422 SlovenSki čebelar 12/2016 letnik CXviii ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI prav tako veliko ogroženih vrst živi na območjih Na- ture 2000, ki obsega 18 % površine EU. Nekatere države, npr. Velika Britanija, imajo nacionalne načrte varovanja čebel, večina držav, tudi Slovenija, pa ima samo nacionalni rdeči seznam čebel. Pripravljavci seznama so pripravili tudi nabor pri- poročil. Zaradi pomanjkanja podatkov priporočajo ra- zvoj sistematičnega monitoringa pestrosti in številnosti čebel na ravni držav in Evrope. Povečati bi bilo treba varovanje življenjskega prostora čebel, razviti nove kmetijskookoljske sheme, ki bi bile namenjene prav zagotavljanju paše in gnezdenju divjih čebel. Več po- zornosti bi bilo treba nameniti tudi raziskavam dejavni- kov, ki ogrožajo čebele. Rdeči seznam je pomemben prispevek k pregle- du stanja čebel v Evropi in kot tak dobrodošel pripo- moček pri argumentiranju nadaljnjih prizadevanj za ohranitev pestrosti čebel. Upam tudi, da bo očitno pomanjkanje podatkov dodatna spodbuda za okre- pitev raziskav na tem področju. DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v decembru Koledarsko leto je naokoli in pred nami je pra- znični december. Čebele so se stisnile v gručo in tako bodo ostale vse do pomladi, ko se bo njihov razvoj začel na novo. Čebelar ta mesec pri čebe- lah nima kakega pomembnega dela, pravzaprav bo za čebele naredil še največ, če jih bo pustil pri mi- ru. Izjema je zimsko zatiranje varoj, pri katerem pač ne gre drugače, kot da odpremo panje in opravimo to delo. Zadnja leta zimsko zatiranje vedno izvajam ta me- sec, saj so zime vse milejše in je novembra v čebelji družini še vedno zalega – vsaj na mojem območju je bilo tako tudi letos. Velja opozoriti, da je zimsko zati- ranje varoj nujno, uspešno pa je le, če v družini ni več zalege. To poudarjam zato, da se resnično prepriča- mo o stanju v čebelji družini in da to delo opravimo natančno in nadvse skrbno. Za ta namen sam vedno uporabljam oksalno kislino po metodi kapanja, kot mi predpiše naša veterinarska stroka. Letos je bilo v družinah neverjetno veliko varoj, razlogov za to pa je več. Lanska zima je bila dokaj mila, zato so se čebele začele že zgodaj razvijati, enako pa velja tu- di za varoje. Leto je bilo tudi razmeroma hladno in vlažno ter izjemno rojivo, vse to pa je koristilo razvo- ju varoj. Že junija je bilo stanje v družinah skoraj alarmantno, pravzaprav takšno, kot je navadno šele avgusta. Kdor varoj letos vso sezono ni nad- zoroval, je že ostal brez čebel. Žal ugotavljam, da je iz leta v leto težje čebelariti, saj se je vsako leto treba hitro prilagajati danim razmeram ter dosledno in pravočasno ukrepati. Opažam tudi, da so zimske gruče v mojih panjih letos manjše kot navadno, to pa pomeni, da so varoje povzročile nekaj škode, a na srečo za zdaj še brez izgub. Sočasno z zimskim zatiranjem varoj panje tu- di opažim. Večina mojih panjev je sicer zadaj brez vratc, namesto njih pa je tam vse leto nameščena 5 cm debela penasta guma, tako da pri teh ni treba narediti ničesar. Del mojih panjev je klasičnih, zato pri teh zadaj namestim 5 cm debelo penasto gumo ter odprem loputice na vratcih, da odvečna vlaga lah- ko uhaja iz panja in penasta guma ne plesni. Po zim- skem zatiranju in paženju panjev v čebelje družine vse do pomladi ne posegam več. Pri paženju panjev je pomembno, da material, ki ga uporabimo za ta na- men, dobro tesni. Če ne, potem se v panjih pojavlja prepih, zato se čebele počutijo slabše, kot če panj sploh ne bi bil opažen. Če tega ni- smo storili že prej, lahko de- cembra tudi znižamo žrela panjev, s čimer onemogočimo vstop mišim in rovkam, poleg tega pa v čebel- njaku nastavimo pasti in vabe za glodavce. S temi opravili smo delo pri čebe- lah za to leto končali. Osta- nejo nam le še druga čebelar- Jure Justinek – Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si Na večini panjev imam namesto vrat 5 cm peno Fo to : G re go r L už ar 423SlovenSki čebelar 12/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA ska opravila, ki sicer niso neposredno povezana z delom pri čebelah. To so predvsem različna izobra- ževanja, ki potekajo pozimi (udeležbo še zlasti pri- poročam začetnikom!), in društveni občni zbori, na katerih pokramljamo s svojimi čebelarskimi kolegi in tako ob prijetnem druženju bogatimo svoje zna- nje. Prav tako nam ta mesec ponuja priložnosti za prodajo naših pridelkov na različnih sejmih in stojni- cah. Naredimo si tudi načrt dela za prihodnje leto in zberimo ponudbe za stvari, ki jih bomo potrebovali v novi sezoni, žičimo satnike in si večere krajšajmo z brskanjem po spletu, na katerem najdemo precej uporabnih čebelarskih strani. Ne koncu tega pisanja naj povem še, da mi je bi- lo v čast pisati letošnja mesečna navodila. Upam, da ste v njih našli kaj uporabnega zase. V novem letu vam želim obilo zdravja in sreče ter osebnega zado- voljstva pri delu s čebelami. Naj vam uspešno prezi- mijo in v novi sezoni napolnijo vaše posode za med. Naj medi! ZDRAVJE ČEBEL Huda gniloba čebelje zalege v številkah Huda gniloba čebelje zalege je bakterijska bole- zen pokrite zalege. Zaradi sposobnosti mikroorga- nizma, da v neugodnih okoliščinah ustvarja izjemno odporne spore, je zatiranje hude gnilobe zelo oteže- no. Za to bolezen ne poznamo zdravila, pa tudi pri razkuževanju, s katerim uničimo spore povzročitelja, smo lahko uspešni samo z nekaterimi razkužili, a še to le pod določenimi pogoji. V tem letu smo v Sloveniji ugotovili hudo gnilobo v 76 čebelnjakih oz. v 0,55 % vseh čebelnjakov. Za- radi nezmožnosti zdravljenja hude gnilobe je še kako pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, ko se ta še ne razširi na druge družine v čebelnjaku oz. na druge čebelnjake v okolici. Bolezen smo dolžni zatirati po zakonu, zato mora vsak čebelar kakršen koli sum, da se je družina okužila s hudo gnilobo, takoj prijaviti pristojnemu veterinarju NVI. Letos je veterinarje o sumu te bolezni obvesti- lo samo 22 čebelarjev (28,9 % od 76 ugotovljenih primerov). V zvezi s tem naj poudarim, da seveda ni nujno, da že čebelar posumi na hudo gnilobo, nujno pa je, da ob rednih pregledih opazi neobičajen ra- zvoj in neobičajno vedenje družine, da zalega ne ka- že običajnega videza … Ob pregledu veterinar sum dokončno potrdi ali ovrže. Z zgodnjim odkrivanjem tistih družin, pri katerih se pojavijo klinični znaki, ter z njihovim izločanjem skušamo pred okužbo obvaro- vati vse preostale družine v čebelarstvu. S tem lahko občutno zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi uniče- nja okuženih družin. To leto je bilo v Sloveniji zara- di hude gnilobe uničenih 411 čebeljih družin oz. 0,20 % vseh čebeljih družin. Za zgodnje odkrivanje bolezni nam je v pomoč tudi laboratorijska analiza medu, s katero ugotavlja- mo navzočnost spor Paenibacillus larvae. Spore se lahko v medu pojavijo že pred kliničnim izbruhom bo- lezni, zato nas rezultati analiz usmerjajo pri našem preventivnem delu. Vsako leto veterinarji NVI od- vzamemo 800 vzorcev medu. Najpogostejši vzrok prenosa bolezni med čebeljimi družinami je ropanje. Ker imamo v Sloveniji 8,9 čebelje družine/km2 in veliko premikov čebel, mora biti vsak čebelar izje- mno odgovoren do svojih čebel, posredno pa tudi do vseh čebel v preletni razdalji od čebelnjaka. Za vsak premik čebeljih družin je treba na pod- lagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebe- lje zalege – Pestis apium (Ur. l. RS, št. 119/06) še pred premikom pri pristojnem veterinarju NVI prido- biti potrdilo Promet s čebelami. V prvem delu čebe- lar s svojim podpisom potrdi, da čebele v njegovem čebelnjaku ne kažejo znakov hude gnilobe čebelje zalege. Pristojni veterinar pa s podpisom potrdi, da za območje, na katerem stoji čebelnjak, ne velja pre- poved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege niti ni postavljen sum bolezni. Leta 2016 je bilo za premik čebel izdanih 2861 potrdil Promet s čebelami. Za to, da vsak čebelar lahko s podpi- som potrdi, da njegove čebele ne kažejo znakov hu- de gnilobe, mora poznati vsaj osnovne spremembe. Veterinarji NVI že vsa leta izvajamo predavanja tudi s področja poznavanja hude gnilobe. V program- skem letu 2015/2016 smo v okviru Uredbe o izva- janju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016 (Ur. l. RS, št. 6/14) izvedli 38 predavanj z naslovom Ugotavljan- je in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah, na katerih smo govorili tudi o hudi gnilobi, še posebej pa o prepoznavanju osnovnih kliničnih znakov bolezni, ukrepanju ob njenem pojavu in pra- vilnem razkuževanju. S to tematiko so bili seznanje- ni tudi vsi čebelarji začetniki. Predavanj se je skupaj Ivo Planinc*, ivo.planinc@vf.uni-lj.si * Mag., dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica