahanja. 127 8. Mlade deklize fene nofijo rezh po fhegi fvoje pofhtene matere; oblazhilo domazhiga perpravila jih ne veleli, h er jih predolgo terpi, ino fe vfake k va tre prem eni ti ne da. Sa to fi omifhlujejo prishane plalnenke, hodijo v’ kreshelzah ino rasfhopirih, de bi vlekle sa feboj drugih lju¬ di sapeljane ozhi. Pa ravno ta gisdava nofha je gladek pot v' nefrezho. Sapeliv fvet takih mladenzhiz napuhnjeno fer- ze sa feboj potegne, jih sapelja, jim pofhtenje ino nedolsh- noft vseme. Taka lepota ino pa metulovprah, ki ga veter odnefe ! Vfe sapeljane ino saframovane, na ftarolt rasterga- ne hodijo. „Napuh hodi pred nefrezhoj, ino povifhovanje pred padzam gre.“ (Prip. 16, 18.) 4. Mladi gofpodarji ino gofpodinje sazhno po novih fhegah prav mehko shiveti, sa kofilze sjutraj kavo piti, sa vezherjo li punzhe napravljati. Bahajo fe s'pre- moshenjam, fe vosijo ino nofijo po gofpofko, zhe fe njiho¬ vim ftanu ravno ne fpodobi: vfe jih napuh nauzhi. Alj fkos tako shivlenje domazhe blago fvojo ženo sgubi, dnar v’ptu- je deshele sgine, ino ljudje oboshajo, de farni ne vejo ka¬ ko. Kedar she nimajo fvoje ftrehe vezh, sazhno premifh- lovati, s’ shaloftnim ferzam rekozh: „Kaj nam je prevset- noft pomagala, ino bahanje s' blagam, kaj nam je perne- flo ? Vfe je kakor fenza minulo.“ (Modr. 5, 8. 9.) 5. ,Shtimanoglavzi , rokodelzi , isflusheni sholdnirji (foldati), ino vezh takih ljudi, fe hvalijo, kaj fveta fo obhodili, koliko pofkufili, kaj vfe snajo ; nemfh- ke befede nalafh med flovenfke vtikajo, ino kedar fe s’ dobrim hvaliti ne morejo, jih ni fram, fe zelo s* fvojimi hudobijami bahati. Oni sazhnejo ljudi hudobe uzhiti, kte- re fhe nobeden poprej imenovati flifhal ni. Taki bahazhi žele fofefke pohiijfhajo, rasvadijo mladenzhe, sapeljajo de- klizhe, raskrufhijo sakonfke, fpunta o podloshne, ino ho- zhejo tudi fveto vero satreti. ,,Njih gerlo je odpert grob; s’ fvojimi jesiki goljufno ravnajo, pod njihovimi shnabli je modrofov ftrup.“ (Rim. 3, 13.) Taki ljudje fo kusbji fmrad sa zelo deshelo. Veliko neamneshov jih rado poflufha[, ino hvali njih goljufno modroft. Alj hitro fe bo takim sgodilo, kar je Bog po Mojsefu napovedal: „Zhlovek, kteri is prevsetnofti kaj prelomi (pofiavoGofpodovo samezh- vaje), naj bo she rojak alj ptujz (ker fe je Gofpodu so- per poftavil), bo is fvojiga ljudftva pokonzhan.“ (IV. Mojs’ , 128 15 , 30.) — Tako ftori napuh ino bahanje ljudi zhafno ino vezhno nefrezhne: kdor fe povifhuje , bo ponishan. III. Kakor napuh zhloveka na (lermo goro pelja, ga omoti ino v’ globozhino nefrezhe pahne: tako naf ljuba ponishnoft po lepi, rodovi ti dolini vodi, v' kateri bres vfe nevarnolli zhafno frezho ino vezhno isvelizhanje najdemo. — Uzhite satorej , vi ftarifhi! fvoje otroke od mladih nog ponishniga sadershanja. Ne lifhpajte jih po abotnih fhegah , ino gisdofti jih nikar ne uzhite. Le pofhtena obleka kashe pametne ljudi. — Mladenzhi! hodite pametni, modri ino tihi; nikar fe ne bahajte, sa- kaj: „Bog ino ljudje napuh fovrashijo.“ (,Sir. 10,7.) No¬ bena rezh vaf per Boga ino ljudeh tako prijetnih ne ftori, kakor ponishnoft. (,Sv. Hiron.) — Ve deklize! pofhteno ino ponishno fe sadershite, fvoje lepote na femenj sape- liviga fveta nikar ne nohte, ino bodite shlahni vijolzi po¬ dobne , ki na fkrivnim zreti. Kakor ona vef fvoj kraj s shlahnim duham napolni , tako tudi ve s’ fvojim pobosh- nim, pridnim ino ponishnim sadershanjam fvojo fofefko rasvefelite. Ne bo vaf posabil Bog, ne pravizhni ljudje; le sapelivoft vaf lehko najdla ino vjela ne bo, sakaj '• „Mresha fkufhnjav, pravi fv. Anton, je po želim fveti ras- preshena; vfaki fe v’ nje saplete, le ponishen zhlovek fre- zhno pod njoj odide.“ — Gofpodarji ino gofpodinje- ponishno sbivite, kakor fe vafhimu ftanu fpodobi, v'kateri- ga vaf je fam Bog poftavil. S’ premoshenjam fe nikar ne bahajte, fuknje ino mise fvojiga ftanu nikar ne fprerncn- jujte, de bi sazheli bolj mehko ino predobro shiveti; ne framujte fe fvojiga ftanu, de fe Bogu ne samerite, in° farni febi nefrezhne jame ne iskoplete, v’katero bi fkos prevsetnoft padli. Vezh ko imate, vezh dobriga ftorite, de bote samogli enkrat od fvojiga hifhovanja odgovor dati. „Ne hvali fe moder s’ fvojoj modroftjoj, ne hvali fe mozhen s’ fvojoj mozhjoj, ne hvali fe bogat s’ fvojin 1 bogaftvam; temuzh kdor fe hvali, naj fe v’ tem hvak i de ve, de hm jes Gofpod, kteri delam vfmilenje, pravi- zhnoft, ino pravizo na semlji: govori Gofpod nebefhkih vojfk« (Jer. 9, 23. 24.) 129 Poglejmo Jesufa, Gofpoda nebef ino semlje, kako fe je ponishal, je hlapez portal, fe je po fhegi fvojih telefnih llari- fliov nofil, flushil li shivesh s’ fvojim rokami (dokler ni uzhiti sazhel), de bi nam ponishnim , ino v’ fvojim liani sado- volnim biti pokasal. Ako fe s’ njim ponishamo, naf bo tudi on povifhal, zhafno frezhne, ino vezhno isvelizhane lloril. Bog ponishnort ljubi, ino fovrashi napuh. Amen. XXI. ,SedemnajIta nedela po bin- kofhtih. Od nevarne famofvoje ljubesni. Jemf uzhi nar vezhi sapoved, ino prizha, de je Krifiuf , ,($in boshji. Mal. 22, 35 — 46. P oglejte, ljubi bratje ino feftre moje! kako po dne ljubo fonze zel fvet ogreva, ino oshivlja vfe rtvari. Njemu je zhlovek podoben, v’kateriga ferzu gorezha ljubesn bosh- ja prebiva. Kakor pa bleda luna po nozhi mrazhno fveti, ino nobene toplote ne da, ravno tako mrazhno ino mlazh- no je sbivlenje zhloveka, kteri fam febe ino pofvetne do¬ brote vezh ljubi, kakor Boga. Le shaloftna nozh je zelo njegovo sbivlenje. To refnizo vidimo v’ denafhnim fv. evangelji. I. Od mladiga jutra'do terdiga 'mraka fe je trudil Jesuf, ljudj poduzbiti, ino pravo boshjo ljubesn v’njihovim ferzu vneli. Sheljno fo ga ljudje poflufhali, ino hvaleshno nje¬ gove nauke prijemali; le pofvetnih, rasujsdanih faduzejov ino potuknjenih farisejov fe nifo njegove befede prijele. ,Shnrif beli hrana e. n.—II. 9 130 Prevezh fo Lili v’ pofvetne rezhi samaknjeni, fo ljubili farni febe ino fvoj zhafen dobizhek vezh, ko Boga. Ta pregrefh- na ljubesn je oflepila njih pamet, ino okamenila njihovo ferze; namello Jesufovih naukov s’ vefeljam poflufhati ino v’ fvojim ferzu ohraniti, fo fe le prepirali s’njim. —Rav¬ no poprej fo Jesufu fariseji prafhanje, de bi ono prefodil, dali: Ali fo dolshni zefarju dazjo dajati, ali ne? ino on jim je po njihovim dnarju ozhitno to dolshnoft fprizhal. Po tem fo mu hotli faduzeji nevmerjozhofl dufhe vtajiti; alj on jim je neumnoft njihovih mifel tako zhedno ipokasal, ino dufhe vezhno shivlenje toljiko lepo svishal, de fe je tudi farisejam, njegovim fovrashnikam , dobro sdelo. V. 35 — 38. Poflednizh fhe enkrat fariseji Jesufa ofto- pijo, ino nekdo smed njih njemu ftaro prafhanje, de bi ga pofkulili, ponovi rekozh: „Uzhenik! kaj fe tebi sdi, ktera je nar imenitneji ino nar bolj velika sapoved med vfemi, katere v’ Mojsefovi poftavi imamo ? mi — Judje fo is poftav, ki jim jih je Bog po Moj sefu na gori ,Sinaj dal , Ro ino tri- najft sapoved narajtali; pa katera med njimi bi nar imemt- nejfhi bila, v’tem fe nifo mogli saftopiti; nekteri jfo to, drugi fpet drugo sa nar potrebnifhi terdili. — Jesuf jim ja na ravnoft odgovoril: „Ljubi Boga, fvojiga nar boljfhig« Gofpoda, is zeliga ferza (de ne bofb fvojiga ferza, ino ferzhniga poshelenja med Bogam ino preminozhim fvetam rasdelil); is vfe fvoje dufhe (de bo ona lej po fvoji- mu ,Stvarniku hrepenela); ino is vfe fvoje mifli (de bofh Boga vedno v’ miflih imel, kar kolj sazhnefh alj nehafh, ino de vfe k’njegovi vezhi zhafti ftorifh). Ta sapoved ja nar imenitneji med vfimi; ona je korenina drugih. V. 39 —40. De fmo dolshni Boga savolj njega famig® ljubiti, kdo bi to tajil, zhe le nekoliko njega fposna. Alj refnizhna ljubesn boshja fe more v’ djanji pokasati, ino p0' febno fkos to, de ljubimo fvojiga blishniga, ki je Rvarjeo po boshji podobi, savolj Boga, kakor farni febe, sakaj- „Zhe ne ljubimo fvojiga brata , kteriga vidimo, kako bi B°' ga ljubili, kateriga ne vidimo.“ (I. Jan. 4, 20) Sa to rezke Jesuf farisejam : „Sravno perve sapovedi je pa tudi fhe dru¬ ga, tako potrebna ino imenitna, kakor perva, bres katere fe perva dopolniti nesamore: Ljubi fvojiga blishniga ravn° tako ferzhno, kakor fam febe; vofhi ino flori mu dobro, kedar samorefh, ravno tako rad, kakor fam febi, Ako tiB°g a 13t zhres vfe, ino blishniga kakor fam febe savolj Boga ljubifh, bofh vfe druge sapovedi lehko dopolnil; v’ tema drema fo vfe sapopadene.“ Tak je sopet s’ tem odgovoram Jesuf fvojo nefkonzhno modroft fkasal. V. 41 — 46. Veliko farisejov fe je krog Jesufa nabralo; alj kaj de ga sa fvojiga obljubleniga Mefija nifo hotli fpos- nali, ino fo le na pofretniga, velizhaftniga vajvoda zhakali. Njih pofvetna Ijubesn jih je flepila. To hudo smoto jim je shelel Jesuf odrseti, ino pokasaLi, de je Mefija imenitnifhi ka¬ kor David ino vfi drugi kralji; ino de ravno njega lehko po vfih prerokih sa fvojiga odrefhenika fposnajo, zhe ravno ni njegovo kraleftvo tega fveta. V’ to fariseje, ki fo fe sa pofebno uzhene fhteli, poprafha: „Kaj miflite, zhigav fin bo Mefija, kteriga vi zhakate? 1 ’ 1 ’ Vfi fo mu odgovorili, de Davidov. Jesuf jim rezhe: ,,Mefija bo moral imenitnifhi biti, kakor David, sakaj David njega, kedar vduhi od nje¬ ga prerokuje, v’Pfalmi 109tim fvojiga Gofpoda imenuje, rekozh: Gofpod Bog je mojimu Gofpodu (Mefiju) rekel: Vfedi fe na mojo defnizo (imej nar vezhi oblak}, dokler bom fvovrashnike tvoje ponishal, jih ftoril tebi sa podnoshje (de bojo zhifto premagani). —• Po teh befedah more biti Mefija boshji ,Sin, ker ga David, vafh nar imenitneji kralj, sa fvojiga Gofpoda ima; ne po vafhih miflih le Davidove rodvine, kaki gol zhlovek.“ Fariseji nifo hotli Jesufa sa boshjiga ,Sina, ne sa ob¬ ljubleniga odrefhenika fposnati; rajfhi fo omolknili, ino fe ga nifo vezh lotili, kaj poprafhat’. Alj mi s’ fv. Petram vefelo fposnajmo, rekozh: Jesuf, ti preljubesnivi uzhenik ino isvelizhar nafh! ti fi ,Sin shiviga Boga, ino imafh be- fede vezhniga shivlenja. Kar fi nam ti kakor pervo ino nar imenitnej sapoved isrozhil, hozhmo tudi mi svefto dopolniti: ljubiti Boga zhres vfe, ino blishniga, kakor farni febe. II. Nar perva sapoved, katero je fam vezhniBog s’fvojim laftnim perftam’sapifal, je: Ljubi Boga zhres vfe, ino fvojiga hlishniga, kakor fam febe. ,.Lete befede, ktere ti donef sapovem, rezhe Gofpod, naj bojo v'tvojim ferzu: povej jih fvojim otrokam; premifhluj jih, kedar v’ fvoji hifhi fedifh, ino popotigrefh, kedar grefh lezh, ino * vftanefh; tudi jih na prage ino rrata fvoje hifhe s,ipifhi. ! ‘ (V. Mojs. 6, 5 — 9.) Glejte, tako ojftro je Bog v’ ftari s a ve si Israelzam to sapoved saterdil. Ravno to je tudi Jesuf v’ novi savesi kriftjanam kakor nar imenitnej sa¬ poved perporozhil. VTedajnih zhafih pa ljudje to veli¬ ko sapoved narobe obrazhnjo: ljubijo farni febe nar poprej, po tem fbe le Boga ino blishniga, pa tudi le savolj famiga febe. V’ refnizi fe dopolnuje prerokovanje fv. Pavla, ki pi- fhe fvojimu ljubimu uzhenzu Timoteju : ,,Vedi to, de bojo v' poflednih dneh nevarni zhafi; sakaj ljudi bo, kteri bojo le febe ljubili, lakomni, bahazhi, prevsetneshi, preklinjav- zi, ftarifham nepokorni, nehvaleshni, hudobni, nevfmileni, nepokojni, opravljavzi, nezbifli; nemiloftivi, nedobrotlivi, isdajavzi; — ino bojo vezh ljubili fladnofti, kakor Boga.“ (II. Tim. 1 — 4.) Vfe to fe med nami godi , ino vfiga je kriva pregrefhna famofvoja ljubesn; ona gali v’zhlovefhkim ferzi pravo sbivo ljubesn do Boga ino do blisbniga, zhido ljubpsn v’ zhafno dobizhkarijo fpremeni, sadnizh pa farna febe goljfa, ino nar bolj na sgubi oftane. 1 . Kdor fam febe nefpametno ljubi, Tujemu prave ljubesni boshje ni; tak zhlovek fam febe ima sa fvoji- ga boga. Vfe, kar opravlja, ftori alj sa fvoj dobizhek, alj pa sa fvojo zbali; sa bosbjo zbali njemu ni mar, zhe fvoje polek ne najde. On le farno tillokrat moli, kedar mu j e sdravja, alj kake zhafne dobrote potreba, katere mu rasen Boga nikdo dati ne samore. Zhe kaj s’ enoj rokoj v’ bo- gajme da, alj sa bosbjo zhaft kaj maliga ftori, she s’ dr u ' goj rokoj zhaka, de bi mu Bog hitro vfe defetkrat povernil- On ne flushi Bogu, kakor dober otrok, is farne zhifte lj u ' besni, ampak kakor malovreden fushen sa zhafno plazhilo- Ako bi ne bilo pekla, ne nebef, bi na Boga ino njegove fvete sapovedi nizh ne porajtal. 0 kako flaba je taka lj u ' besn boshja! Tak zhlovek ne ljubi Boga, temuzh le to, kar njemu Bog da; preminozho livar rajfhi ima, kakor pa ,Stvar¬ nika; ino to je nar hujfhi malikvanje. Koliko je pa takih ljudi med nami! — V’Alekfandriji, v’ velikim mefti naEgipj tovfkim, fe je eniga dnč neka shena perkasala, ino je v eni roki verzh vode, drugi pa gorezho baklo imela- Na oprafhanje, kaj to pomeni, je ljudem odgovorila: [ r^_ toj luzhjoj bi nebefa sashgala, s’ toj vodoj pa peklenfki ogenj pogafila, naj bi ne ljubili vezh Boga farno v’snupanj« nebefhkiga povrazhila, ne v'ftrahu predpeklam, ampak le farno sa to , k< ! r je on nar vezlii lepota ino dobrota, fam na febi vfe ljubesni vreden. — Blagor zhloveku, kterl vfe is zhifte ljubesni bosbje ftori, ino hudo voljno polerpi; Iju- besn boshja je zhifto sla to, ki daja zhlovefhkim delam pra¬ vo vrednoti sa vezhno shivlenje. Kar pa zhlovek bres ljubesni bosbje ftori. nima pred Bogarn nikakfhne vrednofti. „Ako je sa zhloveka vef dobizhek, Boga ljubiti, tako je sa zhloveka nar bujfhi fhkoda, nefpametno febe ljubiti. 44 (,Sv. Leon.) 2. Zhlovek, ki fam febe nefpametno ljubi, nima no¬ bene prave ljubesni k’bi is h n im u; bres nje pa zhaf- ne frezbe ino vezhniga isvelizhanja ni, — Zhe ti. o kriftjan ! farno tifte ljubifh , ki tebi kaj dobriga ftorijo, farno takim rad pomagafh, per katerih fe na dobro povrazhilo sana- fhafh, kar betva kerfhanfke ljubesni v’tvojim ferzu ni; sa- kaj to tudi neverniki ftorijo, pravi Jesuf. (Mat. 5,47.) Jno ta dobizhkarija pofvetne farno-fvoje ljubesni nar vezh hudiga na fvetu isvalf. — Oblaftniki, ktere pregrefhna ljubesn do febe gofpoduje, ne fpofhtujejo fvojih podloshnih sa fvoje ljube brate ino feftre, ki fo po boshji podobi vftvarjeni, od Jesufa Kriftufa odrefheni, ino ravno tako kakor oni v’ ne- befhko kraleftvo poklizani; ampak imajo jih kakor najelo shivino le sa fvoj pofveten dobizhek. — ,Sodniki, od farno fvoje ljubesni flepi, ne fodijo po pravizi vezhnih poftav, ktere je Bog ljudem v’ isvelizhanje isrozhil, ampak le po plazhili , kakor jih podkupifh. — Gofpodarji ino go- fpodinje, od nefpametne ljubesni do febe vneli, rie fker- bijo sa frezho ino isvelizhanje fvojih domazhih, le laften dobizhek jim je na ferzi. Dokler jim drushinzhe dela, ga radi imajo, kedar ne more delali vezh, mu flovo dajo; ali sdravje, shivlenje, telo in dufho sguhi, tega jim ni fkerb. de jim le delo opravi. —• Hlapzi ino dekle, od take Jju- besni do febe pijani, ne flushijo savolj Boga, fvojiga per- viga gofpoda ino plazhnika, temuzh sa farno obljubleno zhafno plazhilo; ne gledajo na dobizhek fvojiga gofpodarja, fi ne persadevajo njega fhkode varvati, ino delajo farno ta¬ ko dolgo pridno in svefto, dokler gofpodar alj gofpodinja sa njimi ftoji-Tako sgine sveftoba, vfmilenje, dobrotli- voft ismed takih ljudi; savid , golfija, in vfakotere krivize med njimi gofpodarijo; tako pregrefhna farno-fvojna lju¬ besn vfe dobre prijatele pomori, ino vfmilene dobrotnike pobije. Premoshni farni febe, kakor bogatinz v’ fv. evangelji, bres vfmilenja goflijo; vboshni pa s’revnim Lazaram bres pomozhi sdihujejo. Tako gofpodari zherna mati, nefpa- metna farno-fvojna ljubesn. Alj ona ni ljubesn, ampak famo- fvojno nar hujfhi fovrashtvo. Njo fv.Tomash Akvin isvirk vfiga hudiga imenuje, is kteriga, dokler tezhe , le kuga nefrezhe isvira. „Njene dela, dela mefa, fo snane : nezhiAoft,fovrashtvo, sdraslibe, jese, boji, raspertije, nevofhlivodi, pijanolti, po- shrefhnodi, ino kar je vezh takiga. Od takih del vam na¬ prej povem , govori fv. Pavl, de, kteri take rezhi delajo, ne bojo kraledva bosbjiga dofegli.“ (Gal. 5, 19. 21.) 3. Zhlovek, kteri fam febe pregrčfhno ljubi, tudi pravo kerfhanfko ljubesn do fam febe sgubi, je zhafno ino vezhno nefrezhen ; nar bolj nefrezben sato, ker fvoje nefrezhe ne vidi. — ,Slepa ljubesn do febe, tebi, o zhlo¬ vek! ladne flabodi ino pregrehe sakrira, de jih ne fposnafh, ino ne poboljfhafh; ona tvoje dobre ladnolh prehvali ino preženi, de fe prevezh fam v’ febe sa- nefefh, ino fe ogoljfafh. -—Ona tebe sapeljuje, de blish- niga flabo fodifh, fe zhres druge povsdigujefh, mo febi fovrashnike delafh , ki bojo tebi jamo iskopali, de bofh v’njo padel; ona naredi: „De ne vidifh tdga, kar je, mo vidifh to, kar ni.“ (Tertuljan.) — Hudobna famofvojna lju¬ besn tebe per Bogu ob vfe saflushenje fpravi. Karkolj dobriga ftorifh, ako is ljubesni do Boga ne ftorifh> per Bogu plazhila nobeniga nimafh , dokler je tebi le pofve- ten dobizhek na mifli. — Pregrefhna farno-fvojna ljubesn tvoje ferze v' pofvetno blago ino zhafne dobrote sak op a, de le posemeljfko ifhefh, vezhno pa posabifh; ona tebi zelo vefelje do lepih nebef pogafi, de rajHn nebefhko kraleftvo sgubifh, ino v’pekel grefh, kakor bi fvojimu fpazhenimu poshelenju kaj pertergal. — Neumna famofvojna ljubesn grefhnika tak llrafhno omoti, de pofled- nizh zelo Boga sanizbuje, febi malika na altar fvojig ft ferza poftavi, katerimu zhafno frezho ino vezhno isvelizbanje daruje. Tako ima lakomnik dnar, nezhidnik neframno fj a ' do, ino pijanz vino sa fvojiga boga, kterimu sdravje, sbm; lenje, telo ino dufho preda. Tak zhlovek hozhe vfe ljudi sa fvoje fushne imeti, zelo vezhniga Boga sa fvojiga hlap^*» on mifli biti fam fvoj bog, in hozhe, de bi fe njemu vfe po njegovim poshelenju sgodilo: alj ravno sa to bo od ljudi 135 fovrashen, ino saverslien od Boga. -,Bil je bogat mosh, Jesuf perpoveduje (Luk. 16, 19.), v’ fhkerlat ino tenzhizo fe je oblazhil, ino fe vfaki dan obilno godil. Vbogi Lazar je pred njegovimi durmi vef v’ bolezhinah leshal, alj fhe drobtin, ki fo od mise bogatina padale, mu nihzher ni dal. Pii fo vezh vfmilenja imeli, in fo reveshu rane lisali.“ — Glejte gerdo famo-fvojno ljubesn! „Alj vmerl je vbosbez, (ki je is ljubesni v'Boga vfe voljno poterpel,) ino angeli fo ga nefli v’ nebefhko vefelje. Vmerl je tudi farno-fvojin bo¬ gatin , ino je bil v’ pekel sakopan.“ Glejte pregrefhne fa- mo-fvojne ljubesni grosoviten konez! — Kdor fam febe ne- fpametno ljubi, grefhi soper Boga, soper blishniga , ino soper famiga febe,- in to ni ljubesn, temuzb nar hujfbi fovrasbtvo. „Kdor greh ljubi, fovrashi fvojo dufho.‘ 4 (Pf. 10, 6.) III. Ni zbloveka pod fonzam, de bi fovrashnikov fvojih ne imel: tudi mi, bratje ino fedre moje! nifmo bres njih. Nar hujfhi fovrashnizo pa vfaki v’ /vojim ferzi ima, nevar¬ no famo-fvojno 1 ubesn. Kdor kolj famiga febe dobro po- sna, fe more s’fv. Pavlam milo potoshiti: „Poftava boshja mi dopade po notrajnim zhloveki: alj zhutim drugo poda- vo v’fvojih udih, ki fe poftavi mojiga duha vdavlja, ino me v’ poftavi greha vjetiga ima, kteri je v’ mojih udih. Jes nefrezhen zhlovek, kdo me bo refhil telefa fmerti ? Gna- da boshja po Jesufu Kridufu, Gofpodu nafhim.‘“ (Rim. 7, 22—25 ) — Tudi mi premagajmo fvojiga snotrajniga fov- rashnika s’ boshjoj pomozbjoj! K’temu pa nam je potrebno trojno isvelizhanfko oroshje: 1. Premifhlujmo fkerbno farni febe; isprafhujmo dobro fvojo ved, de bomo farni febe prav fposnali, ino naf sapeljiva ljubesn goljfala ne bo. „Zhujte ino molite, de v’ fkufhnjavo ne padete.“ (Mat. 26, 41.) — „Vfak je fkufhan , od fvojiga ladniga poshelenja vlezhen ino vablen.“ (Jak. 1,14.) 2. Premagujmo farni febe, fvojo flabo poshelenje, ino ne dorimo nizh po fvoji fpazheni volji. — Redarje delo teahko ino fe nam vdavlja, pofilimo fe, ino ga sgotovimo. Zhe nam je kakfhno vefelje prefladko, pertergajmo fi ga, de bomo mozhni podali u’ vlih potrebnih rezheh, farni febe 136 premagati. „Kdor hozhe sa menoj priti, naj lam febe sn- taji, ino sa menoj hodi (Mat. 16, 24.); ino kdor lam febe (preveliko famo-fvojno ljubesn) premaga, je boljfhi, kakor tifti, ki mefta premaguje. <£ (Prip. 16, 32.) 3. ,Storimo vfe is shive ljubesni bos h j e; lju¬ bimo farni febe, ino tudi blishniga le savolj Boga. „Toliko bolj fam febe vfaki ljubi, kolikor bolj, sa ljubesni bosbje del, fam febe ne ljubi.“ (,Sv. Leon.) Le is ljubesni boshje isvira prava ljubesn blishniga, ino ljubesn fvojna. Kakor fe roshe v'fvojim zvelji po fonzu cbrazhajo, ino romeno fonze v’njih juterni roli vtrinja fe: tako povsdiguj- mo tudi mi is doline fols le kvifhko fvoje ferze k* fvojimu Bogu, dokler naf tamkaj sdrushil bo v’ fvoji vezhni ljubes¬ ni, sakaj: ,,Bog je ljubesn; ino kdor v’ ljubesni oftane, v Bogu oftane, ino Bog oftane v’ njemu.‘‘ (1. Jan. 14, 0.) Amen. XXII. Ofemnajfta nedela po binkofbtih. Od sadershanja bolnikov. Jesuf osdravi merlvovudniga zhloveka . Mat. 9, i —8. ■iPvojna bolesn vef zblovefhki rod sadeva : dufbna in° telefna; fploh vfaki zhlovek jo ckufha , naj she velizhaftno na tronu fedi, alj v’prahu fvoje niskote prebiva. Telefni t b e " teshi nam vefelje grenijo, ino zbafno sbivlenje krajfbajoj alj fhe hujfhi fo dufhne bolesni, pregrehe, ki nam p°f ve ' zhujozho gnado boshjo jemljo, ino naf ob vezhno shivlenje fpravljajo. Jesuf, nafh svelizhar, je prifhel obedvujr 0 osdravljat, truplo bolesni, ino dufho pregrehe refhit, ka¬ kor ga v’ denafhnim fv. evangelji vidimo. 137 I. V. 1. V’Betlehemi rojen, v’ Nazareti isrejen, je shivel Jesuf v’ fvojo tridefeto leto per Tvojih telefnih ftarifhih. Ke- dar je ozhitno uzhiti sazhel, Ti je salo mefto Kapernauni sa fvojo ftajo isvolil. V’ njem nar pogoje uzhil, zhudeshe delal, v’ ono Te je nar rajfhi is drugih krajov povernil; sa to Te je njegovo mefto imenovalo. Tudi po denafhnim Tv. evangelji Te je is kraja Gerasenarjov po Galilejfkim morji v’ to Tvoje mefto perpeljal. Ino kakor hitro ljudje svejo, de je fpet doma, Te jih vfe okolj njega tere, ki njegove nauke poflufhajo, ino zhudeshe gledajo. — Mertvovuden mosh sa Jesufa sve, ino tudi sheli, do boshjiga sdravnika priti. ,Sam na noge ftopiti ne more, sakaj mertvi To njegovi udje bili; profi satorej Tvoje prijatle, ino fhtirje moshje njega primejo, ter ga na pofteli do hifhe sanefo, v’kateri je Kri- ftuf uzhil, ino zhudno osdravljal. Ljudje To zelo hifho tako sarinili, de ni bilo mogozhe do Jesufa priti, ki je v’fredi poflopja na lepim dvori uzhil. Dobri moshje bolnika po ftopnizah alj fhlengah na ftreho alj na dile sanefejo. ,Stre¬ he To v' tajiftih krajih ravne ino lepo nadelane, po katerih Te lehko fprehajajo. De bi kdo is ftrehe ne padal, To neko¬ liko osidane. Tega osida nekoliko verh dvora rasderd , ino bolnika na vervih alj fhtrikih varno ravno pred Kriftufa po- loshijo, (Mark. 2, 3. 4.) — Komu ne dopade ljubesniva po- ftreshha vfmilenih moshov, ino terdno saupanje revniga zhloveka? O naj bi tudi mi imeli tako shivo saupanje v’ boshjo pomozh, kedar nje potrebujemo. pa tudi toliko vfmi- lenja s Tvojim blishnim, kedar v’ teshavah nafhe pomozhi potrebuje ! V. 2. Pregreha je pogofto korenina hude telelne bolesni. Jesavzi, pijanzi ino nezhiftniki po navadi farni Tebe ob sdravje ino shivlenje perpravijo. Tudi mertvovudni zhlovek je ble- so rasujsdano alj poshrefhno shivel, ino je mertvovuden po- ftal. —Jesuf fposna njegovo poboljfhano ferze; vidi, de bol¬ nik ino njegovi prijateli v’ njega terdno verjejo, ino svetlo saupajo; satorej nar prej njegovo dufho osdravi, rekozh: „Sappaj moj lin, ino potalashi Te; tvoji grehi, s katerimi fi Tebi bolesn napravil, To ti odpufheni!‘ £ —Kako vefele To te befede Jesufove vfakimu fpokorjenimu grefhniku! „Saupaj moj fin j moja hzher! tvoji grehi To ti isbrifani!“ Tako poto- 138 lashijo tudi namekniki objokane pobdljfhane grefhnike, ino jih v'imenu Jesufa grehov odveshejo, ker je on jagne bosh- je , ki fvetaj grehe odjemle. V. 3. Rasvefelilo fe je bolniku shalokno ferze, ohladila fe njemu pekozba vek; fhe bolj terdno je saupal, de mu bo Jesuf tudi telefno sdravje dal, ker mu je dufho osdravil. Tudi vli pofhteni ljudje, obljubim, fo fe rasvefelili; alj ne- vofhlivi, fhtimani pifmouki, ferditi Jesufovi fovrashniki, fo njega pifano gledali, ino v’ fvojih miflih hudo obfodili, de je preklinjavez boshji, ker fe slobi, ljudem grebe odpufhati, kar le fam Bog samore; sakaj oni fhe nifo flifhati hotli, de bi Jesuf bil ,Sin boshji. zelo sa grefhnika njega imajo. Ozbitno njega obrezhi li ne upajo; alj toliko gerfhi ga v’ fvojim hudobnim ferzi obfodijo. Jesuf je prizhal s’ fvojimi zhudeshi, ino je v’fvetim pifmi pokasal, de je boshji ,Sin. Ravno per tej priloshnoki je pa pofebno fvojo boshjo vfiga- vednok ino fvojo vfigamogozhnok tako ozhitno rasodel, de mu je vfaki vervati moral. V. 4 — 7. Pokasat’ fvojim fovrasbnikam, de tudi njih nar fkrivnifhi mifli ve, jih ojkro nagovori: „Sakaj vi od mene v' fvojih ferzih kaj tako krafhniga miflite, kakor bi Bogu zhak jemal, ino febi boshjo zhak dajal, kakor bi rneni fe ne fpodobila? Povejte meni, ki pravite de nimam oblaki grehov odpufhati: ali je kaj manjfhi oblak, bolnika s’famoj toj befedoj: Vkani, ino hodi! osdraviti?- 4 Morli fo fposnati, de je vfe eno le boshja mozh. — „Zhe je tedaj eno kakor drugo le golo boshje ddlo, govori Jesuf na da- lej, tako poglejte, de imam oblak, grehe odpufhati, kakor bolnike s’ befedoj osdravljati, zhe me ravno le sa fina zlilo- veka imate!“ Na to fe k’ mertvovudnimu oberne, ino mu s vfigamogozhnim glafam vkashe: „Vkani, sadeni fam fvojo pokelo, na kateri fo te pernefli, ino neli jo sdrav na fvoj dom! ,l> Ko bi trenil, bolnik po konzu fkozhi, ino nefe vef prerojen vefelo fvojo pokel domu. — Kdo bi ne fpos- nal Jesufa boshjiga ,Sina, kdo bi ne hvalil njegove vhga- mogozhnoki ino modroki! V. 8. Ozhiten zhudesh je fovrasbnike Jesufove prepri- zhal, de ima boshjo oblak; molzhali fo, ino fram jih j e bilo. Alj lepo fe je safvetila Jesufova velikok. Trume ljk- di fveta groša opade, flifhati ino viditi toliko zhudne re- zhi. S’vefelim ferzam fo hvalili ino zhakili Boga, kije dal 139 toliko obl alt, de fe ljudem grehi odpufhajo, ino bolniki tako zhudno osdravljajo. — Tudi mi fmo dolshni hvaliti Boga — Jesufa boshjiga ,Sina, ki je isrozhil nameitnikam fvojim oblaft, grefhnikam grehe odpufhati, ino osdravljati bolno dufho; dal nam pa tudi sdravnike ino pomozh, sdra- viti bolno telo. IL v/ Veliko je med nami bolnikov na dufhi, zhe ravno njih bolesni ne vidimo; pa tudi na trupli fe veliko bolnih med nami snnjde, ki fo fkos fvojo pregrefhno sbivlenje sboleli; sakaj nefrezhni grehi fo nevfmdeni trinogi (grosovitneshi), ki dufhe morijo, ino fkos ravno to tudi truplu bolesni na¬ pravljajo. — De bi dufho osdravil ino vezhne fmerli refhil, nefkonzhno moder Bog zhloveku telefno bolesn pofhle; ino dokler dufha ne osdravi, tudi truplo sdravili nizh ne po¬ maga. — Tudi naf bo dober Bog prej alj flej s’ boles- njoj obifkal; potreba je, de fe perpravljamo. Ifltali bomo sdravil (vrazhtva, arznej), alj lehko, de prave pomozhi ne bomo najdli. Salorej vam fhtiri pofebne sdravila podam sa dni bolesni ino terplenja, bres kterih bi vam vfe druge sdravila nizh ne pomagale : 1. Pervo sdravilo sa bolnika potrebno je pofvezhu- jozha gnada boshja, ki dufho sdravo ohrani, ino te¬ lefno sdravje podpira. — Pogofto telefno sdravje zhloveka od Boga lozhi, kedar fkos grefhno djanje gnado bosbjo sgubi; lelefna bolesn pa grefhnika sopet k’ Bogu perpelja, ako fe le bolnik boshji milofti terdovratno ne vftavlja. Blagor bolniku, ki je v’ ftanu pofvezhujozhe gnade boshje; njemu njegovo bolenje ne bo k’ fmerli , ampak v’ isveli- zhanje dufhe; pa tudi telefne sdravila mu bojo teknile s’ boshjoj pomozhjoj , sakaj: Bog je bolesni ino sdravja gofpod. „0n rani ino zeli, on vdari ino njegova roka bo sdravje dala.“ (Job 5, 18.) — Kako nekerfhanfko je satorej sader- shanje nekterih fedajnih kriftjanov, ki fe v’ fvoji boldsni s Bogam fpraviti na sadnje odlagajo, ino fe fvelih sakramen- tov vezh kakor fmerli branijo. Jesuf nam ne pernefe fmerti, ampak shivlenje; ino kdor njega vredno pod fvojo ftreho vseme, nar boljfhi pomozhnika per febi ima. „Pndite k’ meni vfi, ki fe trudite, ino fte oblosheni, ino jes vaf bom 140 poshivil**; tako rabi vfmileni Jesuf vfe, j)ofebno pa bolnike k’febi. (Mat. 11, 28.) — O ne brani fe, reven zhervizh! JVojiga boshjiga pomozbnika, ne odlagaj od dne do dne fe s’ Bogam (praviti, kakor hitro sbolifb. — Poklizhi bres vfiga odloga oblaftnika boshjiga, fposnaj bolezhine fvoje dufhe, ino jih objokaj, de bofh saflifhal vefel glaf: ,,Saupaj moj fin , moja hzher! tvoji grebi fo ti odpufheni.** — Profi po tem, naj pride pod ftreho tvojiga flabiga sbivota v’prefvc- tini refhnim Telefi. boshji sdravnik, naj rezhe farno s’enoj befedoj , ino nar prej tvojo dufho osdravi; osdravi pa tildi tvoje telo, ako je tebi k’isvelizhanju. — Pufti fe d jati v'ma¬ šilo fvetiga olja, kakor te fveta katolfhka vera uzhi. de bo tebi boljfhi. (Jak.* 5, 15.) Glej, tako bofh previden v’Hani gnade boshje nebefhki mir vshival. tolashenje Gofpodovo bo v tvojim ferzu prebivalo, ino tudi tvoje terplenje bo tebi fladko. Ali she po tem v’Gofpodi osdravifh ali vmerjefh, frezhen bofh. 2. Drugo sdravilo, sa bolnika vfelej potrebno, je ter- dno saupanje u' vfi g a m o g 6 z h n i ga Bo g a, v’ Jesufa Kriftufa boshjiga ,Sina. ..Saupaj moj fin, moja hzher! tvoja vera je tebi pomagala,* 4 tako je govoril Jesuf, kedar je bolnike osdravljal. ,She smiram je on ravno tajifli vli- gamogozhen ino vfmilen Gofpod, kteri je v’ fv. evangelji. mertvovudu rekel: „V r fl:ani ino hodi!** ino bolnik je bil sdrav. Alj terdno kerfhanfko saupanje, to je tajifti sveft prijate!, ki k’vfigamogozhnimu pomozhniku po vfmilenje gre, i |10 nam od njega sdravje pernefe. — Bolniki v’ fvojih teshavah vezhidel dvojno grefhijo: eni premalo v’ Bogasaupajo, mo le le sanafhajo na farno zhlovefhko pomozh; drugi zhaka- jo . de bi Bog s’ njimi zhudeshe delal, ino sa to zhlovefhko pomozh samudijo. V’refnizi je Bog nar boljfhi ino pervi pomozhnik, ino pred vfem fe mormo k’ njemu obernitij alj on ima na fveti fvoje namednike, ne le sa dufho, am - pak tudi sa truplo; njim je dal uzhenoft, bolnikam pom®' gati. Satorej je 3. Tretje sdravilo bolnikam potrebno: prave ponio- zhififkati, sdravnika poklizati, ino ga lepo vbo- gati. Koliko bolnikov fe sdravnika bolj boji, kakor faerb? ki ne pomiflijo , kaj fv, Duh govori: ^Spofhtuj sdravnika savolj potrebe, sakaj Narvifhije njega vflvaril.** (,Sir. 38,1*) Veliko jih je, kteri sdravila sanizbujejo, ker ne vejo, dej« Narvifhi is semlje »dravila ftvaril, ino pameten zhlovek Ce tikih branil ne bo. (,Sir. 38, 4.) ,She vezh fe jih najde, katerim fe bolj dnarja mili, kakor pa sdravjaj ino shivlenja; sa to odla'gajo do sadniga, fe s’sdravnikam pofvetvati (po- ratati), dokler jim she pomagati vezh ni. Hjzhemu bo ta¬ kim dnar, ako jim sdravja pomanka, alj pa jih fmert po¬ bere? „Boljfhi je vboshez, ki je sdrav ino mozhen, kakor rlab bogatin, od bolesni nadleshvan. Sdravo shivlenje v’ fvetolti ino v’ pravizi je boljfhi, kakor vfe slato ino irebro. JNi bogativa zhres bogatlvo sdraviga shivota.“ (,Šir. 30, 14. 16.) Kdo bi verjel, de fe zelo kriftjani najdejo, ki vTvojih bolesnih predersno v'Boga saupajo, rekozh: „Akojebosh- ja volja, bom osdravel; zhe boshja volja ni, mi tudi sdravnik s’ vfemi sdravilami ne pomaga.“ Alj, kakor ne- fkonzhno moder Bog lenuha bres dela nozbe shiviti, tudi bolnika bres njegove fkerbi osdraviti nozbe; le zhlovefh- kimu pravizhnimu trudu frezho da. „Sa to je Narvifhi ljudem snanje dal, de bi ga v’ njegovih zhuda polnih de¬ lih zhatlili. i£ C,Sir. 38, 6.) Kdor v’bolesni sa fvoje sdrav- je ne fkerbi, fam febe mori. — Satorej fr. Duh opominja: „ ( Sin! ne sapufti fam febejv’fvoji bolesni, ampak pro/i Go- fpoda, ino on te bo osdraviI“; (zhe ravno ne s’zhudesham, vender s’sdravilam. (.Sir. 38, 9.) Poifhi li modriga sdrav- nika, prefkerbi fi potrebnih sdravil. Ako osdravifh, faj nili shivlenja predrago kupil , ino premoshenja nifi sapra- vil; zhe ne osdravifh, faj dopolnil li fvojo dolshnoll, lebko bofh vmerl, ino Gofpod bo tebi vfe povernil. — Kakor pa vfaka bolesn ni na fmert, tudi vfake osdraviti ni, kakor bi zhlovek hotel; satorej je 4. ,Shterto sdravilojjbolniku potrebno: ljuba’ poter- peshlivotl, de fe v’ voljo bozhjo poda, zhaka, de bo tloril Bog, kar bo prav. Poterpeshlivoft bolniku teshave polajfha , ino mu vezhno plazhilo saflushi; nevoljnotl mu bolezhine pohujfha, inoVezhen saflushek sapravi, „Najde fe dofli ljudi, pravi fv. Krisoftom, ki fe hitro hudovati sazhno, zhe jih kaka bolesn sadene. Oni fzer teshave preterpijo, alj bres vliga dobizlika. Kaj delafh', o zhlo¬ vek, de fvojiga dobrotnika, varha ino odrefhenika (fkos fvojo nevoljo) preklinjafh? Ali ne vidifh, kaj fkos to sgu- bifh ? Ali miflifh fkos fvojo hudovoljo febi hudo pomanj- fhati ? Ti li hudo le povezhafh, ino fvoje bolezhine po- 142 hujfhafh.“ — Nafhi florjeni grehi fo nafhi dolgi; poler- plenje v’ bole'sni je gotov dnar , s’ katerim jih plazhuje- mo, ino she na tem fveti, kolikor mogozhe, sadolluje- mo, ako le voljno terpimo. „Boljfhi je pa, tukaj zelo shivlenje nar hujfhi bolezhine imeti, kakor na unim fveti eno farno uro terpeti" 4 , uzhi fv. Avgufhlin. Sa to je fr. Lidvina ofem ino tridefet let nar hujfhi bolezhine preter- pela , ino vefelo hvalila Boga, dej ji da nebefa flushiti sa- kaj: „Terplenje fedajniga zhafa ni veliko proti prihodni zhafti, katera fe ho nad nami rasodela.“ (Rim. 8, 18.) — Sa to je fv. Teresija v' fvoji dolgi bolesni Jesufa vedno profila: „Gofpod! alj daj mi terpeti alj vmreii." Ti, kerfhanfka dufha! tolikokrat nevoljno barafh, sakaj te Bog toliko terpeti pulti? ..Sa to, pravi fv. Krisoliom, de fvoje pregrehe poplazhafh, ali fi pa sa- flusbifh vezhi plazhilo.“ — „Moj fin! je rekel fvoje dni ftar pufhavnik fvojimu mlajfhimu tovarfhu, ki mu je to- shil, de je boln: zhe fi ti dobro slato, fe bofh fkos bo¬ lesn pofkufil; oko fi pa s' shlindroj obdan, fe bofh flilo, ter bi jih rad rasvefelil; on pofhle fhe drugih fvojih hlapzov, ino jim narozhi : ,,Povete povablenim : Moja goflija je she perpravljena, pitana (kermlena) shivina je she poklana, ino vle jek' redi; ni vezh odlagali, naj le pridejo na shenitnino!" — Pa prevzetnim povablenim ni bilo mar sa godijo. .Shli fo vfak po fvojim pofli: nekteri na Tvoje domazhe delo, drugi po p tujim na kupzhio. Zelo nebvaleshnih ofhabnikov nekoliko Te je kralevih hlapzov lotilo (ki fo jih bleso savolj nehvaleshnofti kvarili j; popadli fo jih, saframovali, in pomorili. 4 *—Tako nehvaleshni ljud¬ je fvojim dobrotnikom povrazhujejo; alj tudi njim pride dan plazhila. — Kralja je to v’ ferze sabolelo; pravizhno fe ras- ferdi, vkashe fvojim vojfhakam. hudobne puntarje, mo- rivze fvojih hlapzov, pobiti, ino njih prebivalifhe poshgati; ino sgodilo fe je. V. 8 — 10, Prašno je omisje bilo', ino goflija je zhakola. Dober kralj rezhe fvojim hlapzam, ki fo shaloftni bili: „Prav fe je povablenim sgodilo; moja goflija je iizer perpravlena, alj oni nje nifo bili vredni. Le hitro pojdite na zefte in ras- potja (krisham pole), kjer veliko potrebnih zhaka; kar jih najdete, na godijo saklizhite jih. 44 — Hlapzi grejo, jih per- peljajo is zeft, kar jih najdejo, flabih ino dobrih; ino zelo omisje fe je s’ fvali saleglo. Zhe ravno nifo vli sa shenitni¬ no opravleni bili, fo vender radi prifhli, ino dobrotliv kralj je po fhegi tiftiga kraja vfakimu fvatovfko oblazhilo dal. preden fo v’ goftivnizo na shenitnino ftopili. Nekdo s med njih pa ni sa fvatovfko oblazhilo maral, ino je tako nefpo- dobno k’ goAvanju sa miso fhel. .Skos to predersnoft je irnenilniinu kralju veliko nczhaft naredil; sa to je pa tudi saflusheno plazhilo prijel. V. 11 — 14. Kralj pride fvojih goftnikov gledat, ino najde zhloveka nefpodobno oblezheniga, bres fvatovfkiga oblazhila. Ojftro ga nagovori, ino rezhe: ..Piijatel! kako li fe slobil k’ mo ji shenitnini, ter nih po fvatovfko oblezhen?" On fe nima kako isgovorili, ino molzhi. Kralj pak fvojim hlapzam vkashe, sanikarnika svesati, ino v’kraj joka ino shaAofli polifniti. fn tudi to fe je sgodilo. Tako je povedal Jesuf judovfkim pifmarjam ino farise- jam, ino oni fo jo dobro rasumili. ,Stili fo v’jesi, ino fvet imeli (rat dershali), kako bi ga vjeli. — Ali pa sailopimo ,Sloml’lioli, tirana c. n,— II. 10 146 Jesufovo priliko tudi mi, kako naf ona sadeva ? — Kdo je imeniten kralj, kteri je shenitnino napravil ? Nafh prc- Ijubesnivi Ozhe nebefhki je naredil fvojimu ,Sinu Je- sufu Kriftufu veliko shenitnino, kedar je on na fvet pri- fhel, ino fe fkos fvoje terplenje ino fmert na krishi s’ fvojoj fvetoj zerkvoj porozhil. Ta je duhovfka goftija fvete kerfhanfke vere na semlji, Jesufovi nauki ino fv. sa- kramenli, pofebno pa obhajilo prefvetiga refhniga Telefa, ino po fmerti vezhno vefelje v’ nebefih: ta je shenit- nina kraleftva nebefhkiga, na katero naf je kralj nebef ino semlje povabil. — Kdo fo hlapzi, ktere je kralj povable- nih klizat pofhiljal ? — .So preroki, apoftelni, ino vfi nameftniki bosliji, kteri fo od nekdaj ljudi v’vezh¬ no svelizhanje klizali, ino fhe klizhejo. — Ino kdo fo ne- hvaleshni povableni, ki nifo Kotli priti? ,S o terdo- vratni Judje, ki fo bili pervi k’ kerfhanfki veri poklizani; alj oni fo jo savergli, fo preroke ino apoftelne preganjali ino morili. Sa to jih je Kog dal Rimzam v’ roke, kteri fo savolj puntarftva njih kraleftvo rasdjali, ino njih pogla¬ vitno mefto Jerusalem pokonzhali. Kdo fo pa revni poklizani is raspotov ino is- hodifh? To fmo, bratje ino feftre moje! mi vfi, od aj- dovfkih ftarif hov rojeni. — Po tem, ker fo Judje fveto Je¬ sufovo vero savergli, osnanovavze hoshjiga nauka pomorih alj raspodili, je Bog jim vkasal med nevernike po drugih deshelah iti, ino osnanovati boshje kraljeftvo ljudem. Nafbi predni ftarifhi fo vefelo na shenitnino fvete kerfhanfke vere ftopili, fo tudi nam vrata k’ nebefhki goftiji odperli, i' 10 kolikor naf je kerfhenih v' fveli katoljfhki zerkvi, fmo p°‘ vableni fvatje na goftiji Jesufa Kriftufa , ki naf s’ fvojimi fve- timi nauki ino s’ fv. sakramenti shivi. Oj de bi tudi vfi fv*- tovfko oblazhilo imeli! — Prifhel bo kralj nebef ino senfij e naf fvojih fvatov gledat inofodit; koliko naf bo nevred¬ nih, bres fvatovfkiga oblazhila najdil? Evangelj" fka prilika le od eniga govori; ino to fe je od pervih kriftjanov lehko saftopiio, per katerih je bilo kolikor ker- fhenikov, toliko fvetnikov Per naf fe pa le shaloftne befede Jesufove polnijo: ,,Veliko je poklizanih , ali malo isvolenib, ki bi imeli fpodobno oblazhilo fvatovfko; sakaj v' fedajnih zhafih ljudi vezh pofvetna obleka ino nezhemerna lepota trupla fkerbi, kakor fvatovfko oblazhilo nevmerjozhe d«" 147 fhe, ki fo fvete zhednoki. — Glejte! nebefhka go kij a naf she perpravlena zhaka: fkerbimo sa oblazhilo fvatovfko, de ne bomo odversheni! II. Nar vezhi fkerb fedajni mlad fvet ima, fe verlo obla- zhiti ino prevsetno nofiti; ali li morde sa tifto fvatovfko oblazhilo fkerbi , kteriga bomo morli imeti, kedar k’ ne- befhki shenitnini pojdemo? O Bogu fe vfmili! to ni obla¬ zhilo nebefhke fvatovfhine , ampak peklenfke drusbine, s’ katerim dufhni fovrashnik mladino flepi, jo sa drago obla¬ zhilo nedolshnohi goljfa, ino po fhiroki zefti sapelavanja v’ zhafno firomafhtvo ino v' vezhno pogublenje pelja. Oh kako je to shaloftno ino pregrefhno! 1. Bog je zhloveku oblazhilo dal po korjenim pervim grehu, de bi fe pofhteno oblazhil, ino fvojo framoto pokrival. Obleka nam je torej fpomin nefrezh- niga greha ino potrebne pokore; alj neframni ljudje fe gisdafto sa to oblazhijo, de en drujiga v’ greh sapeljajo. -— Bog je ljudem oblazhilo dal, naj fvoj shivot po leti pred vrozhinoj , ino po simi pred mrasam ohra¬ nijo; koliko lepotnikov li pa le tako obleko omifhiuje, s’ kateroj sdravje ino premoshenje sapravijo. — Bog je odkasal vfakimu kanu pofebno opravo, naj bi fe lozhil itan od kana, ino drujiga fpofbtoval. ,Sedajni pofvetnesbi fe pa nalafb tako preoblazhijo, de fe mnogokrat kmet od gofpo- da vezh ne posna, ne rokodel od shlahnika, ne dekla od tvoje gofpe. Naj bi nafbi rajni mertvi nasaj prffhli, ne posnali bi vezh fvojiga kraja, — Tako nehvaleshno ravnajo ljudje s’ fvojoj oblekoj, ino rasshalijo s’ njoj Gofpoda fvojiga Boga.—Refniza je, de nektero oblazhilo po novi fbegi je bolji kup ino bolj perpi-avno, kakor je karo bilo, ino kaj modriga grajati ne fmemo. ampak pohvaliti; alj hvaliti farno to, kar je prav. 2. Prav je, de fe pofhteno oblazhifh po pamet¬ ni fhegi fvojiga kana; alj pregrefhno je. nove fhege bre3 praviga vsroka (urshaha) ismifhljati, alj pa pofnemati; fhe bolj pregrefhno, fe po dragi fhegi vifhib kanov nofiti, ino tak sanizhovali fvoj laken kan. — Prav je, de fe le¬ po perefh, zhedifh fvoj e oblazhilo, ino fi ljuho I4S sdravje podaljfhafh; alj nefpametno je, fe prefherno lepo- tizhili. propogoAo v’ odgledalo hoditi, ino fe tako naprav¬ ljali, de hi sijala sa teboj gledali, de bi neframneshi po tebi fvoje ozhi pafli. — Po pravizi je, zhe ii premosbni ljudje nekoliko bolj drago obleko omiflijo, kar jim prem os h e nje dopufti: alj velika krivizaje, sa ne¬ potrebno obleko dolge delati, alj pa to na shivoli noliti, kar bi imeli vbogajme dati. — ,Spodobi fe, fvete nedele ino prašnike prashno preoblezhi fe po fvojim ftanu, fpofhtovati Gofpodov dan, pofebno , kedar v’hifho boshjo gremo; hudobno pa je ob ravno teh fvetih godih s’ fvojim preblifhezhim ohlazhilam ljudi v’ozhi pikati, drugi- mu fpolu hude mifli napravljati, ino zelo v’ zerkvi pohuj- fhanje delati. — Velik, fmerten greh pa je, s’ neframnoj, rasbersdanoj nofhoj drugimu fpolu pregrefhne sheJje budili. Sa to je fv. Pavl sapovedal. naj shenftvo varno fvoj fpol sa- kriva, de moshtvo pohiijfhano ne bo. (I. Kor. 11, 10.) — Ino kdor taji, de gisdava, nezhemerna noflia ni greh, tudi bozhe vtajiti, de ni greh, soper defet sapoved boshjih gre- fhiti , katerih fkoraj vfe nefpodobno oblazhenje prelomi, ter ljudem zhafno premoshenje ino dufhno pofhtenje ne- vfmileno krade. 3. Kdo je kriv, de toliko hifh obosha, na fiare dni toliko ljudi rasterganih hodi, kakor sapravliva gisdoft? Nafhi ftari preddedezi ino babize fo po ftari fhegi bolj sa- dovoljno shiveli, ko mi; alj njih fuknja je bila domazhe perprave, njih frajza domazhe preje, njihova nofha pripro* Aa, pofhteno je bilo vfe njih sadershanje. Den denafhm pa nemodre matere hzheram poprej tenzhizo kupujejo, ka¬ kor kolovrat, de bi farne febi sa rokavze napredle; ozhelje linam poprej shamet omiflijo, kakor pamet, shivino lep 0 rediti, ino Ii oblazhila farni perflushiti. Tako fe rasvadij 0 otrozi, ino ker jim Aarifhi oblazhila dovolj dokupiti ne m°[ rejo , kraAi sazhno. Tako fe podredijo malopridni hlap* 1 ino dekle, kterim je smiram plazhila premalo, dela pa p 1 '®' vezh; tako fe isuzhijo sapravlivi gofpodarji ino gofpodinje, kteri eden drujiga goljfajo, fvojim otrokam pa berafhk 0 palizo podajejo. — Huda je vjima, ki nam shelvo na poj) 1 ino branje v’gorizah jemlje; pa kar ona eno leto vsemei drugo ino tretje leto fpet poverne : alj hujfhi vjima je n e ' zhemema gisdoft, ki nikoli sadofti nima; ona je nar hujfk> 145 ) ilazja, katero nar vezli le v’ pluje deshele plazhujemo. — Blago domazhiga perpravila fvojo ženo sgubi, ljudje fe dela odvadijo, ino žele desliele oboshajo. Sove fhege bla¬ go fe fploh sa bolji kup dobi, pa ii ga tudi le malo kaj vshijefh, ino fbiviljam pa fhivarjam toliko isplazhafh, ka¬ kor je roba vredna. — .Svoje dni je nevefta sa nar lepfhi dolo polno fhkrinjo (ladizo) domazhiga platna imela . ke- dar je od hifhe sa pofhtenim sheninam fhla; kmetinje fo krila (fuknje) poerbale , ino fpet fvojim hzheram sapuftile: sdaj pa kupleno oblazbilo nove fhege le fonzu pokashi. alj pa na desh perneli, she zapo imafh. Tako zhlovek fain febi krade, ino fe goljfa: v’ mladofti gisdozlio kupuje, na itaroft pa lirbfhno prodaja. 4. Alj fhe flrafhneji fhkodo gisdotl v’oblazhi- Ii ljudem na dufhi dela; jemlje jim nedolshnoft ino pofhtenje. ,Starifhi miflijo fvoje otroke poprej ofkerbeti, zhe jih prav salo ino bogato oblazhijo; pa ravno v’tem jim jamo nar vezhi nefrezhe iskoplejo. — Hzhere sapuftijo gotlo- krat fvoje llarifhe, ino grejo sa oblazhilo flushit; fleparjov fe najde veliko, ki jim lepe oblazhila plazh ujejo, shlahno oblazhilo nedolshnotti ino pofhtenja jim pa vsemejo. Le¬ po oblezhene pridejo sopet domu , alj polno hifho joka ino framote ftarifham pernefo. Poslielenje mefa, poshelenje ozhi, ino pa napuh shivlenja fo fi trije brati, ki nifo is Ozheta Boga, ampak is fveta, nar hujfhi lovzi nedolshniga ferza; ako zhloveka le eden vi o vi, ga hitro vfi samorijo. (I. Jan, 2, 16.) — Dokler fo hzhe're domazhe meselane noli- le, nifo tako raspletene k’ poroki hodile, pa tudi ne pomo¬ rile toliko dufh, kakor jih prefherno oblezhen shenfki fpol sdaj pomori. — Ino vender jih je toliko , ki tega sa greh ne fhlejejo, ino fe na fpovedi fhe ne obtoshijo ! „Telefna obleka pokashe zhloveka .“ (?Sir. lf), 27.) „Kdor fvoj shivot prevsetno oblazhi,ima oftudno dufho. u (,Sv. Avgufhtin.) „0d- verni,fvoj obras od nalifhpane shenfke , ino ne sijaj po pluji lepoti, opominja fv. Duh (,Sir 9,8. 9.); savolj shenfke le¬ pote fe jih je veliko pogubilo, ino is nje fe poshelenje kakor ogenj vnema." — .S’ fvojim oblazhilam nalafh naftavo de¬ lati , bi pa ne bilo greh? — Ali ne uzhi Jesuf fam, de vfak , kateri sheno pogleda, ino jo posheli, je she prefhe- lloval s' njoj v’ fvojim ferzi (Mat. 5, 28.)? Kdor pa v tak nefrezhen pogled napeljuje, hi hres greha bil? „Ve fe fzer isgovarjale, pravi fv. Krisollom , faj ne vabimo nikogar v’ neframno djanje; a! j zhe ravno s befedoj ne, je vunder vafha nofha pohuifhliva, de nobena beJeda tako. Vebrufite mezh, ino prebodete dufhi fmertno rano , ki ne sazeli vezh. — Povete, koga ljudje preklinjajo , koga obfodijo fodniki, ali /trup popivfhiga. ali napravfhiga, ki ga naftavlja? Ravno ve mifhenzo perpravljate, ravno ve /inertno pivo ponujate. Savdajavzi vmorijo telo, ve pa dufho, kar je veliko /Irafh- neji. Ino kaj fo vam nedolshne dufbe /torile, ali fo rassha- lile vaf? Kratko nikar; le fvojimu napuhu llreshete, s’dufh- noj morijoj pa igra!e.“ —. „Gorje tiftimu zhloveku , po kte- rim pohujfhanje pride,“ klizhe Jesus (Mat. 18, 7.): gorje tudi vam, vi prevsetno oblezheni mladenzhi, ino deklize, ki s’ fvojoj nefpodobnoj oblekoj febi ino drugim sanke na- ilavjlate, v’ katere vaf dufhni fovrashnik vlovi, vam pofhtenje vseme, ino vam dufho vmori. Gisdafta , nezhemerna no¬ fha je dufhna morija. 5. Kakor fe zhlovek hude vjimeboji, ino laftne fhkode varje , j e tudi naf kri/ljanov o j/lr a do Is h n 6 ft , fov- rashni gisdojfti floro dati, ino vfe fhkodlive fhe- ge v’nofhi, alj v’drugim sadershanji ismed naf odpraviti. — Vi ozhetje ino matere, le po doma- zlie oblazhite is maliga fv oje otroke; kar donui perpravite, le tega fe naj pervadijo; naj de bojo domazhe perpravila fhtimali, pa tudi domazhe delo ljubili. Poglejte, koliko shalolli je pifana fuknja Jakopu naredila, ki jo je malirnu Joshefu kupil! — Rasvada otrok ftarifham folse preliva.— Vi predpo/lavleni visharji ino oblaftniki, ne per- voljile novo-fbegarjam med vafhe ljudi; oni fo kuga sa vaflie podloshne, ki vam jih bojo popazhili; ino premo- shenje vafhiga kraja pojedli. — Vi hlapzi ino dekle, p°' nishno fe no/ite, kakor fe vafhimu flushevnimu /lanu fp°' dobi. „Vafba lepota naj ne bo vunajna, v’ nofhi shlahnih oblazhil; ampak v’ notrajnim zhloveki, v’ ne/lrohlivofti po* kojniga ino krotkiga duha, ki je predBogam bogat.“ (1. Pet. 3, 3. 4.) Kdor fe fvoje fuknje framuje, ino fvoj /lan sani- zhuje, Rrafhno rasshali fvojiga ,Stvarnika, kteri ga je v te ftan po/lavil. Ne prevsetujte v’ fvoji mlado/li. --Bog kafJR 1 ' ga fkrito prevsetnoft s’ozhitnoj neframnolljoj,“ pravi fv- A v ' gufhtin; ravno sa to je toliko fantov ino deklet nefrezhnih- Miflite v’ fvoji mlado/li na potrebo /larih dni; faj bole ker* 151 vavo potrebovali, kar fi perhraoite. — Pa tudi vi, roko- deli, pofebno f hi vi le in o f hi v a rji, na miflite biti bres greha, zhe nefpametne ljudi novih, fhkodlivih ali sa- pravlih fheg vadite. Delajte sveko, korita vfe po pamatni fhegi, kakor fe vfakimu (lanu fpodobi, de vam vafhe delo ino saflushilo k’pogublenju ne bo. —Ino kdor koli ti novo oblazbilo omifhluje, naj prafha potrebo, —■ premo- shenjc — ino pametno fhego fvojiga kanu sa fvet (rat); kar tebi to troje fvetuje (rata), kori; ino ne bofb grefhil. III. Ljube dufhe, pofebno vi fantje ino deklize! dvoje obla- zliilo fe vam ponuja, ino v’isvolenje da. Perviga vam vfmi- len Jesuf podaja: s hi ah n o oblazhilo pofvezhujozhe miloki boshje. On lam vam gaje kupil s’fvojoj prefvetoj kervjoj, Ozhe, nebefhki vam ga napravil, ino fv. Duh vam ga deli, olepfhano s’ fvelimi zhednotlimi ino nebefhkimi darmi. — S’ drugim oblazhilam vaf fili sapeliv fvet, s’ nezhemernim oblazhilam nefpodobne gisdofti. ,Sam peklenfki fovrashnik ga fnuje, ino po fvojih pomagavzih na nove sapelive fhege obrazha , de bi vam oblazhilo pofvezhujozhe gnade^boshje vsel; ino koliko mladenzbov med nami fe je dalo she ofle- pili ! Dali fo oblazhilo zhifte nedolshnofti, sazheli nohti ob- lazhila pofvetne sapelivofti; sdaj grejo po fhiroki zefti po- gublenja, vfi vbogi na fvoji dufhi, vfi olifhpani na fvojim trupli na goftvanje peklenfkiga bresdna, ino vlezhejo tudi druge sa feboj. — 0 odprite fvoje ozhi, ino poglejte, kam vaf vafhe fhtimanje in prevsetvanje peljal Jesufa, fvojiga ponishniga kralja, (le sapukili, ino hodite sa glavarjam vfih prevselnih angelov, ki fe hudizhi imenujejo. Prifhla bo ura, de bojo to vafhe prevsetno oblazhilo, molifnedli, ino vafhe lifhpano truplo bo zhervam v’ shivesh. S’ kraham fe bote tikokrat sa Jesufam, fvojim ponishnim sheninam osi- rali, ino vpili: ,,Gofpod , odpri nam!“ Alj kakor njega sdaj v' fvoji nefpodobni nofhi ne fposnate, vaf tudi on sa fvoje fp(^snal ne bo. „Refnizhno vam povem , vaf ne posnam.“ (^Mat. 25, 12.) Pahnili vaf bojo v’ vunajne teme, kjer bo jok ino fkripanje sob; sakaj tako pofvetno, nezhemerno obla¬ zhilo ni lvatovfko, s’njim fe v’nebefa ne pride, ampak na ravnoft. v’ pekel gre. Poglejte vfmileniga Jesufa, fvojiga ponishniga kralja! le eno farno tkano fuknjo je nolil na semlji, sa katero fo njegovi morivzi pod krisham lofali. ■— Pofnemajte Marijo, kraljizo nebef ino semlje, ki fe je toli¬ ko pohlevno ino ponishno nolila, de nje fhe fvet fkoraj pos- nal ni. Le ponishne ovzhize Jesuf ljubi, le pofhteno ob- lezhene fvate k’ fvojimu nebefhkimu shenitvanju bozhe. — Kdor ljubi fvojo dufho, kdor na vezhno goftvanje priti she- li, naj bres odloga sapelivo obleko iflezhe, fe ponishno noli, ino naj sa lepoto fvoje dufhe fkerbi, de, kedar ljubi shenin pride, dufha lepo oblezhena s’njim v’nebefhko shenitvan- je pojde. Amen. XXIV. Dvajfeta nedela po binkofblih. O d p o li r e s h b e b o 1 n i k o v. Jesuf osdruvi kraljishovitja fina. Jona. i, 46 — 64 zb e nebefhki fvoje otroke neprenehama k’febi kli- zhe, pa to, de ne vfe enako. Nektere klizhe po fvojih na- meftnikih, druge fkos fvoje dobrote, tretje fkos reve ino teshave, fhterte vabi fkos terplenje drugih ljudi, de bi i e k njemu obernili. ,Srezhen, kdor GofpodovJ glaf 'saflifhi) ino fvojiga isvelizhanfkiga zhafa ne samudi, kakor je bil« frezhna hifha evangeljfkiga kraljizha, ki je fkos hudo bo- lesu domazhiga fina fvoje isvelizhanje najdla. I. Y. 46. Jesuf je is Jerusalema, kjer je o velikonozhpim prašniku bil, fkos ,Samarijo fhel, ino je v fvoje domazbe kraje na Galilejfko prifhel. Po zeli desheli je flovelo, ba¬ bo je v’ Kani vodo v’vino premenil, koliko bolnikov osth'«' vi, ino zli u desko v (lori. Tudi v Kapernaumi je bilo vfe shivo od njega. Ravno v tem mefli je shivel ime¬ niten kraljev flushavnik, kateri je oblallnik kralja He- rodesha Antipa bil. Krishi ino teshave fe pa kraljeve hifhe ne sognejo; tudi kralizhovo hifho je bolesn obi- fkala, ino huda mersliza alj trefhlika njegoviga ljubleniga lina toliko iszhinshala ino sdelala, de mu she nihzher vezh pomagali ni mogel. — Dobrote naf rade od Boga odvrazha- jo , nadloge naf k‘Bogu savrazhajo; ino tak fe sgodi, de telefna bolesn dufho osdravi. (,Sir. 31, 2.) Taka fe je kra- lizhu sgodila. V. 47 — 59. ,Skerben ozbe. kedar je she vfe pofkufil. ino fposnal, de iinu pomagati ni vezh, fe fpomni Jesufa ino njegovih del, pa tudi ravno zbuje, de je v'Kani na Galilej- fkim, ne dalezh od Kapernauma, njegoviga doma. Sdaj- zi fe k njemu odpravi, ino ob enej po poldne pred Jesufa pride. V eni fapi Gofpoda poproli, naj fe vfmili, ino s’ njim v' Kapernaum gre; sakaj bolniga lina ima, ino fkoraj bo po njem , zhe mu ne pomaga. — Glejte , kako lepo je ozheta vidili , ki sa fvoje otroke fkerbi, ino profil Tudi Jesufu ozhetova fkerb dopade; alj to mu nivfhezh, de kra- lizh premalo v'njega verje, ter mifli, de .lesuf bolniku od dalezh ne more pomagat’, zhe s' njim v' hifho ne gre. Sa to njega, ino tudi vfe druge pofvari, rekozh: „Zhe ne vi¬ dite zhudeshov, ozhitnih snamenj boshjemozhi, ne veruje¬ te, de lim jes obljublen Melija, vafh odrefhenik, naj fim ravno she vam tako vidno pokasal.“ — Kralizh fhe enkrat bolj ferzhno poproli, rekozh: „Gofpod! vfmili fe, ino pa pojdi s’menoj, de moj lin poprej ne vmerje.“ Tak bi naj tudi mi fhe toliko bolj terdno profili, zhe ravno hitro vfli- fhani nifmo , sakaj: ,, Kedar nam Bog ne da hitro, zhefarga poprofimo , sa to odlaga , de bi nam kaj boljiga dal, alj pa sa to, kerhozhe, naj bi ga vezhkrat poprofili. 1 * (,Sv. Avgufhtin.) V. 50. Vfmilen Jesuf, ki natertiga terlla na slomi, ino tlezhiga tlenja (tahta) nevgafne, temuzh nafhi flabi veri rad pomore, tudi kralizhu ne sameri , ampak vflifhi.' njegovo profhnjo, fhe lepfhi, kakor on fam sheli. ,,Pojdi, mu re¬ zke, tvo j fin she sdrav shivi!“ S’ toj vfigamogozhnoj befe- doj Jesuf bolniga fina osdravi, ino tudi kralizhu vero po- terdi. Poln saupanja fe poverne na fvoj dom, ter fe vefeli, de bo fvojiga otroka sdraviga najdil. — Tudi mi ne fmemo 154 Bogu vkasovati, kako nam pomaga naj; on vfe modro okerne, zhe fe ravno nam ne sdi; fzhafama bomo fposnali, de Bog vfe prav naredi , ino njega hvalili, kakor evangelj- fki kralizh. V. 51 — 55. She na pol pota svebi flusbavniki fvojiga gofpodarja frezhajo , mu vefelo povedat’, de fin vef sdrav sopet shivi. — Lepo je bilo to sadershanje pofhtenih hlap- zov. Shalovali fo s'shalobnim gofpodarjam, pa tudi nifo mogli dozhakali, njemu ferze rasvefeliti , kedar je fin fpet osdravel. Sa tega del je Bog s'gofpodarjam tudi drushino frezhno boril.— Po poti jih kralizh bara, okorej fe je bol¬ niku sboljfhalo? Povejo mu, de she ob fidmi uri vzheraj- fhniga dne (alj kakor mi ure fhtejemo , ■ ob enej po poldne) je fina mersliza sapuftila. Ozhe fefpomni, de je ravno tifto uro Jesuf njemu rekel , naj domii gre . ker fin sdrav shi¬ vi.— Kralizh fvojim domazhim od Jesufa perpoveduje, ka¬ ko ljubesnivo ga je fprijel, kako modro uzhil ; osdravlen fin hvali Jesufa vfigamogozhnoft; žela hifha fe sa Jesufa vname, vfi fposnajo , deje on boshji ,Sin ino isvelizhar fve- ta. Od te dobe terdno v’ njega verjejo. — Blagor hifhi, kjer med domazhimi prava vera, ino pa shiva ljubesn pre¬ biva, de en drugimu teshave polajfhajo , ino vefelje poflaj- fhajo. Pofebno je pa prave kerfhanfke ljubesni per hifhi potreba, kedar Bog domazhim kako bolesn pofhle, deliš® sdravje fkerbi o, ino bolnikam lepo ftreshejo. n. y . * Kedar imeniten gofpod kako hifho obifhe, fi domazhi vfe persadenejo, fvojimu goltniku fpodobno poflrezhi, in ® fe njemu prav vredno vflushili. — S’ kolikim vefeljam hi fhe le dobri kriftjani fvojimu isvelizharju ftregli, z hej bi vef vbog ino ranjen, v’ fmertnih bolezhinah v’ njihovo hifh° prifhel. Glejte, ljubi bratje ino feftre ! vfak bolnik je Kri- ftufovbrat, njegoviga duhovfkiga telefa ud. Kar nar manj' fhimu njegovih bratov borimo, to njemu borimo. (JVlat- 25, 45.) — S’ bolesnjoj fam vezhni Bog fvoje ljublen*® obifhe, ino ozhitno pokashe, de fvoje hifhe posabil »>• O kako lepo priloshnoft domazhi ino fofedi imajo, fe k>°' fpodu nebef ino semlje prav dobro vflushiti, ino sa vezh- nob veliko sakladov perpraviti. V hifhi, v’ kteri bolnika imajo, je nar obilni! hi shelva dobrih del sa nebefhko kralje/Ivo, z, h e bolniku ljudje prav po kerfharifki Ijubes- ni (treshejo. Kako fe bolnikam po kerfhanfko ftreshe, naf Jesuf uzhi, ino nam v’ fvojim shivlenji nar lepfhi sgled daja. Imel je vfmileno ferze sa vfe ljudi, nar vezhi vfmilenje pa je imel s’ bolnikami; ino ne bere fe, de bi on koga bil bres pomozhi odpravil, kdor fe je k’ njemu obernil. Satorej je nafha perva dolshnoft: 1. S’ bolnikam vfmilenje imeti, ki njemu te- shave polajfha. Zhe frezhafh zhloveka na poti , kteri s’ preveliko) teshoj obloshen pefhati sazhne, kako mozhno mu vftreshefh , de mu nekoliko teshe prevsemefb, ino dalji ne¬ bi pomagafh. Ravno tak dobro tudi bolniku deje, kedar vidi , de fe ti vfmili, in fi perpravlen njemu pomagati, kar bi ti bilo mogozhe, Kolikor teshav s’ njim obzhutifh, toli¬ ko jih njemu polajfhafh. Sa to naf fv. Pavl opominja: Ve feliti fe s’ temi, ki fe vefelijo, ino jokajte s’ temi, kteri jokajo. (Rim. 12, 15.) Alj veliko je po fveti bolnikov, malo pa ker- fhanfkiga vfmilenja. Koliko sapufhenih Jobov lesbi na gnoji sanikarnofti domazhih ljudi; koliko ranjenih popotni¬ kov v fmertnih bolezbinah milo jezhi, ino ni vfmileniga .Sa¬ marijana, ki bi njim perftopil, dokler fofedi ino snanzi, kakor nevfmilen Judovfki duhoven ino levit, revne bolnike v’fvoji fofefki bres vfe pomozhi leshati puftijo.— Najdejo fe nev¬ fmilen i ftariflii, ki fvoje laftne otroke le tako dolgo sa ljubo imajo, dokler jim sdravi delajo; kedar sbolijo , bres vfe pomozhi jih puftijo leshati. — Najde fe mladih gofpo- darjov ino gofpodinj. ki fvoje ftare le tako dolgo le¬ po imajo, dokler jim bres plazbila delati pomagajo, alj fe na njih premoshenje sanafhajo; zhe pa sbolijo, ino prerno- shenja nimajo fvojiga vezh, fo mladim hitro napoti Poto- shijo fe, de imajo s' njimi toliko opraviti, pa saftojn; shelijo jim fmerti, de bi jih Bog fkoraj k’febi vsel, ino njih nad¬ lege refhil. — Hifhni gofpodarji ino gofpodinje fvojo drushino radi imajo, dokler jim sdrava zherftvo dela; zhe pa hlapez alj dekla sboli, jih hitro odpravljajo, rekozh : de bolne drushine per hifhi imeti ne morejo. — Zhe jim kdo fvetuje (rata), naj bolniku sdravnika perpeljajo , alj pra- viga sdravila kupijo, jim je vfe predrago. „Bo she Bog po- 156 magal,“ pravijo. Bog v’ refnizi pomaga, ler fe bres njega n izb ne sgodi; alj on savolj sanikarnofti domazhih]js’bolni- kam zhudesha delal ne bo. ,,Zhe vam ofel alj vol v’ kapni- zo pade, vprafba Jesuf take ljudi, ali ga ne bote hitro islekli? ali fe bote na Boga sanafhali? Zhe pa neumni shivini hitro pomagate, sakaj zhloveka bres vfmilenja pufhate? ali ni zhlo- vek vezh vreden ko shivmzhe?* 4 (Luk. 14, 5 .) Vlim takim nevfmilenzam fe bo enkrat fhe fedemkrat hujfhi povrazho- valo; blagor pavfmilenim, oni bojo vfmilenja najdli. (Mat, 5, 7.) — ,,Meni fe bolniki prevezh vfmilijo ; de bliso biti ne morem,* 1 fe nekter kriftjan isgovarja; alj njegov isgovor je prašen. Pravo vfmilenje is ljubesni isvira , siliva ljubesen ]ia rada pomaga, ino fe v’ djanji pokashe. ,Sato isvira is vfmilenja nafha druga dolshnoft: 2. Bolnike obifkovali. „Naj te ne groši obifkati bolnika , sakaj fkos to bofh v’ ljubesni poterjen.'* (,Nir. 7 . 39 .) — Jesuf fe v’ verti Getfemani na olfki gori k’ fmerti per- p ra vij a; njegova dufba je shaloflna, v’velikih brid kotlih je. kervav put kaple is njeffoviga obrasa na semljo. INjegovi uzhenzi lerdno fpijo, ni zldoveka, ki bi ga potolasbib Angel boshji fe mu perkashe, ino rasvefeli njegovo do fmerti shaloltno ferze. Tako mnogoter bolnik, od vfih sapufben, v' kakim lefnim koli milo sdihuje, po žele dni prijasniga zhloveka ne vidi, de bi s’njim pregovoril. Obifhi ti firoto sapufheno, bodi mu angel, ino rasvefeli ga fkos to, de k njemu pogledafh, fe s’ njim ljubesnivo pogovorifh, ino niu krazhji zbof naredifh. ..Hvala Bogu, de te fhe enkrat v *‘ tlim! tak naf marfkaler bolnik posdravi, kedar k’ njemu p rl ' demo; veliko bolj lehko mi je, ino zhe vmerjem, bolj leh- ko bom vmerl, de fhe le s’ teboj govorim. 4 * Ali nam sbe ni to vefelo plazhilo , de bolnika obifhemo? ,She lepfhi p^ a ' zhilo nam bo Jesuf dal, kedar na fodbi porezbe: „Pojdtek meni, isvoljeni mojiga Ozheta! pofedite kraleftvo vam p el ' pravleno; sakaj boln fim hil, ino fte me obifkali. Refnizb' no vam povem, kar fte ftorili kterimu mojih nar manjfhib bratov, fte meni ftorili!- 4 (Mat. 25. 34. 41 leshovati ne fmemo bolnika s’ prepogoftim dar mu je pozhilka alj pokoja potreba, ljubesn ve, vfe o pravim zhafi ftoriti; bolnika obifkati, P a ga tudi v’miru puftiti. „Rad bi bolnika obifkal, pravi ne ).) — Pa tudi nao- obifkovanjam, be- Prava kerfhanlka do, alj po kaj; ker mu pomagati ne morem,“ Zhe ga ravno osdraviti ne morefh, roko mu vender lehko podiifh, ga prijasno poprafhafh , kako fe mu godi ino ga lepo po- tolashifh. Sa to je nafha tretja doloshnoft: 3. Bolnike tolashiti ino rasvefeliti.—Kedarje Krifluf bolne osdravljal, je bila vczhi del njegova perva be- feda: „Saupaj moj fin, moja hzher, tvoja vera je tebi po¬ magala^ 4 Ta njegova ljubesniva befeda je nar poprej re- vesbam bolno ferze osdravila , dokler je tudi njim telo osdravil. Nam fzer ni dano, bolnike s’ befedoj osdrnvlja- li, alj ferze bolnikov v’tiftiga naklanjati , ki je bolesni ino sdravja gofpod, vlakteri samore. — .Spomni bolnika na Ozheta v’ nebefih , bres kteriga vedenja tudi laf is nafhe glave ne pade, ki, tudi njega posabil ni. — Povej bolniku, de Bog tifte ljubi, katere tepe, ino de fvojiga otroka bres fhibe ne pufti, kteriga svelizhali bozhe. — Pokashi bolni¬ ku , de je terplenje kraleva pot k’ nebefam , po kateri je Kriftuf bodil, ino vfi pravizhni sa njim. Perpoveduj mu is fv. pifma tolashlivo pergodbo poterpeshliviga Joba, pra- vizbniga Tobija , ino vezli takih sgledov. Baslagaj mu is shivlenja fvetnikov, de ga ni v’ nebefih isvoljeniga, ki bi v'tem shivlenji terpel ne bil. Beri bolniku, ako snafh, terplenje Kriftufovo; vsemi brumniga Tomasha Kempzba- na: Hojo sa Kriftulam, alj kake druge bukvize v’roke, ino mu o pravim zbali is njih kaj lepiga povej. To bo sa bolno dufho nebefhko hladilo, ino bolnik tvojiga obifkan- ja velel. Od takih obifkovavzov Iv. pifmo lepo govori: .,Hako šale fo noge teh , kteri osnanvaje mir pernefo , ino osnanujejo dobro.“ (Rim. 10, 15.) — Zhe fe pa rnerslo kakor led dersbifh , fi od vrat k’ bolniku ne upafh , ino drugiga povedati ne vefh , kakor rnerslo befedo: „Bo she bolje !‘ 4 te bolnik ne bo velel, ino bo shelel, de biga fko- raj sapuftil. — Naj bolniku telefne sdravila dobro teknejo, mu je potreba dufhniga sdravja, de mu bolesn trupla k* vezhni fmerti ne bo. Tudi Jesuf je bolniku narprej grebe odpuAil, ino po tem mu lelefno sdravje dal. Sa to je naf kriftjanov velika dolshnoft: r 4. Bolnika s’ fv. s a k r a m e n t i previditi. Hedar je Ezehija, Judovfki kralj , nevarno sbolel, pride k’ njemu prerok Jesaia, ino mu pove: „Poopravi ino ponarozhi s’ fvojoj hifhoj, sakaj vmerl bolh, ino ne shivel.* 4 Kralj leje 158 k’ GoTpodu obernil, ga je milo profil, naj mu fhe shireti da. Ino Bog je njegovo moli Ivo vflifhal, je njegove folse vidil, ga je osdravil , ino mu petnajft let shivlenja dodal. (IV. Bukv. kralj. 20, 1.) Ravno tako tudi ti, ki dolshnoft alj pravizo imafh, bolniku fmertne nevarnofti ne sakrivaj, temuzh opomni ga, naj fe s’Bogam fpravi, ftorjeno krivizo poravna, fhkodo poverne; fe s’ Tvojimi fovrashniki popri- jasni; sa Tvoje pohiThlvo ino premoshenje potrebno naro- zhi, Tvoje poTlednje Tporozhilo naredi. ino Te perpravi, zhe bi njega GoTpdd is tega Tvela saklizal, rajtengo od Tvojiga biThovanja dajat. Perpravi alj vpoti bolnika, zhe fi nje¬ gov prijatel, naj s’ Bogam ino Tvojoj veftjoj zhifto porajta, Te vredno Tpove ino Tpokori; naj Te Tklene s’ Tvojim isveli- zharjam v’ Tv. obhajili; naj Tvoje shivlenje v’ boshje roke isrozhi, prijemlhi Tv. poTledno olje; sakaj Bog pogofto s’ osdravoj odlaga, de Te bolnik zhifto s’ njim Tklene, ino mu Tpet ljubo sdravje da, kakor hitro Te s’ vfim previdi. VTe to na sadno uro odlagati, je nevarno; sakaj Gofpod pride ob uri, kedar Te nar manj saneTemo. Bolniku Tmert- no nevarnoft sakrivati, je grosovitno. Ako osdravi, nam bo hvalo vedil, de Trno njemu reTriizo povedali ; ino zhe vmerje, naT bo Tlovil, de Tmo ga k’ Trezhni Tmerti per- pravili. Koliko pogublenih preklinja v’ vezhnofti Tvoje pn- jatele ino domazhe, de To jim is Tlepe ljubesni ino neum¬ ne Tkerbi tako dolgo Tmerl samolzhali, de jih je neper- pravlene is tega Tveta pobrala? — Sadno nar vezhi lj u ' besn Tvojim Tkashemo, kedar jih k’ Trezhni Tmerti per- pravimo, jih prijasno nagovorimo, jim po duhovnika gre¬ mo , i. t. d. Kdor Tvojimu snanzu Tmertno nevarnoft p er ' kriva, je njegov sadni, alj nar vezhi Tovrashnik na Tve- ti. — Perva dolshnoft sa bolnika je duTho oTkerheti, dru¬ ga dolshnoft pa tud’ Tkerbeti sa Tvoje bolno telo. K® r bolnik Tam ne samore, Tmo dolshni mi njemu ftoriti: 5. Bolniku sdravil preTkerbeti, ino mu, koli¬ kor premoremo, s' vTim potrebnim poftrezhi. J esl1 je bolnike zhudama osdravljal; nam te oblafti Tzer ni s«* puftil, alj NarviThi je sa vTako bolesn poTebno sdravilo i s semlje vftvaril , ino pameten zhlovek Te tajiftih branil n e bo. On je sdravnika vftvaril, ino opuftiti ne Tmemo g a ’ dokler njegove pomozhi potrebujemo. (,Sir. 1, 12.) teshnimu sdravilo Tvetvati alj poiTkati, po sdravnika d'' 159 ino sa vboshza, ako premoremo, vrazhtva alj arzneje plazhati; ako je hifha sa bolnika ne sdrava, tajiflo po- zhedili; zhe je bolnik samasan , njega preprati, dati polrebnimu belo rjuho (pertizh) alj frajzo; poflati alj nefli polrebnimu fkledizo sdrave juhe (shupe) alj kake druge pije, ktera mu dobro de: to fo slate dobre dela sa nebefhko kraleflvo. Ako pa tega fam ne premorefh, fprofi mn per dobrotnikih, ino flori tudi nje saflushenja deleshne. Pogoflo fe potrebni profili framujejo, dobrotni¬ ki pa ponujati nozhejo. Zhe v’ imenu Jesufa med nje flo- pifh, trojno dobro delo opravifh 5 pomagafh reveshu , febi ino darovniku vezhno plazhilo ofkerbifh. Vfmilen Jesuf bo tebi nameflo bolnika yfe tvoje flopinje popla- zhal, vfe tvoje befede povernil. „Blagor mu, kdor sa vbogiga ino firomaka fkerbi; Gofpod bo njega refhil, kedar fe mu bo hudo godilo. Na pofleli njegove bo- lesni mu bo pomagal; njegovo poflel prefliljal mu bo. £ (Pf. 40, 1. 4.) — Kdor pa bolnike bres vfe pomozhi pu- fha, sataji fvojo zhlovefhko natoro, ino pokashe, de ni krifljan. Sadel ga bo enkrat ojftriga ,Sodnika flrafhen glaf: ..Poberite fe fpred mene, prekleti! v' vezhen ogenj; sakaj bil fim boln, ino me nifle obifkali. Refnizhno vam povem, kar nille llorili kterimu teh nar manjfhih , tudi meni nifle florili.“ (Mat. 25, 41.) — Vfa zhlovefhka po- mozh ino fkerb je bolniku saflojn, ako nje Vligamogo- zhen s’ fvojoj gnadoj ne podpira; satorej je tudi nafha imenitna dolsbnofl: 6 . Sa bolnike moliti. „Molile en sa drugiga, veli fv. Jakob, de bote ohranjeni. Verna molitev bo bol¬ nika osdvavila, ino Gofpod bo dal, de bo njemu boljfhi.“ (Jak. 5, 14. 16.) Kako lepo je viditi kerfhanfko fofefko, ki fe braterno side, kedar duhovnik obhajat pridejo, Isve- lizharja zeliga fveta poboshno na bolnikov dom fprejme, ino moli sa njega! ,Sveta zerkev je vfem tajiflim pofeb- ne odpuflike dodelila, kteri prefveto refhnje Telo k’ bol- nikam fpremljajo, ino zhe fpremljati ne morejo, faj sa nje molijo. — Kako kerfhanfko je , zhe flari ino mladi okoli bolnika klezhijo, k’ Ozhetu nebefhkimu ferza ino roke dershijo, ter s’ enim glafam, s’ enim ferzam bol¬ niku vfmilenje profijo. Taka molitev oblake predere, ino vfmilenje boshje nad bolnika ino nad molze rnfi. — Por vfaki fv. mefhi, v J ju terni ino vezherni molitvi fmo fe bolnikov fpomniti dolshni. Vfmilen Ozhe nebefhki jim bo pomagal, kar mi ne samoremo-, sakaj veliko ve¬ lja ftanovitna molitev pravizhniga. (Jak. 5, 1(5.) ..Rad bi bolnikam j erAopil, nekdo govori, alj prefilo fe mi ga¬ bi ino Rudi do bolnih, ino fmradu p r e A a t i ne morem." Lehko je to per tebi refniza, alj kerfhanfka ljubesn ino praviza to ni. Tudi fvojo flabo natoro fmo dolshni premagali ino Rrahovati , ako nam brani dobro Aoriti. Kar farni shelimo, naj bi nam drugi Aorili, bo¬ rimo tudi mi njim. Kam bi fe mi djali v’ enaki nadlo¬ gi , zbe bi vfmileniga zhloveka ne bilo, ki bi naf Ijubes- nivo prevsdignil, nam preAlal, ino pekozhe rane obešal? ..S kakorfhnoj meroj merite, govori Jesuf, s’ takofhnoj fe vam bo nasaj meri!o.“ (Mat. 7, 2.) — Bolni udje na- fhiga brata alj febre fo udje .Jesufovi; ino is ljubesni do fvojiga odrefhenika fmo dolshni, bolniku voljno flushiti, naj bi fhe tako hudo ino teshavno bilo ; faj je fhe on na krishi vezh sa naf prebil. —• ,Sv. Franzifhk Kfaveri je v Benedkih is gole kerfhanfke ljubesni v’ bolnifhnizah alj v fhpitalih takim bolnikam Aregel, kterih osdraviti ni bilo mogozhe. Njegova natora fe je te flushbe Arafhno bra¬ nila, Arafhna groša ga je bila, bolnike v’ranah pogleda¬ ti. Sa to li je bolnika isbral, ki je is med vfih v' nar gerfhih bolezhinah bil, de ni savolj fmradu fkoraj mogozhe bilo, bliso njega biti. Temu je prav ljubesnivo ino ferzh- no vfe poAregel; ino glej, od te dobe je njemu Bog dal, de fe mu ni vezh gabilo, tudi rane bolnikam kufhovali. Tako kerfhanfka ljubesn vfe hudo premaga. „Voljno bi Aregel bolnikam, fe mnogoteri kriAjan isgovarja, pa fe bolesni bojim, de bi fe me ne p'’ 1 ' j eIa.“ t So bolesni, ki fe zhloveka rade primejo, alj n 01 ’ rajfhi tiftiga, ki fe jih nar bolj boji. Nafhe sdravje in° shivlenje je v’ boshjih rokah , ino nafh Arah nam ga ohra¬ nil ne bo. Kakor naf lehko is jafniga vdar,i, naf tudi lebko salese bolesn in fmert, naj fe fhe toliko bolnikov ogiblemo. — Bolnikov pa sapubiti ne fmemo , naj bc, b°' lesn fhe tako nevarna. Lie pravizhno veR vfelej imejmo, ferzhni bodimo, per bolnikih modro ravnajmo, ino pa B° gu fe v’ roke isrozhimo. Kdor le bolesni ino fmerti uc 161 boji, (udi kuga pred njim beshi , faj Bog njega varje. — Zhe je pa boshja volja, de sbolimo, alj zelo vmerjemo, vmerjemo v’ djanji kerfbanfke Ijubesni , kakor je vmerl Kriftuf sa naf; ino kako lepa ino frezhna je taka fmert! — Sa to je pofledna vtih kerftjanov fveta dolshnoft: 7. Is kerfbanfke Ijubesni fvoje sdravje ino shiv- lenje, kedar bi per bolnikih potreba bila, Bogu ino blishnimu v 1 dar isrozhiti; sravno pa tudi var- vati fe po pameti, kar je mogozhe. „To je moja sapo- ved, de fe med feboj ljubite, kakor fim vaf jes ljubil. Vezbi Ijubesni od le nima nihzher, de kdo fvoje sbivlenje da sa fvoje prijatle. £c (Jan. 15, 12. 13.) Tonam Jesuf sa- poveduje , ino fv. Janes govori: tem fmo fposnali Iju- besn boshjo, ker je on fvoje sbivlenje dal sa naf; tudi mi mormo sa brate sbivlenje poftaviti. (I. Jan. 3, 16.) — To fo uzhili vli kerfhanfki uzheniki, to fo ftorili vfi boshji fvetnild ; vii klizbejo, vli naf vabijo s’ fv, Pavlam rekozh: Bratje ino feftre ! profitno vaf , bodite nafhi pofnemavzi, ino po naf fe ravnajte, kakor fmo fe tudi mi po Kriltufi. (k Kor. 4, 16.) III. Zhudno velike rezbi prava kerfhanfka ljubesn potreb- n*m bolnikam na semlji flori; nefkonzhno veliko plazhilo pa tudi v’ nebelih ona vfim tiftim saflushi, ki sa bolnike lepo fkerbijo. —Kedar fe je fvoje dni v’ Milanu na Lafhkim grosovitna kuga sazhela, je fv. Karol Boromej, veliki fhkof tifliga mefta, vfe fvoje premoshenje dal, bolnikam po¬ magati; tudi poflel fvojo je predal, ker ni glefhtal vezli, s’ zhem bi bolnim poflregel. — Branili fo mu med bolnike, de bi fe kuga njega ne prijela: alj on na vfe to porajtal ni.terdno v’Boga je saupal, bolnike neprenehama obifko- val, jih s’fvetimi sakramenti prevideval, ino jim s’ vfim , kar je premogel, poflregel; kar pa fam premogel ni, je sa nje isprofil. Nozh ino den je sa nje molil, dokler ni boshja fhiba odjenjala. JNi fe mu shaliga perpetilo, de fi jec ravno v’ fredi med kushnimi bolniki hodil; ino zelo me¬ tlo ga je hvalilo , de je on fkos fvoje molitve in dobre dela ljudrtvo kuge refhil. ,SlomfIicl< tirana c n — II, I i 162 .Sr. Alojsi Gonzaga, shlahniga rodu mladenzh v’ Tro¬ jim fhtiri ino dvajfetim leti, je ravno v' Rimi bil, ka¬ dar je sa lakote voljo v' medi drafhna kushna bolesn vdala, ino veliko tavshent ljudi pomorila. Vfe bolnifh- nize alj fhpitali To bili polni, in ni dreshajov sadofti bilo, ki bi bolnikam Hushili. Mlad Alojsi, v' redu alj ordnu Jesuitovfkim, je Tvoje viThi tako dolgo profil, de To mu dopudili bolnikam drezhi. S’ velikim vefeljam nofi na Tvojih ladnih ramah kushne bolnike v’ Thpital, jim prof! od hiThe do hiThe sa potrebne rezhi, jih Tam preoblazhi ino zhedi, jim pa tudi sa svelizhanje dufhe fkerbi, ter jih tolashi s’ boshjoj beTedoj. — Bila je bosh- ja volja, de Tam sboli, ino v’ treh mefenzih po tem Tvoje Tveto shivlenje Tklene. Redar To mu sdravniki na¬ povedali, de bo v’ oTem dneh Tvet sapudil, Teje neisre- zheno rasveTelil, ino je Tvojim prijatlam djal: „Ali fte TliThali vefelo novizo ? Ne vezh ko oTem dni The shiveti imam! Rasvefelite Te moje Trezhe , ino sapojte hvalno pe- Tem s’ menoj: Tebe, Bog, mi hvalimo! i. t. d.“ Pred Tvoj oj Tmertjoj Te je prijasno naTmejal; rekozh : „Gremo, gremo s’ veTeljam. 4 * Redar ga vpraThajo: Ramo ? „V’ nebeTa,“ odgovori, ino pohlevno v' GoTpodu saTpi. — Rdo bi fi njegove Trezhne Tmerti ne shelel , kdo ne veTelil njegove krone v’ nebelih! ~ Vfe to fi lehko sa- flushimo, ako bolnikam svefto ftreshemo. Rakor je bo¬ lesn kralizhoviga fina zeli hifhi v’ isvelizhanje bila, bo tu¬ di nam. Bodimo bolnikam prijateli, ino bo tudi Bog prijatel nafh. Amen. XXV. En ino dvajfeta nedela po binkofhtih. Od kerfhanfke persaneflivofti. Evaiige/j od kralju, ki s' fvojimi hlapsi obrajt dela. Mal. 18, 23 — 35. JK.dor vfmilenje fkashe, vfmilenje najde, to nam fploh pregovor pove. Alj pogofto ljudje, ki farni vfmilenje naj¬ dejo, s’ drugimi vfmilenja nimajo, kakor nam ravno to evangeljfka prilika vfmileniga kralja ino nevfmileniga ldap- 7.a pokashe. — Jesuf je vfmilenje na semljo pernelil, ino je prifhel vfmilenja ljudi uzhit. — Peter je ravno Jesufa vpraThal, kolikokrat naj fvojimu blishnimu, ki ga rasshali, odpulli ? ali do fedemkrat? Jesuf mu rezhe: „Ne rezhem ti do fedemkrat, ampak do fedemkrat fedemkrat, to je: vfelej , bodi fhe tolikokrat rasshaljen.“ — Tesbko fe je to Petru ino njegovim tovarfham sdelo. Jim te imeniten nauk prav shivo ino ozhitno pokasati, perpoveduje lepo nabodno priliko, ktero fi naj tudi mi globoko v’ ferze vtifne mo. I. V. 23. Nefkonzhno mogozhen ino premoshen kralj nad nami v’nebelih prebiva, nar pravizhnejfhi povrazhnik vfiga dobriga ino hudiga, ki fe pod fonzam godi. Vfi ljudje fmo njegovi hlapzi na fvetu, ino pa njegovi veliki dolshniki; sakaj vfe, kar imamo, je njegovo, ino le po- fojeno nam. Nafhi neprefhtevilni grehi fo veliki dolgovi, ki c jih per njemu delamo, alj poplazhati farni ne samore- nio. Pride ura, zhe ravno ne vemo kdaj, ino na obrajt naf bo saklizal. „De pa vede, kako nebefhki kralj s’ ljudmi na fodbi ravna, je Kriftuf fvojim poflufhavzam 11 * 164 djnl: Poglejte, kako neki posemeljfki kralj s’ Tvojimi hlap- zi flori, kedar s njimi vfe porajtati hozhe, kar To mu dolshni. V. 24. Veliko Tvojih Tl ushavnikov je imeniten kralj imel^ ki To s’ njegovim blagam kupzhevali. Eden is med njih j e perlilen na rajtengo flopil, ki je imel AraThno ve¬ liko dolgov, malo pa Tvojiga premoshenja. DeTet jeser alj deTet tavshent talentov (po naThim fhLevili okolj tridefet miljonov goldinarjov Treh ra, ker en talent per tri tav¬ shent goldinarjov sneTe) Te je sadolshil; sakaj eden imenit- niThih kraljevih nameftnikov je bleso bil. — Ravno mi greThniki Trno taki veliki dolshniki pred Bogarn, ki vfak den lehko gieThimo, ino malokdaj pomiflimo, kako bo¬ mo Tvoje grehe posadoftili. NesveAoba v' naThim ftani naf pred Bogam v’ ravno toliko neTrezho sapelja, kakor evan- gelfkiga hlapza. V. 25. Veliko je bil hlapez dolshen, ino malo je gleThtal; de bi Te praviza ojftro dopolnila, vkashe kralj, kakor je Tvoje dni per Judih ino Ajdih navada bila, vfe njegovo premoshenje v' dnar Tpraviti , tudi njega, njego¬ vo sheno ino otroke v’ Tus.hnofl predati, de bi Te nje¬ mu dolg Taj nekoliko poplazhal. — Tako marfkater sa- pravliv ozhe Tebe , Tvojo lubo sheno ino Tvoje otroke ne- Trezhne flori; tako pa tudi vTaki greThnik pogubi Tvojo du- Tho ino telo; ino koliko ljudi bi bilo zhaTno ino vezimo neTrezhnih , ako bi Te dober Bog ne vTmilil, kakor evan- geljTki kralj Tvojiga hlapza. V. 26 — 27. Kar ni hlapez samogel flori ti, de bi Tvoj velik dolg poplazhal, to ja poTkufil isprofiti; padel pred krala naboje kolena, povsdignil Tvoje roke ino profil- „ ,Samo poterpi nekoliko s’ menoj, GoTpod ! ino pozhflkaj me The, Taj Tim voljn, vTe poplazhati, kakor hitro bon> mogel.“ — Lepo je bilo sa dolshnika, de je Tposnal Tvojo dolshnoft, ino Te ponishal pred Tvojim GoTpodam; hvak vredno je bilo njegovo naprejvsetje, Tvoj dolg, bersh b° mogozhe, poplazhati; nar lepThi je pa bilo kralja vTmil eI1 ° Terze; ki mu ni le odloga sa poplazhanje dal, temuzh t* 10 veT dolg odpuftil. — Glejte, tako vTmilenje najde, kdor e pravizhno ponisha; ino kdor profi, te prejme. — Lehko, de bo tudi naT kralj nebeT ino semlje v'kratkim pred feb e saklizal, rekozh : „Dajle rajtengo od Tvojiga hiThovanja, p°' plazhajte dolge fvojih grehov, hi ftejih toliko lloriii.“ Kaj komo sazheli tiftokrat na ojftri boshji pravizi? Bilo bi tam¬ kaj she preposno profili; a!j sdaj je fhe prijeten zhaf, sdaj fo dnevi isvelizhanja. Sdaj na fvoje grefhne kolena padimo, sdaj k' Gofpodu kakor evangelfki dolshnik s’ponishnim fer- zam sdihujmo : „Imej poterplenje s' nami, Gofpod! faj bo¬ mo popravili in poravnali Tvoje krivize, kar je mogozhe, fkos vredno pokoro ino poboljfhanje fvojiga shivlenja.“ Vfini- len Ozhe nebefhki nam bo vfe nafhe dolge odpuftil; Taj po- tertiga ino ponisbaniga ferza ne sanizhuje Bog. (Pf. 50, 19.} — Alj kakor iniloftlivo on nam persanafha, rnormo toliko vezh Tvojim bratam ino feflram miloftlivi bili tudi mi, ino ne delati, kakor je nehvaleshen evangelfki hlapez s Tvojim sravno-hlapzam gerdo naredil. V. 28— 30. Vefel ino Trezhen, veT odarovan gre hla- pez ispred fvojiga dobriga kralja; lehko gre fvoje shene ino otrok obifkat, ki bi imeli bili s’ njim vred v’ ftrafhno fush- noft predani biti. Bres vfiga dolga je, in mu fhe vle nje¬ govo premoshenje otlane. Kdo bi fi vmiflil, de bi bilo mo¬ gozhe zhloveku /loriti, kar je on ftoril ? On frezha nekoga vboshza fvojib fohlapzov, kterimu je bil flo dnarjov (po na- fhim fhtevili okoli fheft ino dvajfet rajnifhov) sa potrebo pofo- dil. Kaj je to proti zliudno velikim fhtevilu dnarjov, kijih je on kralju dolshen bil, ino mu jih je ravno kralj vfe zhiflo odputlil! On pa revniga fvojiga dolshnika gredozh popade , ga davi (dergne) po talovajfko, ino vpije nad njim: „Le hitro plazhaj bres vliga odloga; kar fi mi dolshen!•■ Kevesh fhe tega dnarja glefhtal ni; poklekne pred fvojiga pofojvav- za , ino ga jokaje profi, kakor je tudi on profil kratko po- pred fvojiga kralja, rekozh. „Poterpi me nekoliko zhafa, ino hozhem ti vfe gotovo poverniti." 4 Alj nevfmilen grosovit- nesh fe ga ni vfmilil; gofpofki ga toshi, ino v’ jezho, v’ katero fo dolshnike sapirali, savolj lega malovredniga dolga, firomaka vrezhi da. —• Alj ni to nevfmileno djau- je, ki v' nebo sa mafhvanje vpije? Tako le hudobniga zbloveka vfe, fhe tolike dobrote, ktere mu Bog deli, ne poboljfhajo, temuzh fhe le pohujfhnjo, ino bolj prevset- aiga ttorijo. On tako dolgo prevsetuje in sanizhuje fvoje brate, dokler njega ojftra boshja praviza sadene, kakor nevfmileniga evangcljfkiga hlapza. 160 V. 31. Kakor nevfmilen je bil hudoben hlapez, tako dobri fo bili njegovi drugi fohlapzi, svelli flushavniki vfrni- leniga kralja. Viditi, kaj je hudobnesh s’fvojim vbogim to- varfham naredil, jih velika shaloft obide. Is ljubesni ino vfmilenja grejo hitro fvojimu gofpddu pravit, kako gerdo je nehvaleshnik fvojimu fohlapzu ftoril. Gofpod ga na ravnolt poklizhe, in mu ferdito rezhe: „Hudobni hlapez! kaj fi na¬ redil s’Tvojim fohlapzam? Jes Tim tebi vef dolg odpuftil, ino Tim tvojo profhnjo vflifhal; ali bi Te ne bilo Tpodobilo, tudi tvojimu dolshniku ravno (o koriti? Ino ti nifi kaj tako maliga fvojimu vbogimu fohlapzu odpuftil! S’ kakoj meroj Ti meril, fe tudi tebi odmerilo bo.‘ £ — Nevfmileno djanje nehvaleshniga hlapza je dobriga gofpoda po pravizi rasfer- dilo, Vkashe ga v’jezho vrezbi, dokler bo vfe poplazhal, ako bo mogel , kakor je on s’ fvojim vbogim fohlapzam fto¬ ril.— Tako nehvaleshniga zhloveka ojftra praviza pokori, kteri fe fkos Tvoje djanje vfmilenja nevreden ftori: „Tiftiga fodba bres vfmilenja zhaka, kteri ni vfmilenja fkasal; le vfmilenje lehkejfhi fodbo ftori.“ (Jak. 2, 13.) V. 35. Kaj pa s’ nami bo, bratje ino feftre moje! ki fmo ravno taki nehvaleshni dolshniki fvojiga Gofpoda, kra¬ lja nebefhkiga? YTak den grefhimo vezh alj manj, ino vfih fvojih grehov ne mormo pregledati; vezh jih je, kakor lafi na glavi imamo. (Pf. 39, 13.) Ozhe nebefhki nam jih odpu- fha, kakor hitro ga vredno poproTimo; mnogoteri smed naf pa zelo leta samero dershijo, zhe nam kdo nafhih tovarfhov alj fofedov kaj shaliga ftori. Angeli boshji ino fvetniki naf to- shujejo, de mi, ki toliko vfmilenja vshivamo, pogofto no- beniga vfmilenja nimamo s’fvojimi brati ino feftrami. Tudi s’ nami fe bo sgodilo, kakor s' nevfmilenim hlapzam, sakaj: ,,Tako bo tudi Ozhe nebefhki vam ftoril, pravi Jesuf, ka¬ kor je kralj nevfmilenimu hlapzu, ako ne odpuftite fvojim bratam ino Teftram zhifto is Tvojih ferz, zhe fo vaf rassha- lili. 44 — j,Te fo befede kakor grom sa nevfmileno zhlovefh- ko ferze, pravi fv. Avgufhtin; in kogar one ne sbudijo, on ne fpi; one! on je she mertev.“ n. i ' % $ - I ( Kakorfhen gofpodar, takfhni hlapzi: pravijo ljudje. O de bi bila tudi med nami ino medBogam ravno ta refniza gotova. 167 1. Bog - , nafh nebefhki Gofpodar, je vef rfmilen, pohle¬ ven ino persanefliv; mi pa njegovi hlapzi na semlji /mo jdsavi, hudobni, ino nevfmileniga ferza. Vfe, bar imamo, je dar nefkonzhne njegove dobrote; kar pa mi njemu damo, je vezhi del pregreha ino rasshalenje boshje. Mi sapovedi boshje predersno prelomljamo, sateramo njegovo kraleftvo refnize ino pravize, shalimo nehvaleshno ino hudobno nje¬ govo nefkonzhno ljubesn, ino vender nam persanafha ino zhaka, naj bi fe iszhajmali, poboljfhali, ino njega sa odpu- fhanje profili; mi fe pa tako hitro fhvaramo, ino huduje¬ mo, zhe fe nam kaka mala kriviza sgodi. Shal befediza, ktero nam tovarfh alj tovarfhiza rezhe, majhina ftvarza, ki nam jo kdo nafhih podloshnih navfkrish /lori, je she pogo- Ao saz.hetek velike samere, jese, krega ino fovrashenja. Bog ima s’ nami, s’ fvojimi rasshalivzi, dolgo poterplenje; mi pa hitro vfe hude is pekla posovemo, zelo fofefko ras- drashimo, vfe gofpofke obletimo, ino veliko fe jih po nobe¬ ni ženi vtolashiti ino fpraviti ne da. — Mi rasshalimo vfaki den fvojiga vfigamogozhniga Gofpoda , ino vender nam smiram fonze fije, vodatezhe, ino semlja rodi; mi pa jeso kuhamo, ino fe bres vfiga odloga nad fvojim blishnim ma- fhovati ifhemo. Zhe nam pa to mogozhe ni, islivamo fvoj hudoben ferd nad domazhe, sheno, otroke ino drushino ; zelo nedolslma shivina more nafho jeso obzhuliti. Zhe Boga rasshalimo, ino fe le farno sgrevamo ino obtoshimo, fpove- mo ino poboljfhamo, nam dober Bog vfe nafhe grehe od- pulli, naf fpet sa fvoje fine ino hzheri objeme; ako pa tovarfh, fofed, alj kdo drugi rasshalivfhi naf, sa samero profi, nje ne dobi; alj na jesiku fe mu odpulli, v’ ferzu pa ferd oliane. 0 pervi perloshnotii fe fovrashtvo fpet oglafi , vfe pretezhe- no fvojimu blishnimu sopet ozhitamo, in /lare rane fpet po¬ novimo. O kako persanefliviga ino vfmileniga Ozheta v’ne- befih imamo; kako malo vfmilenja in poterplenja pa mi na fveti med feboj fposnamo, ino farni febi nefrezho delamo! — Koliko hifh je po fveti nefrezhnih , v’ kteri domazhi s en drugim poterplenja nimajo; koliko fofefk, vefi, nielt mo deshel /i sbiv pekel napravlja, ker fi po kerfhanfko persa- naffiati nozhe! Hifha alj fofefka, v’ kteri lepe sallopnolti ni, je 'shivo gnesdo Hrupnih kazh, ki farne febe pikajo ino go- nobijo. — Koliko kriftjanov v' fovrashtvi moli, ino saftojtv; — hodi k’fpovedi in k’obhajilu, pa k’fvojimu pogublenju; 168 — shivl, pa tudi vmerje v’ fovrashtvi, ino pride, kakor ne- vTmilen evangelTki hlapez, peklenfkim trinogam v’ oblaft, — Gorje nam, ako fe nam bo vfmilenje boshje v’ ojftro pravi- zo premenilo, in nam bo pravizhen Bog ravno tako ttoril, kakor mi s’ Tvojim blishnim ravnamo! „Zhlovek jeso v’ zhloveka ima, ino per Bogu sdravjaifhe? On Tebi enakimu zhloveku vfmilenja ne Tkashe, sa odpufbanje Tvojih grehov pa proti? On, ki je meTo, jeso dershi, ino per Eogu odpuThanja iThe? Kdo bo sa njegove grehe profil? .Spomni Te poTlednih rezhi, ino nehaj v' Tovrashtvi shiveli ; saka j Ttrohlivoft ino Tmert zhaka po njegovili sapovedih Tovrashne. ,Spomni Te na boshji lirah, ino ne jesi Te nad blishnim.^ (,Sir 28, 3. 8.) 2. Korenina vTe Trezhe ino veTele sadovoljnolli per vla¬ ki hifhi, kakor v Tleherni ToTeTki, je lepa salioprioft ino kerThanTka persaneTlivoft. Sa to kralevi prerok prepeva, rekozh : ..Poglej, kako dobro in kako veTelo, kjer bratje v’ lepi saftopnofti shivijo ! Sakaj ondi je GoTpod blagoTlovi alj shegen obljubil,. ino shivlenje vekomaj.“ (PT. 132, 3.) Korenina veli¬ ke shalofti ino nadlog je Tiaba saftopnoft ino nevTmilen Tera. BoljThi v’pufhavi prebivati, kakor s'ljudmi, ki Te radi kre¬ gajo ino jesijo. (Trip. 21, 19.)— Ljubosaftopnoft med na¬ mi ohraniti, ino kerThanTko persaneTlivoft sa tovarThizo ime- ti, vam deneT, bratje ino Teftre moje! slato Thkrinjo miru ino Tprave. polno ladizo lepih naukov isrozhim: kako naj s ljudmi na Tveti v' miru shivimo , ino per Bogu vTmilenj® najdemo. Pervi nauk miru ino Tprave je : Z hi o vek, Tponini Te, kedar ti kaj navTkrish hodi, alj te rasshali. de p° tvoji volji vTe biti ne more! — Bog j e vligamogO' zhen , moder in Tvet. pa vender ljudje po njegovi Iveti vo- Iji vfiga ne ftorijo. Kolikokrat ti greThiTh, soper njega voljo ftoriTh, ino on Te ne jesi, ampak s'teboj toliko zhafa poterpi. — VTak den moliTh, ino profiTh: „Sgodi Te tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semli!” Kakor moliTh, tudi flori tako, ino rezi, ker tebi kaj po volji ni: Naj Tep 0 volji boshji sgodi, naj bo v’ boshjim imeni! Ti boTh p°' terpel, ino Bog bo tebi povernil. ,,Togoten zhlovek ( boje napravi, polerpeshlivpa napravlene potolashi.“ (Prip. 15,18) Drugi nauk miru ino Tprave je: Ne posabi, o krid' jan! de je p c t erp es h 1 i v o ft k’ tvoj i m u s vel i * ha n j u 16 !) t o 1 i It o potrebna, kolikor podplati na nogah, de tebe ternje ne vbada. — De bi fe poterpeti nauzhil , tebi dober Bogbridkofti pofhilja , in dopufti, de fe ti vezhkrat kriviza godi. „Vfe , bar fe tebi pergodi, voljno fprimi; poterpi bolezhine, ino v’ fvojim ponishovanji polerplenje imej ; sa- kaj slato ino frebro fe v’ognji pofkufha, ljudje pa, hi imajo isvelizhani biti, v’ pezhi ponishovanjaJ’ (,Sir. 2, 4. 5.) Abo v 5 malim voljno poterpifh, fe ti velibiga terplenja bali ne bo; zbe fe pa maliga terplenja branifh, bo tebe Bog savergel, alj pa fhe vezhi teshavo nakladal, ino te perfilil, fe polerplenja vadili. Kakor lehar alj pader is ran divje mefo resbe, de zhloveba fmerti refhi, zbe ga ravno boli: tabo tudi Bog nafhe dufhne rane fbos terplenje zeli, zbe fe nam ravno hudo sdi. IN i dobro bolniku vmihati, ne zhlovebu nevoljnimu biti; fhe vezhi rane ii bo naredil. — JNe isvrazhaj tedaj fvojih brishov na druge ljudi, ino ne dolshi jih, de fo ti oni krivi; faj je terplenja tebi potreba, ino bo ti v’ dobro isifhlo, zbe Boga ljubifh in poterpifh , ljudem pa Jjubesnivo sane- fefb. „Poterpeshlivoft vam je potrebna, uzhi fr. Pavl; de voljo bosbjo borile, ino obljubo dofesheteJ 4 (Hebr. 10,36.) Trelji nauk persaneflivofti je: Premifli, koliko¬ krat ti Boga, ino fvojiga bi is h ni g a rasshalifh, de pogofto v’ fvoji naglotli fam ne vefh, kdaj ino ka¬ ko. Kavno taka fe tvojimu blishnimu tudi godi, ker te¬ bi pogofto kaj shaliga flori, ne is hudovoljnofti, ampak is nevednofti alj permere. Ne sameri mu, ne sarajtuj njemu v’ hudo , ampak lepo ga isgovarjaj, kolikor po pravizi morefh, kakor vfmilen Jesuf fvoje rasshalivze , rekozh : „Ozhe, odpufti jim; oni ne vejo, kaj delajo. (Luk, 23, 34.) — „Kdor fe pa mafhovati hozhe, nad tem fe bo Gofpod mafhoval, ino bo njemu grehe terd- no sadershal.“ (,Sir. 28, 1.) ,Shterli nauk miru ino fprave je: Ne podiraj Iju- biga miru per hifhi savolj kake prasne shal b e- fede; ne dajaj flovefa Jejai saftopnofti v' fvoji fofefki sa kake male fhkode del: rajfhi nekoliko krivizo poterpi, de le v’ lepim miru shivifh. 'Bo Jesuf perporozha, ker pravi: „Jes vam povem, hudimu fe ne (s’ hudim) soper ftaviti: temuzh, zhe te kdo vdari po tvojim defnim liži, 170 pomoli mu fhe uniga (poterpi rajfhi, lshi na fmertni podeli, jemle od tega fveta flovd ino terga 188 dobro ozhelovo ferze, kteri jo ljubi, ko fvoje oko, pa ji pomagati ne more. — Kolikokrat tudi mi pod teshkim kri- sham rev ino teshav milo jezhimo. kolikokrat vidimo fvo¬ je ljube brate ino feftre veliko terpeti; pomagati jim ske¬ limo, kakor Jair fvoji vmirajozhi hzheri, ino ne moremo. Le en fam je, kteri vfelej pomagati samore: Jesuf Kri- ftuf, isvelizhar nafh, ako fe s’ pravoj veroj ino s’ shivim saupanjam k’ njemu obernemo , kakor fkerben ozhe sa Tvo¬ jo mlado firotizo, sa katero ni bilo na semli zhlovefhka pomozhi vezh. Ravno je v’ fredi vefelih mnoshiz vfmilen Jesuf ftal, ki fo, vli eno uho, njegove boshje nauke poflufhali, ino njegove velike zhudeshe gledali, ktere je med njimi delal, kedar bogat ino imeniten mosh Jair k’ njemu pride. Vef shaloften, pa poln savupanja pred Jesufa poklekne, ino g« poproii: „Gofpod! glej moja hzher ravno vmira, ino leh- ko de je she vrnerla ; poidi s' menoj , poloshi na njo fvo- jo roko, ino fveft fim h, de bo oshivela ino fpet sdrava “ — Velika je bila ponishnoft imenitniga mosha, pa tudi Jesuf jo lepo poplazha. .She le isrekel je shaloften ozhe, kar sheli, ino Jesuf vftane ljudi sapuftivfhi , ino fe s’ fvo- jimi uzhenzi sa ozhetam poda. Tako je dober Bog vfelej perpravlen , tudi nam pomagati, zhe fmo le mi perpravleni, njegove dobrote vredno prijemati. V. 20 — 22. ,She ni zhudesha ftoril, kateriga ftoriti fe je namenil!, kedar njega na poti revna shena frezha, ktera je želih dvanajft let kervotezhna bila. Vfe je sa fvoje sdravje pofkufila, fvoje premoshenje she sdravnikam potrofhila; alj nobeno sdravilo ji pomagalo ni. Sdaj fhe v’ Jesufa fvoje saupanje ima; alj, ozhitno fvoje bolesni povedati, fe je fra- moshliva bolniza bala. Miflila je, zhe fe le roba njego- viga oblazhila doteknem, bom lehko sdrava. Doteknila fe ga je, in] ko bi trenil, obzhuti v’ fvojim shivoti, de je osdravela; alj tiho je bila, kakor bi nihzher ne vedil. Je¬ suf fe ogleda , ino pobara: „Kdo fe me je doteknil?’ 4 Vfi taji¬ jo, de fe ga nifo. Peter fe mu pa s’ fvojimi tovarfhi zhu- di, rekozh : „Uzhenik ! poglej, kako te mnoshize ftifkajo, pa fhe vprafhafh'. kdo bi fe te doteknil?" Alj Jesuf ojftro saterdi, de fe je mozh njegove vfigamogozhnofti nekoga doteknila. Kedar shena fposna , de Jesuf hozhe, naj fe oglali, vfa plafhna pred njega poklekne, ga sahvali ino v 189 prizho vfih ljudi ozhitno pore, Itako je osdrarela. Jesuf pa njeno shivo vero pohvali, ino ji rezhe: „Saupaj hzher! tvoja vera te je osdravila; v' miru pojdi sdrava !*‘ — O naj bi tudi v’ nafhih zhafih bolniki toliko saupanje v' Jesufa imeli, kakor ga je bolna shena imela; tolike shelje.1 le, s’ njim v’ prefvetim Sakramenti fkleniti, kakor je ona imela, fe njegoviga roba dotekniti: koliko vezh pomozhi bi s dofegli sa dufho ino telo! „Jes fini vftajenje ino shivlenje,“ pravi Jesuf (Jan. 11, 25.): ako je tebi odlozheno, de osdravifh, bofh hitrej osdravel, zhe fi vredno Jesufa pod fvojo ftreho vsel; ako pa morafh fvet sapufliti, bo dal tvoji dufhi vezhno shiv- lenje , pa tudi tvoje truplo na foden den obudil bo, kakor mertvo deklizo po denafhnim fv. evangelji. V. 23 —24. Na poti pridejo ozhetu shaloftno pravit: ,,Tvoja hzher je vmerla; po kaj bi uzhenika dalej trudil, faj je she po njej Shaloften glaf je to sa ozheta bil; alj ve¬ lele fo bile Jesufove befede, s’kterimi ga je potolashil, re- kozh: „Ne boj fe! le terdno savupaj, ino tvoja hzher bo fmerti odteta.“ Kar je Jsvelizhar govoril, je tudi ftoril; kjer on prebiva, tam fmerti ni. Kedar bliso Jairove hifhe pridejo, shaloftno pifkanje ino milo jokanje flifhijo , ktero je bilo fvoje dni v’ tiftih kra¬ jih per imenitnih merlizhih v’ navadi. Najeli fo pifkazhe ino shalovavke, de fo sa rajnim jok napravljali in per domazhih shaloft budili. — Jesufu ni tako fhumenje dopadlo. ,,Odfto- pite, je djal, ni potreba shalovati; dekliza ni na vfelej mertva, ona le fpi.“ — Ludje fo fe mu na to pofrnehovali, sakaj dobro fo vedili, de je vmerla. Mi pa, ljubi kriftjani, fe teh befed lehko rasvefelimo, kedar nam nafhe ljubesnive fiarifhe, brate, feftre, prijatle ino snanze k'pokopu nefo. ,Saj nifo vmerli nafhi ljubi na vefelej, ampak le fpijo v’Go- fpodu, ino pozhivajo do fodniga dne od fvojiga truda. Sopet jih enkrat Jesuf od fmerti saklizal bo, kakor mertvo deklizo, ktero fo she obshalovali. V. 25 — 26. Kedar fo mnoshizo ljudi isgnali, vseme Jesuf ozheta ino mater rajniga deklizha, pa fvoje nar ljub- fhi uzhenze tri: Petra , Jakopa ino Janesa sa prizho s’ feboj, iho ftopi k’ merlizhu, ki je kakor ozvetena rosha sa kofoj na merlvafhkim vojdru leshala. Prijasno jo sa merslo roko pri¬ me, ino s' vfigamogozhnim glafam saklizhe: „Dekliza vftani !‘ £ Njeni duh fe poverne, ino kakor is fladkiga fpanja fe pre 3 190 budi ino vftane. VTmilen Jesus ji rezhe jefti dati, ino jim prepove, tega zhudesha rasglalili. ker fvoje hvale nej[po- sheluje. Alj hifhne ftene fo bile prevoshe toliko zhudo sa- dershati, de bi fe ne rasvedilo. Po vlih desbelah fe je ras- flovelo, fhe den denafhen flovi ino uzhi ilarifhe, naj fpo Jai- rovo sa fvoje otroke fkerbijo; de bi tudi enkrat toliko vefe- Ije nad njimi vzhakali, kedar bo tudi naf Jesuf enkrat obu¬ dil , kakor fkerben ozhe nad fvojoj oshivlenoj hzherjoj. II. Poflufhajte ve ftare drevefa! tako fkerben vertnar fvo- jimu drevju pravi: kakorfhne Itare drevefa, takofhne ludi vafhe mladike. Ako dobriga fadu ne pernefete, s’ Tvojimi mladikam pofekanc bole ino v’ ogenj vershene. — Zhujte. tudi ftarifhi vi! sakaj ravno tako Ozhe nebefhki vam govori, ino bo ravno to s’ vami Aoril, ako fvojih otrok prav ne redite. Nike laftniki fvojih mlajfhov. de bi s’njimi po fvoji volji ravnali, ampak le redniki lle , kleiim je Ozhe nebefhki otro¬ ke isrozhil, de jih po njegovi fv. volji ofkerbite ino enkrat na fodbi sopet odrajtate, ktere fte od njega prijeli. ,.Otrozi, pravi fv. Krisoftom, fo fveto, ftarifham fporozheno blago.‘‘ O ozhetje ino matere moje! v’ ferze fe meni vfmilile, kedar premifhlujem flabo isrejeno mladino, siavno pa pregledu¬ jem , kako fploh flabo vi sa fvoje male fkerbite. Ne govo¬ rim od hudobnih flarifhov, ki fvoje otroke fkos fvoje sader- shanje hudobno farni pohujfhajo ino pogubijo; take Jesuf lam obfodi, rekbzh: Boljfhi bi bilo, de bi fe jim mlinfki kamen sa vrat obelil, ino fe v globozhino morja potopili; alj vam, vi pridni redniki! ktere frezha ino isvelizhanje dragih otrok veliko fkerbi, nekoliko potrebniga nauka dati shelim, kako jih naj fkerbno redite. Vafha ljuba shivinza farno truplo sa vaf ima, nevmer- jozhe dufhe pa nima, vender jo ifhete od leta do leta sbolj- fhati ino lepfhi fpodrediti: vafhi ljubi otrozi truplo ino nev- merjozho dufho imajo, koliko bolj fkerbi potrebujejo sa fvojo dufho ino truplo? Kakor Ite sazhetniki fvojih otrok, morte tudi ofkerbniki bili, ino f . 1. ,Skerbeti otrokam sa sdravo, zherltvo telo, ki je nar boljfhi zhafno blago sa zhloveka na fveli. — Sa- konfki ozhe more she pred rojftvam sa prihodniga otroka 191 voljo pametno shiveti , mati she pod Terzam sa Tvoje dete Tkerbeti, sakaj ona dva Aa korenina, is katere priraAe de¬ teta drevo. Joj AariTham, ki sdravje TvojigaTpozhenza she pred porodam kasijo (kvarijo); joj otrokam, ki morjo s' Tvojim boletnim truplam fvojiga ozheta ino matere divjo flado fkos zelo Tvoje shivlenje plazhovati! Koliko otrok ne- poduzheni alj pa divji AariThi she v’ maternim teleli pomo¬ rijo! — Sa vTe to Te je potreba per Tpovedi pofvetvati. 2. Mlado drevze Te more varvali, ino lepo ravnati, de israAe salo drevo: Tkerbno ohraniti tudi mlado de¬ te, de Te njegovo rahlo truplo lepo isredi. M Avari na Tveti toliko vboge, ko novorojen zhlovek; sa to mu je dober Bog AariThe dal. Kakor hitro Te dete na Tvet porodi, she proli s’ milim jokam ozheta ino mater Tvojo sa potreben shivesb ino oblazhilo. Sa to pravi Tv. Pavl: „lNimajo otrozi sa AariThe premoshenja perpravljati, ampak AariThi sa otroke. 44 (II. Kor. 12, 14.) NiTo AariThi, ki Tami dobro sla¬ vijo, Tvojim otrokam pa potrebniga shivesha in oblazhila ne preTkerbijo; Taj vender Aara ptiza mladim gnesdo nanoTi, ino jih pita is Tvojiga laAniga kluna. 3. Mladi otrozi imajo dve poTebne peAerne alj varuzh- ke, ktere jim sdravje ino shivlenje varjete: perva je Tnash- noA, ki jih varje bolesni od svunaj, druga je smem o A, ktera jih varje bolesni od snolraj ; obedve pomagate, de truplo zhedno odraAe. ,StariThi, ki Tvoje otroke vmasane imajo ino jih s' jedmi prenadevajo , saredijo v’Tvojih laAnih otrokih mnogoterih bolesn. „Sdravje pa je boljTbi kn vTe slatd, ino terden shivot boljThi ko nesmerjeno boo-aAvo. 44 (,Sir. 30, 15.) 4. Kedar otrozi odraAejo , jim dajte k’ TnashnoAi ino smernoAi tretjo drushizo: pridno delavno A, de nikoli prasnovali ne bojo , naj bi ravno drugiga dela ne imeli, ko lezlio prebirati. Is mladiga jih dela vadite, de jim bo tudi na JtaroA delo ljubo. Zhelar Te mladenzh nauzhi, bo tudi Aarzhek snal. Kakor Tkerbna kokla Tvoje mlade sa shivesham vodi ino jih sernja iTkati uzhi : tako pervajejte dela tudi vi AariThi Tvoje otroke po mozhi njihoviga shi- vota. — Kaj pomaga otrokam The toliko blaga poerbati, zhe le sapravljati ga , perpravljati pa ne snajo ? JN’e Thkrinje Trebra ino slata, le pridna , dela vajena roka jih greha Varje, ino v’ brumnoAi poterdi. Otrozi, ki bres’dela po- m hajkvajo , fe vfih hudobij navadijo. Lenoba je mati pre¬ grehe. 5. Ne vadite fvojih otrok premehkiga shiv- lenja (ne fzartlajte jih) , debi jim dajali predobro jefli ino piti, alj jih pretoplo ino premehko oblazliili; njih truplo bile oflabelo , ino teshko bi po fveti s-hajali. Ptuje roshe ino drevefa, ki jih morjo pred vfakim vetram pod okna sa- pirati, nifo sa kmeta. — Ne dopuftite jim, fe nepotrebnih ali zelo fhkodlivih rezhi vaditi, poflavim tabaka , igre ino drugih prašnih fheg. Vfe lake rasvade fo sa zhloveka nove dazje, katerih fe v’mladotli is neumnotli navadi, v’tlarofti fe pa flabe navade teshko, alj zelo ne odvadi vezh. Ni fre- zhen, kdor veliko ima, tudi ne, kdor veliko saflushiti sna, ampak blagor mu , ki je s’ malim sadovoljn. Sa to fv. Kri- soflom lepo uzhi: ,/Pi ne tlorifh kaj tolikiga . zhe fvojiga fina uzhifh , bogativa perpravljali: boljfhi je, de ga uzhifh, bogatlvo sanizhovati. Ni tajifti bogat, ki bogativa potrebuje ino v’bogatlvi fedi. ampak le titli. kterimu ga potreba ni.“ — .Skerbite otrokom sa sdravo telo, sa pridne roke, pa sa pofhteno ime; tako tle jih s’zhafnim dovolj ofkerbeli, zhe jim ravno premoshenja fporozhiti nimate. Alj kaj pomaga zhloveku naj zel fvet perdobi, ako pa fvo- jo dufho pogubi; nizh ne pomaga otrokam k’pravi vezhm frezhi fhe tako fkerbno isrejeno telo, ako ni njihova dufha od mladih let lepo ofkerblena. Satorej je tlarifhov Druga dolshnoft: pofebno sa dufho fkerbeti- 1. V’mladim otroku dobro ino hudo povito fp'i ktero fe bo popred sbudilo, bo zhloveka vodilo. ,Skerbno satorej naj pasita (ahtata) ozhe ino mati, v’ kake flabe navade fe otrok nagiba; „sakaj po persadevanju fe otrok .fposnai pravi moder ,Salomon , ali bojo nejegove dela zhitle ino p''®‘ yizhne.“ (Prip. 20, 11 .) Hitro fe mora vfe hudo odpraviti) ,dokIer je dete fhe mlado, sakaj pregovor je: ..Zhefar fe ^ladenzh navadi, tega tudi tiar ne oputli.‘‘ (Prip. 22, 6-) Kar je per otroku samujeno , fe tudi per mladenzhu ino mo* shu teshko popravilo bo; tlarifhi pa bojo sa fvojo samudo na ojftri fodbi ftali. —Imel je na Lafhkim imeniten ozhe verhg a fina , pa flabo ga je isredil. Vfiga pofvetniga fe je is ml^dig* vadil, alj kar je boshjiga, fe je flabo uzhil; vfe mu je nelp a ' meten ozhe dovolil. Bres vfiga pofvarjenja isratle, v’ flabo jovarfhije sahaja, fe s’ fvojimi tovarfhi prepira ino lepe; p er ' 193 meri fe mu, de v’ fvoji jesi nekiga nafprotnika vbije, ino med tolovaje sbeshi. — Nekoliko zhafa po tem njegov laften ozhe po Tvojih opravilah med rasbojnike pade, per kterih je bil njegov fin. ,Sin ozheta fposna, ga nekoliko v‘ Hran odpelja; ino vkashe fvojimu ozhetu: „Perpognite mi le te odrafhen flar hrafl.“ Ozhe feisgovarja, de tega ne samore. ,.Perklonite mi pa to mlado lefkovo fhibo ! 44 nefrezhen fin sopet fvojimu ozhetu sapove, ino ozhe mu lehko to flori. „Ozhe, ozhe! njemu fin na to ferdilo rezhe: bil fim tudi jesurn, kakor lefkova fhiba v’Tvojih mladih letali, ino vi me nifte poduzhili, ne pofvarili. Odraflil fim fkos vafho sanikar- nofl veliko malopridno drevo, ki flabo fadje rodi, ino ni vred¬ no , kakor de fe pofeka, ino v’ ogenj vershe.“ V’ fvoji hudobiji ozheta prebode, fam febe satoshi,ino vmerje rabelnu v’ rokah. Tako flrafhnofe flarifham sanikarnofl she na tem fveti pogollo povrazhuje: kaj fhe le na unim fveti bo! — Vbogajte fkerbno, ozhetje ino matere! kar vaf fv. Duh uzhi. ki pravi: „Imafh finov, poduzhi jih ino perpogibli od mladofli njihov vrat. Imafh hzhere, varvaj njih telo, ino ne kashi prevezh vefelja nad njimi. Konja bofh teshko vodil, kteriga poprej vkrozhal nili; ino rasvajen otrok oflane firovina. Tepi ga s’fhiboj, dokler je otrok, de kje terdovraten ne bo ino tebi nepokoren, de te ne bo ferze bolelo. 1,4 (,Sir. 7, 24. 25. 30, 7. 12.) 2. Ne dopuflite fvojim otrokam, vi flarifhi! fvojvolje, ino na jih pamet prevezh ne sanafhajte fe. Otro- zi, ki fvojvoljo imajo, koplejo febi in fvojim flarifham jamo nefrezhe. Heli, veliki duhoven fsraelfkiga ljudfiva, je imel hudobna fina dva, ki fla kradla ino druge hudobije vganjala. Ozhe jihfzer fvari, pa jim praviga flrahu ne da, ino ona fvoj¬ voljo imata. Gofpod Bog fe je ozhetu sagrosil, rekozh : „Jes bom floril eno rezh , de , kdor koli jo bo flifhal, mu bo po obema ufhčfama svonelo. Tepil bom Helija ino njegovo hifho, ker je vedil, de njegova fina nefpodobno shivita, ino ju ni v’ flrahe vsčl.“ Kmalo po tdm fla bila njegova fina v’ en dan na vojfki pobita, ino ozhe, to nefrezho flifhati, snak is flola pade, fi vlomi vrat ino vmerje. „0 sapeliva fvojvolja, kli- zhe fv. Avgufhtin, ki fi otrok pogublenje! Oj de jo ljubesn ozhelovo, ki otroka vfmerti! Ne rekajte, de jih ljubite, kte- re v' pogublenje peljate ino jim fmert perpravljate.“ — „Le ftrah po poti isvelizhanja vodi, ino v’ obljublenO nebefhko plazhilo perpelja.“ (Ziprijan.) ,Slo.i>rb«k lirana e. n — tl. 13 194 3. Varujte ftarifhi Tvoje otroke nevarne, Tla¬ ke tovarThije; huda perloshnoft krafti uzhi, ino Tlaba drushina lepo sadershanje kaši. — Nevarno je sa duTho ino telo, de Te otrozi potepajo, na paThah ino po veTeh bres varha norijo. Od ene bolne ovze žela zhreda sboli, en Tpri- den otrok zelo ToTeTko poliujTha. Oj koliko ozhetov ino ma¬ ter bi naj s' shaloltnim Jairam milo sdihovalo, rekozh: „Go- Tpod, moj lin, mojahzherje vmerla, v’neTrezben greh sa- pcljana; pridi ino oshivi jo Tpetk‘ O sa reTnizo ! taki isdihleji bi dopadli vTmilenimu JesuTu; Tolse llariThov sa otroke prelite niTo per Bogu sgublene. .,Alj merlizha objokujete, kteriga Teje duTha lozhila, pravi Tv. AvguThtin; duThe pa ne obsha- lujete, ktero je Bog sapuftil?^ — Zhe pa Tvojih otrok per Tebi nimate, ino jih hudiga varvati ne samorete, poThilajte Taj Tvojo molitev sa njimi, ino florite kakor pravizhenJob, ki je vTak den Bogu sa Tvoje otroke daroval, de bi Boga ne rasshalili. 4. ,Srezbni llariThi, ki Tvoje otroke pohujThanja ovarje- jo, pa The veliko bolj Trezhni To, kedar jih tudi v vTih potrebnih naukih prav isuzhijo. „Ako bi tvoj lin kruha flradal, ali bi na to ne porajtal? Zhe pa bres poduzhenja vmira, ali ga samoreTh v’ nemar puliiti (,Sv Krisoft.) — „Uzbi Tvojiga otroka, opominja Tv. Duh, persadeni Ti njega poduzhiti, de ne bo njegova neTramnoft tebi v nezhalt.^ (,Sir. 30, 13.) Potreba je, otroku omiTliti sa truplo Tuknizo; alj The bolj je potreba , Tkerbeti otroku sa zhednolti Terza. Perva zhednoft otrokam ToTebno potrebna je boga- bojezhoft. Kakor mlado jabuko, ki Tonzhne sharke she- Ijnopije, lepo rudezho dosori ino romeno oftane: ravno ta¬ ko morjo otrozi is mladih dni v’ boshji Tposnavi ino ljubes- ni raftiti, de bojo Trezhno odraftli; le Bog je prava, edina Trezha otrok. Dete, ki Te is maliga uzhi Tposnavati Ozheta dobriga, kije v’ nebelih, bo vTelej rado molilo, Te bo balo njega rasshalili, ino bo tudi Tvoje ItariThe sa ljubo imelo. Bogabojezhoft bo njegov angel varh. Ako pa hozhejo ftari- Thi Tvete otroke imeti, morjo Tami Tveto shiveti. O kako je lepo, viditi brumno mater, ki o mladim jutri poklekne, otro¬ zi pa okoli nje; ki roke ino Terze k’ nebeTam povsdigne in» s’Tvojimi ljubzi juterno molitvo opravi, preden jim jefti' 3*, de ne posabijo, od koga vTe dobro pride. Kakor Te mlade roshe lepThi raszvetijo, od julerniga Tonza obTjane: The lep- 195 fhi bojo otrozi raftili, ako vfako jutro s’ Bogam shiveti sa- zhno. Le od bogabojezhe matere fe otrozi prar moliti na> uzhijo, ino bojo vfe fvoje shive dni snali. Kdo bi fe od ve- felja nerasjokal, viditi v’ nekolikih kerfhanfkih hifhah, kjer fhe po lepi liari fhegi pofhtenih kriltjanov shivijo : kako bo- goljuben ozhe fvojo drushino poklizhe, jim kaj boshjiga bere alj povč, kedar na vezherjo zhakajo, alj pa po vezherji fhe pofedijo, kako fveto pefem sapojo, fvet roshenkranz pomo¬ lijo, alj kako drugo vezherno molitvo opravijo. Preden gre- jo otrozi fpat, pred fvojiga ozheta pokleknejo ino sa ozhetni shegen profijo. Bogoljuben ozhe vfe lepo pokrisha, jih Bo¬ gu , Mariji ino defnimu angelju varhu perporozhi. Oh kako fladko fpijo taki otrozi, in tudi frezhen ozhe lehko bres fkerbi sravno njihpozhiva, sakaj Vfigamogozhen nad njimi zhuje in angel boshji jih varje. — „Gofpod varje dufhe fvojih fvetih, ino jih bo grefhnikam is rok odtel. Pravizh- nim vdaja luzh, ino vefelje tem, ki fo dobriga ferza. Ve- felite fe v'Gofpodu pravizhni, opominja kraljov pevez; hva¬ lite fpomin njegove fvelofti.“ (Pf. 96, 10. 12 .)—■ „Telefno urnenje malo pomaga, uzhi fr. Pavl, brumnoft pa je sa vfe dobra, ker ima obljubo fedajniga ino prihodniga shivlenja.“ (L Tim. 4, 8.) Druga zhednolt otrokam potrebna, ljuba po¬ ko rfhi na naj bo. Mlado dete ino pa mehek vofk lehko vfako podobo dobita, ako ftarifhi mladih dni ne samudijo. Terd vofk bofh saltojn flozhil, v’tvojih rokah rasletel fe bo; zhlovek, kije v’nepokorfhini israftil, bo flabo po fveti f-hajal. Prepirati, tepfti ino toshvati fesna, le vbogati ne, ako fe ni is maliga pokorn biti nauzhil. Pokorfhina mora s’ otrokam raftiti; teshko jo bolj odrafhen oblezhe. Sa to pravi prerok: „Dobro je sa zhloveka, kedar noii jarm od fvoje mladothV* (Jer. shal. pefm. 3, 27.) Tretja zhednolt otrokam fofebno potrebna, je ljuba ponishnofl, de fe otrok is maliga vadi, lepo tiho ino pametno fe sadershati. ,Starifhi llrafhno hudo Ito- rijo, ki fvoje otroke vezh prevsetvati uzhijo, kakor pohlev¬ nim biti ino ponishati fe. Ako otrozi bres vliga Itrahu fo- fedo ,r e sanizhujejo, fvoje tovarfhe in tovarfhize tepo, vboge krulovze, flepze alj druge reveshe drashijo, bojo fkoraj tu¬ di llarifham ino drugim predpoltavlenim, kakor divje dre- vefa, nad glavo israftli, ino kdor jih bo ponishati hotel, jih ho moral vlomiti. Povfodi fe bodo fpotikali, s’ fvojoj vifokoj glavoj sadevali, ino li jo kervavo rasbili, pa tudi nebefhke vrata jim hojo preniske ino saperte. Uzhite sato- rej otroke, s’ Tvojimi ne prehvaliti fe, fvoje zhefti ne ifkati, ampak sa vfe hvalo dajati Bogu, ino predpoftavlene vfelej pofhlovati: fante, de fe odkrijejo vfim, ki fo vifhi od njih.fantam ino dekletam sapovedujte, de roke poljubijo (kufhnejo) vlim, kterim fo kako sahvalo dolshni; tako jih hojo vfi dobri ljudje radi imeli, nar rajfhi pa Bog, kteri po- nishnim fvojo miloft deli. (I. Pet. 5, 5.) Gladek pot bojo otrozi fkos zelo fvoje shivlenje imeli, vfake vrata jim bojo od- perte, sadnizh tudi nebefhke. — Sa to trojno fuknizo treh frelih zhednoft, ljubi ftarifhi! fvojim otrokam fkerbite, in hote nauk fv. Pavla dopolnili, ki vaf uzhi : „Vi ozhetje (pa tudi matere), nikar ne drashite fvojih otrok k’ jesi, ampak redite jih v’poduzhenju ino (varjenju Gofpodovim.“ (Ef. 6,4.) K’temu fo vam potrebne fhtiri rezhi: otroke uzhiti,ako grefhijo; modro fvariti, zhe to ne pomaga; jih pra- vizhno ftrahovati alj fhtrafovati; ino pa neprene- hama moliti s a nje. Kdor to zhetvero prav (tori, fvoje otroke po kerfhanfko redi. Gorje pa ozhetam ino materam, ki fvojih otrok po ker¬ fhanfko prav ne redijo ; shivo gajshlo (bizh) li fpletajo, ktera jih ho kervavo tepla, pa tudi vfe, ki s njimi shivijo. ,Slabo isrejeni otrozi fo kervave fhibe sa reven fvet, ino ftarifhi ljudomorzi, ki fvoje otroke prav isrediti ne fkerbijo. (,Sv. Bernard.) Pregrehe raftejo, v’ nebo sa mafhovanje vpijejo, angel boshji klizhe joj ino gorje ljudem savolj pohujfhanja mladiga fveta, ino isliva kupizo ferda boshjiga na semljo. (,Skrivn. rasod. 16.) Pekel fe fhiroko odpira, ter poshira sanikarne ftarifhe, ino flabo srejene otroke. III. Ljubi ozhetje ino matere, kteri zhafno ino vezhno frezh- ni biti shelite: ne poshelujte bogaftva, ne ifhite imenitnofti, ne pofvetne zhafti; le sa dobre otroke profite ino fkerbite, kolikor samorete. Dovolj bogati fte, naj fi belizha (drobn 1 ' zha) ni: glefhtate, ako fkerbno poduzhene otroke imate: pra¬ va uzhenoft je sa zhloveka nar boljfhi bogatija. Imenitni in° shlahni fte vi ozhetje ino matere, naj fi ravno pod fmreko- 197 voj fkorjoj prebirate, ako fe vafhi otrozi lepo satLershijo; pofhteno kerfhanfko sadershanje, le ono je hifhe prava shlahnija. Jesuf, otrokam nar boljfhi prijatel, bo tudi vafh prijatal, in pomozhnik, sakaj: „Kdor koli eniga takih otrok fprejme v mojim imeni, mene fprejme.“ Jesuf fam govori: (Mark. 9, 36.) „Puftite otrozhizhe k meni priti, sakaj njih je nebefhko kra!eftvo.“ (Mat. 19, 14.) Zhe pa otrozi fkos va- fho fkerb v’ nebefhko kraljeftvo frezhno pridejo, tudi vam saperto ne bo. Dobri otrozi fo vafba zhafna frezha na fveti, ino vafha vezhna krona v nebefih. — Poglejte ftariga Tobija, ino premiflite, koliko vefelja she na tem fveti dober fin fvo- jimu ozhetu flori Sgubil je premoshenje , sgubil pofvetno zhafl, tudi ozhi fo ga sapuftile; ni mu oftalo, kakor pofh- teu dobro isrejen lin, mladi Tobija. Alj ravno on je per- nefil fvojimu ljubimu ozhetu dobro fneho, premoshenja sa- dofti, in tudi ljubo luzh njegovim ozhem. Tako dober Bog otroke po fkerbnih flarifhih shegnuje, ino ftarifham po pridnih otrokih sbe na tem fveti frezho da, po fmerti pa toliko fvetlih kron v' nebefhkim kraleflvi, kolikor fo isre- dili na semli pofbtenih otrok. „Ozhe jiravizhniga od ve¬ felja pofkakuje, ino kdor je modriga rodil, fe ga bo ve- felil.“ (Prip. 23, 24.) Kako vefelo bote enkrat vi, fkerbni ftarifhi! s’fvojimi otrozi od fmerti vftali, kedar vaf ravno on vligamogozhen Gofpod , kakor mertvo deklizo po denefhnim fv. evangelji, is bladniga krila zherne semlje saklizal bo: „Vftanite mert- vi, ino pridite k’fodbi!^ Vefelo bote sopet fvoje dobre fine ino hzhere objeli, ino jih peljali pred fvojiga f Sodnika, lekozh: ^Glpj Gofpod! tu fim jes ino moji otrozi, ktere fi meni dal.“ (Is. 8, 18.) Amen. 198 XXVIII. Pofledna nedela po binkofhtih* Od frezhne ino nefrezhne vezhnolti. Jesuf prerokuje komhanje Judovjkigd' kraleflva ino »na¬ menja fodniga dne. Mat. 24, 45 — 35. kar semlja rodi, fe fpremeni; ino bo enkrat nehalo. Viiga pofvetniga v’ tej podobi enkrat ne bo, kakor ga nek¬ daj ni bilo, kedar ho vfigamogozhnoft boshja vidno nebo ino preminozho semljo rasdjala in fpremenila. — Oftal bo zhlo- vek, vftvarjen po boshji podobi; oftala bo vezhnoft, frezhna alj nefrezhna. — To nam Jesuf v’denafhnim fr. evangelju prerokuje, ino naf opominja, fkerbeti sa to, kar nam bo vezhno oftalo. I. Pofreten zhlorek fe lilo rad v’ prizhujozhe malovredne rezhi tako saljubi, de bi jih na vfelej rad imel, kakor fe je Jesufovim uzhenzam (jogram) godilo. Lepote Jerusalem- fkiga tempelna fe nifo mogli nagledati. „Le poglej ! fo djali Jesufu, kako verlo sidovje!“ — Dobro je sa zhloveka, ako pn- jatla ima, de ferze njegovo preminozhim rezhem odterga, ino na kaj boljfhiga nagne, kakor je Jesuf fvojim apoftelnam ftoril. „V’ refnizi! lepo je] ino salo to sidovje, jim Jesuf od¬ govori; pa vam povem: fkoraj bo vfiga tega konez ino fhe kamen ne bo na kamni oftal.“ — Rado bi zhlovefhko ferze vfe naprej vedilo, alj boshja modroft mu le toliko osnani, kar mu je vediti potreba. Tudi apoftelni Jesufa prafhajo: „Kdaj fe pa bo vfe to sgodilo, de bo konez Jerusalemfkiga metla ino pa konzhanje zeliga fveta.“ — Jesuf fe na bregi oljfke gore vfede, fe oberne na] Jerusalemfko metlo, ki fe,j® od vezherniga fonza obfjano v’ fvoji lepoti pred njim bh- fketalo, ino sazhne fvojim apoftelnam na njih dvojno pra- fhanje odgovarjati, rekozh: 199 V. 15 — 18. j^Pog-Iejtefkorej fe bo dopolnilo, kar je prerok Daniel pred fheft /to letami she napovedal , de bo to fv. mefto ftrafhno rasdjano. Grosa ino Urah bo, gledati pre¬ greh veliko hudobijo, pa tudi fhtrafe nevlmileno ojftroft. Tiftokrat naj beshi vfaki, bolj ko more, de sarnudil nebo. Is dolin Judovfke deshele beshite v’vifoke planine; ki fo na ftrehah, le na ravnoft fe naj is ftrehc v’bege fpuftijo, de jih fovrashnik ne vlovi. Kdor je pa na polji, fhe po fuknjo ne hodi, ino vfiga fe raji tvegaj, kakor bi k’ domu tekel, ino po tem ujiti ne mogel vezh. u — Kar je dva dni pred fvojoj fmertjnj Jesuf uzhenzam napovedal, fe je fedem ino fhtiride- fet let po njegovi fmerti sgodilo. Judje fo mero fvoje hudo¬ bije sverhali , fveti tempel s’ krivizoj ofkrunili, pravizhne po zeli desheli preganjali, nedolshno kri prelivali. Bogu fe je sadofti sdelo. Pofhle nad nje grosovitne Rimljane. Zelo de- shelo oropajo, ino poglavitno mefto Jerusalem obfedejo. Kriftjani fo pa po Jesufovi befedi s’ fvojim brumnim fhko- fam t Simeonam is vliga tiftiga kraja sbeshali, ino /o sa go¬ rami v’ fkritim mttftizi Peli mirno prebivali. V. 19 — 20. Zhlovek fam sa febe lehkejfhi iiefrezhi uji- de; alj Bog mu pomagaj, ako sa druge fkerbeli ima, kakor matere ino ozhelje. Sa tega voljo pravi Jesuf: ;,Gorje nofe- zhim ino dojezhim v’ tajiftih dneh, kedar bo naglo beshati potreba, ino mogle ne bojo. — Ravno sa tega voljo Jesuf fvoje verne opominja moliti, de bi jim ne bilo, po simi be¬ shati, ker je teshavna pot, alj obfaboti, po Judovfki fhegi lerdno sapovedanim prašniku, v’ kterim je bilo zhres eno uro hoda prepovedano , de bi tako sadershani sbeshali ne mogli. Molili fo kriftjani ino fo fmerti odifhli; terdovratni fo neverni Judje oftali, ino nad en miljon je pobitih, fe¬ dem ino devetdefet tavshent v' lushnoft predanih.—To je lerdovratniga greflinika shaloften konez. V. 21. Dolgo febi grefhnik fhibo ispleta, in dalej ko jo je fpletal, hujfhi jo je fpletel, kakor nefrezhni Judje. „ Strafhna bridkoft, tak Jesuf prerokuje, jih bode sgrabla, ki je ni bilo, kar fvet ftoji, in je ne bo do fodniga dne.“ Ino ravno taka fe je Judam godila. Rimfke vojfke fo nad dushelo perhrule mogozhni vojfhaki fo ko derezhi levi; Jerusalemfko mefto oblegli; ni prifhla shiva dufha ne noter ne vun, rasen fkos fmert. •— { Strafhna lakota po vlim mefti rujove, en drugimu shivesh is med sob fi mikajo. Vojfka 203 hrumi od svunej , kuga tuli od snotrej , vfe povfod davi ne- vfmilena fmert: kup sa kupam merlizhov po vfih ulizah leshi. — Sdaj fe njim povrazhuje Jesufova nedolshna kri, ki fo jo na Pilatushovim dvorifhi nad fehe klizali, rekozh: „Njegova kri naj pride nad naf ino nad nafhe otroke.“ V. 22. t Slrafhna je fhiba boshje pravize sa grefhnika; pogofto jo tudi pravizhen sravno okuli , pa ne sa fhtrafo, ampak sa obilnej plazhilo , kteriga li flushi. Alj tudi grefh- nikam Bog savolj pravizhnih, kateri? med njimi prebivajo, persanafha. Ob konzhanji Jerusalema bi noben zhlovek Judov- fkiga rodu per shivlenju oftal ne bil, ako bi Bog tej moriji konza ne bil naredil. „Sa pravizhnih voljo pa, pravi Jesuf, fo bili dnevi ftrahu ino groše vkrajfhani.“ Jerusalemfko metlo je bilo fzer poshgano, tempel s’ vlim imenitnim si- dovjam rasfut, vfe pomorjeno, kar fe je branilo, alj sdaj je Bog Rimze potolashil, de fo fhe veliko Judov shivih ohranili ino jih po vlih deshelah ino krajih raskropili. Ino to je rtoril Bog savolj kritljanov, de bi fe s’ njimi po želim fveti rasfhirali. V. 23. Kako ftrafhni fo ozhitni fovrashniki, tako nevarni fo fkrivni sapelivzi. Takih je bilo ob zhali Jerusalemfkiga pokonzhanja, taki fo fhe sdaj, ino bojo enkrat, prej de bo konez fveta. Jesuf napoveduje, ino naf pred njimi fvari, rekozh: „Lashnivi preroki bojo vrtali, sazheli krivovero uzhi- ti, zelo goljufne zhudeshe delati, s’tajiftim ljudi fleparih, ino bojo rekli, de fo sa odrefhenika od Boga poflani. ,She sa isvolene kriftjane je nevarno, de bi od njih sapeljani ne bili. Alj ne verjamite jim, in pa ne hodite nikamor sa nji¬ mi, ne v’ pufhavo, ne v'hifho alj v’hram, kakor sa novim Kriftufam. Ne bo dolgo njih fleparija oftala, sakaj kakor blifk, ko bi trenil, od jutra do vezhera semljo pofvelh: tako fe bo tudi po tem Jesufov nauk po vlim snanim fveti rasfhiral, ino vgafnila bode luzh vfih goljufnih uzhenikov.“ Premagal bo Jesuf fovrashnike, ino kakor mertvo truplo, ki ga orli (divje poftojne) oberajo, bodo premagani, ino od vfih saframovani oftali-Tofe je vfim krivoverzam sgodilo; vseli fo shaloften konez, ino ga fhe bojo, kar jih je, ino jih fhe bo do fodniga dne. ,Smo pa ftrafhen konez Jerusalemfkiga metla ino zeliga Judovfkiga kralertva premifhlovali, kakor ga Jesuf napovedal je: fhe na zhudno fpremenenje fveta fe oglejmo, ki nam ga tudi On prerokuje. 201 V. 2!) Kedar bo enkrat fhtevilo isvolenih fpolnjeno, ino hudobija tega JVeta she sverhana, hozhe tudi lepote fveta vezhno pravizhen Bog pokonzhati. ^Sonze , pravi Je- suf, bo otemnelo, mefenz bo fvetlobo sgubil, svesd bo ko- nez, vfe fe bo fpremenilo, kedar fe bojo nebefhke mozhi bosbje vligamogozhnofti gibale. — Kar fo grefhniki ljubili, bojo sgubili; kar fo fovrashili , fe jim bo perkasalo. „Sa- gledalibojo, Jesuf prerokuje, snamenje fv. krisha, na kte- rim je svelizhar sa nje vmerl; vidili bojo Jesufa v’ prezhud- nim velizhaftvi, sdaj ojftriga fodnikaj ki nifo marali sa vfmi- lenijja odrefhenika. O m V. 31. Jerusalemfkiga rasdjanja nifmo vidili, lamo to vidimo, kako fe je vfe na tenko po Jesufovih befedah fpol- nilo : alj konzhanja fveta fi bomo enkrat pofkufhali. Angeli boshji, pravi Kriftuf, bojo s’ trobentnim glafam boshje vli- gamogozhriofti meri ve is grobov budili, od vlih krajov fpravljali, ino hudobne od pravizhnih odbirali. Gorje grefh- nikam! Njih konez bo shaloften ino vezhno nefrezhen. Sa kar nifo zelo nizh fkerbeli, bo na vezhno oftalo; kar fo pa nar rajfhi imeli, bo vfe minilo. — Blagor pa isvolenim! Konzhanja fveta fe pravizhnim bati potreba ne bo, veliko vezh bojo jim vfe prikasni fodniga dne prihodno vefelje na¬ povedale. „Kakor naf figovo drevo rasvefeli, pravi Jesuf, kedar mladike poganjati sazhne, in nam ljubo mlado leto osnanuje: tako morejo tudi isvolenim snamenja, ki fe bojo pred fodnim dnevam godile, osnaniti, de je konez folsne doline, ino boshje kraleftvo pred vratami.“ Oj de bi fe tudi nam tiftokrat dveri (duri) nebefhkiga kralellva odper- le, kedar fe bo semlja pod nami rasvalila, ino vef fvet s’ vfoj fvojoj lepotoj fkos ogenj fpremenil! V. 35. Preminozhiga fveta fe ne fmemo dershati, kteri bo enkrat s ; fvojim zhafnim premoshenjam konez jemal 5 le naukov Jesufovih fe naj dershimo, ki vekomaj oltanejo, sakaj: „Nebo, ki ga nad feboj vidimo, ino semlja, po kteri hodimo, bota prejfhla, govori Jesuf, alj moje befede pa ne bodo prejfhlene bojo prejfhle ftrafhne befede fodniga dne: „Pridite shegnani mojiga Ozheta! pofedite kraleftvo, ktero V".in je perpravleno od sazhelka fveta. — Poberite fe fpred mene, prekleti! v’vezhen ogenj, kteri je perpravlen hudi- zhu ino njegovim angelam.“ (Mat. 24, 34.) S' temi groso- vitnimi befedami bo vfe zhafno nehalo, ino nefkonzhna • 202 vezhnoft, frezhna alj nefrezhna, fe bo sazhela, sakaj: „Po- gubleni pojdejo v’ vezhno terplenje , pravizhni pa v’ vezh- no shivlenje.“ (Mat. 26, 46.) n. - Pofledna nedela zerkveniga leta je donef; s’pervoj ad- ventnoj nedeloj fe nam novo zerkveno leto odpre. Pofledna ura bo tudi enkrat nafhiga shivlenja na fveti, novo shivlenje fe nam po fmerti v’ dolgi vezhnofti odperlo bo, vezhno frezhno alj bres vfiga konza nefrezbno, kakor ii ga bomo v’ tem fvojim kratkim shivlenji na semli saflushili. — Od¬ prite fe denef zhudno fkrivne vrata nefkonzhne vezhnofti! pokashite nam le nekoliko fenze neisrezheniga vefelja, ki fe tamkaj pravizhnim perpravlja — le en ogork peklenfkiga terplenja , ki nefpokorjene grefhnike zhaka. Le eno farno kaplizo fvojiga vefelja ve fvete nebefa v’ nafhe ferze rolite, naj vfe pofvetne pregrefhne shelje v’ njem pogafi; le ena ifkra vezbnih marter fe nam sablifkne naj, de vfe pregrefh- no nagnenje v’ naf pogori 5 le sa en laf nefkonzhne vezh¬ nofti fe nam pokashe naj, ino sadofti je, de bomo modri, zhafno frezhni ino vezhno isvelizhani. „Per vfih fvojih delah fpomni fe fvojih poflednih rezhi, ino ne bofh nik¬ dar grefhil.“ ( t Sir. 7, 40.) 1. Povsdignite torej, dufhe moje, donef fvoje glave, ino poglejte nekoliko s’ fvojim duham v’ fvete nebefa, koliko vefelja nam tamkaj v’ Ozhetovi hifhi vfmilen Jesuf perpravlja! — Tam v’ nefkonzhnim morji vezhne luzhi naf h ljubi Ozhe nebefhki prebiva, na velizhaftnim troni fvoje nefkonzhne ljubesni fedi, in vfi njegovi isvoleni otrozi fe krog njega vefelijo, kakor frezh- ' ni popotniki, kteri fo prifhli is ptuje deshele na fvoj ljubi Ozhetov dom. „Tam fe fvetijo pravizhni kakor fonze v’ kra- leftvi fvojiga Ozheta.“ (Mat. 13, 43.) —Tam fedi na defnizi boshji v fvojim velizhaftvi J esu f boshji^Sin, preljubesni- vi isvelizhar nafh, in vli njegovi svefti uzhenzi ino uzhen- ke fe kakor bratje ino feftre s’ njim vefelijo, ino savshiv- Ijajo nesmerno plazhilo fvojiga Gofpoda. — Tam Bog f*'- Duh, On vezhni vir vfiga tolashenja ino vefelja, shelje isvolenih napolnuje s’ nebefhkoj fladkoftjoj, ktere fhe no¬ beno zhlovefhko ferze obzhulilo ni. — Tam fe fveti kakor 203 deniza med svesdami Marija prezhilta deviza, ino trume frezhnih deviz fe okoli nje vefelijo, ino s’vefe- lim ferzam gledajo, kako je premagana kazha fkufhnjave, kterajeEvo omotila ino v’nefrezhen greh sapeljala. Tam ii vefelo roke podajajo ino fi vofhijo frezhe, rekozh: ,,Naj- dle fmo tega, kteriga nafha dufha ljubi, ino ne bomo ga sgubile vezh. 44 (Vifok. pefm. 3, 4.) — Tam fe trume zhiftih mladenzhov prehajajo, ino s^Egiptovfkim Jo- shefam fe vefelijo, kteri je pred neframnim shenftvam sbe- shal ino ohranil fvojo nedolshnoll, dokler fe je mogozhen ,Samson, on levov ftrahovavz, eni shenfki kazhi premagati ino ob vfo fvojo zhaft fpraviti dal. — Tam fe vefelijo po- fhteni moshje ino shene sakonfke, s’ nebefhkoj luzhjoj ogernjeni, ki fo na semli lepo shiveli v’ ljubesni sakonfki, ino teshave fvojiga Hana voljno prebili. Tam fo odbrani kakor zhifta pfheniza od ljuljke, ino pozhivajo od fvojiga truda. Tamkaj najdejo ftarifhi fvoje rajne otroke, ki fo jih mlade v’zherno semljo s-hranili, ino sa mertvim mile folse tozhili. Vefelo jih gledajo kakor mlade jagneta na lepi pafhi fvetiga raja, bele ko fneg, bres vfiga madesha zhifte , v’ nebefhki fvetlobi, v' angel- fki shlahti. Tamkaj v’nebelih, v’prefrezhnim kraju isvolenih, ni vezli bolesni, ni vezh teshave, ni nobene shalo- fti; vfe rane fo pozelile, vfe folse fe pofufhile, fmert isvo¬ lenih s’ fvojoj kofoj vezh ne dofeshe. Vfe ftaro fe tam omladi, vfe shalollno rasvefeli, pravizhni zvetijo kakor pal¬ movo drevo, in kakor zedre na Libanu raftejo. (Pf. 91, 13.) — Is vfake nedolshno prelite folse isvoljenim morje vefelja isvira; sa vfako malo krivizo, ktero fo poterpeshlivo pre- nefli, fe jim tam bres fhtevila vefelja povrazhuje. — Tam ni fovrashnika vezh, de bi nedolshne preganjal; vli fe lju¬ bijo , ino kakor dobri otrozi eniga ozheta fkupaj prebiva¬ jo. — Ni vezh sapufhenih vboshzov, de bi sdihovali; an¬ geli boshji jim ftreshejo; vfiga imajo sadolli, ker fo k’ Ozhetu prifhli ino per njemu prebivajo. „Bog je vfe fol¬ se obrifal od njih ozhi; ni vezh fmerti, ne shalovanja, ne vpitj?., ne bolezhine vezh, ker je vfe poprejfhno minulo. 44 ( Skos kar kdo grefhi, s' tem bo tudi pokorjen. Grefhniki bojo vli preftralheni Tvoje grehe pomnili, ino njih laftne hudobije jih boje toshvale.“ (Mod. 4, 20. 11, 17.) Druga martra pogublenih je hudobna dru- shina, med kateroj vezhno shiveti morjo. Kako hudo je per hifhi biti, ktera hudobniga gofpodarja ima: tako hu¬ do je v’ pekli, v' katerim hudizh gofpodari ino vfa hudoba gofpodinji! Kdo bi nefrezhne hifhe ne sapu- Itil, v' kateri je veliko kazhjih ljudi, ki Te med Teboj gri- sejo, bres prenehanja vjedajo; tamkaj pa med Tamimi hudodelzi shivet'i, ki nobene ljubesni vezh ne posnajo, nobeniga prijatelaimeti, kterimu bi Tvoje bolezhine potoshil: kolika martra more to biti! Ino nar grosovitnejThi je, de Te v’ pekli ravno vli tilii nar hujThi Tovrashijo, ki To Te na tem Tveti pregreThno ljubili. Tukaj To li Tlabi to- varThi in tovarThize kakor perfti na roki; vezhno lju- besn li perTegajo: tamkaj pa Te preklinjajo, eden pred drugim beshijo; pa Te kruThiti v' ftrafhnim ter- plenji ne morejo. Kolikor greThnih tovarThov ino ne- Tpokorjenih sapelivzov na Tveti, toliko martrovzov v’ pek¬ li. „Veliko je takih, pravi Tv. Pavl, kteri shivijo kakor Tovrash.niki krisha Kriftufoviga, katerih konez je pogub- lenje.“ (Fil. 3, 18. 19.) Eden preklinja Tvoje ftorjene pregrehe, drugi jezhi pod nesnanoj teshoj fvoje krivi- ze, tretji tuli nad ftralhnoj vezhnoftjoj. NeTrezhni otrozi preklinjajo Tvoje sanikarne ftariThe, dru- shina Tvoje goTpodarje, predpoftavleni Tvoje pod- loshne. Tamkaj Te vTaki duThi povrazhuje, kakor Bog v’ Tkrivnim rasodenji govori : „Povernite ji, kakor je tudi ona vam delala , ino dajte ji dvakrat toliko po njenih delali. u ( t Skrivn. rasod. 18, 6.) Tretja martra pogublenih je huda, nevTmi- leno pekozha veti, ki jih kakor zherv je, ino nik¬ dar ne vmerje — kakor gorezh ogenj pezhe ino nik¬ dar ne vgaTne. — Tukaj Te prevsetni greThniki hvalijo, de * imajo dobro mirno veft, pravijo de jim potreba ni, Te Tpovedati ino pokoriti: tamkaj Te jim na enkrat ftraTh- no huda veft sbudi, kedar jim she mogozhe ni, tifto 208 kdaj potolashiti. Tukaj fo od leta do leta poboljfhanje JVojiga sliivlenja odlagali, dni ino mefenze milofti bosh- je gerdo sapravili: tamkaj nimajo minute zbala, li is fvojiga ftrafhniga liana pomagati. ,,To bo grefhnik vi- dil , ino fe bo jesil; on bo s’ fvojimi sobmi fhkripal, ino fe bo fufhil: shelje hudobnih bojo poginilegovori kralev prerok David. (Pf. 111, 10.) Pogubleni premifhlujejo fvoje pr e gr ef h no shiv¬ lenje na semlji, kako hitro je minilo; gledajo v’ dolgo vezhnoft, pa konza in kraja ne vidijo; pre¬ gledujejo pregrefhne dobrote, kako malovredne ne¬ umne igrazhe fo bile, ino vidijo, v’ koliko nefkonzb- no nefrezho fo jih sapeljale. Oni gledajo vefele nebefa, ino jih dofezhi ne morejo; vidijo frezhne prebivavze kralellva nebefhkiga: toliko nedolsh- nih dufh, ki fe jim nifo sapeljati dale; toliko bogabo- jezhih kriltjanov, katere fo sanizhovali; toliko fpokorje- nih tovarfhov ino tovarfhiz, ki fo fvoje grehe objokali, ino fvoje shivlenje poboljfhali, dokler fo fe jim oni sa- nizhlivo fmejali, — „To viditi , bojo prepadeni od gros- niga llraha, govori fv. Duh, ino fe bojo sazhudili s«' volj naglofti neupaniga svelizhanja; fe bojo kfali ino od bridkofti duha sdihvali: Ti fo, ktere fmo nekdaj safme- hovali, ino v' saframliv pregovor imeli. Mi neumni fmo njih shivlenje sa nefpamet imeli, ino njih konez sa ne- zhdft; glejte, kako fo sdaj perfhteti med boshje otroke, ino njih del je med fvetniki. — Mi fmo fe na poti kri- vize ino pogublenja vtrudili, sa Gofpodovo pot pa nif- mo vedili. Kaj nam je prevsetnoll pomagala ? ino ba¬ hanje s’ blagam, kaj nam je perneflo ? Vfe to je ka¬ kor fenza minulo; mi ne moremo nobeniga snanienja zliednofti pokasati, ampak v’ fvoji hudobiji fmo konez vseli.“ Tako govorijo v’ peklu tifti, ki fo grefhili, (p® fpokorili fe ne.) (Modr. 5, 1. 14.) ,Shterta martra peklenfkiga bresdna j e grosovitna vezhnoft, ki savershenim kashe, de njih terplenje nikdar nehalo ne bo. —• Naj zhlovek na ttm Iveti fhe toliko terplenja ima, farna mifel, de vfe 1® majhen zliafek terpi , mu teshave polajfha in pofladn 20 !) Tudi nesnane martre ftrafhnih viz, zhres vfe martre fveta velike, imajo faj eno vefelje, de bojo enkrat nehale, in zhe ne poprej, faj na foden den; alj martra vlih pe- klenfkih marter je grosovitna refniza, de peklenfkih mar- ter nikdar konza ne bo. — Rezi peklenfkim prebivav- zam, ki tamkaj pod ftrafhnoj teshoj nesmerne vezhno- fti jezbijo , de, kedar bo toliko miljonov let minilo, kolikor je svesd na nebi, lilija in trave na semlji, le jim bo pekel odperl, ino njih terplenje nehalo : od vefelja ukali bojo, ino pekla vezh ne bo. —• Naj bi vfake tavshent let enaptizhiza perletela, is glo- bozhine nesmerniga morja kaplizo vode popila, sernize pe- fka sa morjam posobala: enkrat morja ne bo, tudi ne pefka na semli, pekel fhe bo smiram llrafhen kakor je bil.— Oj vezhnoft, ti zhudna ino nesnana! kdo bo tebe popifal, kdo bo tebe sapopadil? Pogubleni tvojo tesho obzhutijo, alj dopovedati nam tvoje groše ne samorejo. Tukaj fe je terdovraten hudobnesh tebi fmejal, ni na tvojo groso po- rajtal: tamkaj sdaj pod tvojoj teshoj jezhi, in li poma¬ gati ne more. Is plamena llrafhniga terplenja fe povsdi- guje ino sbeshati hozhe; alj vezhnoft, ti fi njemu grosenfke vrata saklenila, ino jih s’ fvojimi verigami na vfe vezh- ne zhafe saperte dershifh. Vezhi terplenja nefrezhna du- fha oftermi, ino fe sopet v’ globozhine peklenfkih mar¬ ter prekuzne, ino sa njoj fe vfe od nje sapelj.ane ino pohujfhane dufhe vdirajo, vfe ftorjene, pa nepovernje- ne krivize na njo padajo, ino njo v’ dno peklenfkih marter tifhijo. — Tamkaj ni prijatela, ni pomozhnika, tudi fmert fe jih ne vfmili vezh, sakaj: „Tam bojo fmert ifkali, ino nje ne bojo najdli; bojo vmreti she- leli , ino fmert bo od njih beshala.^ (,Skrivn. rasod. 9, 6.) Vezhno bojo saversheni v’ peklu vmirali, pa nikdar vmerli; vezhno shiveli, alj bres vliga nehanja ter- peli; le en fam glaf fe bo nad njimi milo flifhal: ,,BoIj bi jim bilo, de bi taki ljudje rojeni ne bili!“ (Mat. 26, 24.) sakaj: „Gofpod bo fvoje ljudftvo fodil, ino ftrafhno je pafti v 1 roke shiviga Roga.“ (Hebr. 10, 30. 31.) „On bo zhres grefhnike kazhe deshiti puftil; ogenj, shveplo ino jjilh bo njih terplenja del.“ (Pf. 10, 7.) 3. Tako ftrafhno fv. pifmo grossoviten pekel popi- fuje, premilo naf ljubesnivi Jesuf fe pekla varvati frari; 14 210 mi pa tako radi na vfe te posabimo, fe sa vezh- noft tako flabo perpravljamo ino vezbi del bres vfe fkerbi po fhiroki zefti v’ gerlo peklenfkiga bresdna letimo! — O preminimo faj prav pogofto, koliko je velizhaftvo nebefhko, kako ftrafhne fo peklen- fke martre, kako dolga je nefkonzhna vezhnoit, kako kratko je nafhe shivlenje na fveti, kako preminozhe vfe pofvetno blago, ino uzhimo fe is vfiga tega biti modriga ferza. Poglejmo ftrafhen konez Jerusalemfkiga mefta, gro- sovitno pokonzhanje Judovfkiga kraleftva. Sarafhena grob- la na tiftim melli po rajnih zhafih shaluje , kjer je nek- dajno kralevo mefto Halo, in kamen ni na kamni oftal. (Mefto, ktero fe sdaj vidi , je od kriftjanov posidano.) Rasdjano nekdajno mello je ftrafhna podoba ter- dovratniga grefhnika, ki na boshjo miloft grefhi, ino do konza terdovraten oftane. — Kakor Judovfkiga kralelt¬ va, bo tudi enkrat konez vfiga pregrefhniga fveta; grelli- nikam fe bo zhafno terplenje, pa tudi shalolt pravizhnim v’ vezhno vefelje premenila. — One odlagaj v’ tem kratkim zhafi sa frezhno vezhnoll fkerbeti, ni¬ kar ne zhakaj, vmerjozh zhlovek! na prihoden foden dan: lehko , de bo sa tebe fhe donef fedajni fvet pokonzhan, zhe Gofpod nebef ino semlje tvojo dufho od tebe sater- ja , ino ti v’ grosovitno vezhnofl; pokopan, ako pregrefh- nih navad ne opuftifh, ino fe v’ refnizi ne poboljfhafh. Ti lifhpafh fvoje truplo s’sapelivoj lepotoj, ga redifh, kakor bi vezhno shivelo, ino fe ne fpomnifh, de ravno pod tvojim fhtimanim oblazhilam she vmira tvoje zbervivo mefo; tvoji nevmerjozbi dufhi pa fe ftrafhna vezhnoft odpira. ,Skoraj fe bo tebi ftemnilo, satif- nili bojo tebi tvoje mertve ozhi, in bodi fi fhe tako verli fant alj salo dekle, v' kratkim bo vfa tvoja lepota minila, bofh posablen: tvoja dufha pa bo v’ dolgi vezh- nofti vshivala, kar fi je tukaj saflushila. — Ti pofve- ten bogatin, fpravljafh nozh in den fvoje zhafno bla¬ go , kakor bi vekomaj shivel: o netimnesh! fhe doned <*•; -.'.i ii ;•(!> }){! * / { H 1 ■ ■ v 1 {, . ; >'5 I” O fT 3 t .»• * !J i L- i » : d c )' , j i ■ >' ;• j • •• 1. sr.i-i :s- • i’i, / btS jjiv.ft t.n, ., ;?e ., etati« .-I , ,11* TI Mifcil f.< '.iiVl* rtjiii;! v ;:?«((j f>0 ! 1 ’ Gjiij lir.iij IjimS. ' .1 . hl\. /! J; i ‘ ‘ •'* i fi a: si/ u VOlhftV ;-:,lA 1)0 • - . * . hiSi. Hionboiis iiimlojof; bO oe T«) ST iHi ■ libben tiiJoatiiii .XI . . . . ssu.rniuatfacn Jehovi bO •vsfiišs dilr ainaiis9»'ioq Bs/oJ»iyO »jaw^H»T« &gidT»ii ‘urilid ri-tfiov iioiiaja?'; lilij • > » flfifnortlotj o*it r ? Jflsrfs o)I/rrtovT, ; ad<0' , 'fivJiatn ' , diiiia* flfl? utnoff«, .(IX . . rftotirisoftomvo« bQ Hrana T Na sapoA etangelfkili naukov* RETJI DEL. edane prašnike ino gode. »Slomfliolt, hrana c. n. — HI. I J *'rojlim«t iltilldiniifa iitsfiifl r /v o i ; v !:i ;i ' vo“h'o;u o 4 i i s>lkiižBiv] 3ffBbe7 0 Marija zhiftih dufh preljubesniva mati; angeli boshji fo njih varhi ino tovarfhi j ni fe jim hudiga bati. Ino zhe jih rav- 7 no hudoben fvet z h er ti , faj fo jim frete nebefa odperte, kjer bojo zhifti nedolshno jagne Jesufa fpremljali, ino pred nje¬ govim fedesham novo pefem peli , ktere nihzhe rasun njih ne bo mogel peti. (,Skrivn. rasod. 14, 3.) „Kar v’ prihodnolli bomo, to fte she vi zhifte dufhe bitisazhele; velizhaftvo vfta- jenja she na tem /Veti imate, ker bres pofvetniga madesha grefte fkos fvet, ino ker zhifte oftanete, fte angelam bosh- jim enake." C,Sv. Ziprijan.) O vi pofvetni nezhiftniki, povejte, kaj je vfe vafhe ne- framno vefelje proti vefelju zhifte dufhe? Le goljufne fenje fo, ki fe vam bojo v’ ftrafhno shaloft premenile, kakor hi¬ tro fe is fvojiga grefhniga fpanja isdramite. Kaj je vfa me- fena dobrota alj flada, kakor prašna pena; fladka fzer na pokuf, alj kakor hitro jo povshijete, bo vam grenka kakor pelin. Kaj je vfa vafha telefna lepotija, kakor blato ino prah. — Vmerlo je sa vaf vfako nedolshno vefelje nam tem fveti; neframen greh vam je pamet oflepil ino ferze popazhil, de zhiftiga vefelja ne vidite ino ne obzhutite vezh. Koshize shlahne vfako fpomlad sopet zvetijo; rosha vafhe sgublene zhiftofti nikoli vezh ne perzveti. Gore fe vfako leto fpet se- lenijo, le vafha sgublena nedolshnoft, ki je vmerla, vezh ne oshivi. Oh de bi faj kriftjani veliko vrednoft, vifokoft ino imenitnoft fvete zhiftofti prav fposnali, jo fpofhtovali ino ohranili! — Alj kar Bog nar bolj ljubi, hudoben fvet fploh po navadi fovrashi: tako tudi fveto zhiftoft. 2. Kakor je rahlo pomladenfko zvetje v’ nar vezhi ne- varnofti, ino fe mora pred mrasam ino vfakim merslim vetram prav fkerbno varvati, ima tudi zhiftoft nar vezh fov- rashnikov, kterih fe varvati mora; ona je velik saklad v’ rahli parfteni pofodvi. (II. Kor. 4, 7.) ,Sovrashnik fvete zhiftofti je laftno zhlovefhko telo, fpa- zheno po isvirnim grehi; od njegoviga poshelenja bo zhlo- vek vlezhen ino hudo vablen. (,Sv. Jakop 1,14.) „Kdor fvo- je mefo premehko redi, zhres potrebo je ino pije, zhiftofti fvoje ohranil ne bo. Vino ino mladoft fta dvoje kurilo fladnofti." (,Sv. Hironim.) — Nevarna je zhiftofti nefpodob- na nofhnja fpolov, ki fe s’ gisdaftim (ofertnim) oblazhilam v' o^zhi pikajo , ino li po lepoti preminozhiga shivola do- pafti shelijo. Sa to moder opominja: „Oberni fvoj obras od nalifhpane shenfke, ino ne sijaj po ptuji lepoti. Savolj shenfke lepote fe jih je veliko pogubilo , ino is nje fe po- 8 shelerije kakor ogenj vnema.“ (,Sir. 9, 3. 4.) — ,Smert je sa zhiftoft navadno rasujsdano shivlenje fedajnih fantov ino dekldt, ki shivijo bres vfe framoshlivofti, bres vfiga ftrahu boshjiga, podobni fhkodlivim metuljam ino gerdim gofen- zam, ki selenje objedo, drevje s’ pajzhinoj opredejo, is rodovitih vertov golizhave, is lepih krajov shaloftno pufha- vo naredijo. — Otrozi na pafhi, odrafheni mladenzhi na fvojim deli, po nozhi ino po dnč, v’ befedi ino v’ djanji neframne rezhi dopernafhajo, kterih siniti naf Bog ob- varji. ,Sini ino hzheri vezhi del delajo, kakor bi vzhakati ne mogli, de bi fvojo zhiftoft ino nedolshnoft sapraviti. —- Hlapzi ino dekle, perhajazhi ino perhajavke med feboj po divjafhko shivijo, kakor bi fhefte sapovedi med defetimi vezh ne bilo. S’ vfakim letam fhtevilo nesakonfkih otrok grosno rafte, reven fvet fe s’hudobnimi otrozi polni, zhaf- na frezha in sadovoljnoft od ljudi beshite, nebefa shaluje- jo, pekel fe polni, ino boshji duh zhlovefhki rod sapufha. (I. Mojs. 6, 3.) ,Strafhno fhkodlivo je pa tudi fveti zhiftofti nefpodobno sadershanje sakonfkih, ki sakonfke zhiftofti ne posnajo, alj nje ne fpofhtujejo , ino ravnajo, kakor bi sakonfkim vfe dopufheno bilo. Kakor volk le volka rodi, imajo ne- zhiftni ftarifhi tudi nezhiftne otroke, ki fhe pogofto hujfhi ravnajo , zhe jim Bog sdershnofti pofebniga dara ne da. To je krivo, de toliko nefrezhnih rojenzov pregrehe fvojih ne- zhiftih ftarifhov na fvojim laftnim shivoti noli, de rod sa rodam flabi, ino fe dnevi nafhiga shivlenja vedno krajfha- jo, sakaj: „Nezhiftoft, pravi fv. Krisoftom, zhlovekomorze rodi.“ Sa to fo fedajni zhafi fploh shaloftni simi podobni, ob kateri ni mladiga zvetja, ne zherftviga sreliga fadja med ljudmi. Shlahno zvetje nedolshnofti fe per mladini vezh del olipuje , ino lepo selenje zhiftofti od hudiga feverja sapeli- vofti vmira. Ino zhe fe ljudje ne bojo poboljfhali, ne so- pet pofhteno ino zhifto shiveti sazheli, bo neframna pre¬ greha nezhiftofti kakor nekdajni vefolni potop vef zhlovefh¬ ki rod vgonobila ino konzhala. Pregreha ,Sodome ino Go¬ more, hudobija perviga fveta fe med nami nepreneh?m a mnoshi, ino vpije v nebo sa mafhovanje. „Od nobene pregrehe fe v’fv. pifmi ne bere, de bi Bog rekel bil: Meni je shal, de fim zhloveka vftvaril, kakor od pregrehe nezhiftofti, savolj ka- v tere je Bog vef fvet potopil." (,Sv. Hironim.) — Ali bomo tudi mi do sadne ure slat zhaf milofii boshje sapravljali? Ali hozhemo tudi mi fvoje poboljfhanje rta dni ojftre bosh¬ je pravize odlagati? 3. Zhaf ino potreba je, de fe poboljfhamo, preden fe mera pregrehe do verha napolni. — Zhaf ino potreba je, de sakonfki fvojo poftel v’ fpodobnolti bres madesha ohranijo, ino tako shivijo, kakor jih sdrava pamet ino fveta kerfhan- fka vera uzhi. Zhaf ino potreba je, de ftarifhi fvoje otro¬ ke v’ framoshlivofti redijo, jih fpodobno oblazhijo, ino fla- be tovarfhije varjejo— gofpodarji ino gofpodinje fvojo dru- shino v’pravizhnim llrahi imajo, jim neframno marnovati, pleperze peti ino neframno delati ne dopuilijo, fkos katero fe v’greh napeljujejo, nedolshne otroke pa pohujfhajo.— Zhaf ino potreba je , de mladenzhi, fantje ino deklize v’ ftrahi boshjim shiveti sazhno, fe neframniga snanja varje¬ jo, ino zhifto shivijo. Tako fe bo med nami ljuba vigred fvete zhiftofti fpet omladila, ponovili fe bojo vefeli zhali dra¬ ge nedolshnofti, pomnoshili blagi lini ino hzheri Marije prezhilte devize, ki je kraljiza vfih deviz, pa tudi v’ greh sapeljanih dufh perbeshalifhe, kteri fe njeni pri- profhnji tsrozhijo. III. Shivel je v’ Ameriki, v’ kralellvi Meshiko , bogat ,Shpan- fki mladenzh, kteri je rad molil, ino pofebno Marijo zhe- ftil; alj v’ neko Meshikanko fe je nefrezhno saljubil, kije bila fzer oblizhja saliga, alj rasujsdaniga sadershanja ino hudobniga ferza. Pogofto je isdihoval nad fvojim nefpodob- nim shivlenjam, alj is gofte mreshe ni uiti mogel, v’ktero gaje hudobno shenftvo sapl^talo. Viditi, de zhedalje raj- fhi v’ zerkev hodi, ino fam nad feboj sdihuje, fe je sbala, de bi jo sapuftil, ino je fklenila, njega", vmorili, njegovo premoshenje pa ofvojiti fi. Ravno na fvete bile pred velikoj Gofpodnizoj alj vnebo- vsetjam matere boshje po poldne v' zerkev molit gre, hu¬ dobno shenltvo mu pa doma zukrane vode naredi, ki jo je nar rajfhi pil, ino mu jo s’ hudim ftrupam namefha. Pofta- vila je polno kupizo, kakor po navadi, v’ njegovo jifpo (hifho), naj bi popil, kedar na vezher is zerkve pride. 10 Mladenzh fladko pijo perpravleno najde, prime sa ko¬ šara ino hozhe piti — alj fpomni fe, de je terdno sapo- vedan pob v’ zhaft Mariji devizi. Hitro zukrano rodo r’ Hran pobavi, fvoje shelje premaga, ino fe Mariji perporo- zhi, najmupomozh ino milob isprofi , nezhibno poshelenje frezhno premagati. Drugo jutro fladko pijazho vfo sazher- nato ino premenjeno vgleda , fe sazhudi, ino mazhki popiti da; ino glej, mahoma je s’ brafhnim mikanjam konez vse- la. — Mladenzh na fvoje kolena pade, sahvali Boga ino Marijo, de je bil pred fmertjoj obvarvan, saklizhe hudo- delko , ino ferdito nad njosagromi: „Beshi, groša! de bra- fhni fodbi odidefh; delaj pa tudi pokoro, de boshji pravi- zi enkrat v’ roke ne pridefh!“ — Shenbvo sbeshi, mladenzh pa sazhne sopet pofhteno shiveti.— Glejte, kamo neframna ljubesn ljudi perpelja? — Vidite, kako vredno pozhefhenje Marije prezhibe devize zhloveka zhafne ino vezhne fmerti refhi; ako fhe ni fvoje vedi sapudil, ino lirah boshji v’fvo- jim ferzu saterl; de fvojo pregrefhno shivlenje sapudi, ino pravo pokoro delati sazhne. O ve revne, sapeljane dufhe, ki v' drafhnim shelesji ne- zhifte ljubesni sdihujete; rastergajte bres vfiga odloga fvoje neframno snanje, obernite fe k’ Mariji, ino ne obupajte. Zhe ravno vafhe pregrefhne ozhi nifo vredne, v’ fvete nebe- fa ogledati fe, ne vredno vafhe omadeshano ferze, vflifhano biti; faj imate mogozhno priprofhnizo per Bogu: Marijo mater milotti boshie, ki vaf bo sopet s’ Jesufam fpravila, ako fe poboljfhate, ino pravo pokoro dorite. — Vefelite fe pa po- febno ve zhide, nedolshne dufhe, ino Marijo devizo svedo pofnemajte. Ohranite rosho fvete zhidodi, dokler fe vam enkrat v' nebefhko krono fpremeni. Amen. tl II. God darovanja Jesufa Kriftufa ino ozhi- fhovanja Marije, alj ,Svezhniza. Od isvelizhanfke vere ino kerfhanfkiga saupanja Jesufa fo o’ Jerusalem pernefli, de fo ga poftavili pred Gofpoda. Luk. 2, 22 — Si. Jžtratek je pot od sibele do pokopalifha: v’ mraku fe sazhne, ino v’ temo konzha. Hitro mine nafhe shivlenje na fveti, kakor posimfki den, o katerim jutern mrak ve- zhernimu roko podaja. — V’ mraku fe zhlovek od materni- ga telefa rodi, njegovo oko is perviga ne vidi, ino ne fpos- na vidnih rezhi, dokler fe ne rasgleda. Ino kedar pride vezher shivlenja, vgafne vfako fhe tako biftro oko, vfa po- fvetna fvetloba mine, ino fpet fe zhloveku ftemni.— Tudi zhlovefhka dufhaje bres boshjiga rasfvetlenja, dokler dete kerfheno ni; ino v’vezhno temo bi sajfhel zblovek po fmer- ti, ako bi fe Bog, on Ozhe luzhi, njega ne vfmilil. Bog fe je vfmilil, ino nam je dal dvojno luzh, ktera fveti pravover¬ nim kriftjnnam is zhafnofti v’ frezhno vezhnoll. Perva luzh fe kriftjanu per fvetim kerfti pershge: fveta vera fe imenuje, ino kerftna fvezha nam jo pomeni. Druga fe kriftjanu na fmertno uro pershge: terdno saupanje fe imenuje, ino mert- vafhka fvezha je nam tajifte fpomin. — Ravno donef pofve- zhovanje teh fvezh obhajamo, ino ponovljamo zhellitlivgod ozhifhovanja devize matere Marije, ki je pernefla v’tempel Jesufa, nebefhko luzh, kteri je prifhel na fvet v’ rasfvet- lenje nevernikov, de nobeden. kdor v’ njega verje, ne bo po,temi hodil, ampak luzh shivlenja ima. ,Spomin vfiga tega nam mora denafhno godvanje ino branje fv. evangelja prav shivo ponovili. 12 I. V. 22 — 25. Vli fino v’ grehi, v’ dufhni flepoti ino v’ madeshi rojeui. „Sakaj poglej, pravi kraljdvi prerok, r' hudobiji fim fpozhet, ino v’ grehi me je moja mati rodila.“ (Pf. 50,7.) Vli fmo ozhifhovanja potrebni: ker nizh nezhi- lliga v’ nebefhko kralekvo ne pojde. V' te fpomin je Bog; v’ kari savesi (III. Mojs. 12, 4.) vfim porodnim shenam, fhtiridefet dni po porodi moshkiga, ino ofemdefet dni po po¬ rodu shenfkiga fpola, sapovedal, v’ tempel iti ino fvoj dar v’ sahvalo perneki; kakor v’ denafhni evangeljfki pergodbi Marijo koriti vidimo. — Marija, prezhika deviza, mati bres vliga madesha, je boshjiga ,Sina Jesufa od fv. Duha fpo- zhela: ino ni nobeniga ozhifhvanja opravljati imela; alj ona, vfa pokorna ino sveka flushavniza boshja . vfe fvete fhege na tenko dopolni, fvojiga edinorojenza Jesufa Ozhetu nebefhki- mu daruje, ga odkupi, kakor je v’pokavi Bog sapovedal (II. Mojs. 13, 2 — 16), ino po fvojim premoshenju fvoj dar opravi. ,Stara fhega je per Israelzih bila, vfe pervorojeno Bo¬ gu darovati; she na Egiptovfkim, kjer fo v’ terdi fushnofli bili, fe je sazhela, ino jib je na veliko vfmilenje boshje pom¬ nila. Vfigamogozhen Bog je savolj terdovratnoki Egipzhanov eno nozh vfe egiptovfke pervorojenze fkos angela pomorih nal, Israelfke otroke je pa shive ino sdrave ohranil. V’ hvalni fpomin sa toliko dobroto je po Mojsefu tudi sapovedal: vfe pervorojenkvo, ki materno telo odpre, febi darovati, ino vfe pervorojene fantizhe refhili. (Mojs. 13, 13.) — Marija, kra- leva rojenka, fe ni fvojiga vboshtva framovala; ker letnig« jagneta, ki je bilo premosbnim sapovedano, imela ni, J e dvoje golobov sa dar pernefla, kakor je bilo vbogim rezhe- no , ter je dobro vedila , de bogatija zhloveku nobene pravo vrednoki ne da, pa tudi pofhteno vboshtvo framote ne dela. To je lepo, to je Bogu prijetno, de fe imenitni ponishaj°> gerdo pa, kedar fe vbogi povifhujejo Kar je Marija v’ boshjo zhak ino hvalo korila, tudi den denafhni kerfhanfke matere pofnemajo. De bi pa te fvet opravk ne le po vunajni fhegi, ampak s' Marijinim ferzaio vredno obhajale, morjo porodne shene pred vfim fvoj e ferze vfiga nefpodobniga poshelenja ozhikiti, ker le zhikiga ferza dar Bogu dopade. Sa to fe per vpeljavanji s' shegnanoj vodo.j po f h kropijo, ino fe jim gorezha fvezha v* roke poda, jih (pomniti, de fe naj zhifle, kakor fvelJa luzh, njihove shelje k’ Bogu povsdigujejo. — Marija je po fhegi Israelfkih mater fvoje boshje dete Ozhetu nebefhkimu v’ hvalni fpomin daro¬ vala , de je v' Egipti pervorojenze fmerti otel; sahvalili fe morjo kerfhanfke matere, de je dober Bog jih ino otroka na porodu v’ toliki nevarnofti fmerti ovarval. Njih nar pri- jetnifhi dar terdna obljuba naj bo: novorojeno dele k' boshji zhafti prav po kerfhanfko isredili. Tako bo ta fveta fh ega zeli lserfhanfki zerkvi zhiftiga vefelja shivisvirk, kakor je bi¬ lo ozhifhvanje Marije bogabojezhimu ,Simeonu, od kteriga nam denafhen fv. evangelj perpoveduje. V. 25 — 32. ,Simeon, pravizhen ino bogabojezh mosb, fe je v' flusbbi boshji poftaral. Bog njemu njegove sveftobe ni s’pofvetnim blagam, ne s’ zhafnim vefeljam po- plazbal, le obljubo je njemu dal, de bo fhe, preden vmerje, fvojiga isvelizharja vidil, gledal odrefhenika vfiga fveta'. Terd- no savupanje v’ boshjo obljubo rahliga ftarzheka shivi ino podpira, de frezhno vzhaka, kar je Bog njemu obljubil. Od fv. Duha rasfvellen ravno ob tem zbali Jesufa na fvoje roke vseme , ino na vef glaf Bogu hvalo sashene , rekozh : „Sdaj pufti, Gofpod, fvojiga hlapza v’miru iti is tega fveta; sakaj , kar fim shelel, to fim vzhakal, isvelizhanje fvoje fim vidil: isvelizharja, kteriga li vfim narodam sa uzhenika poftavil, de bo kakor fvella luzh nevernike s’ fvojim naukam rasfvetil, ino dal zhaft isvolenimu ljudftvu.“ O naj bi bilo nafhe saupanje toliko, kakor ,Simeonovo, bilo bi tudi nafhe vefelje ravno tako obilno. Jesuf naj bi bil, kakor ,Simeonu, tudi nafhe nar vezhi ino nar flajfhi poshelenje: fhe vezhi vefelje kakor ,Simeon bi per vfakim fvetim obhajili obzhutili, kedar Jesufa, fvojiga isvelizhar¬ ja , ne le v’ narozhje, ampak per fv. obhajili v’ fvoje ferze objamemo. Bil bi Jesuf nafhe shivlenje, ino vmre- ti bi bilo nam dobizhek, kakor pravizhnimu ,Simeonu. Alj pomenkanje shive vere ino terdniga saupanja nam nafhe shivlenje shaloftno, ino nafho fmert nefrezhno flori, O pershgijmo li satorej dve fvetle luzhi fvete kerfhanfke včrfe ino terdniga saupanja, ki nam bojo kakor bogabo- jezhim ,Simeonu fkos to shivlenje v' frezbno vezhnoft ve- felo fvetile. 14 H. .Svetlo donef na altarji ino po zeli zerkvi bele fvezhe gorijo, ino nam kashejo, kako naj tudi nafhe ferza v’shivi veri, v’ terdnim savupanji ino v’gorezhi molitvi puhtijo v’ fveto nebo; pofebno sa to nam jih katoljfhka zerkev sheg- nuje, ino per vlakim fvetim opravili pershiga. Jeser ino je- ser fvezh k’ zhafti boshji gori, ino ljudem na semlji fveti. Is med vfib fte pa dve nar imenitnej: perva je kerft- na, druga mertvafhka. Kerftna fvezha nam kashe fvete isvelizhanfke vere fvetlo luzh, druga nam fvetlobo shiviga savupanja pomeni. Blagor kriftjanu, kterimu te dve fvezhi lepo gorite! 1. Mlado dete luzh tega fveta sagleda, kedar ga mati poro¬ di, alj njegova dufha v’ temi porodniga greha oftane, dokler ga fveta mati katolfhka zerkev fkos fveti kerft ne prerodi. Per fv. kerftu fe zhloveku fvetla luzh prave vere prish- gč, ki mu bo s’fvojimi isvelizhanfkimi nauki fkos to zhafno shivlenje fvetila no ljub Ozhetov dom. Sa to duhovnik no- vokerfhenimu otroku fvezho podajo, rekozh: „Vsemi gore- zho fvezho, ino bres madesha ohrani fvoj kerft; dershi sa- povedi boshje, de. kedar Gofpod k’shenitvanju pride, nje¬ mu naproti pojdefh, njega s’vfimi fvetniki v' nebefhko do¬ movanje fprejmefh, v’ vezhno shivlenje pridefh, ino tam vekomaj shivifh. u Po tej luzhi fvete vere mora zhlovek ka¬ kor popotnik na semlji hoditi, po njenih naukih Boga ino njegovo fveto voljo fposnavati, le po fveti pravi veri fe mora zhajmati, pofebno v’ tiftih refnizah, katerih gola zhlovefhka pamet rasumeli ne more. Sa to nam jo Jesuf je na te fvet pernefil, je na denafhen den pervokrat boshji tempel ftar e savese rasfvetil, je s’ njenimi fvetimi nauki teme ajdovfkiga neverftva, ino judovfkih fhdg fkrivnofti rasdenil, ino vfim fvojim vdrnim pravo pot v’ vezhno shivlenje pokasal. „ t Sveta katolfhka vdra je dufhi luzh, vrata shivlenja, ino sazhet- niza vezhniga isvelizhanja.“ (,Sv. Krisoftom.) O milofti polna, ino ljubesniva zhednoft fv. vere! pravi fv. Bernard, kdo bi vender tebe ne ljubil, ker fi sazhetniza vfe milofti ino zhednofti! Ti grehe ozhiftujefh, dufhe oshivljafh, flepe ras- fvetlujefh, lozhifh isvolene, naf s’ Kriftufam fklepafh, ft°' rifh svefte dufhe boshje nevefte, ter jih varjefh ino oh- ranifh; zhudeshe delafh, vfe zhaftitno premagafh, i"° 15 tifte, ki v’ tebi svefti oftanejo, s vezhnim isvelizhanjam vdnzhafh.“ Koliko sahvalo fmo dolshni torej Bogu Ozhetu dati’, kteri naf je vredne ftoril, tolike milofti fkos rasfvetlenje; de naf je odtčl oblafti teme, ino preftavil v’kraleftvo fvojiga preljubiga ,Sina. (Kol. 1, 12. 13.) — Dolshni fmo pa tudi sa isvelizhanfko luzh vedno fkerbeti, de nam ne vgafne, ampak de fe nam fkos fvete kerfhanfke nauke zhedalje bolj rasfvetli. Dolshni fmo fe te luzhi prave isvelizhanfke v^re prav terdno dershati, vfih novih krivovdr svefto varvati fe; ne puftiti fe po mnogoterih ino p tuj ih ukih sa- peljati (Hebr. 13, 9.); ne krivoverzov poflufhati, ne njihove sapelive luzhi gledati, ki ljudi tako dolgo flepari, de jih isvo- di, oflepi, ino jim fveto včro vseme. „Le en Gofpod je, ena vdra, en kerft, (Ef. 4, 5.) ena prava luzh, ino ta v’ fveti katolfhki zčrkvi gori. Isvelizhani fo, ki fe nje terdno dershijo, ino shivijo po njenih naukih. 2. Vfe pofvetno pa sa zhloveka hitro mine; vfe kar glefh- ta, mora sapuftiti, kedar fe k’sadnimu mdjniku shivlenja, k' fmerti perblisha. ,Smert vseme zhloveku vfe pofvetno vefelje, ga lozhi njegovih snanzov ino prijatlov, mu vgafne luzh t<5ga fveta, ino ga v’ nesnano vezhnoft pelja. Alj fpet fe kriftjanu na ravno tčm nevarnim poti druga luzh, mert- vafhka fvezha prishge, v’ fpomin terdniga sau- panja, ktero vmerjozhimu fkos mrazhne vrata fmerti v’ve¬ leli kraj vezhne luzhi fveti, ino zhloveka na sadno uro nar bolj tolashi. Sa to podajo vmerjozhimu shegnano fvezho r' roke, ino mafhnik molijo k’ temu, rekozh: „Sazhelo fe je mrazhiti, o Gofpod ! nafhimu bratu (feftri); rasfvetli, ti o Je- suf y vezhna luzh, temo fvojiga fposnovavza; polajfhaj mu fmertne teshave, naj mu fveti vezhna luzh; vsemi ga v’ ve- zhen mir ino pokoj !“ — Mertvafhke fvezhe bela luzh je shi- va podoba kerfhanfkiga saupanja, ktero zhloveka na poifledno uro podpira, de v’ fmertnib temah ino teshavah ne obupa. „Saupanje dufho v’vezhnoft povsdigne, de svunajnih teshav ne zhuti, ktere terpi.“ (,Sv. Gregor.) Zhlovek mora fvdt sapuftiti, ktčriga fe sh^ pervadil je; alj terdno saupanje mu lepfhi deshelo kashe v’ nebefih, v’ kateri nobene fmerti ni vezh. Od fvoje domazhije, shlahte, prijatlov ino snanzov fe lozhi; alj kerfhanfkko sau¬ panje mu pravi, de ga zhaka tam v’ Ozhetovi hifhi Ifi frezhna drushba isvoljenih, ki fo pred njim fkos mrazhno dolino fmerti naprej fhli, fe she tam vefelijo, nam roke podajajo, ino naf k’ febi shelijo. Sapuftiti mora vfe pofvet- no blago, alj tam fe mu llokrat toliko obeta, ktero pravizhnimu nikdar odvseto ne bo. — V’ pretezhenim shiv- lenji vidi fzer mnoge Itorjene pregrehe, ki njemu v' fmertni uri lirah delajo; alj saupliva befeda Jesufova njega tolashi, ki pravi: „Saupaj moj fin, moja hzher! tvoji grehi fo ti odpufheni. 44 — Vfe fhe tako bridko terplenje fe mu kashe dokonzhano , ino sa ono pravizhnimu v’ fvetem raji fvetel venez zveti; vfe fkufbnjave vidi premagane, ino v’ nebefhkim kralellvi njemu krono perpravljeno. Vfe to kashe pravizhnimu na fmertni pofteli fvetla luzh kerfhan- fkiga saupanja. ,She sadno ilopinjo ftori, in vliga hudiga je na vfelejkonez, vliga dobriga pa vezhen sazhetek. Komur ta fvetla luzh terdniga saupanja, kakor ilarimu ,Simeonu fveti, njemu ni Itrafhna fmertna ura, ampak le od ljubiga fonza milofti boshje obfjan vezher, ob katerim fe na Ozhe- tov dom po fvoje plazhilo odpravlja. Polno nevmerjozhofti je njegovo saupanje (Modr. 3, 4.) ino njegova dufha gre kakor modra deviza s' fvetloj luzhjoj sheninu fvojimu naproti. III. Ljube dufhe! kdo li ne sheli tako vefeliga shivlenja, kdo fi ne vofhi tako frezhne fmerti, ktere fe je bogabojezh ,Si¬ meon rasvefelil! O ne vgafnite farni febi fvetle luzhi isveli- zhanfke vere fkos sanikarno alj pregrefhno shivlenje. ampak radi poflufhajte njene nauke, ino svello fe ravnajte po njih,de fe vam bo zhedalje lepfhi kakor gorezha fvezha rasfvetlila, ino vam kasala pravo Aeso v' vezhno shivlenje. —- ,Skerbno li pa tud’ pripravljajte fvetlo luzh terdniga saupanja sa fvojo sadno uro. poravnujte hudo, delajte dobro ino sa nebefa fi saklade (fhaze) perpravljajte, de, kedar fe vam vfe pofvetno flemni, sginejo vfe zhafne dobrote ispred vafhih ozhi, vam fvetla luzh terdni¬ ga saupanja v’ boljfhi prihodno shivlenje lepo fvetili sazhne. ino vaf fkos mrazhno dolino v’ kraleftvo vezhne luzhi pelj a > kjdr bomo gledali, kar tukaj verujemo, ino savshivalij kar sdaj saupamo.“ — O zhlovek, varn ino gotov pot imafh Bogu, klizhe fv. Bernard, kjer je Mati pred ,Sinam, Sin pre Ozhelam. Mati kashe ,Sinu fvoje perfi^ ,Sin Ozhetu fvoj° 17 ftran ino rane. Tam fe kaj odrezhi ne more, kjdr je toliko snamenj ljubesni.“ Satorej, o Marija, ti blashena mati nafha! ki fi darovala fvojiga ,Sinu Ozhetu nebefhkimu, fprofi tudi nam njegovo miloft ino pomozh, naj po naukih njegove fvete vere lepo shivimo, ino fe vefelimo njegovih obljub. Enkrat pa, kedar pofledna ura pride, pokashi nam blashen fad fvojiga telefa. Kakor fi Jesufa,Simeonu v’narozhje poloshila, naj ga tudi nafha dufha v’prefvetim refhnim Telefi sa popotnizo vredno objame, de fvoje shivlenje s’pravizhnim ,Simeonam vefelo fklenemo, rekozh: „Sdaj pufti, Gofpod, fvojiga flushavnika v’ miru iti, kdr fo moje ozhi vidile isvelizhanje tyoje.“ Amen. III, P rasnik fv. Joshefa, shenina Marije devize. Od frezhe ino sveftobe v’ kmetifhkim ftanu. Joshef } Marijin mosh, je bil pravhhen. Mat. 1,18 — 21. "W"eliko na tdm fveti imenitnoft ftanu, shlahnoft rodu, bo- gaftvo in premoshenje per ljudeh veljajo; alj per Bogu vfe to farno na febi nima nobene vrednofti. Le fvete zhednolli ino pa dobre dela per Bogu pravo ženo imajo, ki ne gleda na ftan, ne porajta bogativa, ampak le sblahnoft nafhiga fer- za. Le tifti je per Bogu imeniten, kteri je pofhten ino pra- vizben, kakor preljubi fv. Joshef, shenin Marije, prezhifte devize, isvolen varh ino rednik Jesufa Kriftufa, kateriga le¬ po hvalo v’ denafhnim evangelji beremo. I. Odlozben zhaf isvelizhanja ino odrefhenja zeliga fveta fe je perblishal. Kakor fe vefelimo per naf mladiga leta, ,Šlomflicli tirana e, n,—-III. 2 18 tako sheljno fo zhakali obljubleniga odrefhenika v ftari sa- vesi vli pravizhni ljudje. — She je bila v’ majhnim mefti Na¬ zaret Marija deviza isvelizharju sa mater isvolena. Angel Gabriel je blagi devizi to preveliko frezho osnanil; alj Marija, fhe mlada ino pa vboshna, ni imela tovarfha, ki bi njeno pofhtenje varval; ni imel Jesul fhe ofkerbnika, ki bi flushil malimu otroku potrebniga kruha. Bog je ifkal pofhteniga mosha, ino je najdel Joshefa vbogiga ftenarja (zimermana); njega je Mariji sa shenina, ino fvojimu ,Sinu sa varha is- volil, sakaj Joshef je bil pravizhen.— Poglejte, koliko velja per Bogu fveta pravizhnoft! Naj ravno v’ revni bajtizi na sem- li prebiva, v’ nebelih ona na slatim troni fedi. V. 18. Marija ino Joshef fta bila po judovfki fhegi sa- rozhena alj obljublena; nilta fhe fkupaj shivela, pa sveltobo sakonfko fta li bila ojftro dershati dolshna. Joshefu je fhe fkrito bilo, kar je angel Mariji osnanil, ino kaj zhuda feje v’ njej sgodilo, de je ,Sina boshjiga od fv. Duha fpozhela. Sdaj sagleda Marijo nofezho, fe preftrafhi, ino li fvetvati ne ve. — Bog tudi nam fvoje fkrivnofti perkriva, de rasumeti ne moremo, kako ino sakaj fe to alj uno sgodi; ravno potem naf pa tudi uzhi, ne prenaglo foditi, temuzh v'ponishnofti zhakati, dokler nam kakor fv. Joshefu ob pravim zhafu vfe rasodene. V. 19. Bridka je bila sa fv. Joshefa le ta pofkufhba. »Svoj® nedolshnolti lije bilfveft, snana mu je bila zhiltolt Marije. J° k’febivseti, li ni sdaj upal; jo rasglaliti, ob pofhtenje djati, zelotoshiti, de bi jo po poftavi (Mojs. 22,23. 24.) kakor pre- fheftnizo s’kamenjam pofuli, to on ftoriti ni mogel. ,Sklenil je, rajfhi na fkrivnim Marijo sapuftiti (kar je bilo Judam per- pufheno), kakor ji kako krivizo narediti. Tako fodi, miflii 110 llori Joshef, pravizhen mosh. — Lepo je, drago pofhtenje ino blishniga dobro ime fpofhtovati; fhe lepfhi je, fe sa tajillo, kedar je potreba, pofkuliti; alj nar lepfhi pa je, sa pofhtenje nedolshniga saframovanje voljno terpeti. ,Sam Bog bo takiga refhil, ino mu sopet zhaft povernil, kakor jo J e fv. Joshefu dal. V. 20. Kedar li Joshef v’ fvoji veliki teshavi ni pomagat* vedil, ni koga imel sa dober fvet poprafhati, fe Bog nje,g» vfmili, ino mu fvojiga angela pofhle, njega potolashit, *oo mu boshjo veliko fkrivnoft rasodet, ktera fe je s’Marijoj p er " ( godila. „Joshef, ti Davida imenitniga kralja shlahen rojak • 19 tako njega angel prijasno v fpanji nagovori: Nehaj nad Ma- rijoj shalovati, ino’ rasvefeli fe fvoje ljubesnive nevefte, sakaj, kar fe je pod njenim maternim ferzam fpozhelo, je od fv. Duha. Vsemi Marijo bies vliga pomiflika, sakaj ona bo .Sina rodila, kteri bo ,Sin nar Vikfhiga imenovan. On bo fvoje Ijud- ftvo grehov odrefhil; sa to njemu ime Jesuf (isvelizhar) daj.“ Kar je angel Joshefu rekel, to je onbres odlaganja ftoril. Vefelo Mariji roko poda, jo kakor fvojo ljubo sakonfhzo na fvoj dom pelja, oltane njeni sveft tovarfh v’ vefelji ino sha- lolti, doma ino na poti, kakor tudi v’ ptuji desheli. Bilje fkerben krufhen ozhe Jesufov, pa tudi Jesuf per teshkim deli njegov pomagavez. — Pravizhno je fv. Joshef shivel, ino frezhno je v’ narozhju Jesufa ino Marije vmerl; velik fvetnik je v’nebelih, ino mogozhen nafh priprofhnik, kmetovfkiga ino delavniga liana pofeben patron. Oh, de bi li tudi vli persadevali, tako pridni, sadovoljni ino pravizhni biti, ka¬ kor je fv. Joshef bil; zhafna ino vezhna frezha bi jim na rokah ralila. II. Dve pofebne llvari nam je vligamogozhen Bog na tem fveti dal, ki vfe shivijo, kar lese ino gre: fvetlo toplo fon- ze nad nami, ino rodovitno semljo pod nami. ,Srezhni fmo, dokler nam romeno fonze v’ pravim zhali lije, naf ogreva, ino nam rodovita semlja potrebniga shivesha daja. Bres fonza ino bres semlje bi nam na tem fveti ne bilo shiveti. Ravno tako potrebna fta pa tudi na semlji Hana dva: kme- tovfki ino gofpofki; sakaj, kar je fonze temu fvetu, to je gofpofki Han zblovefhkimu rodu, ino kakor potrebna je ro¬ dovita semlja , tako potreben je na tem fveti delaven kmeti- fhki Han. ,Srezhno vfako kraleftvo , frezhen vef zhlovefhki rod, dokler gofpoftvo modro vlada alj vishari, kmetifhtvo pa pridno potreben shivesh perdeluje; is sveftiga dopolnenja teh dolshnoft frezha vlih llanov rafte. Ako fe torej gofpofki Han vifoko zhefti, fe mora tudi kmetifhki Han fpodobno fpofhtovati, sakaj : 1. Kmetifhki ftanj je imeniten ino zheftitliv lian, ker je on pervi ino nar ftarejfhi na tem fveti. Nafh pervi ozhe Adam je kmetoval, ino famBog ga je v’poseme- Ijfki raj sa kmeta pollavil, de bi ga obdeloval ino varval, 20 ino savshival njegoviga fadu. (I. Mojs. 2,15.) Pervi imenitni ino zhedillivi ozhaki dariga sakona (tedamenta) fo bili kme- tovfkiga Hana moshje; fv. Joshef ino ljuba deviza Marija Ih po kmetifhko shivela, ino lam boshji.Sin, vfmilen Jesuf, li je med kmetovfkimi ljudmi shiveti isvolil. Imenitni kralji ino zefarji fe nifo framovali, sa drevo (plug, oralo) dersha- ti, ino semljo orati; ino fhe den denafhen ga vlak moder gofpod vifoko fpofhtuje; le ljudje, ki prave pameti ino sa- dopnodi nimajo , kmetifhki Han sanizhujejo. Franzofki kralj Ludovik XII. je na fvojim dvoru mladiga shlahnizha imel, kterimu je na kmete slo merselo. Enkrat je nekiga kmeta gerdo imel, ino ga sanizhoval. Kedar moder kralj to sve, sa- pove, prevsetnimu mladenzhu o poldne sa obed mefa ino vina na miso prinedi, kruha pa ne betva dati. Kedar fe shlahnizh nad tem potosbi, ga kralj poprafha: „Kaj nimafh mefa ino vina sadodi?“ Mladenzh odgovori, de bres kruha bili ne more. Kralj njemu rezhe: „Bres kruha biti ne mo- refh, sakaj pa tide sanizhujefh, ki nam ga v’ puti fvojiga obrasa perdelujejo ?- 4 „Ne fovrashi truda polnih opravil, opo¬ minja fv. Duh, ino poljfkiga dela ne sanizhuj, ktero je od nar Vifhiga sapovedano.“ (,Sir. 7, 16.) 2. Kmetifhki Han je lehko med vfimi drugi¬ mi nar bolj velel dan, debile kmetje fvoje obilno ve- felje prav fposnali ino savsbivati vedili. — Nar shlabnej ve¬ felje na fveti je tido, kteriga nam fam Bog deli; nar bolj nedolshno vefelje na semli je tifto. ktero nam ferze k nebefam povsdiguje, de fe v 3 Bogu vefeli. Ino takiga vefe- Jja nar vezh kmetifhki dan ima. Žela natora kmetam pre- bivalifhe salfha (žira) ino prijetno napravlja , vfak leten zhaf sa kmete pofeben nauk ino vefelje ima. — Ljubesniva fpoffl' la d kmetam roshe po polji fadi, ki fo lepfhi oblezbene. bakor ,Salomon v’ vfim fvojim velizhadvi. Toplo polet] 6 kmetam bres fhtevila ptizhiz rodi, ki nozh ino den pr e P®' rajo boshjo hvalo in zhad, ino vam, kmetje! glafno p rl ' zhajo, de Ozhe nebefhki, ki jih tako lepo redi, tudi v«f> fvojih otrok , posabil ne bo. Bogata jefen vam potrebnig* sbivesha prinefe, ino hladna sima vam od teshkiga ddla p°' zbivati da. Ino naj vaf ravno kako terplenje sadene, faj na vfelej ne terpi j ono vafhe ferze poboljfha, ino po tem fh e lepfhi velelje pernefe. —^.Kako ie to, ljubi moj fofed! de fi smiram tako dobre volje, naj te she frezba alj nefrezb* 21 obifhe?“ je neki kmet drugimu djal. „To je lehko, mu moder fofed odgovori; dobre volje biti me moje kmetvan- je uzhi. Kedar pridejo reve ino nadloge zhres mene, fe fpomnim na oralo ino brano. Oralo njivo rasterga, ino brana brasde povlezhe, de fe plevel (sel) poruje in pofu- fhi, shlahno feme pa oseleni ino obrafte. Tudi ferze zhlo- vefhko je njiva, ktero terplenje ozhilti, ino poterplenje s’ dobrimi delami obfeje. Ni nefrezhe bres frezhe. — Sa fvoje polje vfako leto naj boljfhi vreme imam, sakaj jes li vremena drugiga ne poshelim, kakor tifto, ki ga Bog vfak den pofhle. Vfe fvoje Bogu isrozhim, ino vfe od njega sadobim, kar njemu dopade, ino kar je sa mene prav. ,Saj vfelej sa desham fonze polije , ino sa terplenjam vefelje pride; po kaj bi shalolten bil?“ — Tako je lehko vfak pravizhen kmet vfelej vefel. 3. Kmetifhki zhlovek je pa tudi nar loshej frezhen na tem fveti, ino po fmerti vezhno isve- lizhan. — Prave frezhe zhloveku ne da imenitno#, ne bogaftvo, ne mehko sbivlenje v’obilnofti, ampak pravizh- noft ino sadovoljnoft v’ fvojim flanu. Na fveti pa ni (lanu, de bi zhloveka bolj pravizhno ino pofhteno shiveti uzhil, kakor ravno kmetifhki ftan, po katerim je tudi Jesuf fvoje nar lepfhe nauke od boshjiga kraleftva povsel, ino na vfako domazhe opravilo — od fevza, ki dobro feme feje, do gofpodinje, ki kruh pezhe •— kak isvelizhanfki nauk sa- pifal. Kdo bolj lehko Bogu flushi, ino sa nebefa fkerbi, kakor kmetifhki zhlovek, ako rad moli, fe greha varje, ino pa vfe fvoje teshke dela Bogu perporozba? Tako on zelo fvoje shivlenje v’ molitev ino v pozhefhenje boshje premeni. — Kdo bolj lehko sadovoljno shivi, kakor pofh- ten kmetifhki zhlovek, dokler fe ne rasvadi, ino s' malim sa dobro vseme ? „Kedar imamo shivesh ino oblazhilo, naj nam bo to sadolli, uzhi fv. Pavl (1. Timot. 6, 7.); sakaj nizh nifmo na te fvčt pernefli; je pa tudi ozbitno, de nizh odnetli ne moremo.“ In vender je toliko v' kme- tifhkim liani nesadovoljnih ljudi! Godi fe jim kakor kme- tam, od katerih bom sdaj povedal. Imeniten kralj je veliko podlosbnikov imel, ktere je jubil kakor fvoje otroke; alj ljudje fo nesadovoljno shive- 22 H, ino le I ki pi idejo, gofpodarja sveshejo, viiga obropajo , sadnizh mu fhe hifho poshgejo, v’ kateri svesan firotej sgori. Dru¬ gi, sa gofpoda poftavlen, feje prevsel, je podloshne gerdo imel, ino je hotel, de bi fe mu odkrivali. Vfe ga zherti; nekoliko hudobneshov ga po nozhi perzhaka, ino tako ftrafh- no otepe, de v’ bolezhinah vmerje. Tretji bres vfe mere dobro je ino pije, pa kmalo bolehati sazhne. Enkrat fe prenapije, po fhtengah pade, ino fi vrat vlomi. ,Shterti ima fzer lepo, alj lilo hudobno sheno; nozh mo den fe vjedata, tepeta; drugiga ne, ko fmerti fi sheh- Peti bres viiga dela je ino pije, alj toliko mu je dolg zhaf, de ne more prebiti; fpet proli fvojiga gofpoda, naj ga de¬ lati pufti. ,Shelli fo bili bres gofpofke nar nefrezhnifhi- She per delitvi fo fe sazhdli klati ino en drugimu lilo de¬ lati. Hrame fo li pershigali, ino pomorili bi fe bili, zhe bi jim vfmilen kralj pravizhne gofpofke dal ne bil. Nifo vezh bres gofpofke biti hotli. — Povejte mi, preljubi! ?h bi fe ne godila nam ravno taka, ako bi nam dober Bog y f e po nafhih shelah ftoril ? Ne toshujte satorej, kmetje! fvojiga delavniga ftanu, 23 kakor bi preteshaven ino preshaloften bil; le flabofti, nesve- ftobe in hudobije vafhiga shivlenja, one fo, ktdre vaf nesado- voljne i no nefrezhne do rij o. Vafha flaba fkerb sa otroke ino drushino vam vafho hifho s’ jesoj ino s’ prepiram na¬ polni. Vafha gisdoft (ofert) v’ nofhi, ino sapravlivoft v’ shi- veshi vam premoshenje krade, ino berafhko palizo podaja. Vafhe fovrashtvo, toshbe ino prepiri, ki jih pogofto v’fofe- fki imate, vam vafho frezho podirajo, ino domazhe vefelje grenijo. Vafha terdovratnoll ino nepokorfhina vaf zhafno ino vezhno nefrezhne flori. — Kdor hozho v’ fvojim dani frezhen biti, s’ tiftim sadovoljn bodi, fvoje dolshnofti svefto dopolni, ino fe v’ vefelji ino v’ shalofti kakor fv. Joshef v’ voljo boshjo podaj. Le pofhtenoft ino sadovoljnoft fte fe- ftre prave frezhe. lil. Rasvefelite fe, ljubi bratje ino feftre moje, kmetifhkiga ftanu pofhteni ljudje! kedar zheftitliv fpomin fv. Joshefa ob¬ hajate; te prašnik je pofebno imeniten ino rasvefeliv sa vaf delavne ljudi. Poglejte, zelo shivlenje fv. Joshefa je bilo na tem fveti le teshaven delavni dan, kakor je tudi vafhe shiv¬ lenje le putiven delavnik Tamkaj je sdaj njega vefela ne¬ delja, kjčr nad fonze ino zhres vfe svesde povifhan rokodel v’ boshjim kraleflvi fvoje veliko plazhilo savshiva. Tudi sa vaf je tamkaj lep proftor perpravlen , kjer hote sheli, kar na tčm fvčti dobriga vfčjete, ako po Joshefovo pravizhno ino sadovoljno shivite. — Naj bo vfmilen Jesuf vafh ljubesnivi tovarfh, naj bo Marija deviza vafha ljuba tovarfhiza, ino fv. Joshef vafh pofeben prijatel fkos zelo vafho shivlenje; tako bojo tudi enkrat na pofledno uro te tri fvete perfhone vafha svefta tovarfhija na sadnim poli v’ vefelo vezh- noft. Amen. 24 IV. God vzhlovezhenja,Sinu boshjiga ino osnanenja devizi materi Mariji. Od pozhefhenja Marije, Angel Gabriel je bil od Boga k’ devizi Mariji pofldn Luk. 1, 26 — 38. Mdo jetika, ki vefelo vkaja, fvetla kakor juterna sarja na nebi; lepa ino prijetna kakor bela luna, ki fe ismed tem¬ nih oblakov perkashe; zhika ino isvoljena, kakor slato fon- ze, na katero fe rodovi osirajo, katere fe vefelijo vfe kvari na semli? Ta je Marija, prezhika deviza, mati vfmilenja ino saupanja nafhiga, ki nam je rodila Jesufa, ,Sinu boshjiga, isvelizharja zeliga fveta'. Ona mosha ni fposnala, bres vli- ga madesha je njega od fv. Duha Ipozhela, kakor je Angel Gabriel njej csnanil. Ravno te prezhudne ino zhres vfe velike fkrivnoki vzhlovezhenja Jesufoviga zhekiten fpomin donef obhajamo, kakor to vefelo pergodbo v' denafhnim fv. evangelji beremo. I. Nar vezhi frezha, ktere fo fe bogabojezhi Israelzi, pa tudi pravizhni ino rasfvetleni ajdje vefelili, je bila obljuba odrefhenika. Sheljno fo ga zhakali, nar vezh pa sdaj, ke- dar je she zhaf njegoviga prihoda dotekal. Obljubim, de li je marfkatera imenitna Israelfka hzher obetala, biti morde Mefijova mati; alj Bog je mogozbne odkavil, ino je ponishno povsdignil. V. 26 — 27. Obljublenimu Mefiju mater isbrat, ni po- flal vfigamogozhen Bog v’ velike melta; ampak v’ majhnim mekizi Nazaret, v’malokaj snanim kraji na Galilejfkim, ne V velizhaknim poflopji, v’ revni bajtizi (kozhizi) li je devizo 25 isvolil, ki je bila fzer imenitniga rodu kralja Davida, pa to¬ liko vboga, de fe je s' revnim ftenarjam (zimermanam) Jo- shefam sarozhila. ,Svet, ki gleda le na bogaftvo ino pose- meljfko zhaft, nje ni posnal; alj Bog, ki vidi zhednoftiino shlahnoft ferza, jo je nad vef sbenfki fpol povsdignil. — O blagor vfim vbogim ino potrebnim na tem revnim fveti! Bogati vli ne moremo biti, alj bogabojezhi ino pravizhni fmo lehko vli; ino ravno to Bogu dopade, ino naf frezhne ftori; sakaj on lazhne s’ dobrim napolni, ino bogate pras¬ ne pufti. V. 28. Velik angel Gabriel je bil okolj pet fto let po¬ prej imenitnimu preroku Danielu osnanit poflan, kdaj bo obljublen Mefija rojen. Poflan je bil tudi fheft mefzov po¬ prej , Zahariju vefelo povedat, de mu bo njegova sbena Elisabet lina rodila, kteriga ima Janesa imenovati, de bo predMefijam hodil, ino ljudi na njegov prihod perpravljal. K’ tretjimu je bil sdaj od Boga k' Mariji poflan, jo vefelo pozheftit, ino ji povedat, de je ona isvolena mati boshjiga ,Sinu. — Ravno je fv. deviza, obljubim, ferzhno molila, de bi vfmilenBog fkoraj shelje fvojih pravizhnih dopolnil, ino tudi njej odrefhenika vzhakati dal; ino glej, angel bosbji Ropi v’ nebefhki blagolti pred njo, ter jo lepo posdravi, rekozh: „Posdravlena bodi, polna milofti boshje, katero je Gofpod Bog pofebno s’fvojoj gnadoj oblagodaril, on je tebe sa nar frezhnifhi med vlimi shenami isvolil. — Oh kolike zhelti je vredna Marija, ona milofti polna, ino shegnana med vlimi shenami! Redar jo vikfhi angel toliko pozhefti, koliko vezh jo naj mi otrozi Eve zheftimo! V. 29. Lepa je bila angelova pohvala, pa vender fe je tajifte ponishna deviza sbala. Preftrafhila fe je velike po¬ hvale, ker je v’fvojim ferzi vfa ponishna bila, ter je mi- flila, kako bi mogla ona toliko imenitna ino frezhna biti, kakor nebefhki poflanez govori. — Naj bi deklize, ki ho- zhejo biti Marijine hzheri, jo tudi svefto pofnemale, sapelive hvale rade ne poflufhale, ne fladkih obljub verjele, ktere jim goljufni sapelivzi delajo. Prašna hvala, ino pa lepe obljube nar vezh deviz nefrezhnih ftorijo. Sa to fe je Marija zelo angelfkiga pozhefhenja preftrafhila, V. 30 — 33. Lepo je angel Marijo posdravil, fhe lep- fhi je bojezho devizo potolashil, ino je djal: „Ne boj fe Marija, ampak vefeli fe tega, kar tebi jes povem. Ravno 36 ti il miloft od Boga prijela, de bofh pod fvojim fer- zam fpozhela^ ino finu rodila, ki bo isvelizhar fveta; sa to ga Jesuf imenuj. On ne bo kako navadno dete, ampak,Sin Narvikfhiga, obljublen Melija: on bo kraljev fe- desh Davida fvojiga ftariga ozheta pofedil, ino bo kraljoval v’hifhi alj v’rodu Jakopa, fvojiga preddedeza, zhres fvoje isvoljeno ljudftvo. -— Prerokovano je bilo, de bo Melija Is- raelfko kraljeftvo fpet imenitno ino velizhaftno ftoril, kakor nekdaj David, is kteriga kraljeve shlahte bo rojen. Obljub- leno je bilo, de bo isvoljeno ljudftvo, kteriga ozhe je bil Jakop, tudi Israel imenovan, zhres vfe druge narode po- vsdignil, vezhno frezhne ftoril, ino de njegoviga frezhniga kraljeftva nikdar konza ne bo. To obljubo je dopolnil Je¬ suf, boshji ,Sin, rojen od Marije prezhifte devize. Njegovo duhovfko kraljeftvo je fv. kerfhanfka katolfhka zdrkev na sem- li, ino vezhno isvelizhanje v’ nebelih. Vfi pravoverni fo njegovo isvoljeno ljudftvo, ki bojo s’ njim v’nebefhkim ve- felji kraljovali vekomaj. V. 34—38. Vezhiga vefeljVni bilo od tega, kar je an¬ gel Mariji osnanil; alj ona fe sa fvoje devifhtvo sboji, ino polna zhifte fkerbi, pa tudi saupanja, angela framoshlivo pobara: „Kako bi fe pa to sgodilo, dokler omoshena nifim, ino mosha ne fposnam , ker lim fklenila v’ fvojim sakonfknn ftanu po devifhko shiveti? 4 * Angel ljubesnivo odgovori: , % Svet Duh te bo oblagodaril (napolnil), ino boshja mozh bo tebe obfenzhila (rodovito ftorila), ti pa bofh deviza oftala- .Sveto bodete tvoje, ki ga rodila bofh; ,Sin boshji bo. Ino de vefh, kako je Bogu vfe mogozhe, poglej zhudo v tvoji shlahti. Tvoja teta Elisabet, ktero fo ljudje sa nerodovito imeli, je v’ fvoji veliki ftarofti finu fpozhela ino she v’ fbe* ftim mefzi nofezha hodi. Tako fe bo tudi tebi fkos vfig a ' mogozhnoft boshjo vfe dopolnilo. 4 * To saflifhati, fe Marija v’ fveto voljo boshjo poda, in° isrezhe: „Jes fim dekla fvojiga Gofpoda, njemu p°' korna; naj po fvoji vfigamogozhnofti s’ menoj flori, in k*' kor fi meni osnanil, naj fe meni po tvoji befed 1 sgodi. £< Na to befedo je v’ Marijinim devifhkim tel® 1 zhlovek poftal boshji ,Sin, na to Marijino befedo je * e 1 mu fvetu isvelizhanje dofhlo. ,Skos to befedo fvete p° nishnofti ino pokorfhine je Marija kraljiza nebef ino sern Ije poftala , na to befedo fe je Bog na niskoft fvoje dek c 27 oserl; savolj te befede Marijofrezhno flovijo vli narodi, ino jo zhedimo pervo sa Bogam tudi mi. II. /*% Dvojin prašnik obhajamo donef, kridjani! prašnik fvo- jigaGofpoda, ino fvoje Gofpe: imeniten prašnik nafhiga Go- fpoda Jesufa Kridufa, ki je ravno denafhen den is ljubesni do naf zhlovek podal, ino prašnik Marije, nafhe gofpe, ki je podala ravno te den frezhna mati,Sinu bosbjiga, ino na- fha mogozhna priprofhniza per Bogu. — Moliti ino hvaliti mormo donef veliko fkrivnod vzhlovezhenja Kridufoviga, zhediti pa tudi devizo mater Marijo, katero je boshji angel zbedil; faj fe v’ pravim pozhefhenji Matere tudi nje ,Sin Jesuf Kriduf zhedi. ..Ravno te dvari zbedijo Marijo devizo, ki flushijo farni fveti Trojizi, govori fv. Bernard , ker Bog tako bozhe ino sapove.“ Tudi Marija, od fvoje teteEIisa- bete sa mater Gofpodovo posdravlena, govori: ,,GIej ! od- fihmal me bojo frezhno imenovali vli narodi, sakaj velike rezhi mi je doril, on kije mogozhen, ino fveto njegovo ime.“ (Luk. 1, 48. 49.) „Ino naj bi vli nafhi vudje fe premenili v* jesike, Marije dohvaliti bi nobeden ne mogel pravi fv. Hironim. Kako pa hozhemo, ljube dufhe! Marijo, blago mater vfmilenja boshjiga, prav zhediti, ki je zhefhena od ne- befhkih angelov ino fvetnikov? — Glejte, fpodobno pozhe- fhenje devize matere Marije naj bo nam lepo shlahno dre¬ vo, ki tri selene verhe ima, na kterih je zhudno veliko svelizhanja ino vefelja sa naf kridjane. 1. Na pervim verhi rade svedoba Jesufu, boshjimu i n o M a ri jinim u ,S i nu. Kdor hozheMarijo vredno zhediti, mora sved flushabnik Jesufov biti, fe njego¬ vih naukov terdno dershati, ino fvoje shivlenje po njih rav¬ nati. „Kar koli vam porezhe, dorite!“ je Marija v’ Kani Ga¬ lileje flushavnikam rekla (Jan. 2, 5.), ino ravno to veleva tudi nam, ki jo zhedimo. Kako bi bili nevfmileni Judje Ma¬ rijo zhedili, kedar fo Jesufa, njeniga ljubiga ,Sina, fovrashi- li r . preganjali, ino zelo na krish perbili, pod katerim je ona sbalodna mati v* fmertnih bridkodih dala ? Kako bi ti grefh- nik Marijo vredno zhedil, ki Jesufa s’ fvojim pregrefhnim shivlenjam rasshalifh, fkos fvoje hudobije njegovo kraled- 28 vo rasdirafh, ino fkos pohujfhanje, ktero dajafh, fvete ude njegoviga telefa, to je njegove verne kritljane, ranifh ino morifh, kedar jih pohujfhafh? Marija ne mara sa otroka, ki rasshali njeniga ,Sina. I,e kdo Jesufu svetlo flushi, tudi Marijo fpodobno zhetli. 2. Na drugim verhi pozhefhenja Marijiniga zveti sa naf pofnemanje Marijinih lepih zhed- nolli. Hozheih, okrilljan! Marijo vredno zhetliti, morafh po njenih fvetih tlopinjah hoditi. V’ shivlenji Matere bosh- je najde vfaki tlan fvoj potreben nauk ino pravizhniga shir- lenja shiv sgled. Od nje fe uzhijo mladi fantje ino deklizhi, ponishno, bogabojezhe ino zhitlo sadershati fe; v' njenim fvetim shivlenji imajo sakonfki nar lepfhi podobo ino ogle¬ dalo pofhteniga sakonfkiga shivlenja. Od Marije fe naj vfak kriftjan uzhi, v’frezhi ino v’vefelju biti Bogu hvaleshen, pa tudi v’ shalotli ino v’ teshavah poterpeshliv. O kako flab zhatlivez Marijin bi bil, ki bi jo s’ fvojim jesikam vifoko zhetlil, s’ fvojim flabim sadershanjam bi jo pa saframoval! Befede ino dela nafhe ti morjo biti podobne, kakor bratje ino fetlre; naj vfelej, kar govorimo, tudi v’ djanji fkashemo. Satorej lepfhiga venza Mariji pletli ne moremo, kakor de njene fvete zhednotli pofnemamo; boljfhiga boshjiga pota Mariji v’ zhatl ne opravimo, kakor zhe po njenih fvetih tlo¬ pinjah hodimo. „Marijo refnizhno zhetlimo, ako fkerbno po njenim sgledi shivimo.“ (,Sv. Avgufhtin.) 3. Na tretjim verhi pozhefhenja Marijiniga seleni sa naf isrozhenje v’profhnjo Matere bosh- j e. Hozhefh Marijo prav zhetliti, perporozliaj feji, de proti Boga sa tebe, sakaj: „Ona je nebefhka kraljiza, milotl je nje¬ na latlnotl, uzhi fv. Bernard. Polna vfmilenja je ona do naf; mati je ona edinorojeniga ,Sinu boshjiga. Vib 11 odpre krilo fvoje milotli, de sadobi fushen fvoje odrefhenje, bolnik fvoje sdravje, shalotlen potolashenje, grefhnik odpu- fhanje, ino pravizhen milotl ino pomozh fkos njo.“ -— Kedar ti dete savolj rasshalenja k’fvojimu ozhetu ne upa, k’ fvoj 1 ljubi materi perbeshi, de ga ozhetu perporozhi, ino roj 1 vfmilenje fproli. Ako kritljan savolj greha pred Bogam vfb- fhan biti vreden niti, Mariji materi fe s' grevanim ferza® 1 perporozhi, naj proti ona sa tebe. Ona ti profhnje ne bo odrekla, ako ti persadevafh, v’ refnizi poboljfhati fe j i°° Marijin fin fvoji materi pravizhne profhnje odrezhi ne more- Vfmilen Jesuf fvojo ljubo mater gotovo vflifhal bo, kar bo profila sa naf, kakor je v’Kani Galileje njene shelje zhudno dopolnil, kedar je fvatam vina pomankalo. — Pofebno fe Mariji perporozhajmo v’ dufbnih nevarnoftih ino potrebah. „Marija gofpoduje od eniga morja do drugiga, govori fr. Bernard; to je: od morja pregrehe do morja milofti. Kdor koli po valovih tegafveta plava, ne oberni fvojih ozhi od fvetle nebefhke svesde, od devize Marije. Kedar koga valovi hu¬ dih pregrefhnih navad sgrabijo, ino jev’ nevarnofti, de bi ga posherli, ogledaj fe gor na to svesdo, saklizhi Marijo. Hitro bo obzhutil roko, s’kateroj ga bo prijela, povsdignila ino ohranila, is nevarnofti refhila, ino is morja na kraj miru ino pokoja perpeljala; sakaj Marija gofpoduje od morja do morja; od morja milofti do morja vezhnigo svelizhanja.“ — Koliko tavshent ino tavshent kriftjanov jo hvali, ki fo po njeni priprofhnji bres fhtevila boshjih dobrot sa dufho ino truplo dofegli; koliko fe jih po želim kerfhanfkim fveti njene perpomozhi fhe sdaj vefeli! Sa to naf fv. mati katolfhka zer- kev sravno Gofpodove molitve tudi angelfko zhefhenje (zhe- fhena fi Marija) moliti uzhi, sa to je toliko imenitno per vfih pravovernih kriftjanih njeno zhefhenje. O naj bi vfelej vredni bili, de bi ona sa naf profila, dopolnile bi fe befede, ki jih je moder ,Salomon govoril, tudi nad Marij oj sa naf: „OtroziI poflufhajte me; blagor jim, kteri ohranijo moje pote. Kdor mene najde, bo najfhel shivlenje, ino prijel svelizhanje od Gofpoda.“ (Prip. 8.) Tako bi bilo pozhefhenje Marije sa naf fveto drevo vezhniga shivlenja. III. Kdo sapopade zhudno pergodbo denafhniga fvetiga praš¬ nika, bratje ino feftre moje; kdo rasumi preveliko zhudno fkrivnoft vzhlovezhenja boshjiga ,Sina? „Vem, de je befeda zhovek portala, pravi fv. Krisoftom; alj kako je portala, tega ne saftopim; tega jes ne vem, ino tudi nobena ftvar ne saftopi.“ Nebo fe zhudi nad toj fkrivnoftjoj, ino semlja ftermi; zhlovek, frezhen zhlovek fepanaj vefeli, naj moli nefkonzhno vfmilenje boshje, ino zhefti Marijo svole- np mater, po kateri nam je Bog fvoje vfmilenje fkasal. — Na to naf fv. mati katolfhka zerkev vfaki den trikrat s’ glafnim svonam opominja, ino naf klizhe, pozheftiti Jesufa ino njegovo boshjo mater Marijo. ao S j ut raj sgoda o pervim sori šasvoni; fkerbna mati kridjane, fvoje otroke, is fpanja budi, vdajati ino mo- liti Jesufa, ki je sa naf zhlovek podal, je prifhel kakor luzh na te fvet, naf s’ fvojim naukam rasfvetlit, ino teme vezhniga pogublenja odrefhit; —• pozhediti pa tudi devizo mater Marijo, ki nam je rodila Jesufa, kakor juterna sarja fvetlobo beliga dne. -— Kedar fonze na poldne doji, v’ drugizh is (vifokiga) turna sasvoni, fv. mati ka- tolfhka zerkev fpet fvoje otroke klizhe, sahvaliti Jesufa, ki je sa naf kakor zhlovek na krishi terpel ino vmerl, de bi nam fveto nebo odperl, kjer bi mi vezhno shiveli, — posdraviti mater Marijo, ktera je fkos fvojo po- nishnod ino pokorfhino nam isvoljena mati odrefhenika po¬ da la.— Ino kedar ljubo fonze v’ gnadi boshji sa gore gre, fhe tretjizh fe glafno is bele line s' sronam oglafi, ino veleva hvaliti Jesufa nafhiga isvelizharja, ki naf je v’ nebefhko kraljedvo poklizal, ino nam fhel v’ Ozhetovo hifho prebivalifha perpravljat;— pozhediti pa tu¬ di Marijo nebef ino semlje kraljizo, ki fe tam v’velizhadvi fvojigct ,Sina vefeli, ino kakor nafha ljuba mati Boga sa naf Satorej , o kerfhanfka dufha! kedar saflifhifh mili glaf fvoje matere kat. zerkve, fpomni fe neisrezhene milodi mo fkrivnodi vzhlovezhenja boshjiga ,Sina; sahvali Boga, mo pozhedi Marijo. ,Spodobno fe pokrishaj, ino isrezi pervo fkrivnod angelfkiga zhefhenja : „Angel Gofpodov J e Mariji osnanil ino je fpozhela od fv. Duha;“ mo moli s’ fvetim fpofhtovanjam pozhefhenje Marije, kakor ga je sloshil angel Gabriel, fv. teta Elisabeta, ino kakor naf taji- do fv. mati katolfhka zdrkev uzhi: Zhefhena fi Marija i. t. d. ,— Premifli drugizh veliko ponishnod Marije boshje matere, ino rezi njene fvete befede: „Glej, dekla Gofpodova fim, sgodi fe mi po tvoji befedi;“ ino drugizh jo s angelfkim posdravlenjam pozhedi. — Kedar pa tretjizh pr e ' fvete befede nar vezhi fkrivnodi ino milodi boshje isrezhefh: „Ino Befeda (to je boshji,Sin JesufKriduf) je mefo po¬ dala, ino je med nami prebivala;^ fe s’fvetoj grosoj globoko perkloni, ino tretjo „Zhefhena fi Marija“ odmpb- — Tako bofh trikrat na den Jesufu ino Mariji fvojo sahvalo ino pozhefhenje opravil, fe trikrat saflushenja Jesufoviga ino Marijine priprofhnje deleshen doril, ako fe ga s’ pregrefh' 31 nim shivlenjam nevreden ne ftorifh. Bres vfiga Arahu bofh lehko vfe fvoje dela opravljal, bres vfe fkerbi, ka¬ kor frezhno dete v’ krili fvoje ljube matere, fladko po- zhival, Jesuf ino Marija bota v’ shivlenji tvoje savupanje, ino po fmerti tvoje vezhno vefelje. Amen V. Prašnik fv. apoftelnov Petra ino Pavla. Od fvete kerfhanke katolfhke zerkve. Jesuf vprajha fvoje uzhenze , kdo je ,8in zhloveka ? mt. 16, 13 — 19. S fvetim vefeljam obhaja mati katolfhka zerkev zha« ftitliv prašnik fv. Petra ino Pavla: — v’ tema dvema nar imenitnifhima pa tudi donef vfe druge apoftelne zhefti. Ona jim zhaft ino hvalo daruje, od kterih po Jesufu fvoj sazhetek ima ; fvoje verne pa opominja. jih zheftiti, ino dajati sa vfe blagodare hvalo Bogu, ki nam jih je po apoftelnih fvojih delil. Vero — rasfvetlenja pravo luzh fmo fkos nje dofegli; kluzhi nebefhkih vrat fo fe jim sa naf isrozhili: kaj bomo pa mi v’ sahvalo tolike mi- loAi boshje Bogu ino apoftelnam k’ zhefti ftorili? Der- shimo fe svefto fv. matere katolfhke zerkve, katero fo oni poftavili; shivimo lepo po naukih, katere fo oni uzhili, ino sa katere fo prelili fvojo kri. To pozhefhenje bo Bogu ino apoftelnam nar bolj dopadlo, nam pa nar vezh pOmagalo. Sa to premiflimo nekoliko denafhen fv. evan- gelj, v’ katerim Jesuf fvetimu Petru nar pervo oblaft v’ fveti kerfhanfki zerkvi isrozhuje. 32 J. V. 13. Jesuf je prifhel po Tvojih isvelizhanfkih hojah hiiso gore Libanon, v’kraje okoli meAa Zesareje Filipove, ktero meAo je bil zhetertni oblaAnik Filip posidal, ki je bil Galilejfkiga oblaAnika Herodesha brat, ino je v’ Itureji ino v’ Trahonifhki desheli kraljoval. V’ teh krajih je Jesuf ne¬ koliko zhafa vuzhil, ino zhudeshe delal, ino je po tem Tvoje vuzhenze prafhal, kaj ljudje pravijo, kdo bi on bil, ki Te (Tam is ponishnoAi) zhlovekov ,Sin imenuje? — Jesuf je po Tvoji vligavedozhnoAi dobro vedil, kaj ljudje govorijo; alj hotel je Tvojim apoAelnam fkos prafhanje perloshnoA dati, de bi ga vli prav fposnali, kakor ,Sina boshjiga ino obljub- leniga Melija; naj bi po tem veliko oblaft apoftolftva od nje¬ ga prijeli; kar Te je tudi sgodilo. V. 14. Vuzhenzi sazhno Jesufu praviti, de jih nekoliko govori, on bi bil Janes kerAnik, kije od Herodesha ob glavo djan sopet od fmerti vAal, ino sdaj toliko zhudeshov dela. Drugi miflijo, de bi Elija bil, uni imenitni prerok, kije okoli devet Ao let pred KriAufam shivel, ino od kteriga je prerokvano, de pred prihodam Gofpodovim sopet pride. Tretji fpet fodijo, de bi vtegnil prerok Jeremija biti, ki tako oj Aro, kakor on Tvoje dni, ljudi fvari, ino jih k’ po¬ kori opominja. Ino drugi fpet govorijo, de bi bil drugi rajnih prerokov. — Tako ljudje krivo fodijo ino govorijo, ki Te Tvoje glave, ino Tvojih mifel dershijo; sa to Te v 1 nau¬ kih fvete vere, ino v’ drugih imenitnih rezheh nikoli na mi- fli ljudi saneAi ne fmemo. V. 15. ApoAelni teh mifel nifo bili. ,Sposnali To ga sa ,Sina boshjiga ino obljubleniga odrefhenika, ker To njegove nauke flifhali, zhudeshe vidili, ino tudi oni v’ njegovim imenu zhudeshe delali. Sa to jih Jesuf na ravnoA popraTbaj „Kdo pa vi pravite, de lim jes?“ ApoAelni To vli ene mif« bili. ,Shimon Peter, kije med Tvojimi tovarfhi vfelej pervi bil, Te v’ imenu vfih oglali, ino kar mu v’ ferzu gori, ozhi* toferzbno pove: „Ti li KriAuf, obljublen odrefhenik, zhe ravno v' zhlovefhki podobi, ,Sin praviga shiviga Boga; ne paunihkdo, od kterih ljudje govorijo.“ — ,Srezhen, kdor Boga prav fposna, ino veruje v' Jesufa KriAufa isvelizharja fvojiga, zhe le po nauku prave vere tudi shivi. Prava vera je vezhniga shivlenja isvirk. Sa lo tudi Jesuf Petra toliko frezhniga poflovi, ter pravi: „Dobro tebi ,Shimon, Jonov fin! saka j te fvoje vere nimafh fam od febe, tudi ne od fvoji- ga ozheta Jona, ne od drugih ljudi; mefo ino kerv tolike fkrivnodi ne rasumita, ino tudi rasodeti ne moreta, ampak to rasodenje pride od sgoraj dolj, od mojiga nebelbkiga Ozheta: on je tebi (kakor tvojim tovarfham) pofebno vfmi- lenje dal, vfe to fposnati. — Poglejte, tako je fveta vera velik boshji dar; potreba je s’ hvaleshnim ferzam tajido ohraniti, ino fe svedo tajide dershati, V. 18. Nar pervo ino nar potrebnifhi sa vezhno shiv- lenje je prava vera, de fposnamo Boga Ozheta, ino boshjiga ,Sina, kateriga je nam k’ isvelizhanju poflaL Ker je Peter to tako ozhitno ino zherftvo fposnal, mu je tudi Jesuf med vlimi Tvojimi nameflniki nar pervo imenitnod ino oblad v’ kraledvi fvoje fv. zerkve da!, rekozh: „Ti fe Peter (to je po nafhim fkala) imenujefh: tvoja isvelizhanfka vera, ki fi jo sdaj fposnal, je terdna kakor fkala. Na to fkalo prave vere bom fvojo zerkev (sberalifhe pravovernih) potlavil, ino te moje zerkve nobena smota, nobena hudobna mozh, naj bi fe tudi peklenfke vrata odperle, ne bo premagala. 44 ■— Kakor je Krifiuf fvojo fv. zerkev posidal, kedar je fv. Petra sa perviga, ino druge apodelne sravno njega sa poglavarje fvojih vernih podavil, tako fhe sdaj nepremaklivo doji. Na- medo Petra fo rimfki papeshi, namedo apodelnov fhkoli; ino vidni sbor vlih pravovernih kridjanov pod njihovim vi- shardvam fe fv. kerfhanfka katolfhka zerkev imenuje, katere fhe noben fovrashnik premagal ni, ino premagal ne bo, kakor je Kriduf obljubil. V. 19. Alj ne le nar vezhi imenitnod, tudi nar pervo oblod je Kriduf fv. Petru v fvoji fv. zerkvi sapudil. — Bila je v’darili zhafih fhega, de fo kralji ino imenitni gofpodje fvojimu pervimu obladniku per hifbi v’ snamenje ohladi hifhne kluzhe podali. Po tej navadi je tudi Kriduf Petru djal, kedar ga je sa perviga namednika v’ fvoji zerkvi isvolil: „Dal bom tebi kluzhe nebefhkiga kraledva v moji fveli zer¬ kvi. Ti bofh imel oblad, saklepati ino odklepati. Ino kar bofb na semlji doril, bo tudi v’ nebelih od Boga poterje- no.‘‘ — To veliko ino zhudno oblad fo tudi po tem vfi drugi apodelni od Jesufa prijeli. (Jan. 20, 23.) Ravno to oblad fhe sdaj rimfki papesh, fhkofi, ino po njih tudi drugi jSlomfliebi brana c. n — lil 3 34 namekniki boshji imajo: odpufhati grehe fpokorjenim, ino sadershavati nefpokorjenim; verne ljudi v’Hrillufovo zerkev jemati, neverne ino nevredne is fhtevila pravovernih isbri- fati, ino jim tako nebefhko kralekvo odpirati alj saklepali. Kar oni po Tvoji oblaki prav fposnajo, tudi v J nebelih po- terjeno bo. ,Sam Tv. Duh jih visha, de Te vli fkupaj nikoli ne smotijo, ino Jesuf je obljubil per njih okati do konza fveta. Tako terdno ino kanovitno Tv. kerfhanfka kalolfhka zerkev koji; toliko imenitnok ino oblak sa nafhe isvelizhanje namekniki boshji imajo! Oh kako frezhni Trno mi katolfhki krikjani, kedar ve¬ mo , de nafha fveta vera na terdi Tkali pozhiva, de nafha fveta zerkev premagana nikoli ne bo. Kako Trno lehko ve- feli, kedar flifhimo, de imajo namekniki boshji kluzhe, nam nebefhko kralekvo odpreti, in zhe grefhimo, ino li gre- fhe nehefa saklenemo, imajo oblak naf grehov odvesali, zhe fe prav fpokorimo, ino nebefa fpet odkleniti. Velike fo do¬ brote miloki boshje, ki jih krikjani v’ fv. katolfhki zcrkvi savshivamo; pa tudi velike fo dolshnoki, katere do fvoje fv. zerkve imamo, in fe jih od fv. Petra ino Pavla vuzhimo. II. Shiva je bila vera v’ Jesufa, katero je fv. Peter po de- nafhnim fv. evangelji ozhitno fposnal; gorezha je pa tudi bila do Jesufa njegova ljubdsn, katero je on v’befedi mo v djanji ozhitno prizhal. Kedar fe je vfmilen Jesuf po fvojim vkajenju apokel- nam vtretjizh perkasal, ino je Petra sa poglavarja fv. zerkve pokaviti hotel, preden fe je k’ Ozhetu povernil, ga je p°' fkufil, ino poprafhal: „ t Shimon, Jonov fin! ljubifh mene bolj, kakor ti le ?" Ino Peter mu pravi, de njega ljube „Pali moje jagnetamu rezhe Jesuf. Hitro ga vdrugi z b poprafha: „ ( Shimon Jonov! ali mene ljubifh?“ Gorezho mu Peter odgovori: „ 4 Saj vefh, Gofpod! de tebe ljubim.“—1°° kedar ga vtretjizh poprafha: „ t Simon Janesov! ali mene lj u ' bifh?’ 4 Petra krah ino shalok obide; fpomnil fe je, kako J 0 fvOJl rt **' f I" 1 l/li-l I n ntn 111 i n (1 i/t Ji .1 . I • tl vfe vefl Na to Jesuf: 'd U Uljjviuu Odldjil J lUU JC UJdl . f ^ , tudi moje ferze posnafh; faj vefh, de tebe ljubim- retje prizhanje njegove shive ljubesni mu je reke ,Pali moje ovze;‘* vishaj vfe moje verne, ne lep 0 loshrie, ampak tudi predpodavlene. Tako je podavil Petra sa vifhi padirja fvoje zhede, ino sa poglavarja fvoje zerkve; dopolnil je, kakor mu je bil obljubil: dali kluzhe nebefh- kiga kraledva. (Jan. 21, 14 — 17.) Kar je fv. Peter v’ befedi prizhal, fvojo shivo ve'ro ino gorezho ljubesen, je tudi v’ djanju pokasal fkos zelo fvoje shivlenje. JSizh ga ni perffioglo, de bi bil Jesufovo vdro satajil; ni ga lozhilo preganjanje, ne jezha, ne martra, ne fmert Jesufove ljubesni. Judam ino ajdam Jesufovo vero osnanuje, ino jim isvelizhanfko zerkev odpira. Kedar je she po Judeji ino ,Samariji nauk fvete vere safadil, ga os¬ nanuje v’Antijohiji, poGalaziji, Kapadoziji, Bitiniji, dokler is Asije v' Evropo, ino v’ Rim perpridgije, kjer je fvojo vero ino ljubdsn v’Jesufa s’ fmertjoj poterdil. Ravno te shive vere ino gorezhe ljubesni v’ Jesufa je po fvojim preobernenju tudi fv. Pavl bil, on imeniten apo- del ajdov. Koliko deshel je tudi on prehodil, koliko ter- plenja sa Jesufovo kraledvo predal, ino je v’ djanji fprizhal, kar je kridjanam pifal, rekozh: ,,Kdo naf bo lozhil ljubesni Kridufove? Nadloga ali bridkod , preganjanje ali mezh? — Sa terdno ve’m, de ne fmert ne shivlenje, ne fedajno ne prihodno, ne nobena druga dvar naf lozbili mogla ne bo ljubesni bosbje, katera je v’ Kridufu Jesufu, Gofpodu nafhim.“ (Rim. 8, 25 — 39.) Svedo je dopolnil dolshnodi fvoje shive vere ino gorezhe ljubesni, ino je lehko na konzi fvojiga shivlenja djal: „Dobro vojfkovanje fim imel, tek lim dokonzhal, vero ohranil; sdaj mene zhaka krona pravize, ktero bo meni dal Gofpod, pravizhen fodnik.“ (II. Timot. 4, 7. 8.) Kar da fveta apodelna vuzhila ino dorila, to da nam v’ pofnemanje sapullila; pofebno pa tri velike dolshnodi, katere do fvoje fvete zerkve imamo : 1. Terdno ino svedo vervati, kar naf fveta mati katolfhka zerkev vuzhi. „Kdor vaf poflufba, pravi Jesuf apodelnam ino vfim zerkvenim vuzhenikam, me¬ ne poflufha; kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje, kdor pa mene sanizhuje, sanizhuje njega, kteri je mene poflai.' 4 (Luk. 10, 10.) — Sakaj je den denaflmi toliko prepira, smotnjavino nefrezhe po fveti? Le farno sa to, ker fe ljudje fv. zerkve vezh dershati nozhejo, ktera je deber ino lerdna podpora refnize. (I. Tim. 3. 15.) Kakor fe v’ ponozhni 3 * 3 Ide riga je bil Jesuf od fmerti obudil. ,Skerbne ke bile obedve; alj kolikor fkerbneji Marta sa zhafno ino telefno. toliko fkerbneji je bila Marija sa dufhno ino nebefhko. Je¬ suf. dober hifhen prijatel, fe je rad per teh dobrih dufhah oglafil, kedarjefkos njih terg Betanijo fhel, kakor ravno po denafhnim fr. evangelji s’ fvojimi uzhenzi per njih okane. — Ljuba prijasnok med pofhtenimi ljudmi pravizhnim dufham veliko dobriga daja: ona terplenje polajfha, vefelje poflajfha, ino shivlenje na semli prijetno kori. Alj kdor hozhe v pravi prijasnoki shiveti, fe mora tike vredniga koriti, kakor Marta ino Marija. V. 39. Marta je bila fkerbna ino pokreshna gofpodinja. Od velikiga vefelja fe po hifhi obrazha ino jedi napravlja, de bi tolikimu goku fpodobno pokregla. Marija, vfa bogo- ljubna dufha, mirno per Jesufovih nogah fedi, sbelno nje¬ gove nauke poHufha, ino Jesufu s’ fvojoj fkerbjoj sa vezhno shivlenje bolj vkrezhi sheli. —• Kakor te dve fekre, imajo tudi ljudje na tem fveti dvojno fkerb; eni kakor Marta le sa telefno fkerbijo, na dufhno potrebo pa radi posabijo, drugi fkerbijo po Marijino pred vlim sa dufhno shivlenje. Kdo fi is med teh nar bolji del isvoli, nam Jesuf v’ denafhnim fv. evangelji pove. V. 40. Marto fkerbi, de bi vfiga poopraviti ne mogla. Ne vidi rada fvojo fekro bres dela fedeti, ino Jesufa bres fkerbi poflufhati. Prav prijasno fe satorej Jesufu pertoshi, rekozh: „Gofpod! sakaj ne rezhefh moji fekri, naj bi meni perpomogla; faj vidifh, kaj dela imam, ona pa bres dela fedi.“ — Enako, pafhehuji, vezhkrat pofvetneshi bogoljub- ne dufhe fodijo , jih sa lenuhe ino sanizhe imajo , pa ne vejo, de je dufha vezh vredna od telefa, ino de fe savolj pofvet- niga ne fme dufha posabiti. Potreba je truplu sa shivesh ino obleko fkerbeti; alj nar pervo je, fkerbeti dufhi sa rasfvet- lenje. „ t Skerbite, govori Jesuf, pred vfem sa boshje kraiellvo ino njega pravizlinoft; vfe drugo vam bo naversheno.“ (Mat. 6. 33.) Ravno to v'denafhnim fv. evangelji poterdi. V. 4t — 42. Ljubesnivo JesufMarto pogleda, ino jo pri- jasho pofvari: ..Marta. Marta! po kaj je tebi toliko fkerbi sa farno jeki ino piti? ,Saj bi bilo kaj maliga sadoki, nam glad ino shejo vtolashiti. ti pa fi toliko perpravit’ persadevafh! Glej. tvoja fekra Marija fi je kaj boljign isvolila: poflufhati befede vezhniga shivlenja , dufhi sa isvelizhanje fkerbeti. ino 40 ravno to je pervo, pa nar bolj potrebno. Marija li je nar potrebnifhi tlel pred vfim drugim isvolila, ino tidi ji ne bo odvset.“ ,Srezhna fi tudi ti, kerfhanfka dufha! zbe po Marijino sa nor boljfhi del nar bolj fkerbifh: sa zhafno ino vezhno is- velizhanje. Tako je Itorila Marija deviza , katere vnebovsetja zheditliv god obhajamo. Ravno sa to fv. katolfhka zerkev befede denafhniga fvetiga evangelja na Marijo oberne. — Glej , ona sdaj tamkaj v’ nebelih IVoj nar boljfhi del sav- shiva, tvoja fkerbna mati sa tebe proli ino fkerbi; ona ka- she po fvojim shivlenji tudi tebi pravo pot, ki frezhno v’ nebefhko vefelje pelja. If. Mnogoteri poti fo, po katerih pofvetni otrozi fvoje frezhe ifhejo; Marija li je v’fvojim shivlenji le eniga isvo¬ lila: po boshji volji svetlo ravnati, fe VTgamogozhnimu v’ roke dati ino s’ vfem sa dobro vseti, kar Bog, nafh do¬ ber Ozhe, pofhle. Skos to je podala nebef ino semle brali za. 1. Rojena je bila vboshniga danu, zhe ravno kraleve rodovine. ,Sv. Joahim ino fv. Ana da jo, to fvo¬ je isvoleno dete, she v’ fvoji veliki darodi od Boga fpro- lila; pa tudi po volji boshji da jo lepo is redila. A ’ sapovedih boshjih fkerbno fvojo hzher poduzhiti da li nar vezh persadela. — Kaj pomaga otrokam zhad, kaj shlabnija, kaj fhe toliko posemljfkiga blaga, ako od bogabojezhih darifhov v’ boshjim drahi isrejeni nifo ? Pofvetna zhad hitro sgine, kakor juterna megla; pose- meljfko blago preide, kakor hladna rofa, otrokam pa go¬ lo vboshtvo odane. Kjer drahu boshjiga ni, tudi dano vitne frezhe ne najdefh. — Ne shaluj satorej, moj nila- denzh, moja dekliza! de fi vboshniga danu , de tebi darifhi nifo kaj sapudili; faj li le tako Mariji podobna. \ revni hifhizi je v’ Nazaretu prebivala, s fvo- jimi rokami fi je fvoj kruhek flushila; alj podala le je v fvelo voljo boshjo , ino je vefelo shivela. — Kedar je fkop ino lerd ozhe fv. Franzifhka ,Serafina, fvojiga lina, perlilil, doti alj erbfhini zhido fe odpovedali, je mladenzb tudi fvojo fuknjo ozhetu iflekel, ter je vefelo djal : ..Sdaj 41 fhe le bora po pravizi Boga Tvojiga ozheta imenoval.« Oj kolika frezha vfakimu vboshzu, imeti v’ nebelih Tvoji¬ ga Ozheta. 2. Marije ni Tkerbelo drago pofvetno obla- zbilo, ne navadno snanje, de bi v’ kak frezhen lian prifhla; le nauke fvete vere je fkerbno premifhlovala, Bo¬ gu Tvoje ferze perporozhala, je pridno molila, ino Tvoje dela svefto opravljala, svetla Bogu ino Tvojimu Ttanu. Zhe je ravno bila zelimu Tvetu nesnana, bila je vender od Boga is med vTih drugih sa Trezhno mater boshjiga .Sina isbrana. —• O mladina, kako hudo Te pa ti goljTaTh , ki Te na lepoto Tvojiga trupla, na dragoto Tvojiga oblazhila sanaThaTh, Tvojiga Boga pa posabiTh! Podobna li lepi rudezhi jabelki od svunaj, ki je gnila od snotraj, ako tvoje Terze malo velja. „Lashniva je lepota, ino prašna je berhkota; le kdor Te GoTpoda boji, bo hva¬ len kakor Marija.« (Prip. 31, 30,) 3. Velik angel Gabriel, od boshjiga trona po- Tlan , je Marijo nar TrezhnčjThi med vlim shenami posdravil, ino njej osnanil, de bo mali ,Sina boshjiga, odreThenika Tveta. Zhres vTe llvari v’ nebelih ino na sem- li je bila vboga deviza Tkos to poviThana; alj toliko bolj Te je ona ponishala, ino v' voljo boshjo podala, rekozh: „Dekla hm GoTpodova, naj Te mi sgodi po tvoji beTedi;« ino ravno to je njo v’ reTnizi Trezhno ftorilo.—• Koliko poTvetnih ljudi pa prevelika Trezha neTrezhnih llo- ri! Le malo jih sallopi, Tvojo Trezho v' isvelizhanje ober- niti. Blagor vTakimu, ki Te v’ Trezhi ne prevseme, v’ neTrezhi ne obupa; Te v’ veTelji na prihodno sbaloll per- pravlja, v’ shalolli pa s' prihodnim veTeljam tolashi, sa- kaj : „,Svet preide ino vTe njegovo poshelenje; kdor pa po volji boshji liori, ollane vekomaj.« (I. Jan. 2, 17.) 4. Is vol jen a mali ,Sina boshjiga Teje s’vbo- gim rokodelam Tv. JosheTam sarozhila. V’ revThini je shi- vela, pod revnoj llrčhoj prebivala; vender je bila vTa ve- Tela, kčr je ve'dila, de je boshja volja tako. — ,Se v’ Tvojim nofezhim dani na dolgo pot v’ Betlehem k' po- piTovanju podati, v’ enim revnim hlevi prenozhiti, ino tam Tvoje boshje dete poviti: oh kako hudo 42 je morlo’ bili Jo! Alj vfe je Marija voljno prebila, ker je bila volja boshja tako! Mi pa le hozhemo, naj bi fe nam vfe po nafhi volji godilo! Vfaki den molimo : „Sgodi fe tvoja volja!“ O tak ravnajmo tudi po nafhi molitvi, ino bodimo kakor Marija s' vlim sadovoljni, sakaj: „Zhe fmo dobrote is bosbje roke prijeli , sakaj bi teshave ne vseli ?“ (Job 2, 10.) , v Saj vemo, de tčm, ki Boga ljubijo, vfe v’ dobro iside, kakor Mariji. “ (Rim. 8, 28.) 5. Trijč kralevi moshje is dalnih krajov pridejo, darujejo boshje dete ino mu pernefo miro, kadilo ino zhifto slato. Kolika zhaft ino vefelje bilo je to sa frezhno mater, pa kako hitro fe je premenilo! V’enih dneh gro- soviten Herodesh kralj njenimu nedolshnimu otroku po shivlenji tlreshe. Naglo mora Marija sapuftiti fvo- jo domazhijo, prijatle ino snanze, ino besha- ti v’ dalno ptujo deshelo. Alj vfe je voljno prebi¬ la, sa to, ker je bila volja boshja tako. ,Sposnala je, de: „Kdor fe Gofpoda boji, temu fe hudiga sgodilo ne bo, ampak Bog ga bo v’ fkufhnjavi ohranil, ino hudiga re- fhil.“ (,Sir. 33, 1.) 6. Grosovilen Herodesh je ftrafhne fmerti v meri ; sopet angel Marijo ino Joshefa v’ domazh kraj saklizbe. Koliko vefelje mati Jesufova obzhuti, gledali fvoje preljubesnivo dete, kako je raftlo , polno modrolh ino milofti boshje! Koliko vefelje je bilo sa frezhno ma¬ ter , vidili fvojiga boshjiga ,Sina uzhenika po vli desheli hoditi; flifhati, koliko zhudeshov dela, kako ga ovefe- leno ljudtlvo velizhelti ino hvali; flifhati glaf evangelfke shene: , n Srezhno telo, ki je tebe nolilo, ino frezhne perli> katere fo tebe dojile!“ (Luk. 11, 27.) Vliga lega je bila Marija vefeln sa to; ker je bila volja boshja tako. — Bosh¬ ja volja je pa tudi bila, de je frezhna mati fvojiga laftm- ga .Sina na mertvafhko goro fpremiti, ino pod krisham nedolshniga ftati morla. Oh kdo obzhuti neisrezhe- nt> shaloft Marije, ki je kakor dvaresezh mezh njeno ma¬ terno ferze prebadala, ino jo kralizo marternikov llorila- Alj voljno tudi pod krisham Hoji, de fe le fveta volja Ozheta nebefhkiga sgodi. 7. Isrozhil je vfmilen Jcsuf na k risbi fvoj n 43 shaloftno mater prelj ubes ni vim u uzhenzu Jane- su. kteri jo je od tifle ure k' Tebi vsel. ,She nekoliko let je s Tv. Janesam lepo mirno na lem Iveli shivela. Njeno telo je fzer v’ tej revni dolini prebivalo, alj njena dufba je po nebelih sdihovala; ferzhno shelela je, iti sa Tvojim ljubim ,Srnam v’ tajifti frezhen kraj, kateriga je on Tvoji materi od vdkomaj perpravil. Alj tudi v' teh Tvojih Tvetih sheljah Te je boshji volji vdala, ino pohlevno ure zhakala, ob kateri jo bo is tega zhaTniga shivlenja v’ vezhno sakli- zal. Ino ravno doneT obhajamo ti Iti Trezhen god zheftitliviga vnebovsetja Marije boshje matere. — Oh kako lepo ino Tladko je bilo Ilovo, ki ga je vsela Marija od le te revne semle; kako neisrezheno velizhalten ino velel je bi! Marijin Iprevod is semlje v’Tveto nebo, v’ katero To jo (premili vli angeli ino boshji Tvetniki! RasveTelile To Te nebela, (prijeti Tvojo kralizo; veleli Te pa tudi semlja, ino Te milo sa njoj osira, ker ima tamkaj Tvojo mogozhno priprolhnizo. Kdo sa popade s daj njeno Tre z h o, kdo popilhe Marijino zhafl? „Marija je tajifta ve- lizhaltna goTpa', s’ Tvetlim Tonzam obdana, ki Te Tveti v’ velizhaftvi Ivojiga ,Sina, govori Tv. Bernard. Dvanajlt Tvetlih svesd na Tvoji glavi sa krono ima; alj bolj Te (velijo svesde od Marijine Tvete glave, kakor pa ona od njih.“ — „Ni kraja na Tveti, ki bi vezh vreden bil, ka¬ kor devilhko telo, v’ katerim je Marija boshjiga ,Sina Ipozhela; pa tudi v’ nebelih ni lepThiga Tedesba, kakor kralevi tron, na kteriga je boshji ,Sin Marijo povsdig- nil. u (,Sv. Hironim.) To je tifti naj boljfhi del. kteriga li je Marija isvolila, ki ji nikdar odvset ne bo. Kaj je pa Marijo toliko Trezhno llorilo? jo povsdignilo nad fonze, melenz ino svesde? jo povilhalo zhres vTe angele ino boshje Tvetnike, jo pofadilo na tron kra- lize nebel ino semlje? Ne shlahen rod, ne poTvetna zhaft, ne bogaftvo, ne uzhenoft, ampak Marijina beleda, polna ponishnofti ino pokorlhine: „Dekla Tim Golpodova; naj Te meni sgodi po njegovi Tveti volji,“ katero je vle Tvoje shive dni svefto Tpolnila. Marija Te deklo imenuje, ino Bog ponishno deklo vlih kralizo flori. — Tako on mogozbne is fedesha vershe, ino povsdigne ponishne (Luk. 1 , 52.), ki Te v’ njegovo Tveto voljo podajo. 44 III. Preljubesnivi bratje ino feJtre, isvoljeni fini ino hzhe- re Marije matere! ki fe s’ menoj is folsne doline v’ fvete nebefa osirate, kakor otrozi is ptuje deshele sa fvojoj lju- boj materjoj: povejte, po katerim poti bomo. bodili, de frezhno pridemo na fvoj Ozhetov dom, kjer fe Marija nafha mati sdaj vefeli ? Ne po fhiroki zetli pofvetniga vefelja, ampak po flermi Itesi volje boshje mormo ho¬ dili , zbe hozhemo sa Marijo priti v’ fveto nebo. Ve- felje ino shaloft, frezha ino terplenje fe je Mariji fpre- menjalo kakor fonze ino desh, kakor nozh ino den. Ako fe je Mariji nafhi materi taka godila, tudi sa naf druga ne bo. Nafha hoja fkos to kratko shivlenje na semli ino pa nevarna voshnja po globokim morji nobene Itanovitnofti nima; sdaj je lepo vreme vefelja, sdaj huda ura terplen- ja sa naf. Le farno eno je, kar naf v' vefelji kakor v’ shalofti ftanovitno ofrezhi: ,Se v'fveto voljo bosh- jo podati, ino po tajifti fvoje shivlenje svefto ravnati. Ta je edino prava pot, ki nam jo je Marija v’ nebefa pokasala. — „Pred nami je nafha kraliza ho¬ dila, ino v’ toliko velizhaftvo je vseta, govori fv. Ber¬ nard, de tudi mi, njeni otrozi, lehko polni saupanja sa njoj hitimo, vefelo sa njoj klizhemo: Pomagaj nam sa feboj, o Marija ! v’ frezhen kraj vefelja ino sveli- zhanja fvojiga; naj de, kjer fi ti, nafha ljuba mati' bomo tudi mi, tvoji otrozi. Amen. 45 Vil. A n g e 1 j f k a nedela. (P e r v a K i in o v z a.) Od angelov v a r h o v. Jesuf fvari pred pohujjhanjam. Mat. 18, 1 — 10. M.aj fe vam sdi koljko naf je donef v' zerkvi? —■ Po¬ vem vam, de naf je pol vezh, kakor fe nam vidi. Vfako is med naf ima nevidniga tovarflia, ki ga fpremlja od sibele do pokopalifha, defniga angela varha, kteri gleda oblizhje Ozheta nebefhkiga, ino nam na Hrani Hoji. Ravno denafh- na fveta nedela naf njih fpomni, Jesuf v’ fvetiin evangelji pokashe ino fvela mali katolfhka zerkev jih lepo fpofhlvati vuzhi. ,Spomnimo fe torej donef fvojih ljubih tovarfhev, ino prav lepo jih pozheflimo. I. Ako mlado dete pred nami, ko rosha lepo, fhela, fe ljubesnivo ozhetoviga kolena oklene, materi na perli per- floni ino jih bosha, pravimo: to je fhe angelz. To refni- zo tudi vfmileni Jesuf v’ denafhnim fvetim evangelji poter- di, ter fvojim vuzhenzam mladiga otroka v’isgled poflavi. V. 1 — 6. Vuzhenzi Jesufovi fo fe bili nekako prevseli. Eden hozhe vifhi od drugiga bili. Prepirajo fe, kdo bo vifhi v’ Jesufovim kralehvi — ali Peter — Andrej , ali — Joanes? Potashiti njih napuhnjene mifli poflavi Jesuf otro¬ ka v’ fredo med nje ino rezhe: „Refnizhno vam povem, ako fe ne fpreobernete, ino kakor otrozi ponisbni ne bote, fhe v’ kraleflvo nebefhko ne pojdete,- fhkoda fe prepirali kdo vaf bi vifhi v’ tiflim bil. Le nedolshni, ki malo febe obrajtajo, ino fo v Bogu sadovoljni kakor otrozi, oni fo pervi v’nebefhkim kraleflvi. — Oh, kako je to lepo — ka¬ ko vefelo! Ni potreba velike uzhenofli, ne imenitnofti sa 4fi nebefhko kraleftvo; sadofti je, de fmo ponishni kakor olro- zi, ino nedolshnofl: ovarjemo, ki fmo jo pri fvetim kerfti prijeli. — Pa kaj pomaga, ker je tak malo npdolshnih med nami! ,Srezha nafha, de nam Jesuf obljubi rekozh: Kdor eniga takiga otroka mojim imeni fprejme, on mene fprej- me. Kdor pa Jesufa fprejme tukaj na semli, njega bo tudi on nekdaj v’ nebefhkim kraleftvi fprijel. Koljko plazhilo zhaka torej dobre ljudi, ki radi sapufhene otroke v’rejenk- vo jemlejo ino jih fkerbno isredijo; kar takim ftorijo , jim bo Kriftuf lepo povernil. Gorje pa vfem, ki otroke pohujfhajo, alj jih v’ nemar puftijo; kakor nam denafhni fv. evangelj pove. V. 7 — 9. Ni tak ftrafhnih befedi v’ fvetim evangelji, kakor jih Kriftuf zhres ljudi isgovori, kteri pohujfhanje delajo. Moral je Kriftuf vmreti, pa vender pravi on: Gor¬ je zhloveku Judesbu, po katirim je bil isdan. — Pohufhanje mora priti; pa gorje zhloveku, pravi ravno tako Kriftuf, po katirim fe ljudje pohujfhajo. ,Strafhno hudo je ftoril Judesh Ifkarjot, ki je Kriftufa isdal, ino boljfhe bi bilo njemu, de bi nikdar rojen ne bil; ftrafhno hudo flori sapelivez, ki nedolshno dufho fkus pohujfhanje grehu isda. Tudi nje¬ mu, pravi Jesuf, bi boljfhe bilo, de bi fe mu mlinfki ka¬ men na vrat obelil, ino potopil v’ globozhfno morja, sakaj on je vbijavez po boshi podobi ftvarjene dufhe. Ni loljke nefrezbe, kakor v’greh pafti ino nedolshnofl: sgubili; nobe¬ ne fhkode fe toljko varvati, kakor pohujfhanja: „Ako tebe tvoja roka alj noga pohujfha, pravi Kriftuf, boljfhi je njo odfekati, ino od febe vrezhi, ter hromimu alj krulovimu iti v’ vezhno svelizhanje, kakor imčti dve roke alj dve noge, pa priti v’vezhen ogen. To fe pravi: Naj bo tebi pofvetna ftvar toljko ljuba, kakor roka alj noga, morafh njo sapu- ftili, ako te v’ greh sapeljuje, de v vezhno pogublenje sa- volj nje ne padefh, Ino zhe te pohujfha tvoje oko, govori Jesuf na dalej, isderi ga, ino versi od febe, de rajfhi s enim ozhefam v’ vezhno shivlenje g^efh, kakor bi bil s dvema vekomaj pogublen. To fesaftopi: Ako je tebi, zlilo- vek, alj hifha, alj dobra volja toljko ljuba, ko tvoje defno oko, isderi li ga isferza, ino posabi na-jn , de pohujfhan ino pogublen ne bofh.“ — Oh koljko je vender nedolshn^ dufha vredna! Kako malo njo pa obrajtamo! Kako ftrafhno je nedolshne ljudi pohujfhati ino v’greh sapeljati! — Kako rado fe pa to med nami godi! 47 V. 10. Nikolj tiolli fkerbi nimajo ftarifhi Ino od- afheni otrok pohujfhanja varvati. Sato veli JKrifluf: Glejte, de ne sanizhujete kteriga tih malih, kakor ,i ne bilo vredno na-nj porajlati , ki je otrok in ie saftopi. kaj fe pred njim govori alj pa flori. Otrokam uefeda pohujfhanja globoko v’ferze pade, nefpodobne rezhi im do shiviga feshejo, ino feme pregrehe s’ njimi israfte, iteriga pohujfhlivi ljudje safejejo. Bog naf vari sapeliv- /,am v roke priti, pa fhe vezh koga nedolshniga v’ greh napeljati!“ Povem vam-fklene Krifluf fvoje opominvanje, njih angeli v’ nebelih vedno gledajo oblizhje, mojgajOzhe- ta, ki je v’ nebefah.‘ £ Oni toshujejo, tako rekozh, pred Bogam sapelivze nedolshnih, ki fo pomagavzi peklenfkih fovrashnikov — savershenih angelov. JI. Dvojni fo angeli, ki nam jih fveto pifmo pokashe: dobri ino hudobni, svelizhani ino pogubleni, nafhi pri- jateli ino fovrashniki; pa obedvoji na tim fveti fvoje poma- gavze imajo. 1. Dobri angeli fo zhifti duhovi, ki nimajo trupla ka¬ kor mi, pa satoljko vezhi um, de fposnajo, sa toljko bol- fhi voljo vfe dobro ftoriti. Angeli fo veliko popolnejfhi, kakor fmo mi, pa tudi savshivajo , sa toljko vezhi vefelje pred boshjim oblizhjam. ,Shlevila angelov ni sa naf; ne samoremo jih prefhleti, ne isrezhi. ,Sv. apoftel Pavl jih de¬ vet korov nafhteje, ino prerok Daniel pravi: ,Jeser ino jeser angelov Bogu ftreshe; ino defet laushenkrat fto lavshent jih njemu na flushbo ftoji.“ Dan. 7, 10. .Sv. Joanes pa prizha v’ fvojim fkrivnim rasodenjiS, 11: t Slifhal fim glaf veliko angelov krog boshjiga fedesha, ino jih fhteviloje bilo tav- shente lavshent (to je, ne isrezheno veliko.) Bog je angele It varil prej ko nebo ino semljo k’ fvoji zhafti, de njega ljubijo, molijo ino dopolnijo nja prefveto voljo. „Hvalite Gofpoda vi vfi njegovi angeli, ki njegovo poveljo fpolnujete;“ poje David. Pfalm 101, 20. — Bog je ftvaril pa tudi angele zbloveku v' pomozh, de naf varjejo ino nam v' nebefa pomagajo. „ t Svojim angelam je Bog savolj tebe (zhlovek) sapovedal , de te varjejo po vfih tvojih potah.“ Pfalm 90, 11. — ,Svojiga angela varha ima 48 vfako kraleftvo, kakor nekdajno Judovfko fvetiga Mihaela. Dan. 10, 21. Ravno on je varh ino vajvoda fvete katolfhke zerkve. — .Svojiga angelja varha ima vfaka fara; satorejje fv. Franz Salesjan po fvojih apollolfkih hojah rad farno zer- kvo objifkal, ino tifto faro njenimu angeljii varhu priporo- zhil. — .Svojiga angelja varha ima vfak zhlovek, kateriga mu Bog od rojftva do fmerti tovarfha odlozhi, kakor fv. Je¬ ronim vuzhi, ino fe v' fvetim pifmi here. „Vli angeli fo flushevni duhovi sa ftreshbo poflani liftim, kateri bojo prijeli delesh svelizhanja.“ Heb. 1, 14. Angelj je Isaku shivlenje ohranil, kedar gaje hotel Abraham Bogu darvati. Angeli foLota ino nja hzheri is t Sodome oteli, de nifo v' hudobnim mefti sgoreli. Angelj je levam gerlo saperl, de nifo Daniela v’ levnjaki posherli. Angelj Rafael je varval mladiga Tobija poj poti, ino ga Irezhno pripeljal k’ ozhetu nasaj. Angelj je fvetimu Joshefu rekel ne sapuftili Marije, ampak vseti njo fvojo sakonfko sbeno ; on mu je pa tudi vkasal beshati s’ Marijoj ino detetam Jesufam pred grosovitnim Herodesham. Angelj je fvetiga Petra is jezhe refhil, terga is rok njegovih fovrashnikov otel. — Kakor nekdaj, tako fhe sdej angeli zhloveka, pofebno nedolshne otroke, varjejo. Is tavshent prigodib poflufhajte farno eno. V’ nekim kraji na ,Slovenfkim je nesakonfka mati na polji malo dete v’sibeli imela. Dokler ona dela, prileti ve¬ lika poftojna (Orl) popade dete ino ga pod neham v’ drugo faro v’planino odnefe, na kamen poloshi, ter ga hozhe v moriti. Dvoje sakonfkih zhuje bliso otroka jok. Ljudje hitro tezhejo, otroka refhijo, ino pofhtena sakonfka, ki fta she dolgo delzhizha (erba) shelela, otroka sa fvojiga fi° a vsemeta, ki je odraftil ino bil frezhen kmet. — Oh koljk°- krat lim bil jes — kakor ti — fmo mi vli bili refheni in ovarvani po nafhih ljubih angelah varhah telefnih pa tudi dufhnih nefrezh! — Angelj varh fplafhi ino odshene f oV " rashnike, pripelja prijalele, naredi Arah mladenzhu p re greham, odpelja deklizo sapelivzu, daje nam dobre mifh> naf vodi h’pridgam ino h’fvetim sakramentam, de fe bu" diga varjemo, pa tudi poboljfhamo in fpokorimo. ..Ljubi' mo torej, veli fv. Bernard, angele boshje, fvoje prihodke tovarfhe ino fedajne pomagavze od Ozheta poftavlene. B®1 bi fe bali, kjer toljke varhe imamo? Kaj bi fe trefli, kei fo svefti, modri ino mogozhni? Hodimo le sa njimi, dersbi 49 ni o fe njih ino v’ savetji hoshjim prebivajmo.^ „ t Svojim angcljam je Bog sapovedal, naj tej' varjejo po vlih tvojih polah."’ Pfalm 90. 2. Pa tudi vidijozhe angele je dober Bog ljudem na fveti dal. Pervi angeli fo otrokam fkerbni ozhetje ino matere, ki jih lepo vuzhijo ino fvarijo, hudiga var¬ jejo, k’ dobrimu vadijo. Drugi angeli fo fvojim vernim duhovfki pattirji. Sa to Kriftuf v’ fkrivnim rasodenji fv. Joanesa fhkofe imenuje angelje fvojih fhkofij. Koljkim mladenzham ino deklizam, knljko grefhnikam ino grefhni- zam dober fpovednik — koljko farmanam fo fkerben duhov¬ fki paftir, angelj varil pred zhafnoj in vezhnoj nefrezhoj. Hozhete flifhati tega refnizhno prigodbo? — V' nekim kraji na Nemfhkim fo fe valeti 1809 kmetjd nad fvojo gofpofko fpuntali. Ravno grejo neki dan s’ oroshjam nad fvojiga deshelfkiga gofpoda. V* nekim klanzi jih fajmofhter frezhajo. „Kamo grefte?“ pabarajo farmane. „Gofpoda posdravit" — jim pikafto odgovorijo. Veliko njih je bilo vinenih. „Moshje! ni pokerfhanfko , kamor fte fe na¬ menili; hote nefrezhni." ,She vezh jih lepo pogovarjajo; pa vfe hefede fo bile saltnjn. Pofledni fpredne priganjajo, ino vfa derhal hozhe naprej. ,Serzhno fe vftopijo fajmofh¬ ter pred nje, ino rasproftrijo fvoje perii rekozh: „Tako te¬ daj jile vbijavzi fvoje gofpofke; pa mene poprej vftrelile. Vreshite jesik is mojiga gerla, ter ga na kanzel pribite, naj vam prizha, koljko bart fim per vaf fv. evangelj osnanoval ino fhe v fmerti vaf pred nefrezhoj fvaril. Odfekajte mi defno roko, ter njo na altar pribite v fpomin, koljkokrat vam je kruh vezbniga shivlenja delila.“ Puntarji fe pre- ftrafhijo ino povernejo. Ali nifo bili duhovfki paftir angelj varh fvoje fare? — Vidni angeli varhi fo vfi svefti prijat el i ino pri- jatelze fvojim tovarfham ino tovarfhizam, ki dopolnijo dolshnolli prave kerfhanfke ljubesni. „Sam Bog te je poflal rezhe s’ hvaleshnim ferzam fofed fvojimu fofedu , ki ga je s’ dobrim fvetam velike nefrezhe ovarval. ,,Ti fi moj angelj varh!“ pravi dekliza fvoji prijatelzi, ki njo je v’veliki ne- varfhini pofvarila ino ftrafbne pregrehe ovarvala. — Kako lepa je vafha flushba, vi svefti prijateli ino prijatelze bosh- je, tovarfhe in tovarfhize hudiga varjete; koljka pa tudi dolshnoft poflufhati dobre ljudi, od katirih Bog govori: ,Slomllu’li lirana e. ii —lil. 4 50 j,Glej jes bom fvojiga angelja poflal, bi bo pred teboj hodil ino te po poti varval. ,Spofhtuj ga ino poflufhaj njegove befede, ter glej, de ga ne sanizhujefh; sakaj on tebi ne bo sanefil. kedar bofh ffrefhil; v’ njem je moje inie.“ (II. Mos. 23, 20 — 21.) 3. Pa Urah ino groša — kar nam fveto pifmo od hudobnih angeljov pore! Bili fo nekdaj svelizhani, ino Hali pred boshjim oblizbjam. Napuh jih je pre- vergel, pahnjeni fo is fvetih nebef v’ peklenfki bresen. „Velik boj je vrtal na nebi. Mihael ino njega angeli fo fe vojfkovali s Drakonam; Drakon fe je vojfkoval ino njegovi angeli. — Hudobni angeli nifo premagali, njih mefto feni vezh najfhlo v’ nebelih. Pahnjen je bil velik Drakon, ino njegovi angeli fo bili versheni s’ njimi.“ ,Skriv. ras. 12,7. — Napuh jim brani fe pred Bogam ponishati, terdovratnoft jih dershi . de fe ne poboljfhajo , njih hudosheljnoft tudi lj udem sheli, de bi s’ njimi vii nefrezhni bili. Hudo¬ ben duh je pripravil perve ftarifhe v’ greh ino vef zhlo- vefhki rod v toljko nefrezho —je fkufhal Kriftufa ino nam hotel odrefhenje podreti. Tudi nam hudo sheli, ter hodi okolj, kakor rujovezh lev, ino jifhe, koga bi posherl I. Peter 5,8. KŽr mu je pa Kriftus mozh odvsel Luk. H- 22. ino ga Bog s’ peklenfkim ketnami v’ pekel potegnil ino v’ terplenje isdal II. Peter 2. 4, nam bres boshjiga pripu- fhenja fhkodvati ne samore. Kar pa fam ne premore, fkos fvoje pomagavze flori. 4. Pomagavzi peklenfkiga fovrashnika fo na tim fveti vii ozhitni grefhniki, ki fe Boga ne bojijo? bres vliga rtraha rasbersdano shivijo ino ljudi pohujfh*' jo; — fo vii sapelivzi in sapelivke, kateri mlade mo nedolshne ljudi greha vuzhijo, rekozh, de to alj uno, jimdopade, greh ni; - fo vii navadni prekli njavzi ino pjanzi, od katirih fe mlado ljudftvo gerdiga shivlenja pri' vadi; •—fo vii puntarji super duhovfko alj deshel- fko gofpofko. Boljfhe bi takim bilo, de bi rojeni n« bili — boljfhe, de bi potonili v’ globozhino morja. Pohuj' fhana dufha fe pogubi ino is pekla vezh ne pride; i» k a J pravizhen fodnik sapelivzu porezlie, ki njo je v' pekel fpf a ' vil? „Poberi fe v’ vezhni ogen, ki je hudizhu ino njeg°' vim angelam pripravlen.“ Mat. 26, 41. — Oj de bi s’ go' rezhim shelesam li v’ ferze sapifali vii rasvujsdani ljudje 51 denalhniga evangelja ojHre belede: „Gorje zhloveku, po katerim pohujlhanje pride Boljfhi bi njemu bilo, naj bi fe mu kamen na vrat obelil, ino v’ globozhino morja po- gresnil.“ Angeli nedolshnih dufh pred oblizhjam bosh- jim Hojijo, ter toshujejo sapelive ljudi, pa tudi nolijo mo¬ litve ino dobre dela pravizhnih pred fedesh boshje pravize. To naf denafhna fveta nedela vuzhi. IH. Jakob Aari ozhak je videl Tvoje dni lojtro is semlje do nebel, po kateri To angeli gor ino dol hodili, in je velelo djal: ,,V’ refnizi, tukaj je fveti kraj, tukej To vrata nebefkke. 44 I. Mos. 28, 12. Ravno tak hodijo angeli boshji tudi per naf is semlje do nebel, ter nolijo nalhe dobre dela pred Boga, naj li jih ravno ne vidimo. S’ nami ho¬ dijo po luhim kakor po vodi, nad nami zhujejo, kedar mi lladko Ipimo; ino kedar ni shive dulhe bliso — lo angeli boshji pri nal. Nikar, de bi jih kedaj shalili, nikar de bi jih posabili! Vlako jutro — vlak vezher le angelu varhu pripo- rozhimo; v’ vlaki nevarnofii ga v’ pomozh saklizhimo, re- kozh : Preljubi angelj varh moj, vlelej mi na Hrani Hoj ! — Kedar Tledna ura pride, ino le dulha trupla lozhila, njo njeni angelj varh velelo popelja v’ nebelhko kraleflvo, alj njo bo shaloflno sapuHil, ako bo pogubljena. — O vi an¬ geli boshji prijaleli ino pomagavzi nafhi, ki bote s’ flrafhnim glalam trobente mertve k’ lodbi budili, isbudite nalhe 'salpano ferze k’ dobrimu, varite nal vliga hudiga, ter nal vodite po volki flesi v’ vezhno shivlenie. Poflavife nal nekdaj na defnizo ojflriga ,Sodnika, ino Ipremite nal sa Kriflulam v’ vezhno velelje, kjer bomo s’vami vezhno ve¬ leli nelkonzhno dobrimu Bogu vezhno zhaH ino hvalo peli. Amen. 4 * 52 VIII. God roj II v a Marije devize, alj mala gol p od niza. Od pofebnih zhednolti Marije. Bukve rodu Jesufa Kriftufa. Mat. 1 „ / — 16. iTMed vfimi svesdami svesda nar lepfhi je sgodna de- mza, ki nam vfako jutro vefel prihod fvetliga fonza osnani, ino nam rojftvo beliga dne napove. Na njo fe osirajo brod- narji na fhirokim morji, po njej sdibujejo revni bolniki na teshavni podeli: zel fvet fe tajifte ovefeli, kedar le s’ slatoj sar j°j ogennjena na juternim nebi perkashe. ,She lepfhi svesda fe nam je ravno na denafhno jutro perkasala, fhe gorfhi deniza je shaloftnimu fvetu perfvetila: Marija prezhifla deviza. isvoljena mati odrefhenika zeliga fveta, katere vefel rojtlen god fv. mati katolfbka zerkev rav¬ no donef obhaja, de bi fe mi kriftjani na njo ogledali, fe rasvefelili njene fvetofti, ino pofnemali njene fvete zhednoftk J. Piojfiva den sa zbloveka po navadi ni deri vefelja, am¬ pak fpomin shalofti ino terplenja, v 1 katero zhlovek, v’ gre' hi rojen, is materniga lelefa flopi; sa to je jok otroka per - vi glaf. ,Sveta mati kalolfhka zerkev ne obhaja satorej fvetnikov rojftniga goda, ampak den njih zhetlilne fmerti, ob katerim fo is terplenja v vezbno isvelizhanje fhli. to tudi moder Pridigar (7, 2.) govori: „Boljfhi je den fmerti, kakor den rojllva. 44 Rasvefeli fe pa vender rojd' niga dne fv. Janesa kerftnika, ki je bil she v’ mater - nim telefi pofvezhen, ino pa rojftva Marije prezbifte deVi- ze, klera je bila rojena bres vfiga madesba, ino je vefofe 11 fvet s’ fvojim rojftvam rasvefelila. Kakor fe pa sblahen kamen na vifokim belim pezhovji ne najde, ampak le v’ semli fkrit ino s’ perfljoj obloshen leski, ravno tako je tudi Marija bres vfiga velizhaftva bila rojena, zhe ravno je shlahne ino zhres vfe imenitne fpred- nike imela, ktere nam denafhen fv. evangelj imenuje. — Kako imeniten je bil Marijin prededez pravizhen Abraham , kteriga li je fam Bog sa ozheta fvojiga ljudllva isvolil, ino mu obljubil, de bojo v’njegovim sarodu oblagodarjeni vfi narodi semlje! Kako bogabojezh je billsak, ozhe Jakopa, sveftiga flushavnika boshjiga, ki je rodil Judesha ino njegove brate, med katerimi je bil nar imenifneji Egiptovfki Joshef, kateriga nedolshnoft ino modroft fe po vlim snanim fvetj hvali! —Koliko flovi brumen kralj ino prerok David, kteri_ ga je Bog od paftirftva na kraljev fedesh pofadil, ino mu obljubil, de bo v’njegovim rodu prihoden Melija rojen! — Kako velizhaften je bil moder ino mogozhen kralj ,Salomon, Davidov fin, kateriga modrofti ino velizhafti fe ni mogel fvet dovolj nazhuditi! Kako hitro je pa ravno is med le kraldve shlahte vfa zhaft ino imenitnoft sginila! She Roboam, fin kralja Salo¬ mona, je defet rodov fvojiga kraleftva sgubil, ino le dva roda rta njemu oftala. V’ kratkih letah fo njegovi nartopniki tudi fvojo sadno laftino sgubili. .Sovrashniki fo njim veliko mefto Jerusalem rasdjali, ino jih v’dolgo Babilonfko fushnoft gnali. Savolj hudobniga shivlenja jih je dal Bog fovraslinikam v’ laft , dokler fe poboljfhali nifo. Tako dalezh fe je kraleva ime- nilnoft Davidove shlahte sgubila , de she Marijinih ftarifhov, Joahima ino Ane, fvet fkoraj vezh posnal ni. Bres vfe bli- fhave rta Marijo v’ fveti bogabojezbnofti isredila, ino jo sarozhila s’ Joshefam , s' revnim , pa pravizhnim sheninam, ki je bil ravno t( ! ga kraleviga rodu. Marija kraleva ro- jenka, ino Josbef kralev rojak rta morla v malim mefti- zi Nazaretu prebivali. Vfiga bogaftva ino velizhartva nju¬ nih rtarih jima ni drugiga oftalo, kakor v’ domazbim me¬ tli Betlehem rastergan hlev, v’ katerim je Marija fvoje boshje dete porodila. — O ne sanafhaj fe tudi, o zhlo- vek! na imenitnoft fvoje hifhe, ne na shlahnoft fvojiga rodu; pa tudi ne shaluj, zhe imenitne shlahte nimafh; fkerbi le sa fvojo laftno vrednoft ! Lepe laflnofti, ki fi jih ofvojifh, bojo tvoja flava; fvete zhednofti, ktere fi ofker- bifh, bojo tvoja ftanovitna frezba. 54 Marija je bila shlahniga roda, alj to ji ni nobene vred- nofti prineflo; ona feje bres vfiga madesha rodila, alj tudi to ji ni nobeniga saflushenja dalo; ona je pa tudi od mla- dofti do ftarofti svefta flushavniza boshja bila, lepo ogledalo vlih fvetih zhednoft, ino ravno to je Marijo Bogu toliko prijetno ftorilo, de jo zbres vfe angele ino fvetnike povs- dignil je, de jo narodi frezhno florijo, ino fe vefelijo nje- niga rojftva.— Prav po pravizi fe tudi mi donefMarijiniga rojftva rasvefelimo, ino jo pozheftimo , kakor dobri otrozi fvojo ljubo mater. „Ljubite Maiijo, preljubesnivi, katero zhaftite, opominja fv. Hironim; zhaftite jo, katero ljubite; pa le takrat jo bote prav ljubili ino zheftili, kedar jo bote is zeliga ferza pofnemali.“ Kedar dobri otrozi god fvoje matere obhajajo, v’lepim verti zvetezhih roshiz nabero, is njih lep venez (brajdelz alj pufhelz} fpleto, ino ga fvoji ljubi materi hvaleshno da¬ rujejo. Ali ne bomo tudi mi ravno tega Mariji ftorili? — Alj shlahne roshe fo she ozvetele, minil je she dolgo ro- sben zvet; kje hozhmo Mariji roshiz nabrati, kako njej sa refhitev venez plefti, ki bi tolike matere vreden bil? —- V’ en lep vert vaf hozhem peljati, v' katerim nobe¬ ne sime ni; nar lepfhi roshize v’ tajiftim zvetijo, ka¬ terih nobena ne obleti. ,Sam vezhni Bog fi ga je isvolil, ino s’ nar lepfhimi roshami ga je nafadil. Te shlahen vert je blago ferze Marije devize, ino njegove roshe fo Marijine fvete zhednofti. II. Vfako zhlovefhko ferze je lehko boshji vert, s’ shlah- nimi roshami lepo nafajen. ,Serza shlahne roshe fo fve - te zhednofti, hude navade ino pregrehe pa fo njegovo ternje. Vfaki zhlovek je obdelavz fvojiga ferza. Veliko je lepih vertov na fveti, veliko med ljudmi ferz; nar lepfhi med vlimi je pa ferze Marije , nar fivnifhi vert, kateriga je sa Jesufam sendja imela, poln nebefhkih r°' shiz, fvetih zhednofti, is med katerih vam hozhem donel pet nar gorfhih isbrati, ino vam podati, de fe jih raC' vefelite, ino safadite v’ vert fvojiga ferza, Bogu ino Mariji v' zhaft, febi pa v’ isvelizbanje. 1. Perva rosha Marijinima ferza, s’ k ter o j je ona Bogu dopadla, je bela 1 i 1 j a zhifte nedolshnoft i. — Zhifla deviza je bila vredna, deje velik angel prifhel, ino ji vefelo osnanil, de bo mati boshjiga ,Sina; in vender fe Marija preftrafhi, premifhluje, kaj angel hozhe, ino na ravnoft pove: „Jes mosha ne posnam.“ — ,Stopite pa ve donef naprej, odrafhene deklize, ki bi fi rezhi vupale: Me mosba ne posnamo? Koliko je vaf, vi oftarlivi fant¬ je , ki bi fe mogli s’ dobroj veftjoj oglaliti, rekozh: Mi ne vemo, kaj je shenfki fpol ? Huda sima sapelivofti je roshno zvetje vafhiga devifbtva pomorila, vfe gerdo ino gnilo po verti vafhiga ferza leshi; vafhi angeli varhi milo shalujejo, ked.ar vidijo, koko fe shenfke ino moshki sapelulejo, ino nifo vezh Mariji podobni. — Oj drage dufhe, ki fhe zhiftofti nebefhko rosho nolite, ohranite jo varno kakor fvoje oko, ino fpomnite fe, de je vafhe te¬ lo tempel fv. Duha, vafha dufha Jesufova nevefta. „BIa- gor vam , ako fte zhiftiga ferza \ Boga bote gledali.“ (Mat. 5, 8.) 2. Druga rosha Marijiniga ferza je fveta boga- bojezhoft. — Rada je v’ fvojim ferzi boshjo befedo premifhlovala, ino to jo je Bogu perblishalo; rada je fvojo dufho v’ molitvi k’ Bogu povsdigovala , ino to jo je s’ Bo- gam sdrushilo. Ravno molila je, pravijo Reti uzheniki, kedar je angel ji posdravlenje pernefil. — Kako malo vefelja pa sdaj ljudje k’ Bogu ino njegovi flushbi imajo! To nam kashejo prasne zerkve, pofebno per popoldenfkih flushbah boshjih; to nam prizha kriftjanov flabo sader- shanje. Mersla je semlja po simi, nima selenja ne zvet- ja; merslo je tudi nafhe ferze , v’ katerim je rosha brum- nofti vmerla. 0 pershgite pravo vefelje do boshjih rezhi v’ fvojim ferzi fkos svefto poflufhanje boshjih naukov, fkos svefto opravljanje ferzhne molitve. Shiva bogabojezhoft vaf bo frezhne borila v’ revfhini kakor v' bogaftvi, v' sdravji kakor v’ bolesni, sakaj: ,,Brumnoft je sa vfe dobra , ker ima obljubo fedajniga ino prihodniga shivlenja.“ (I. Tim. 4, 8.) 3. Tretja rosha Marijinih zhednoll j? pohlevna ponishnoft. — Nar zhednifhi ino fvetejfhi vfih deviz je 56 bila Marija, pa vender nje Cvet fhe posnal ni; fhe vedili nifo pofvetni fhtimanzi, de toliko imenitna deviza med nji¬ mi shivi. Alj Bog jo je posnal, jo sa kralizo nebef ino semlje isvolil. Angel boshji jo ponishno obifhe , sa nar frezhnifhi med vfimi shenami jo pozhafti; ona fe pa le deklo Gofpodovo imenuje. Oh kolika ponishnotl ! — Vfe drugazhi pa fedajin mlad fvet ravna. .Svojo lepoto na oglede nofi, ino kar je nima, jo per fhtazunarjih kupi, ino s’ flabimi rezhmi prevsetuje, ki hitro poftarajo fe, ino nimajo nobene ftanovitne vrednolti. „Bog fe je ponishal, zhervizh fe pa napihuje, ino prevsetuje \ u (,Sv. Ambrosh.) Alj prevsetnotl fe fpolika. ino framota fe sa njo pomika. Taki ljudje sapelivimu fvetu ftreshejo, Boga pa samezhu- jejo; sa to jih tudi Bog ponisha. ,Svet jim vseme nar shlahnej blago — nedolshnotl ino inilotl boshjo, namefto tega jim pa pregrefhno gerdobo, neframnotl ino sani- zhovanje da; kar vfak den vidimo ino flifhimo. 0 pre¬ dragi moji, ki frezhni ino pofhteni biti shelite, le po¬ nishno ino pohlevno fe sadershite-' Lepfhajte fvoje ferže s’ zhednotlimi, fvojo glavo s’ potrebnimi uzhenotiimi; alj s’ vfim tdm ne hvalite fe. Pametno fe nohte, vfe bedafte nove fhege sanizhujte; fkerbite Mariji podobni bili ino dopatli fvojimu Bogu ..Bog je prevsetnim fovrash, po- nishnim pa fvojo miloft deli.“ (I. Pet. 5, 5.) „Sa na- puhnjenim gre ponishanje: kdor je pa ponishaniga duha, bo zhaft sadobil.“ (Prija. 20, 23.) 4. ,Shterta rosha Marijinih zhednoft je svefta po* kornoft. — Svefta dekla je Marija v’ Betlehemi, kakor v Egipti; na potu, kakor doma. Ni fe kregala, ne befedo- vala; fhe tiho potoshila ni, ker je morla po teshkim poti v' Betlehem, beshati is domazhiga kraja v’ ptujo deshelo. Bila je pokorna dekla tudi pod krisham fvojiga ljubiga .Sina. Kar nam je perva mati Eva fkos fvojo nepokor- fhino sgubila, to nam je mati Marija fkos fvojo pokor- noti perdobila. —- Kako pa fedajin fvet sna? Vfe bi ra¬ do sapovedovalo; redek pa je, ki bi voljno vbogal. Olro- zi fe vtlavljajo fvojim tlarifham , drushina befeduje f'"9‘ jim gofpodarjam , ino podloshni fe puntajo soper fvoje predpoftavlene. Sa to pa tudi med nami nobeniga miru« nobene prave frezhe ni ; sakaj Bog je nepokorfhino pre- 57 klel. „Glejte, govori Bog ,Sabaot v’ (Larini sakoni , jes pobavim pred vafhe ozhl blagoflov (shagen) alj prekle- tev; blagofiov, ako bole pokorni sapovedain Gofpoda fvo- jiga Boga; prekletev, ako ne hote pokorni/ 4 (V. Mojs. II, 26. 28.) — „Boljfhi je pokorfhina, kakor darovi, ino flufhati boljfhi, kakor darovati; nepokorfhina je greh ma¬ likovanja/ 4 (J. Kralj. 15,-22. 23.) — ,Saj fmo vil flushav- niki boshji, bodimo li hlapzi alj gofpodarji, satorej : „Bo- dimo pokorni Tvojim vifhim savolj Boga. Oni zhujejo kakor taki, kteri bojo sa vafhe dufhe odgovor dajali, de to s’ vefeljam borijo, ne pa sdihvaje; sakaj to bi ne bilo dob¬ ro sa vaf. 44 (Hebr. 13, 17.) — „Pokorfhina je jladija, v’ kateri Te v’ nebefa peljamo; ona je kluzb, ki nam nebefa odpre. 44 (,Sv. Bonaventura.) 5. Peta rosha Marijinih zhednob je po ter plivo podanje v’ fveto voljo boshjo. „Jes fim dekla go- fpodova, naj Te mi sgodi po tvoji befedi; 44 tako je Ma¬ rija rekla, kedar jo je angel nar frezbnejfhi mater po- sdravil: ravno tako voljno je pa tudi pod njegovim kri- sham bala, s’ Tvojim boshjim ,Sinam rekozh: „Ozhe, ne moja, ampak tvoja volja naj Te sgodi. 44 Njena volja je bila v’ vfeh rezheh s’ bosbjoj voljoj fklenjena, ino ravno ta je bila korenina Marijiniga vefelja ino tolashbe. — Kaj pa naf v’ tem shivlenji nar vezh nefrezhnih bori? *Ne vbosbtvo , ne bolesn, tudi ne fmert; nar vezhi nefrezba je sa naf, zhe nozhemo tega, kar Bog bozhe. Bog naf hozhe poboljfhali, ino nam pofhle terplenja; mi fe pa sdravila branimo, ino terpeti nozhemo. Dober ozhe bi nam rad kaj maliga vsel, ino kaj boljiga dal; mi pa tega nozhemo, in farni febi krivizo delamo. — O nehaj¬ mo . fe vbavljati nefkonzhno modri previdnobi boshji; podajmo fe kakor Marija v' fveto voljo Ozheta nebefhki- ga; režimo vfaki den v’ befedi ino v’ djanji, kakor naf je uzhil Jesuf moliti: Ozhe, sgodi fe tvoja volja ! Ta¬ ko bojo tudi nam is poterpeshlivobi nar lepfhi, roshe per- zvetele. Tukaj imate pet pofebnih roshiz is Marijiniga ver- ta, pet-nar sblahnifhih zbednob njeniga ferza, ktere fo jo na semlji toliko Izpihale, tam v’ nebefih ji pa vezhno krono fpletle, jo borile krallzo nebef ino semlje. 58 III. Kako dober je Bog, nafh ljubi Ozhe nebefhki, ki nam ni fploh bogativa ne imenitnotli dal, kedar fmo fe na fvdt porodili; sakaj vfe to bi nam nobene prave vrednofti ne dalo, bi naf ilanovitno frezhnih ne ftorilo. Dal nam je pa kakor Mariji mehko in sa vfe dobro prijetno ferze, v’katerim ratlejo fvete zhednofti, ki fo vezh vredne, kakor vliga fveta blago. Oh kako nehvaleshni ino ne- fpametni bi vender bili, ako bi nametlo shlahnih roshiz zhednofti le ternje pregrehe ino hudih navad v’ verti fvo- jiga ferza redili! — Ozhedite torej, ljube dufhe! is fvo- jiga ferza ojftro ternje napuha, mlazhnofti, nezhiftofti, nepokorfhine in fvojvolje; nafadite ga s’ nebefhkimi ro- shami Marijinih zhednoft; s’ zhiftoftjoj , s’ bogabojezhotl- joj, s’ ponishnofljoj ino pokorfhinoj ; fkerbite vedno sa nje, naj vam po leti ino po simi lepo zvetijo. Lehko bote is njih Bogu ino Mariji prijetne venze pletli, ino Bog vam bo sa nje kakor Mariji nebefhko krono dal. Ti pa, premila mati Marija, sgodna deniza ino vra¬ ta nebefhke! pomagaj nam fvojim otrokam, ki k’ tebi vpijemo ino sdihujemo, ter per tebi, fvoji ljubi mate¬ ri, biti shelimo. — O dobrotliva, o miloftliva, o Ijubes- niva deviza Marija! proli sa naf fveta boshja porodniza, de bomo vredni obljub Kriftufovih. Amen. 59 IX. Roshenkranfka nedela. (Perra k o s o p e r fk a.) Od fvetiga roshenkranza. Sesuj mnoshizam govori, ino neka shena Marijo vifoko pohvali. Luk. 11, 27 — 28■ l^obri otrozi zhefiijo fvojo mater, sakaj dobra mati je perva ino nar vezhi frezha fvojih otrok. Kar je ljubo fonze na jafnim nebi, je dobra mati v’ hifhi Tvojim pod- loshnini. Kaj bi tudi mi kriftjani ne hvalili Tvoje matere Marije prezhifte devize, katii - e preTrezhno telo je Isveli- zharja naThiga nolilo, katire isvolene perfi To dojile Go- Tpoda ino OdreThenika naThiga; kakor Tmo TliThali v’ de- naThnim Tvetim evangelji. I. Toljko lepo je vTmileni JesuT ljudi vuzhil, de To tak rekozh od Tamih Tvetih shelj goreli njega poTluThati. Pa tudi hinavTkim Farisejam je tak ojftre reTnize pravil, de To li vTe persadeli njega opravljat inu pred ljudmi sanizhvat. Pa kakor temne megle Tonza ne vgaTnejo ga sakrivaje, te- muzh ftorijo, de sa toljko lepThi is oblakov prilije, tak hudobni jesiki pravizhniga ne pohujThajo. Sakoljkor huj- Thi Tovrashniki njega obrekajo, s a toljko lepThi Te prikashe njegova hvala in zhall. Majhno dete je sadolli Tovrashne be- Tede modrijanov saverniti, kakor preproda shena v’ denaTh- nim Tvetim evangelji. V. 27 — 28. Pergodilo Te je po beTedah Tvetiga Lu- kesha, kedar je ravno JesuT Tovrashnikam Tvojim prizhal, kako neumno je njih govorjenje, kakor bi on s’Belzebubam, hudizhev poglavarjam, v' drushlvi bil, je neka shena Tvoj 60 glaf povsdignila. Ker ni samogia jesufa, toljiko modriga ino zhudniga uzhenika dovolj pohvalili, je pohvalila njego¬ vo mater Marijo, rekozh: Šrezhno lelo ki je tebe nolilo, frezhne perli, ki^ fo lehe doji!e.“ S'tim* lepim’ befedami je dobra shena fovrashnikam hudobne jesike savesala, de fe nifo upali dalej Jesufa obrekvali; je pa [tudi Marijo toljko pozheftila, de fveta mali katolfhka zerkev le njene befede brali rezhe, koljkokrat Mariji kak pofeben fpomin alj hvalo obhaja, kakor denafhno nedelo fvetiga roshenkranza. Molitev fvetiga roshenkranza, toljko lepa ino [mozhna, de nje v’ kerfhanfki zerkvi lepfhe ni. s’ kaliro bi fe Bog bolj fpodobno molil. Marija vrednejfhi zhafiila, ino isveli- zhanfke refnize lepfhi fpremifhlovale, je is duhovfkih ro- shiz Bogu ino Mariji fpleten venez — krona vlih kerfhan- fkih molitev. Premiflimo to rej .j,kaj! sapopade ino [kako fe fpodobno moli. II. Bog je po fvoji nar fvetejfhi pravizi vef pregrefhen rod perviga fveta potopil ; farno pravizhniga Noeta ino nja hifho je ohranil. Redar fe po vefolnim potopi semlja sopet oseleni, ino Noe is barke ftopi, napravi Bogu hvalen dar. Lepo fe dim is altarja k’ nebefam vali, na nebi pa pifana maverza (boshji ttol) prikashe , ino Bog govori: „Kedar bom nebo s’oblaki ogernil, fe bo moja maverza v'oblakih pri' kasala; fpomnil fe bom fvoje savese s’vami — ino ne bo vezh vode potopa, ki bi vfe shive ftvari pokonzhala.“ (1. M° s ’ 9 , 14 - 15 .) Kako vefelo snamnje je bilo Noelu — ino je tudi nam pifana maverza na ?deshevnim nebi; pa fhe neko lepfhi snamnje imamo mi kritij a ni na nebi isvelizhanja nafhiga. Vef zhlovefhki rod je bil po pervim grehi v’ pogub- lenje obfojen. Refhila naf je nefkonzhna miloft boshja p° Jesufu boshimu .Sinu. Snamnje nafhiga odrefhenja je na« 1 fv. Roshenkranz prelepa molitva nafhe fv. vere. Kakor im a pifana maverza pofebno tri hu be (boje), namrezh: rudezho, podobo nafhe vere — seleno snamnje nafhiga savuponja,-^ slato romeno, fpomin nafhe gorezhe Ijubesni , im a tu 1 molitva fv. Roshenkranza pofebno tri dele, kadrih p re mifhlovanje nam vero oshivi, vupanje poterdi, ino vnem* 1 61 nafho ljubesen — tri zhednobi bosbje, bi fo lab rekozh boshji bol isvelizhanja nafhiga — tri prelepe roshe, bi zve- tijo is semlje do nebef. — Oh najle, de vam jih donef prav sabopno rasloshim! 1. Perva r e s h a molitve fr. Roshe n branža le¬ po belo zveti ino vefel del pomeni: Koljbo lepiga ino vefeliga me uzbi! — Molim pervo fbrivnob: Jesuf, kateriga je Deviza od fvetiga Duha fpozhela — fe vefelim, de fim vzhabal prihoda Isvelizharja vliga fveta, batiriga fo bari ozhabi fhtir jeser let tolibo sheleli, ino pro¬ fili rebozh, de bi ga nebefa rofilo, fe semlja odperla, ino nam Isvelizharja rodila. Isaia. 45, 8. ,Sposnam Marijo pre- zhibo Devizo, isvoleno mater hoshjiga ,Sina, vidim boljbo devifhho shivlenje velja, ino vem, babo zhibo mora biti ferze moje, de bo v' njem prebival Jesuf, bi gaje Deviza od fv. Duha fpozhela. 2. Molim drugo fbrivnob: Jesuf, b t eriga j e D e vi¬ za v’ objifbvanji Elisabete nofila — fe vefelim Ma- rijne prijasnobi, de ona isvolena mati bralja nebef ino sem¬ lje zhres hribe ino doline gre fvojo priletno teto objifbat. Tab bogoljubni ljudje tudi blishniga ljubijo, radi poma. gajo ino pribopijo, babor Marija, bije hoshjiga ,Sina pod fvojim ferzam nofila objifbovaje fvojo teto Elisabet. 3. Molim tretjo fbrivnob: Jesuf, btirga je Deviza rodila, hvalim prezhudno ponishnob Jesufa ino Marije. Boshji ,Sin nebef ino semlje Gofpod , fe ponisha v’ prepro- bim blevzi rojen , v’ plenize povit ino na flamizo v’ jafelze poloshen biti. Boshja mati brehe ne najde, ino v’ merslim hlevi porodi is ljubesni do mene. — Oh baj bi fe toljbo po- vifhoval, baj toljbo toshoval zhres fvoj reven ban! Bolj ko fim reven ino ponishen, lepfhi fim Jesufu ino Mariji podo¬ ben , bi ga je v' Bellehemi rodila. 4. Molim fbterti del: Jesuf, bi ga je Deviza v’ tempelni darovala — fe uzhim od Marije poboshno shi- veti, fvete zerbovne fhege ino sopovedi svebo dopolniti. — Kako nepodobne fo Mariji fedajne matere, katerih je frain fvoje novo rojeno dete v’ hifho bosbjo prinebi, fe Bogu sahva- liti, pa tudi objubili, dete njemu rediti. Kako flabi fo de- nafhni bribjani, balirim fe preleshko sdi v’ zerbvi pokleknili, alj pokropiti fe, dokler je kraliza nebef ino semlje boshjiga ,Sina kakor druge shene v' lempel prinefla ino darvala. 62 5. Molim peto fkrivnoft: Jesuf, ki g a je Deviza v’ temp el ni najfhla — fe vefelim bogabojezhofti fvetih treh perfhon Jesufa, Marije ino fvetiga Joshefa, ki fo to- Ijko fkerbno k’ flusbbi boshji hodili. Kako lepo je videti mladenzha Jesufa v’ dvanajftim leti med vuzbeniki v’ tem- pelni; kako gerdo pa fedajne fante, ki nobeniga vefelja k’ kerfhanfkim noukam nimajo, ino zhe v’ zerkvo pridejo, fe nefpodobno vedejo! Kako ljubesnivo je flifhati, koljko fkerb¬ no fta Marija in Joshef bosbje dete ifkala , ino ga v’ tempel- ni najfhla; kako shaloftno pa gledati fedajne ftarifhe', ki malo pofkerbijo, kodi njih otrozi hodjo. Glejte roshiz pet — seleno belih lilj, pet vefelih fkriv¬ noft, is katerih fe fpleta Jesufu ino Mariji pervi venez fv. Roshenkranza. — Kakor pa sa vefeljam rada shaloft pride, molmo tudi sa vefelim shaloften del Roshenkranza premifhlovaie drugo rudezho rosho terplenja Kriftufoviga. Oh koljko lepih, fvetih naukov shaloften del sa naf revne Adamove fine ino hzhere ima! 6. Vsemem Roshenkranz ino molim pervo shaloftno fkrivnoft: Jesuf, ki je sa naf kervav put putil — premifhlujem odrefhenika na gori Oljki v’ fmertnih tesha- vah, kako vef v’voljo boshjo vdan na semli moli: „Ozhe—- ljubi Ozhe! ako je mogozhe, naj gre memo kelih terplen¬ ja; pa ne moja — tvoja volja naj fe sgodi.“ Mat. 26, 39. Kako pa jes molim? VTe bi rad le po fvoji voli imel; in° naj fe mi ne sgodi, kako fim nevoljn, mermram ino kol¬ nem. Oh, v kervavim poti na semli leshezhi Jesuf, uzbi me v’ krishah ino teshavah moliti ino fe v’ fveto voljo boshjo isrozhiti, kakor ti, ki fi sa naf kervav put pulil. 7. Rosha fhe ni sadofti rudezha; rezhem drugo fkriv¬ noft: Jesuf, ki je sa naf kervavo gajshlan (bi' zhan) bil— ino vidim Jesufa h’kamnitimu ftebru priklen- jeniga — toljko rastepeniga, de od nog do glave shivota zeliga ni. ,Sveta refhna kerv po vlih njegovih udah z rJ i Jesuf molzhe terpi, ter mene poterpeshlivofti vuzhirekozh- „ t Slushavnik ni vifhi od fvojiga gofpoda, ne uzhenz veah kakor njegov uzhitel. Ako fo meni vfe to ftorili, kaj bqj° ftorili tudi vam? V’ poterpeshlivofti hote refhili fvoje d u ' fhe. 4 ^ Luk. 21, 19. Kako pa mi hitro sa slo vsememo> zhe naf kaka shal befediza pikn-e, kaka mala kriviza sade- 63 ne! — Uzhi naf, o Jesuf, voljno poterpeti, l