Litiji in okolici, šoli in mladini. Hvaležnost, ki je kaj redka cvetlica v današnjih časih, se ic Ztjrniia ofe Andoljškovem odhodu kot velik šopck in dokazala, da je bi'l odhajajoči litijski nadučitelj ddber in uspešen vrtnar src in dus. Bernard se je rodil v Juirjevici pri Ribnici, kar je dokaz njegove bistroumnosti pa tudi Segavosti. Po skončani 4. gimnaziji ija je vleklo v učiteljski &ta». Ko je dovršil prep randiijo, je dobil prvo službo v Bohinju, nato pa v Dragi v kočevskem nemškem otočku, kjer je deloval v smislu narodnega iposlanstva in je bil vnet sodelavec v CMD. Od tam ga je zanesla službena pot v Mimo peč na Dolenjskem. V Litijo je prišel y začetku stoletja. šola je domovala v poslopju, kjer je zdaj nastanjena občina. Vneto se je vrgel novi .nadučifelj na delo in dosegel, da so pričeli graditjj na Trticr novo šolsko poslopje in ga je pri tem delu ipodfciral njegov prednik g. Franc Slanc, ki je dal učiteljski službi slovo ter je kot veleposestnik prevzet županistvo. JNJova litijska šola, dograjena 1. 1912.. je bila med najlepšimi za tedanje čase, vsa v parketih, za uičiteljstvo pa so bila določena kra&na stanovanja. Andoljšek se je vrgel tudi v javno dek>. Sodeloval je povsod, koder so potrebovali inteligentnega voditelja: pri Sokolu. pevskem društvu »Liipi«, pri gasilcih, pri Okirajni poso- jilnici itd. Vneto je prirejal tudi> šolske in mladinske igre, vodil' večglasen šolski zbor, gojil tudi skioptična pnedavanja in tako umno gradil most med šolo in domom. Kakopak, da je bil z dušo in telesom v učtteljski organizaciji, bil je v vodrrtvu okrajnega učiteljskega društva, v okrajnem šdlskem svetu pa je bil zastopnik uči'tclj:stva, kjer se je vneto 'boril za stanovske iti solske zadeve. Ob vstopu v pokoj ga je Učiteljsko društvo izvolilo za častnega člana, takisto več drugih društev, in celo litijska obcina. S tem so tudi oni priznali njegovo uspešno delo v teku 25-letnega delovanja v središču litijskega sreza. Po preselitvi iz Litije je ipreživel Andoljšek nekaj let v Kranju, poslednja leta pa v Ljubljani, tam ga je inapadla bolezen, ki je na videz trdnega moža podrla. Ob grobu se je poslavil od vzomega šolskega upravitelja in učitelja predsednik liftjskega JUU tov. Jože Župamčič, ki je prikazal uspešno življenjisko pot društvenega častnega člana. V imenu Andoljškovih učencev se je zahvalil župan g. Lajovic, litijska »Lipa« in lju'bljan«ki pevci so zapeli svojemu Dožrtvovalnemu predsednikia v poslednje slovo, nato se je priklonila nad grobom društvena zastava in grude so zagrnile grob vnetega učitelja in dobričina. —nč— t Bernard AndoUSek Na lanskem decembrskem zborovanj-u JUU — sreskega društva v Litiji smo se spomnili našega dolgoletnega clana, v.pokojenega šol. upravitelja Bernarda Andoljska in smo mu krepko zaklicali k njegovi sederndesefletnici: »iNa m.noga leta!« Zdaj, v septembru, kmalu potem, ko so se otvorile učilnice, pa stno' se zbrali ob našem častnem članu Bernardu Andoljšku, ki je ležal tiho sredi cvetja in sveč ... Dolga vrsta pogrdbcev ga je spremila z njegovega stanovanja na Vodovodni cesti v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Največ je bilo Litijanov Jn stanovskih kolegov iz litijskega sreza, saj je služboval Andoljšek pri nas polno četrtstoJetje. Bil je dobričma, Vnet pedagog, iskren tovariš, razumen predstojnik in vnet pobornfk za uŽiteljske rpravice. Andoljšek je znal, kakor malokdo, gojiti stanovsko družabnost in je bil svojemu uciteljstvu kakor oče. Po končanem šolskem delu je zbral učifeljstvo s svoje ik>le in so krenili v okolico. Pot jih je zanesla često do sosednjih išol ali pa menjaje v to ali ono bližnjo vas. Po poti je imel za vsakogar, ki so ga srečali, prijazno besedo: matere je povpraševal po otrocih, kmete o letiini, obrtnike o delu. In ko so se ločili, je vedel o v&akomur povedati le lepo in dobro. Andoljšek je videl vseipovsod le sončno stran in tak človek je gotovo dober in plemenit. Pred 10 leti — bilo je prav tako v jeseni, kakor zdaj — ge je Andoljšek poslavljal iz Litije. Številna društva so mu prirejala odhodmce, planinci so se spravili celo na Javo-rje, med majbolj obiskanimi poslovilnicami pa je bila ona na Pošti. To so mu pri<redi'li Tijegovi bivši učenci in starši šokke mladine. Ves ta večer je bil praznik hvaležnosti za vse, kar je dal Andoljšek tekom svojih najlepših 25 let