Leto 1897 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. K os XC1 V. — Jzdan in razposlan dne 16. oktobra 1897. Vsebina : Št. (240—241.) 240. Ukaz o postavljanju državnih preiskovalnih zavodov za živež in potrošne (po-rabne) reči v zakonu z dne 16. januarja 1896.1. (drž. zak. št. 89 iz leta 1897.) oznamenjene vrste. — 241. Ukaz o uvedbi študij in preskušenj za izvedence za živež. 2 4 O. Ukaz ministrstev za notranje stvari, pravosodje, finance in poljedelstvo z dne 13.oktobra 1897.1. o postavljanju državnih preiskovalnih zavodov za živež in potrošne (porabne) reči v zakonu z dne 16. januarja 1896. I. (drž. zak. št. 89 iz leta 1897.) oznamenjene vrste. Na podstavi §. 24. v zakonu z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) se za tehniško preiskavo živeža in pod ta zakon spadajočih potrošnih (porabnih) reči postavljajo državni preiskovalni zavodi po ineri nastopnih določil: I. Splošni državni preiskovalni zavodi. Splošni državni preiskovalni zavodi imajo nalogo, po zahtevanju oblastev in organov, katerim je poverjen nadzor o izvrševanju državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1. o prometu z živežem in nekimi potrošnimi (porabnimi) večmi po zmislu določil §. 2., odstavka 1. in 2. tega zakona, oziroma dotičnih deželnih zakonov, potem po zahtevanju sodnij svojega uradnega okoliša opravljati tehniško preiskavo v ta namen jim donašanega živeža in pod oznamenjeni državni zakon spadajočih potrošnih (porabnih) reči in oddajati o tem izvid in mnenje ter v primerih, oznamenjenih v navedenem zakonu, pregledovati pod ta zakon spadajoče obrate. Posed preiskovalnih zavodov je, tudi na za-prosbo zasebnih oseb svojega uradnega okoliša opravljati preiskave oznamenjene vrste 1er oddajati o tem izvid in mnenje; vendar je, če opravilne razmere ne dopuščajo brezizjemne preiskave, v prvem odstavku omenjenim zahtevkom oblastev, oblastvenih organov in sodnij ugoditi v prvi vrsti. Na teh preiskovalnih zavodih je mimo tega dajati kandidatom za diplomo izvedenca za živež kolikor moči priložnost za opravo preskusne prakse ; nadalje morajo ti zavodi služiti v izomiko posebnih nadzornih organov (tržnih komisarjev) z naprav-ljanjem podučnih tečajev. V kolikor to dovoljujejo druga uradna opravila, so preiskovalni zavodi poklicani tudi za opravljanje znanstvenih raziskav na vsem polju živežeslovja. §. 2. Pristojnim državnim oblastvom v uradnem okolišu dotičnega splošnega državnega preiskoval- (Slovenisch. ) 231 nega zavoda je dopuščeno, da se ga poslužujejo za opravo preiskav in oddaj mnenj o sorodnih, ne naravnost pod državni zakon z dne 16. januarja 1896. 1. spadajočih predmetov zdravstvene policije in higijene, potem o takih prikrajšbah kakovosti v prometu z blagom, ki niso podvržene kazenskim določilom oznamenjenega zakona, in pa o rečeh, zavezanih posredni obdačbi (carini in užitninam), v kolikor se s tem ne prikrajšuje izpolnjevanje v §. 1. oznamenjenih nalog in v kolikor uredbe zavoda dopuščajo opravo preiskave. Po teh pogojih je preiskovalnim zavodom tudi dopuščeno, po zahtevanju avtonomnih združeb ali zasebnikov prevzemati preiskave in oddajanje mnenja v odstavku I. omenjene vrste. §• 3. Splošnim državnim preiskovalnim zavodom pristoje v izpolnjevanju v §. 1. oznamenjenih nalog brez vsake omejitve dolžnosti in pravice, ustanovljene v §§. 26., 28., 29. in 30. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1. Oni imajo naslov: „C. k. splošni preiskovalni zavk)d za živež v....................“ ter se morajo na svojih izdatkih posluževati primernega uradnega pečata. Nameščenci na teh zavodih so državni uradniki, oziroma državni sluge ter se uvrščajo v činovne razrede, obstoječe za državne uradnike, oziroma v plačne stopinje, obstoječe za osebe državnih slug. Splošni državni preiskovalni zavodi so podrejeni naravnost ministrstvu za notranje stvari. Njih uradni sedež, uradni okoliš in čas začetka njih delovanja se daje od primera do primera na znanje z razglasom v državnem zakoniku. §. 4. Zastop splošnega preiskovalnega zavoda na zunaj pristoji njegovemu predstojniku ali, če bi bil on zadržan, njegovemu namestniku. Kadar je potrebno zastopati zavod v posamezni stvari pred sodnijo ali drugim oblastvom na podstavi posebnih ukazil, tedaj ima predstojnik, oziroma njegov namestnik pravico, odposlati uradnika zavodovega; vendar je pri izboru osebe kolikor moči vpoštevati želje, ki jih je izrekla sodnija ali drugo oblastvo. §• 5. Splošnim državnim preiskovalnim zavodom je dovoljeno, da tedaj, kadar je dvomno, je-li P° zavodu preiskovan živež ali potrošna (porabna) reč zdravju škodljiva, pred oddajo pismenega mnenja, privzame k posvetovanju znanstvene strokovnjake in, kadar gre za presojanje živalskih proizvodov, cesarske živinozdravce. V pismenem mnenju, katero oddaje preiskovalni zavod, je povdariti zaslišbo strokovnjaka, oziroma cesarskega živinozdravca, in pa njih soglasno, eventualno njih različno mnenje. Kadar se v primeru različnih misli oddado pismena posebna mnenja, tedaj jih je priložiti mnenju preiskovalnega zavoda. Ako se po posebnih razmerah zdi za pojasnilo in pravo presojo stvari dobro, smejo državni preiskovalni zavodi poprašati tudi izvedence izmed krogov dotičnih obrtnih vrst ali kmetijstva §. 6. Pristojbine, ki jih je za tehniško preiskavo in za izdajo izvidov in mnenj po splošnih državnih preiskovalnih zavodih zahtevati kot povračilo stroškov po meri §. 29. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1., se vravnavajo s tarifo, razglašeno v dodatku. Določba pristojbin za posamezno preiskavo pristoji predstojniku zavoda ali, če bi bil on zadržan, uradniku, kateremu je poverjeno njega nanie-stovanje. K tem pristojbinam je prišteti tudi, kar se zares nabere stroškov iz zaprosbe mnenja, oziroma iz. strokovne pojasnitve po zmislu §. 5. tega ukaza. §• 7. Kadar je povračilo pristojbin, določenih po §. 6. tega ukaza, terjati po zmislu §. 29., odstavka 2. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1. po kazenskem postopanju, tedaj jih mora preiskovalni zavod dati na znanje pristojni kazenski sodniji. Ta sklepa po zmislu §. 391. kazenskega pravdnega reda o njih izterljivosti, izterja pristojbine, ki se izrečejo izterljive, po predpisih, veljajočih za izterjavo kazenskih pravdnih stroškov, in odda izterjani znesek zavodu. To določilo velja tudi o izterjavi povračila, ki ga dâ 'zavod po zmislu §. 29., odstavka 1. državnega zakona zasebnikom ali samovpravnim združbam (glej spodaj odstavek 3.). Kadar se je opravila tehniška preiskava po zahtevanju oblastva, kateremu je poverjen nadzor 0 prometu z živežem in potrošnimi (porabnimi) lečmi, spadajočimi pod državni zakon z dne 16. januarja 1896. 1., ali po zahtevanju v to določenega organa ali sodnije, in se povračilo stroškov ne dâ na podstavi §. 29., odstavku 3. navedenega državnega zakona doseči po zmislu določil kazenskega pravdnega reda, tedaj gredö stroški tehniške preiskave na dolg dotacije splošnega državnega preiskovalnega zavoda. Dokler še ni v posameznih deželah deželno zakonodavstvo določilo, katere organe samovprav-nih združeb je šteti za nadzorne organe po zmislu §• 2. državnega zakona z dne 16. januarja 1896.]., morajo dotične samopravne združbe, katere zaprosijo za tehniško preiskavo, položiti vsakikrat pripadajoče tarifne pristojbine, za kar pa jim pristoji pravica do eventualnega povračila preiskavnih stroškov po meri §. 29., odstavka 1. v državnem zakonu z dne 16. januarja 1896. 1. Stroške za tehniško preiskavo v primerih §. 2. lega ukaza mora splošnim državnim preiskovalnim zavodom za preiskavo, oziroma mnenje proseče oblastvo, samopravna združba ali zasebna stranka vsakakor povrniti. Zasebniki, ki prosijo pri splošnem državnem preiskovalnem zavodu za tehniško preiskavo v §. 1. tega ukaza oznamenjene vrste, morajo položiti pripadajoče stroške, preden se jim izroči pismeni izvid, oziroma pismeno mnenje. Kadar se zasebna stranka brani, položiti stroške, tedaj ni izročiti izvida, oziroma mnenja, ne prikrajševaje izterjave teh stroškov, ki jo je uvesti na podstavi §. 29., zadnjega odstavka državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1. po političnem izvršilu. §• 8. Kadar se uradniki splošnega državnega preiskovalnega zavoda odpošljejo na podstavi §. 26., odstavka 2. v državnem zakonu z dne 16. januarja 1896. 1., da opravijo preglede (revizije) in odvzamejo probe, tedaj imajo oni pravico do dnevščin in potnih pristojbin, ustanovljenih po pravilu za državne uradnike. Kadar se uradnik odpošljejo, ker se zdi to preiskovalnemu zavodu potrebno, dokler še teče tehniška preiskava, ali kadar se oni odpošljejo po zahtevanju cesarskega političnega oblastva ali sodnije, tedaj je s tem prizadete stroške, katere zalaga predplačno preiskovalni zavod, prišteti k stroškom tehniške preiskave, ki se pokažejo vsled pregleda ali odvzetbe prob, in njih povračilo je zahtevati po meri določil §. 29., odstavka 2. v državnem zakonu z dne 16. januarja 1896. 1., ali eventualno po zmislu §. 7., odstavka 2. tega ukaza založbo teh stroškov prevzeti dokončno na dotacijo preiskovalnega zavoda. Ako se uradniki splošnega državnega preiskovalnega zavoda odpošljejo po zahtevanju samo-vpravne združbe ali zasebne osebe, mora ta položiti za to pripadajoče stroške. §• 9. Splošnim državnim preiskovalnim zavodom je dano na voljo, skleniti s pridržkom odobrila ministrstva za notranje stvari s posameznimi občinami svojega uradnega okoliša dogovore o tem, da se bodo uradniki preiskovalnega zavoda odpošiljali opravljat občasne preglede in odvzemat probe proti poprečnemu povračilu iz tega nastajajočih stroškov (§• 8.). §• 10. Političnim deželnim oblastvom, ministrstvu notranjih stvari in pa finančnemu ministrstvu morajo splošni državni preiskovalni zavodi po pozivu dajati stroškov prosto mnenja o rečeh splošne kakovosti. §• H. Kadar je po §. 28. državnega zakona z dne 16. januarja 1896.1. dati državnemu pravdništvu naznanilo (ovado), tedaj mora preiskovalni zavod dati storjeno ovado na znanje oblastvu, oziroma nadzornemu organu, po čegar zahtevanju se je opravilâ tehniška preiskava. Kadar je v takem primeru stavila predlog za preiskavo zasebna oseba, tedaj ni priobčiti stranki posledka tehniške preiskave, ako ugovarja zoper to državno pravdništvo. §. 12. Natančnejša določila o pogojih za pripustitev k poskusni praksi in o podučnih tečajih, ki se vrav-navajo na splošnih državnih preiskovalnih zavodih, da se bodo izobraževali posebni, zapriseženi nadzorni organi za promet z živežem in potrošnimi fporabnhni) 231 rečmi, spadajočimi pod državni zakon z dne 16. januarja 1896. 1. (tržni komisarji), ki jih je postaviti po meri dotičnih deželnih zakonov, se pridržujejo posebnemu ukazu. II. Posebna državna preiskovališča. §• 13- Državne zavode, kateri se po svojem namenu pečajo s tehniško preiskavo posameznih vrst živeža ali potrošnih (porabnih) reči v državnem zakonu z dne 16. januarja 1896. 1. oznamenjene vrste, sme ministrstvo notranjih stvari v porazumu s pravosodnim ministrstvom in z ministrstvi, katerim so ti zavodi podrejeni, pripoznati za državna posebna pre-iskovališča za dotične reči po zmislu navedenega državnega zakona ter jih določiti kot taka z razglasom v državnem zakoniku. V tem svojstvu pristoje takim zavodom sploh v njim podeljenem omejenem področju naloge, oznamenjene v §. 1. tega ukaza. §- H. Oddajati mnenje o tem, je-li živež ali potrošila (porabna) reč, ki se donese v preiskavo, škodljiva zdravju, pristoji državnim posebnim preiskovališčem samo v takih primerih, v katerih je škodljivost za zdravje očitna, ali gledé katerih so z zakonom ali ukazom ustanovljena popolnoma določena pravila za presojanji' škodljivosti za zdravje. V mnenju, katero je oddati, je v takih primerih izrečno povdariti očitnost škodljivosti za zdravje, oziroma pravilo, na katero se opira sodba v tem prašanju. V vseh drugih primerih, v katerih gre za to, je-li v preiskavo donesena reč škodljiva za zdravje, mora posebno preiskovališče napotiti preiskavo na pristojni splošni državni preiskovalni zavod. Kadar se pokaže dvom glede škodljivosti za zdravje še le med tehniško preiskavo, ki jo opravlja posebno preiskovališče, in ni več mogoče, poslati v preiskavo doneseno reč splošnemu državnemu preiskovalnemu zavodu, tedaj mora posebno preiskovališče, ne prikrajševaje dolžnosti naznanila (ovade), katero mora po §. 28. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1. dati državnemu pravdništvu, predložiti svoj pismeni izvid pristojnemu splošnemu državnemu preiskovalnemu zavodu, da mu ta pristavi mnenje o škodljivosti za zdravje. §- 15. S tem, da se kak državni zavod pripozua za državno posebno preiskovališče po zmislu državnega zakona z dne 16. januarja 1896. L, se ne izprenn-nja njegova resortna službena podrejenost, ure< ia in notranja oprava. Določen uradni okoliš se posebnim preiskovališčem ne odkazuje; ona poslujejo kot fakultativna preiskovališča tako, da je dano oblastvoin in zasebnikom na voljo, dati opraviti tehniško preiskavo ali v splošnem državnem preiskovalnem zavodu ali pa v posebnem preiskovališču. V uradnih izdatkih morajo državni zavodi, ki poslujejo kot preiskovališča, pridevati svojemu naslovu pristavek: „kol posebno preiskovališče za §- 16. Državna posebna preiskovališča so navezana na tarifo, razglašeno v dodatku tega ukaza, samo v toliko, v kolikor gre za tehniške preiskave po zahtevanju oblastev in organov, katerim je poverjen nadzor o izvrševanju državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1., in pa po zahtevanju sodnij. Prašanje, iz katerih novcev je založiti stroške tistih po zahtevanju oznamenjenih oblastev ali organov opravljenih tehniških preiskav, za katere se ne da povračilo izterjati po §. 29., odstavku 2. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1., je presojati po posebnih pravilih, veljajočih za dotični državni zavod. Za predloge za preiskavo, ki jih stavijo oblastva v drugih primerih, kakor tistih, ki se pokažejo iz izvrševanja državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1., in za predloge, ki jih stavijo zasebniki, veljajo dotična posebna določila, oziroma posebni pristojbinski postavki, vpeljani na dotičnem zavodu. §- 17. V ostalem pristoje državnim posebnim preiskovališčem v podeljenem jim področju pravice in dolžnosti, oznamenjene v §§. 26., 28., 29. in 30. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. 1., in na nje se uporabljajo zinisloma določila §. 5., zadnjega odstavka, §. 6., tretjega odstavka, §. 7., prvega, četrtega in petega odstavka, g, 8. in g. 11. tega ukaza. Ul. Državno postavljeni razkrojevavci (analitiki) živeža. §• 18. Posameznim, v državni službi bivajočim odličnim strokovnjakom sme ministrstvo za notranje stvari v porazumu z dotičnim službenim oblastvom poveriti samostalno opravljanje tehniških preiskav m vdajanje pismenih izvidov in mnenj o določenih, pod državni zakon z dne 16. januarja 1896. 1. spadajočih reči, in oni morajo v tem primeru, svojim, v tem poslovanju narejenim uradnim izdatkom pri-devati pristavek : „kot državno postavljeni razkroje-'avec (analitik) živeža za...........“. Po strokovnjaku izdane izvide in mnenja je, da se odmerijo in pobero pristojbine, predložiti splošnemu državnemu preiskovalnemu zavodu, v čegar uradnem okolišu ima strokovnjak sedež. §. 19. V koliko smejo mnenja o tem, je-li v preiskavo donesen živež ali potrošna (porabna) reč škodljiva zdravju, oddajati državno postavljeni razkrojevavci (analitiki) živeža, to se določi od primera do primera v razglasilu, ki se tiče njih postave. IV. Splošna določila. § 20. Kadar se pokaže v §. 27. državnega zakona z dne 16. januarja 1896. I. oznamenjeni pomislek zoper izvid, ki ga je izdalo državno posebno pre-iskovališče ali državno postavljen razkrojevavec (analitik) živeža glede tega, je-li preiskana reč škodljiva zdravju, tedaj je ukreniti popreskus po pristojnem splošnem državnem preiskovalnem zavodu. §• 21. Splošnim državnim preiskovalnim zavodom je dano na voljo, preodkazati iz stvarnih ozirov ali, ker so preveč obremenjeni z opravili, posamezne, v to primerne preiskave državnim posebnim preisko-vališčem. § 22. Ta ukaz stopi v veljavnost ob enem z zakonom z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.). Badeni s. r. Bilinski s. r. Ledebur s. r. Gleispacli s. r. Dodatek. Pristojbinska tarifa državnih preiskovalnih zavodov za živež. I. Splošna določila. 1. V tarifi ustanovljene pristojbine obsegajo povračilo za tvarine in orodja, porabljena morda pri preiskavi, in pa povračilo za izdatbo pismenega izvidnega poročila in mnenja. 2. Za kemične preiskave, neprevidene v tarifi, veljajo sploh nastopna določila: Za kvalitativni 'zkaz vsake anorganske sestavine kakega preiskovanega predmeta se zaračuni odredbina 0-5 goldinarja, za kvalitativni izkaz vsake organske zveze odredbina 0-5— l-0 goldinarja, za vsako kvantitativno določbo posamezne sestavine ali posamezne zveze odredbina dveh goldinarjev, v kolikor ni uporabljati več (;asa zahtevajočega in težavnejšega pripravljalnega in ločbenega postopanja. Za take več časa zahtevajoče ali obširnejše preiskave, za katere se dâ ustanoviti odredbina naprej, se preraČunijo stroški tako, da je Povrniti za preiskavo morda porabljene tvarine in orodja, in pa potrošek časa, računaje tega zadnjega z dvema goldinarjema za vsako uro. 3. Za mikroskopske preiskave, ne previdene v tarifi, je računiti sploh v priprostih primerih pristojbino dveh goldinarjev. Za več časa zahtevajoče in obširnejše preiskave se preraČunijo stroški po po-trošku časa z dvema goldinarjema za vsako uro. 4. Pri bakterioloških preiskavah se preraČunijo stroški prav tako po tarifi časa z dvema goldinarjema za uro. Mimo tega se zaračunijo porabljene tvarine in orodja ali poskusne živali. 5. Za preiskavo določene reči je vpošiljati za zavod prosto stroškov. Ko se izroča reč zavodu, je kolikor moči navesti številko tarife, po kateri je opraviti preiskavo ali sicer jasno povedati povod in namen, oziroma željeno razširbo preiskave, da bo moči preiskavo primerno uvesti že naprej. Skrbeti je kolikor moči za to, da izročena množina reči, ki jo je preiskati, ustreza dotičnim zahtevkom tarife in da S(- pazi v tarifi podanih predpisov o pakovanju in vpošiljanju reči. 6. Po preiskovalnem zavodu izdana izvidna poročila in mnenja veljajo izrečno samo o vpo-slanem vzorcu. V potrdilu zavodovem je potrditi znamenilo (signaturo) vposlanih prob, neporušenost pečatov ali zapornih znamek in njih besedilo, ako se dâ to brati. 7. Za pakovanje in pošiljanje za preiskavo določenih reči, ki so v steklenicah, glinastih posodah i. e. r., se priporoča, rabiti lesene zaboje s primernimi predali in zapornim pokrovom, ali pa tudi koše, ki imajo pokrov in pa kake potrebne predale. 8. Za mnenja, s katerimi ni združena eksperimentalna (poskusna) preiskava, znaša pristojbina po obsegu in težavnosti stvari dva do dvajset goldinarjev. 9. Za kako povračilo stroškov, ker so se odposlali uradniki preiskovalnega zavoda opravljat preglede in odvzemat probe, so merodajna določila §. 8. v ministrstvenem ukazu o postavljanju državnih preiskovalnih zavodov. II. Posamezna določila. Št. Predmet preiskave Pristoj- bina Množina, ki jo je oddati v preiskavo Kako je odvzemati in zapakovati probe gl- 1 Pivo. Uporabljati je barvane (najbolje rjave) steklenice. Steklenice je skrbno osnažiti, izprati z vrelo vodo, zapreti z dobro prikladnimi novimi plutovinskimi zamaški, zapečatiti in natančno oznameniti. Probe jo vpo-slati v preiskavo kolikor moči kmalu po odvzetbi. do odposlatve jih je hraniti ležeče v kolikor moči hladnem kraju. Za daljši prevoz ob vročem vremenu je zapakovati probe v led. a) Določba specifične teže, koliko je alkohola, izlečkov, pepela, kisline, in preračun prvotno mladinske koncentracije in stopinje vrelosti . b) Vkupna analiza, ki obseza a, in pa določba cukra, dušca, fosfo-rove kisline in glicerina . . . 6 12 1 liter 2 litri c) Določba vsake posamezne na-daljne sestavine po 2 >/a litra d) Določba hlapne kisline, na primer octove kisline, žveplaste kisline itd., po 2 '/a litra e) Preskus, koliko je salicilne kisline 1 '/a litra f) Dokaz kake nevtralizacije . . . 3 l/t litra g) Izkaz nadomestkov hmelja po DragendorfTu 10 4 litri h) Določba proste kisline, vsebine alkoholovitosti in izlečka iz specifične teže piva, ko se mu je odvzela ogljenčeva kislina in sprit, in pa preračun stopinje vrelosti in mladinske koncentracije . . 3 1 liter 2 Žganje, žganjice (likerji). Kakor pri vinu. a) Določba specifične teže, vsebine alkohola, izlečka, pepela in eventualno kisline 5 s/4— 1 litra b) Določba pâtoke po Röse-ju . . 3 */a litra c) Določba alkoholovitosti naravnost z areometrom 0-50 50 gramov e) Določba, koliko je škroba . . . 3 > 13 Med. Preskus glede čistosti .... 6 100 grarno\ V steklenih ali dobro postekljenih glinastih posodah, zaprtih z zamaški ali pergamenskim papirjem. Št. Predmet preiskave Sir. a) Določba pepela s preskusqjn glede rudninskih primesi . . . b) Določba tolšče................. c) Preskus glede tujih tolšč po Meisslu........................ Kava. Kava surova: Preskus glede umetalne bar- vanosti 1—2 100 gramov 2. Zmleta, žgana kava: a) Določba tolšče, cukra, pepela (in izlečka), in pa fizikalni preskus . 6 100 gramov b) Določba, koliko je kofejina . . 4 100 gramov Kozmetična (lepotilna) sredstva. a) Preskus glede škodljivih kovin . 2 ena stekle- b) Določba kovin po 3 niča, škatlja i. k. e. ali 50 gramov 100 gramov Moka. Določba, koliko je vode in pepela 2 100 gramov Mleko. a) Določba specifične teže mleka ali mlečne sirotke z areometroin, 1'0 0-50 1 b) Določba specifične teže in tolšče > y j. litra po Gerberju 1 1 c) Določba kakor pri b)\ toda določba tolšče po Soxhletii . . . 2 '/j litra d) Določba specifične teže, tolšče po Gerberju in suhe tvarine (tež-noanalitično) 2 1 liter e) Določba kakor po d); toda določba tolšče po Soxhletu . . . 3 1 liter f) Določba specifične teže, kisavo-sti, koliko je kazejina in albumina, tolšče, cukra, pepela, vode v 8 1 liter Pristoj- bina Množina, ki jo je oddati v preiskavo 2 2 100 gramov 100 gramov 100 gramov Kako je odvzemati in zapakovati probe Probe sira je zapakovati v pei-gamenskem papirju ali štanjolu ali jih pošiljati v dobro postekljeinb, s papirjem zaprtih glinastih posodah. Gela ali zmleta. Probe je odvzemali kakor pri začimbah. Probe je odvzemati kakor pri začimbah. Kadar je mimo preiskav glede navadnih onesnaŽeb itd., h čemur zadostuje 100 gramov, opraviti še nadalje preskus glede pečno-sti itd., tedaj je potreba najmanj 500 gramov. Steklenice je skrbno očistiti in posušiti. Pri odvzemanju probe je gledati na to, da se zaloga mleka poprej skrbno premeša. Steklenice je napolniti do plutovinskega zamaška in dobro zapreti. Probe je vposlati, kolikor moči hitro po najkrajšem potu. če to ni mogoče, jih je shraniti, dokler se ne odpošljejo, v mrzli kleti ali na ledu. Za daljše prevažanje ob vročem vremenu je zapakovati probe v led. Št. Predmet preiskave Pristoj- bina Množina, ci jo je oddati v preiskavo Kako je odvzemati in zapakovati probe gl. g) Preskus gledé sode in salicilne kisline neposredno, vkupe . . 0-50 ) h) Preskus gledé borove kisline in benzoejeve kisline, po ... . 1 > */a litra 1 19 Petrolej. Pakovanje kakor pri olju. a) Preskus gledé zakonu ustrezajoče kakovosti 1 j za izvedence za živež: §• 1. Pravica, da se sme kedo oznamenjati kot »diplomovani izvedenec za živež“, se dobiva s po-trdilno listino (diplomo), ki jo izda v to poklicano politično deželno oblastvo, v katere pridobitev je poleg samopravnosti in neomadežanosti potreben izkaz, ki ga je po meri nastopnih določil predložiti: 1. o občni pripravljalni omiki; 2. o prirodoznanstvenih študijah, dovršenih z uspehom na kaki véliki šoli; 3. o posebnih z uspehom dovršenih strokovnih študijah. I. Splošna pripravljalna omika. S. 2. Splošna pripravljalna omika, ki se zahteva od prosivcev za diplomo izvedenca za živež, se izkazuje navadno z zrelostnim spričevalom kake gimnazije ali realke. Ta izkaz se ne zahteva od diplomovanih magistrov farmacije, ako je dobil kandidat tako pri farmucevtičnih pripravljalnih preskušnjah, kakor 1 udi pri farmacčvtičnem rigorozu (strogi preskušnji) ocenilo, oziroma glavno ocenilo „odlično“. II. 1'rirodoznanstvene študije na vélikih šolali. 8- 3. Kandidati zä diplomo izvedenca za živež morajo pred nastopom posebnih strokovnih študij (tj. 13.) izkazati prirodoznanstvene velikošolske študije na-vseučilišču ali tehniški véliki šoli, v katerih so vkupe skozi osem semestrov zahajati v nastopna predavanja in praktične vadbe: 1. šest semestrov v analitično kemijo z delovanjem v kemičnem laboratoriju; 2. dva semestra v teoretično (anorgansko in organsko kemijo); 3. dva semestra v poskusno (eksperimentalno) fiziko ; 4. en semester v vadbe v fizikalnem labora-ratoriju; 5. en semester v botanični praktikum; 6. en semester v teoretično botaniko. Farmacevtom, ki so z „odličnim uspehom“ prestali v tj. 2. tega ukaza oznamenjene preskušnje, je v farmacevtičnih velikošolskih študijah prebite semestre in predavanja ali vadbe, v katera so hodili, všteti v dobo študij, določeno v prvem odstavku. Preskušiija o sposobnosti (kvalifikaciji). §• 4. V preskus izomike, ki so jo kandidati dosegli po študijah, oznamenjenih v §. 3., se morajo, da se pripuste k posebnim strokovnim študijam kemikov za živež, podvreči preskušnji o sposobnosti (kvalifikaciji), v kolikor se ona ne nadomešča z drugimi preskušnjami, ki so jih opravili (§.11. m 12.). S. 5. Preskušnje o sposobnosti se opravljajo na filozofskih fakultetah vseučilišč. Kot izpraševavci poslujejo profesorji in po potrebi tudi docentje tistih strok dolične včlike šole, iz katerih je izpraševati. Vodstvo teh preskušenj pristoji dekanu, in če bi bil on zadržan, prodekanu filozofske fakultete. §. 6. Preskušnje o sposobnosti niso navezane na določene rokove, ampak se smejo opravljati skozi vse leto. izvzemši jesenske in vmesne počitnice. Preskušnjo sme opraviti kandidat pri katerikoli komisiji. §■ 7. Da se kandidat pripusti k preskušnji o pristojnosti, za to mora pri dekanu, ki posluje kot predsednik preskuševalne komisije, prositi pismeno, predloživši izkaz, da je ustregel zahtevkom, postavljenim v §§. 2. in 3. tega ukaza. V ta namen je poleg kakih spričeval -o pre-skušnjah predložiti v izvirniku odhodno spričevalo (absolutorij) vélike šole, na kateri je dovršil v §. 3. oznamenjene študije. §■ 8. Dekan mora preskusiti prošnjo in priloge, eventualno naznaniti kandidatu manjše pomanjkljivosti, ki se dado takoj odpraviti, ter dovoliti, če ni nobenega pomiselka zoper pripustitev k preskušnji, pripustitev s kratkim odlokom na prošnji sami, do-ločivši dneve preskušnje. Kadar se pokaže kak pomislek zoper pripustitev k preskušnji, tedaj si je izprositi o tem sklep profesorskega zbora. Zoper odreko pripustitve k preskušnji o sposobnosti je dopuščen kandidatu rekurz do naučnega ministrstva. §• 9. Preskušnja o sposobnosti obsega Le-le delno preskušnje: 1. praktično preskušnjo iz kemije, katera se mora raztezati tudi na kvalitativno in kvan-litavno analizo, na nacejanje preparatov in sestavljanje aparatov (priredov); 2. teoretično preskušnjo iz kemije; 3. teoretično-praktično preskušnjo iz bo Lani ke, pri kateri je izpraševati o sistematiki s posebnim ozirom na koristne rastline, anatomijo in histologijo rastlin; 4. teoretično-praktično preskušnjo iz fizike, z omejitvijo na tiste aparate (prirede) in metode, ki se uporabljajo pii kemičnih preiskavah. §• 10. O uspešno opravljeni preskušnji o sposobnosti, oziroma v primerili, oznamenjenih v §. 12., uspešno opravljenih delnih preskušnjah se izda spričevalo ^ po obrazcu 1. ali 2. v učnem jeziku dotične vélike ( ,’n 2 šole in s pečatom filozofske fakultete. Mimo tega je postaviti opravo preskušnje in njen posledek, in to tudi pri nezadostnem uspehu, na videž na predloženem izvidnem odhodnem spričevalu (absolu-toriju), eventualno povedati tam rok, določen za popravo ali ponovo. V ostalem se uporabljajo za preskušnjo o sposobnosti določila, obsežena v §§. 25. do 32. tega ukazu. §• H- Vsa preskušnja o sposobnosti se nadomešča: a) z uspešno opravljeno preskušnjo za učiteljsko službo na gimnazijah ali realkah, ako se je dodelila sposobnost za podučevanje v kemiji in botaniki za vse razrede, za podučevanje v fiziki pa vsaj za spodnje razrede; b) z domačo diplomo doktorja filozofije, v kolikor so se opravile stroge preskušnje iz kemije, botanike in fizike. §• 12. Preskušnja o sposobnosti se nadomešča deloma : a) s preskušnjo za učiteljsko službo na gimnazijah ali realkah, ako ustreza ona le deloma zahtevkom, postavljenim v 11., lit. «; b) z rigorozi o posameznih v §. 11., lil. b oznamenjenih predmetih, opravljenimi na kakem domačem vseučilišču ; I c) s spričevali, da se je z vsaj „zadostnim“ uspehom opravila na kaki tehniški véliki šoli prva in druga državna preskušnja iz kemično-tehniške stroke, ali z dolično, na kaki tehniški véliki šoli opravljeno diplomsko preskušnjo. V primerih, oznamenjenih v lit. a in b, je zastran vstopa v posebne strokovne študije kemikov za živež opraviti delne preskušnje o sposobnosti iz tistih predmetov, gledé katerih ni že izkazana sposobnost kandidatova s spričevalom o sposobnosti za učiteljsko službo, oziroma s spričevali o rigorozih. V primeru, oznamenjenem v lit. c je dodatno opraviti teoretično-praktično delno preskušnjo iz botanike. III. Posebne strokovne študije. §• 13. Posebno strokovne študije kemikov za živež obsegajo : a) vsaj dva semestra na medicinski fakulteti kakega vseučilišča; dva semestra prakse na kakem splošnem preiskovalnem zavodu za živež. V preskus potemtakem pridobljene teoretične ln praktične poklicne izornike, oziroma v dosego diplome izvedenca za živež morajo prestali na to kandidati diplomsko preskušnjo (državno pre-skušnjo). A. Posebne strokovne včlikosolske študije. §. U. Da opravijo kandidati strokovne študije, se morajo kol izredni poslušavci vpisali na medicinski fakulteti kakega vseučilišča. V la namen morajo pri dekanu medicinske fakultete izkazali, da so ustregli pogojem, ustanovljenim v 2., 3. in 4., oziroma 11. in 12. Zoper odreko vpisa jim je dopuščen rekurz do naučnega ministrstva. Med strokovnimi študijami morajo kandidati vsaj dva semestra, katera je dovršiti najdalje v dveh letih, poslušati v nastopna predavanja in vadbe: 1. analizo živeža in praktične vadbe v kemični analizi redilnih in povžitnih stvari skozi en semester (ves dan za nagrado I burnega kolegija); 2. praktične vadbe v mikroskopiji rastlinskih redilnih in povžitnih stvari (ves dan za nagrado 1 burnega kolegija) ; 3. živežeslovje (normalna in abnormalna kakovost, škodljivost redilnih in povžitnih stvari za zdravje); prirodopis rastlinskih redilnih in povžitnih stvari vštevši rastlinsko blagoznanstvo (lekarije-znanstvo), in pa najvažnejših strupenih rastlin skozi dva semestra, pet ur; 4. toksikologijo skozi en semester, dve uri; 5. sodno kemijo in praktične vadbe v sodni kemični analizi skozi en semester (trikrat na teden po pol dneva, za nagrado šesturnega kolegija); 6. v praktične vadbe v fizijološko-kemični analizi skozi en semester (trikratna teden po pol dneva, za nagrado šesturnega kolegija) ; 7. v mikrobiološko preiskavo vode, redilnih in povžitnih stvari v praktičnih tečajih, trajajočih po potrebi kakih osem tednov; 8. higijeno skozi en semester, pet ur, in to: a) načela fizijologije presnovljanja, higijeno hranjenja in prehrane; h) mikrobiologijo s posebnim ozirom na pre-snovljanje mikrobij, vretja in gnjitja, in pa vzbujanja bolezni po okuženih redilnih in povžitnih stvareh; c) higijeno tal in vode; 9. zakonoslovje, organizacijo oblastev, skozi en semester, eno uro. §• 15. Tisti kandidatje, ki niso poslušali kemične tehnologije že med pripravljalnimi' velikošolskimi študijami in se o uspehu ne izkažejo po zmislu S- 12., lit. c tega ukaza, morajo mimo tega poslušali tudi kemično tehnologijo skozi vsaj dva semestra; v ta namen se smejo, ko poslušajo v §. 14. našteta predavanja na medicinski fakulteti, vpisati hkratu tudi kol izredni poslušavci na kemično-tehniški strokovni šoli kake tehniške velike šole. §. 16. Profesorski zbori medicinskih fakultet so dolžni, skrbeti za to, da se dâ kandidatom priložnost, hoditi v predpisana predavanja in vadbe v ustanovljeni izmeri ur. Dolične laboratorije in zbirke, obstoječe na vseučiliščih, oziroma (§. 15.) na tehniških vélikih šolah, je imeti za le dijake odprte v potrebnem dnevnem času, ki ga je določiti za to. H. Praks a. §. H- V §. 13. predpisano prakso je opraviti na tistem splošnem preiskovalnem zavodu za živež, (Slovenisch.) 233 ki je v zvezi z vseučiliščem, na katerem so se dovršile v gg. 13. in 14. predpisane strokovne študije. Da se pripuste kandidatje v prakso, morajo poleg izkazov, oznamenjenih v gg. 2., 3. in 10., oziroma 11. in 12., predložili tudi izkaz, da so hodili predpisani čas vsaj v predavanja in vadbe, ozna-menjene v g. 14., točki 1., 2., 3., 7. in 8. §• 1«. V g. 14., točki 4., 5 , 6. in 9. oznamenjena predavanja in vadbe, in pa v primeru, oznamenjenem v §. 15., tudi predavanja o kemični tehnologiji se smejo, ako stvar tako nanese, dovršili tudi še le med enoletno prakso v preiskovalnem zavodu za živež. §• io. Natančnejša določila o pripustitvi, pravicah in dolžnostih praktikantov na splošnih državnih preiskovalnih zavodih za živež se ukrepajo s službenim navodilom, veljajočim za le zavode. ('. Diplomska preskusnja (državna preskušnja). §• 20. Za diplomsko preskušnjo (državno preskušajo), omenjeno v g. 13., se v vsakem mestu, v katerem je z vseučiliščem zvezan splošen preiskovalni zavod za živež, postavlja posebna preskuševalna komisija, katere predsednika in ude imenuje v porazumu z naučnim ministrom po nasvetu deželnega predstojnika vsako leto minister za notranje stvari; po preteku opravilnega leta se smejo oni postaviti vnovič. g. 2 I. Preskušnje so vsako leto meseca maja in novembra. Prva preskušnja bo meseca maja 1900, leta. g. 22. Kandidati, ki hočejo biti pripuščeni k diplom ski preskušnji, morajo v redu s prilogami obloženo prošnjo v prvi polovici meseca aprila, oziroma oktobra, napotiti na listo deželno oblaslvo, v čegar upravnem ozemlju hočejo opraviti preskušnjo. Politično deželno oblastvo odloča o pripustu ali-zavrnitvi kandidatov in jim, če jih pripusti, prl obči dneve, katere morajo opraviti preskušnjo. Na prošnje, katere ne dojdejo o pravem času ali so pomanjkljivo obložene s prilogami, se m vec ozirati za bližnji rok preskušnje. Zoper odreko pripustitve k diplomski preskušnji je dopuščen kandidatu rekurz do ministrstva notranjih stvari, katero odloča o tem v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk. §. 23. Da se kedo pripusti k diplomski preskušnji, za to je potreben ; a) izkaz samopravnosti in neomadežanosti; h) izkaz splošne pripravljalne omike po zmislu določil g. 2. v tem ukazu; c) izkaz v g. 3. predpisanih pripravljalnih veliko-šolskih študij in njih uspeha po zmislu določil gg. 4. in 10., in pa eventualno gg. 11. in 12.; d) izkaz o strokovnih, po predpisih gg. 13., 14. in 15. dovršenih velikošolskih študijah, katerega je predložiti s podpisano zglasilno polo s potrdilom dotičnih profesorjev in docentov o poslušanju, in t) izkaz o praksi, opravljeni po predpisu gg. loin 17. na kakem splošnem preiskovalnem zavodu za živež, katerega je predložiti z uradnim spričevalom, ki je izdâ predstojnik zavodov. g. 24. Diplomska preskušnja obsega te-le delne preskušnje: 1. Praktično preskušnjo iz kemične preiskave živeža. 2. Praktično preskušnjo iz mikroskopske in mikrobijološke preiskave živeža, iz spoznavanja rastlinskega živeža. Mikrobijološka preiskava vode in živeža se mora omejiti na pripvostejša postopanja preiskave. 3. Praktično preskušnjo iz sodne kemične analize. Teoretično preskušnjo iz živeže-znanstva in zakonoznanstva. 5. Teoretično preskušnjo iz higijene (rejenje in prehrana; niikrobijologija s posebnim ozirom na vretje in gnjilje; tla, voda). Skupna določila za presknšnjo o sposobnosti in za diplomsko presknšnjo. §. 25. Posamezne delne presknšnjo se smejo opraviti v kakršnem koli redu, katerega določa predsednik; vendar je vse delne preskušajo, ki jih mora opraviti kandidat, dokončati v istem roku v 14 dneh, ker je sicer tudi že opravljene delne preskušnje šteti navadno za ne opravljene. Kadar je pak kandidat zamudil rok ene ali več delnih preskušenj iz tehtnih ovirnih vzrokov, o čemer je pri preskušnji o sposobnosti poklican odlo-eati profesorski zbor fdozofske fakultete, pri diplomski preskušnji pa politično deželno oblastvo, tedaj mu je določiti za dodatno opravo dotičnih delnih preskušenj poseben nov, kolikor moči bliženj rok. §. 26. Vsako delno presknšnjo mora pod nadzorom predsednikovim opravljati izprašcvavec, postavljen za dotično stroko. Predsednik ima pravico, ne pa dolžnosti, staviti kandidatu prašanja iz vsakega predmeta. Preskušnje so javne. Vendar pristpji predsedniku pravica, omejili pristop na tiste, ki sc zanimajo za dotično stroko. §. 27. Posledek preskušnje v posameznih predmetih se izraža z ocenili „odlično“, „zadostno“, „nezadostno“ in izprašcvavec ga vpiše v poseben zapisnik, pri čemer je gledati tudi na to, kako je kandidat odgovoril na prašanja, ki jih je morda zastavil predsednik. §. 28. Nobena preskušnja se ne sme šteti za uspešno opravljeno, ako ni zadostil kandidat tudi le v enem predmetu. Ako ni zadostil kandidat samo v eni delni preskušnji, se sme pripustili v popravljalno presknšnjo samo iz predmetov brez uspeha opravljene delne preskušnje, in to pri preskušnji o sposobnosti po preteku dveh mesecev, pri diplomski preskušnji v bližnjem polletnem roku za presknšnjo. Kadar dobi kandidat pri popravljalni preskušnji vnovič ocenilo „nezadostno“ ali kadar ni pri prvi vkupni preskušnji zadostil v več kakor eni delni preskušnji, tedaj se srne, v kolikor je sploh dolžan, opraviti vkupno presknšnjo, pripustiti samo v ponovitev vse vkupne preskušnje in nikedar ne poprej, preden ne preteče pol leta. Določiti rok, v katerem se sme ponoviti preskušnja, pristoji, pazeč na najmanjšo izmero, ozna-menjeno v odstavku 2. in 3., preskuševalni komisiji. Popravljalne in ponavljalne preskušnje se morajo vselej opravili pred tisto komisijo, katera je zavrnila kandidata. Nobena delna preskušnja se ne sme ponoviti več kakor dvakrat. Ako spodleti tudi tretja preskušnja, je kandidat za vselej izključen od pripustitve k posebnim strokovnim študijam kemikov za živež, oziroma od dosege diplome izvedenca za živež. §. 29. Kadar se kandidat potrdi (aprobira), tedaj ugotovi, če gre za vkupno preskušnjo, predsednik iz kvalifikacije uspeh delnih preskušenj v končnem ocenilo, ali se je izkazal kandidat „sposoben“ ali „z odliko sposoben“. Končno ocenilo „z odliko sposoben“ gré kandidatu tedaj, kadar je dobil v večini delnih preskušenj ocenilo „odlično“. §• 30. Vsaki kandidat za preskušnjo mora pred opravljanjem preskušn je poleg zneska za kolek spričevala o preskušnji, oziroma diploma plačati odredbino, in to glede preskušnje o sposobnosti pri kvesturi, gledč diplomske preskušnje pri političnem deželnem oblastvu proti prejemnemu potrdilu. Kedor ne plača odredbine 24 ur, preden nastopi rok preskušnje, se ne pripusti k preskušnji. Kadar zamudi kandidat za delno preskušnjo določeni mu rok brez tehtnega opravičevalnega vzroka, tedaj zapade odredbina, ki jo je položil za vso preskušnjo. §. 31. Odretlbina za vkujmo preskušnjo znaša 35 gl. Od teh dobi predsednik 10 gl. in izpraševavec pri vsaki posamezni delni preskušnji 5 gl. Pri preskušnji o sposobnosti teče 5 gl. v zaklad vseučiliške pi-sarnice. Kadar je v primerih, oznamenjenih v §. 12., opraviti samo posamezne delne preskušnje o sposobnosti, tedaj je odmeriti znesek odredbine tako, da dobe predsednik, vsaki izpraševavec in pa zaklad vseučiliške pisarniee v prvem odstavku določene zneske. Pri vsaki ponovitvi ene ali več delnih presku-šenj je položiti listi znesek kol odredbino, kateri se jiotrebuje, da dobi predsednik in vsaki pri ponavljalni preskušnji ]>oslujoči izpraševavec polovico v prvem odstavku oznamenjenih zneskov. Prispevka za zaklad vseučiliške pisarniee ni pri teh preskušnjah. §. 32. Posledek vsake delne preskušnje je takoj dati javno kandidatu na znanje. Izdatka diplome. §. 33. O diplomski preskušnji je naredili, in to tudi, če je izpodletela, zapisnik ter ga predložiti deželnemu oblastvu. Zapisnik, katerega morajo podpisati predsednik in vsi udeleženi izpraševavci, mora obsegati predmete vsakega posameznega preiskovalnega dejanja, sodbo izpraševavcev o poslcdku vsake delne preskušnje in končno ocenilo, eventualno kandidatu določeni rok za ponovo preskušnje. Politično deželno oblaslvo izda na podstavi cenzure „z odliko sposoben“ ali „sposoben“ kandidatu diplomo izvedenca za živež po obrazcu 3. v tistem jeziku, v katerem se je opravila preskušnja, in zavrne, če je uspeh preskušnje neugoden, prošnjo prosivca za diplomo. Vrhu tega je opravo preskušnje in nje posledek, in to tudi če je uspeh neugoden, postaviti na videž na zglasilni poli in na uradnem s|iričevalu splošnega preiskovalnega zavoda za živež (§. 23., iil. d in e), eventualno povedali lam rok, določen za pojuavo ali ponovo preskušnje. liadeni s. r. Gantscli s. r. Obl'»*““ 3' Preskušnja o sposobnosti za prosivee diplome izvedenca za živež. Gospod ....................................................... rojen v (na) ................................v (na) ................................... je opravil preskušnjo o sposobnosti, predpisano za vstop v posebne strokovne Študije kemikov za živež '/■ ministrstvenim ukazom z dne 13. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 241), in to: praktično preskušnjo iz kemije dne.............................189 . z.........uspehom, teoretično preskušnjo iz kemije dne............................189 . z.........uspehom, leoretično-praktično preskušnjo iz botanike dne ...............189 . z.........uspehom, leoretično-praktično preskušnjo iz fizike dne.............^ 189 . z ..... . uspehom, torej vkupno preskušnjo s končnim ocenilom................sposoben“. Dekanat filozofske fakultete c. k. vseučilišča (L. S.) t. č. dekan. Preskušnja o sposobnosti za prosivce diplome izvedenca za živež. Gospod..................................... .....................................................• rojen v (na) ....................... ..............v (na).................................... • • • je v dopolnitev svojih drugih spričeval o preskušnjah opravil preskušajo o sposobnosti, potrebno za vstop v posebne strokovne študije kemikov za živež po predpisu ministrstvenega ukaza z dne 13. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 241), in to ...................preskušnjo iz..............................dne 189 . z................uspehom Dekanat filozofske fakultete c. k. vseučilišča (L. S.) t. 6. dekan. Diploma. Gospod................................................................................................... l'ojen v (na).........................................v (na)............................................. jo opravil z ministrstvenim ukazom z dne 13. oktobra 1897. I. (drž. zak. št. 241) predpisano državno preskužnjo za izvedence za živež pred preskuševalno komisijo v.............................in to •lelno preskušnjo: iz kemične preiskave živeža dne........................................................19 . . z.................uspehom, iz mikroskopske in mikrobiološke preiskave živeža dne...........................19 . . z.................uspehom, iz sodne kemične analize dne.........................19 . . z...................uspehom, iz živežeznanstva in zakonoznanstva dne..............19 . . z...................uspehom, iz higijene dne.....................19 z........................uspehom, in se potemtakem pripoznava, da je............sposoben za opravljanje službe izvedenca za živež. (L. S.) C. k. cesarski namestnik.